Slovenija

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikipedija</sitename>
    <dbname>slwiki</dbname>
    <base>https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.13</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikipedija</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikipediji</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="100" case="first-letter">Portal</namespace>
      <namespace key="101" case="first-letter">Pogovor o portalu</namespace>
      <namespace key="118" case="first-letter">Osnutek</namespace>
      <namespace key="119" case="first-letter">Pogovor o osnutku</namespace>
      <namespace key="126" case="first-letter">MOS</namespace>
      <namespace key="127" case="first-letter">MOS talk</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Slovenija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>534</id>
    <revision>
      <id>6721676</id>
      <parentid>6721315</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:53:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jakobenedik</username>
        <id>253093</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721676</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="45972" sha1="7jup2wvmketnl6mc0cmofgdbgjqekyq" xml:space="preserve">{{Infopolje Država/Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu ter jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih iz 1. aprila 2025 ima Slovenija 2.130.638 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;statPrebTot&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13750|title=Prebivalstvo, 1. april 2025|publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]]|date=2025-04-01|accessdate=2025-09-29|archive-date=|archive-url=|url-status=|website=stat.si}}&lt;/ref&gt; ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].&lt;ref name=&quot;HDI&quot;/&gt; Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani|''Slovani'']] oz. ''Slověni'' ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověninъ'').&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Slovanska osnova ''Slověne'' je osnova številnih drugih etnonimov in toponimov, besedotvorna pripona ''-en'' in izpeljani pridevniki (''slovenski'') pa so skozi zgodovinski razvoj služili kot osnova za nastanek geografskega imena ''Slovenija''.&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Snoj|first=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|location=Ljubljana|publisher=Modrijan|year=2009|language=sl|pages=382–383}}&lt;/ref&gt; Razlika med izvorno besedo ''Slověni'' in današnjim poimenovanjem pri zapisu je v obrazilu ''-ec'', ki izraža pripadnost, dejavnost ali navezanost. V tem primeru gre za etnično pripadnost (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''). Pri ženski obliki ''Slovenka'' (''Slovanka'') ni bilo razlike. Oba avtonima sta bila sinonimnega označevanja.&lt;ref&gt;med številnimi viri glej npr.: Trubar, Primož (1575). [https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72 ''Catehismvs sdveima islagama'']. str.&amp;nbsp;81. Primic, Janez Nepomuk (1809). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-LFRZPDQI Poezije]''. str.&amp;nbsp;45. in primerjaj z Primic, Janez Nepomuk (1813). ''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY Némshko-slovénske branja]''. str. 74-79.&lt;/ref&gt;

Glede izvora imena ''Slověne'' je bilo predlaganih [[Slovani#Izvor_imena|veliko teorij]]. [[Slovenski etimološki slovar]] kot najbolj utemeljeni razlagi navaja dve možnosti. Iz besedotvornega stališča je ime verjetno izpeljano iz korena ''*slov-'', ki je ohranjen v številnih zemljepisnih imenih, zlasti [[hidronim]]ih širom vzhodne Evrope. Če je domneva pravilna bi ime v izvirniku lahko pomenilo ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’''. Po starejši razlagi, ki je besedotvorno slabše, pomensko pa bolje utemeljena, naj bi bilo ime izpeljano [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče razumeče govoriti«.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter=	slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&amp;View=1&amp;Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}&lt;/ref&gt; 

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].&lt;ref&gt;{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955  |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}&lt;/ref&gt; To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}&lt;/ref&gt;

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, v [[Latvijščina|latvijščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|thumb|right|300px|Zemljovid slovenske dežele in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]], 1853]][[Slika:Pokrajine.png|thumb|right|300px|Zgodovinske pokrajine Slovenije]][[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na ozemlje Slovenije začeli [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naseljevati]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva kneževina alpskih Slovanov (neposrednih prednikov Slovencev, imenovani tudi Slověni).&lt;ref&gt;[[Franc Kos (zgodovinar)|Franc Kos]], ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I-V'', Leonova družba, Ljubljana, 1902-1928.&lt;/ref&gt; Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}&lt;/ref&gt;

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url = http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije}}&lt;/ref&gt; V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]]. 

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}&lt;/ref&gt; Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|300px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja. 

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe  zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971–2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000–1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971–2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti. 

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600–1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Paleontologija v Sloveniji ==
Paleontologija v Sloveniji preučuje fosilne ostanke rastlin, živali in mikroorganizmov, najdene na območju današnje Slovenije, ki zaradi svoje geološke raznolikosti nudi bogato paleontološko dediščino od [[Paleozoik|paleozoika]] do [[Kvartar|kvartarja]]. V [[Mezozoik|mezozoiku]], predvsem v juri, so na območju [[Trnovski gozd|Trnovskega gozda]], [[Vremščica|Vremščice]], Slivja in Istre našli sledi dinozavrov, predvsem stopinje dvonožnih teropodov in štirinožnih sauropodov. Čeprav fosilnih kosti dinozavrov doslej še niso odkrili, sledi pričajo o njihovi prisotnosti. V miocenu je vzhodni del Slovenije pokrivalo [[Panonsko morje]], kar dokazujejo fosilni ostanki morskih mehkužcev, rib, kitov ter sladkovodnih in kopenskih organizmov, najdeni predvsem v [[Haloze|Halozah]], [[Slovenske gorice|Slovenskih goricah]], okolici [[Ljutomer|Ljutomera]] in [[Radgona|Radgone]]. V ledeni dobi so slovenske jame, kot so [[Potočka zijalka]], [[Divje babe]] in Mokra jama, postale pomembna nahajališča fosilov jamskega medveda, mamuta, jamskega leva in človeka. Pomembna najdišča vključujejo tudi [[Ljubljansko barje]], kjer so našli ostanke ledenodobnih živali in orodja praljudi. Raziskave izvajajo Naravoslovni muzej Slovenije, [[Geološki zavod Slovenije]] in univerze, številne najdbe pa prispevajo tudi ljubiteljski zbiratelji. Posebej zanimive so najdbe devonskih rastlin, sledovi mastodontov ter izjemno ohranjeni fosili iz miocenskih sedimentov, ki potrjujejo izjemen pomen Slovenije za paleontološke raziskave v širšem srednjeevropskem prostoru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dinozavri v Sloveniji, so ali niso?|url=https://www.student.si/zabava/knjiga/dinozavri-v-sloveniji-so-ali-niso/|website=Student.si|date=2024-06-11|accessdate=2025-05-26|language=sl-SI|first=Žiga|last=Kastelic}}&lt;/ref&gt;

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[živo srebro]] - [[Rudnik Idrija|Idrija]] in Litija, [[svinec]] in [[cink]] - [[Rudnik Mežica|Mežica]], [[uran]] - [[Žirovski Vrh|Žirovski vrh]], [[Železo]] - Ravne na Koroškem in Jesenice idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] – obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kočevje, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]] idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120 % njenega [[Bruto domači proizvod|BDP]]-ja. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. Manjkajo avtocestne povezave z sosednjimi državami Izola-Hrvaška, Slovenj Gradec-Avstrija, Krajnska Gora-Italija in notranje tretje razvojne osi hitre ceste: Celje-Laško-Sevnica-Krško, Letališče Ljubljana-Lukovica. Glavne družbe iz področja logistike: [[Luka Koper]], [[Pošta Slovenije]], Intereuropa, [[Solinair]], [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|Fraport Slovenija]], [[Slovenske železnice]]. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4 % prebivalstva, obdelanih je le 12 % površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.). 

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width = 
| image1 = Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg
| width2 = 100
| alt2 = Janez Janša
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Janez Janša]]
| total_width = 
| height 1 = 
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;&gt;{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}&lt;/ref&gt; Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 12 status [[mestna občina|mestne občine]].&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}&lt;/ref&gt; Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt; Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.&lt;ref name=&quot;MMC obcine&quot;/&gt;

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].&lt;ref name=&quot;OECD regional&quot;/&gt;

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}
{{bar box
|width = 300px
|float = left
|title = Etnične skupine v Sloveniji&lt;br/&gt;(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].&lt;ref&gt;Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.&lt;/ref&gt; [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;SOER&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |date=2022-02-12 }}&lt;/ref&gt; Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.&lt;ref name=&quot;poselitevStat&quot;/&gt; Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt;

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je kot uradni jezik uporabljena tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').&lt;ref name=&quot;norwaysi-sl&quot;&gt;{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |date=2010-01-05 }}&lt;/ref&gt;

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.&lt;ref name=&quot;SOER&quot;/&gt; V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}&lt;/ref&gt;

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Koper|city_6=Velenje|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Kamnik|city_10=Trbovlje|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Obalno-kraška|div_6=Savinjska|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Osrednjeslovenska|div_10=Zasavska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_4=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_3=Kranj 19.jpg|pop_1=285.604|pop_2=97.019|pop_3=38.024|pop_4=37.392|pop_5=26,054|pop_6=25.538|pop_7=23.878|pop_8=18.004|pop_9=13,902|pop_10=13.742}}

== Kultura ==
[[File:Žive naj vsi narodi Prešeren Schuman.jpg|thumb|right|Spominska plošča z navedbo prve kitice [[Zdravljica|Prešernove Zdravljice]] v bližini krožišča Rdpt Robert Schuman v [[Bruselj|Bruslju]]]]
{{glavni|Kultura Slovenije}}

=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}

Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000. 

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v tiskani knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo. Istega leta je [[Adam Bohorič]] napisal prvo slovnico slovenskega jezika, ki obsega pravopis, besedoslovje, oblikoslovje, skladnjo in načela [[pisava|pisave]], ki se po njem imenuje [[bohoričica]].

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v [[gajica|gajici]] (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar [[Maks Pleteršnik|Maksa Pleteršnika]], leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.
{{Multiple image
| align = centre
| direction = 
| width = 
| image1 = Primoz-Trubar.jpg 
| width1 = 155
| caption1 = Primož Trubar 
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| caption2 = [[Valentin Vodnik]] 
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 157
| caption3 = [[France Prešeren]] 
}}
=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru. 

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:&lt;ref&gt;[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&amp;stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)&lt;/ref&gt;

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''
* 26. december__ Dan samostojnosti in enotnosti

== Viri ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]
* [[Šport v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{Članice EU in kandidatke}}
{{NATO}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Slovenija| ]]
[[Kategorija:Evropske države]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]]
[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Statistične regije NUTS 1]]</text>
      <sha1>7jup2wvmketnl6mc0cmofgdbgjqekyq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dimitrij Ivanovič Mendelejev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>697</id>
    <revision>
      <id>6721854</id>
      <parentid>6718330</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:02:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721854</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="56207" sha1="nhe6u4e10001h0aubuid5v1d8i78yte" xml:space="preserve">{{infopolje Znanstvenik
|name              = Dimitrij Ivanovič Mendelejev
| native_name = Дмитрий Иванович Менделеев
| native_name_lang = ru
|birth_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|death_date        = &lt;!-- WD --&gt;
|death_place       = &lt;!-- WD --&gt;
|nationality       = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusi|ruska]]
|fields            = [[kemija]], [[fizika]]
|workplaces        =
|alma_mater        = [[Univerza v Sankt Peterburgu]]
|doctoral_advisor  =
|academic_advisors =
|doctoral_students =
|notable_students  = Dimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov
|known_for         = tabela [[periodni sistem elementov|periodnega sistema]] [[kemični element|elementov]]
|influences        =
|influenced        =
| awards      = [[Davyjeva medalja]] {{small|(1882)}} &lt;br /&gt; [[Copleyjeva medalja]] {{small|(1905)}}
| spouse      = Feozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871) &lt;br /&gt; Ana Ivanovna Popova (1882)
|parents           = Ivan Pavlovič Mendelejev &lt;br /&gt; Marija Dimitrijevna Mendelejeva (rojena Korniljeva)
|signature         = &lt;!-- WD --&gt;
}}

'''Dimitrij Ivanovič Mendelejev''' [dimítrij ivánovič mendeléjev] ({{jezik-ru|Дми́трий Ива́нович Менделе́ев}}), [[Rusi|ruski]] [[kemik]] in [[akademik]], * [[8. februar]] [[1834]], [[Tobolsk]], [[Tobolska gubernija]], [[Sibirija]], [[Ruski imperij]] (sedaj [[Rusija]]), † [[2. februar]] [[1907]], [[Sankt Peterburg]].

Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti [[Kemični element|kemičnih elementov]], na podlagi katerega je sestavil [[periodni sistem elementov]] in napovedal lastnosti treh še neodkritih elementov ([[germanij]], [[galij]] in [[skandij]]) ter popravil podatke o obstoječih znanih elementih, npr. valenco in atomsko težo urana.

== Zgodnje življenje ==
{{multiple image
| total_width       = 285
| align             = left
| direction         = horizontal
| image1            = MendeleevaMD.jpg
| image2            = MendeleevIP.jpg
| footer            = Portreti Marije Dmitrijevne Mendelejeve in Ivana Pavloviča Mendelejeva (približno na začetku 19. stoletja)
| footer_align      = left
}}
Mendelejev se je rodil v vasi Verhnije Aremzjani pri [[Tobolsk]]u v [[Sibirija|Sibiriji]] v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva (1783–1847) in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve (1793–1850).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Rao|first1=C N R|last2=Rao|first2=Indumati|title=Lives and Times of Great Pioneers in Chemistry: (Lavoisier to Sanger)|date=2015|publisher=World Scientific |isbn=978-9814689076 |page=119}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name='notes'&gt;''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&amp;pg=PA13 Biographical notes about D. I. Mendeleev (written by me – D. Mendeleev), p. 13]. – Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)&lt;/ref&gt; Njegov oče Ivan je bil ravnatelj in učitelj umetnosti, politike in filozofije na [[Tambov]]ski in [[Saratov]]ski gimnaziji.&lt;ref name=&quot;pavel&quot;&gt;''Maria Mendeleeva (1951)''. D. I. Mendeleev's Archive: Autobiographical Writings. Collection of Documents. Volume 1 // [https://books.google.com/books?id=_vnODAAAQBAJ&amp;pg=PA11 From a family tree documented in 1880 by brother Pavel Ivanovich, p. 11]. Leningrad: D. I. Mendeleev's Museum-Archive, 207 pages (in Russian)&lt;/ref&gt; Ivanov oče, Pavel Maksimovič Sokolov, je bil duhovnik [[Ruska pravoslavna cerkev|ruske pravoslavne cerkve]] iz območja [[Tver]]a.&lt;ref&gt;[http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx Dmitriy Mendeleev: A Short CV, and A Story of Life] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170825073835/http://www.mendcomm.org/Mendeleev.aspx |date=25 August 2017 }}, mendcomm.org&lt;/ref&gt; Po takratni tradiciji so otroci duhovnikov po udeležbi na teološkem seminarju dobili nov priimek&lt;ref&gt;[http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm Удомельские корни Дмитрия Ивановича Менделеева (1834–1907)] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070908083404/http://starina.library.tver.ru/us-35-1.htm |date=8 September 2007 }}, starina.library.tver.ru&lt;/ref&gt;; Ivan je pridobil priimek Mendelejev po lokalnem zemljiškem posestniku.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|title=A mother's love: Maria Dmitrievna Mendeleeva|last=Larcher|first=Alf|date=21 June 2019|website=Chemistry in Australia magazine|publisher=Royal Australian Chemical Institute|language=en|issn=1839-2539|access-date=20 October 2019|archive-date=26 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190826191740/http://chemaust.raci.org.au/article/julyaugust-2019/mother%E2%80%99s-love-maria-dmitrievna-mendeleeva.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Marija Korniljeva je izhajala iz znane družine tobolskih trgovcev, ustanoviteljev prve [[Sibirija|sibirske]] tiskarne, ki so bili potomci Jakova Korniljeva, [[posad]]a iz 17. stoletja, ki je postal premožni trgovec.&lt;ref name='int'&gt;''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books // From the interview with Maria Mendeleeva, born Kornilieva, p. 351. Tumen: Mandr i Ka, 624 pages&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Elena Konovalova (2006)''. [http://www.spsl.nsc.ru/fulltext/GPNTB/051_gpntb.pdf A Book of the Tobolsk Governance. 1790–1917]. Novosibirsk: State Public Scientific Technological Library, p. 15 (in Russian) {{ISBN|5945601160}}&lt;/ref&gt; Leta 1889 je lokalni knjižničar objavil članek v tobolskemu časniku, v katerem je trdil, da je bil Jakov krščeni [[Teleuti|Teleut]], narodna manjšina, takrat znana kot »Beli [[Kalmiki]]«.&lt;ref&gt;''Yuri Mandrika (2004)''. Tobolsk Governorate Vedomosti: Staff and Authors. ''Anthology of Tobolsk Journalism of the late XIX – early XX centuries in 2 Books'' // The Kornilievs, Tobolsk Manufacturers article by Stepan Mameev, p. 314. – Tumen: Mandr i Ka, 624 pages&lt;/ref&gt; Ker ni bilo zagotovljenih nobenih virov in ni bilo razkritih nobenih dokumentiranih dokazov o Jakovem življenju, so biografi na splošno to zavrnili kot mit.&lt;ref&gt;''Eugenie Babaev (2009)''. &quot;[http://www.chem.msu.ru/rus/mendeleevia/05_family/05_02.pdf Mendelievia. Part 3]&quot; article from the ''Chemistry and Life – 21st Century'' journal at the MSU Faculty of Chemistry website (in Russian)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Alexei Storonkin, Roman Dobrotyn (1984). ''D. I. Mendeleev's Life and Work Chronicles''. Leningrad: Nauka, 539 pages, p. 25&lt;/ref&gt; Kmalu po Mendelejevi smrti leta 1908 je ena od njegovih nečakinj izdala ''Družinske kronike. Spomini o D. I. Mendelejevu'', v katerih je izrazila »družinsko legendo«, po kateri se je Marijin ded poročil z »lepo Kirgizinjo ali Tatarko, ki jo je tako ljubil, da je po njeni smrti od žalosti umrl tudi sam«.&lt;ref&gt;Nadezhda Gubkina (1908). ''[https://books.google.com/books?id=3ukhBwAAQBAJ&amp;pg=PT2 Family Chronicles. Memories about D. I. Mendeleev]''. Saint Petersburg, 252 pages&lt;/ref&gt; To je sicer v nasprotju z zabeleženimi družinskimi kronikami in nobeno od teh legend ne podpira Mendelejeva avtobiografija ali spomini njegove hčere ali žene.&lt;ref name='notes' /&gt;&lt;ref&gt;&quot;Dmitri Ivanovich Mendeleev comes from indigenous Russian people&quot;, p. 5 // ''Olga Tritogova-Mendeleeva (1947)''. ''Mendeleev and His Family''. Moscow: Academy of Sciences Publishing House, 104 pages&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Anna Mendeleeva (1928). ''Mendeleev in Life''. Moscow: M. and S. Sabashnikov Publishing House, 194 pages&lt;/ref&gt; Ne glede na to pa nekateri viri še vedno omenjajo Mendelejevo domnevno »mongolsko«, »tatarsko«, »tartarsko« ali preprosto »azijsko« prednico kot dejstvo.&lt;ref&gt;Loren R. Graham, ''Science in Russia and the Soviet Union: A Short History'', Cambridge University Press (1993), p. 45&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Isaac Asimov, ''Asimov on Chemistry'', Anchoor Books (1975), p. 101&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Leslie Alan Horvitz, ''Eureka!: Scientific Breakthroughs that Changed the World'', John Wiley &amp; Sons (2002), p. 45&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lennard Bickel, ''The deadly element: the story of uranium'', Stein and Day (1979), p. 22&lt;/ref&gt;

Mendelejev je bil vzgojen kot [[vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavni kristjan]], njegova mati ga je spodbujala, da naj »potrpežljivo išče božansko in znanstveno resnico«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first1=Ray Eldon |last1=Hiebert |first2= Roselyn |last2= Hiebert |year= 1975 |title= Atomic Pioneers: From ancient Greece to the 19th century |publisher= U.S. Atomic Energy Commission. Division of Technical Information | page= 25}}&lt;/ref&gt; Njegov sin Ivan je pozneje sporočil, da se je Mendelejev ločil od cerkve in je sprejel obliko »romantičnega [[deizem|deizma]]«.&lt;ref name=&quot;Gordin&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=A Well-ordered Thing: Dmitrii Mendeleev and the Shadow of the Periodic Table|year=2004|publisher=Basic Books|isbn=978-0465027750|first=Michael D.|last=Gordin|pages=[https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229 229–230]|quote= Mendelejev naj bi imel zelo malo verskih obvez. To ni bilo zaradi pomanjkanja izpostavljenosti. Njegova vzgoja je bila pravzaprav močno religiozna in njegova mati, daleč najbolj dominantna sila v njegovi mladosti, je ila izjemno pobožna. Ena od njegovih sester se je za nekaj časa celo pridružila fanatični verski sekti. Kljub temu, ali mogoče prav zaradi tega ozadja, Mendelejev ni komentiral verskih zadev v večini svojega življenja in komentiral raje antiklerikalne šale...Sin Mendelejeva, Ivan, je pozneje vehementno zanikal trditve, da je bil njegov oče goreč pravoslavec: »Slišal sem tudi trditev o cerkveni religioznosti mojega očeta in to moram kategorično zanikati. Od svojih najzgodnejših let je bil oče praktično odcepljen od cerkve – in če je toleriral nekatere preproste vsakdanje obrede, samo kot nedolžne nacionalne tradicije, podobno velikonočnim tortam, je bilo to zato, ker jih ni imel za vredne borbe proti njim...Opozicija Mendelejeva proti tradicionalni pravoslavnosti ni bila zaradi ateizma ali znanstvenega materializma, temveč zaradi romantičnega deizma.«|url=https://archive.org/details/wellorderedthing00gord/page/229}}&lt;/ref&gt;

Mendelejev je bil najmlajši od 17 bratov in sester, od katerih jih je »samo 14 ostalo živih do krsta« po Mendelejevemu bratu Pavlu, kar pomeni, da so ostali umrli že kmalu po rojstvu.&lt;ref name='pavel' /&gt; Natančno število Mendelejevih sorojencev se razlikuje v različnih virih in je še vedno predmet zgodovinskega spora.&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Johnson|first=George|title=The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html|access-date=14 March 2011|newspaper=The New York Times|date=3 January 2006}}&lt;/ref&gt;{{efn|Ko je zgodovinar znanosti Michael Gordin s Princetona pregledal ta članek kot del analize natančnosti Wikipedije za izdajo revije ''Nature'' s 14. decembra 2005 je navedel kot eno od napak Wikipedije podatek, da je bil Mendelejev 14. otrok. V resnici je 14. preživeli otrok od skupno 17. 14 je napaka. Toda v članku v ''The New York Timesu'' iz januarja 2006 je napisano, da je v Gordinovi lastni biografiji o Mendelejevu zabeleženo, da je bil ruski kemik 17. otrok, na kar se je Gordin odzval: »To je zanimivo. Verjamem, da je prišlo do tipkarske napake v moji knjigi. Mendelejev je bil zadnji otrok, to je gotovo in število po zanesljivih virih je 13.« Gordonova knjiga specifično pravi, da je Mendelejeva mati možu rodila 17 otrok, od katerih jih je 8 preživelo do mlade odraslosti, od katerih je bil Mendelejev najmlajši.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first= George |last= Johnson |title= The Nitpicking of the Masses vs. the Authority of the Experts |newspaper= The New York Times |date= 3 January 2006| url= https://www.nytimes.com/2006/01/03/science/03comm.html }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| title= Supplementary information to accompany ''Nature'' news article &quot;Internet encyclopaedias go head to head&quot; (''Nature'' 438, 900–901; 2005) |website= Blogs.Nature.com |date= 22 December 2005 |url= http://blogs.nature.com/wp/nascent/supplementary_information.pdf |first= Michael | last= Gordin | via= 2004| page= 178}}&lt;/ref&gt;}} Na nesrečo družinskega finančnega stanja je oče kmalu oslepel in izgubil svoje učiteljsko mesto. Njegova mati je bila prisiljena v delo in je ponovno obudila opuščeno družinsko tovarno stekla. Pri 13 letih, po smrti svojega očeta in uničenju materine tovarne v požaru, je Mendelejev postal dijak na [[gimnazija|gimnaziji]] v Tobolsku.

Leta 1849 je mati Mendelejeva odpeljala širom Rusije iz Sibirije v Moskvo, z namenom, da bi se Mendelejev vpisal v [[Moskovska državna univerza|Moskovsko državno univerzo]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na univerzo ni bil sprejet. Mati in sin sta nadaljevala pot v [[Sankt Peterburg]] do univerze, ki jo je obiskoval njegov oče. Po novem revna družina Mendelejevih se je preselila v Sankt Peterburg, kjer se je leta 1850 vpisal na Glavni pedagoški institut. Po diplomi je dobil [[tuberkoloza|tuberkolozo]], zaradi česar se je leta 1855 preselil na [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] na severni obali [[Črno morje|Črnega morja]]. Med tamkajšnjim bivanjem je postal znanstveni ravnatelj na 1. simferopolski gimnaziji. Leta 1857 se je v celoti ozdravljen vrnil v Sankt Peterburg.

Med letoma 1859 in 1861 se je v [[Heidelberg]]u ukvarjal s kapilarnostjo tekočin in delovanjem spektroskopa. Pozneje leta 1861 je izdal učbenik z naslovom ''Organska kemija''.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} To mu je prineslo Demideovo nagrado Peterburgške akademije znanosti.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}}

Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin.&lt;ref&gt;Velika sovjetska encilkopedija, geslo: piknometer&lt;/ref&gt;

Leta 1860 se je udeležil Mednarodnega kemijskega kongresa v [[Karlsruhe|Karlsru]]ju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|title=В Карлсруэ открылся первый международный конгресс химиков|author=|website=Сетевое издание «Сайт VokrugSveta.ru (ВокругСвета.ру)»|date=1860-09-03|publisher=|access-date=2019-03-29|archive-date=2019-03-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190319173428/http://www.vokrugsveta.ru/chronograph/1284/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

4. aprila 1862 se je zaročil s Feozvo Nikitično Leščevo. Poročila sta se 27. aprila 1862 v cerkvi Nikolajevskega inženirskega instituta v Sankt Peterburgu, na katerem je poučeval.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |title=Семья Д.И.Менделеева |publisher=Rustest.spb.ru |access-date=13 March 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100922084854/http://www.rustest.spb.ru/site/9/4/index.html |archive-date=22 September 2010}}&lt;/ref&gt;

Leta 1864 je Mendelejev postal profesor na Sanktpeterburškemu tehničnemu institutu,{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} leta 1865 pa na [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sankpeterburški državni univerzi]]. Leta 1865 je postal doktor znanosti s svojo dizertacijo »''O kombinacijah vode z alkoholom''«. Leta 1867 je dosegel stalno profesuro na Sanktpeterburški univerzi in je začel poučevati [[Anorganska kemija|anorgansko kemijo]] in nasledil Voskresenskega na tem mestu;{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} do leta 1871 je transformiral Sankt Peterburg v mednarodno prepoznano središče za raziskovanje kemije.

==Periodni sistem==
[[File:Mendelejevs periodiska system 1871.png|thumb|Mendelejev periodni sistem z leta 1871]]
[[File:Periodic table monument.jpg|thumb|Skulptura v čast Mendelejeva in periodnega sistema v [[Bratislava|Bratislavi]] na Slovaškem]]

Leta 1863 je bilo znanih 56 kemijskih elementov in na leto je bil v povprečju odkrit en nov. Drugi znanstveniki so že prej identificirali periodičnost elementov. [[John Alexander Reina Newlands|John Newlands]] je leta 1864 opisal pravilo oktav in opazil njihovo periodičnost glede na relativno [[Atomska teža|atomsko težo]] in ga objavil leta 1865. Njegov predlog identificira potencial za nove elemente, kot je [[germanij]]. Ta koncept so kritizirali in njegova inovacija ni bila prepoznana v Društvu kemikov do leta 1887. Še ena oseba, ki je predlagala periodni sistem, je bil [[Lothar Meyer]], ki je leta 1864 objavil članek, v katerem je opisal 28 elementov, klasificiranih po njihovi [[Valenca|valenci]], vendar brez napovedi novih elementov.

Mendelejev je, ko je leta 1867 postal profesor, napisal ''Načela kemije'' ({{langx|ru|Основы химии|translit=Osnovi himii}}), ki so postala ultimativen učbenik njegovega časa. Objavljena so bila v dveh knjigah med letoma 1868 in 1870 in Mendelejev jih je napisal pri pripravljanju učbenika za njegov predmet.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} Pri tem je prišel do svojega najpomembnejšega odkritja.{{sfn|Heilbron|2003|page=509}} 

Ko je poskušal klasificirati elemente po njihovih kemijskih lastnostih, je opazil vzorce, ki so ga vodili v postavitev njegovega periodnega sistema; trdil je, da je celotno ureditev elementov predvidel v sanjah:&lt;ref&gt;John B. Arden (1998). &quot;Science, Theology and Consciousness&quot;, Praeger Frederick A. p. 59: &quot;The initial expression of the commonly used chemical periodic table was reportedly envisioned in a dream. In 1869, Dmitri Mendeleev claimed to have had a dream in which he envisioned a table in which all the chemical elements were arranged according to their atomic weight.&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;John Kotz, Paul Treichel, Gabriela Weaver (2005). &quot;Chemistry and Chemical Reactivity,&quot; Cengage Learning. p. 333&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Gerard I. Nierenberg (1986). &quot;The art of creative thinking&quot;, Simon &amp; Schuster, p. 201: ''Dmitri Mendeleev's solution for the arrangement of the elements that came to him in a dream.''&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Helen Palmer (1998). &quot;Inner Knowing: Consciousness, Creativity, Insight, and Intuition&quot;.  J.P. Tarcher/Putnam. p. 113: &quot;The sewing machine, for instance, invented by Elias Howe, was developed from material appearing in a dream, as was Dmitri Mendeleev's periodic table of elements&quot;&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Simon S. Godfrey (2003). ''Dreams &amp; Reality''. Trafford Publishing. Chapter 2.: &quot;The Russian chemist, Dmitri Mendeleev (1834–1907), described a dream in which he saw the periodic table of elements in its complete form.&quot; {{ISBN|1412011434}}&lt;/ref&gt;

{{Blockquote| V sanjah sem videl sistem, v katerem pridejo vsi elementi na svoje mesto kot je to zahtevano. Ko sem se prebudil, sem ga takoj zapisal na kos papirja in pozneje je bil potreben popravek samo na enem mestu.|Mendelejev, kot ga navaja Inostrantzev&lt;ref&gt;&quot;[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&amp;item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&amp;item=33706 |date=18 April 2014 }}&quot; Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 38&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Myron E. Sharpe, (1967). &quot;Soviet Psychology&quot;. Volume 5, p. 30.&lt;/ref&gt;}}

Brez da bi se zavedal predhodnega dela s periodnim sistemom iz 60-ih let 19. stoletja, je ustvaril spodnjo preglednico:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
| Cl 35,5 || K 39 || Ca 40
|-
| Br 80 || Rb 85 || Sr 88
|-
| I 127 || Cs 133 || Ba 137
|}

Mendelejev je z dodajanjem dodatnih elementov po tem načinu razvil svojo razširjeno različico periodnega sistema.&lt;ref&gt;&quot;[http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm A brief history of the development of the period table] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150503003958/http://www.wou.edu/las/physci/ch412/perhist.htm |date=2015-05-03 }}&quot;, wou.edu&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;&quot;[http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc Mendeleev and the Periodic Table]&quot; {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110912072801/http://www.chemsheets.co.uk/GCSEPeriod07.doc |date=12 September 2011 }}, chemsheets.co.uk&lt;/ref&gt; 

1. marca 1869 je objavil prvo različico periodnega sistema elementov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|article=Периодическая система элементов|author=Д. Н. Трифонов|title=Большая Советская Энциклопедия|year=1975|issue=19 : Отоми — Пластырь|place=Мoskva|publisher=Советская Энциклопедия|pages=413—417}}&lt;/ref&gt;

6. marca 1869 je naredil formalno pripravo v Ruskem kemijskem društvu z naslovom ''Odvisnost med lastnostmi in atomskimi težami elementov'', ki je opisala elemente glede na tako atomsko težo (zdaj imenovana [[relativna atomska masa]]), kot tudi valenco.&lt;ref name=&quot;Seaborg1994&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Seaborg|first=Glenn T|author-link=Glenn T. Seaborg|title=Modern Alchemy: Selected Papers of Glenn T Seaborg|chapter-url=https://books.google.com/books?id=573sCgAAQBAJ&amp;pg=PA179|access-date=5 March 2016|date=1994|publisher=World Scientific|isbn=978-9814502993|page=179|chapter=The Periodic Table: Tortuous path to man-made elements}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Pfennig2015&quot;&gt;{{navedi knjigo|last=Pfennig|first=Brian W.|title=Principles of Inorganic Chemistry|url=https://books.google.com/books?id=pxX1BgAAQBAJ&amp;pg=PA109|access-date=4 March 2016|date=2015|publisher=Wiley|isbn=978-1118859025|page=109}}&lt;/ref&gt; 

Ta predstavitev je navajala, da:

# Elementi, ki so razporejeno glede na njihovo atomsko težo, izražajo očitno periodičnost lastnosti.
# Elementi, ki so podobni po svojih kemičnih lastnostih, imajo bodisi podobne atomske teže (npr. Pt, Ir, Os), bodisi se njihova atomska teža pravilno povečuje (npr., K, Rb, Cs).
# Razporeditev elementov v skupine po njihovi atomski teži ustreza t.i. valencam, pa tudi do določene mere njihovim različnim kemijskim lastnostim, kot je očitno med drugim pri seriji Li, Be, B, C, N, O in F.
# Elementi, ki so najbolj razširjeni, imajo majhno atomsko teže.
# Magnituda atomske teže določa značilnosti elementa, kot tudi magnituda molekul določa značilnosti sestavljenega telesa. 
# Pričakovati moramo odkritja še veliko neznanih elementov, npr. da elementa analogna aluminiju in [[silicij]]u, katerih atomski teži bi bili med 65 in 75.
# Atomska teža elementa lahko včasih spremenjena z znanjem teh sosednjih elementov. Tako mora biti atomska teža [[telur]]ja med 123 in 126 in ne more biti 128 (telurjeva atomska teža je 127,6 in Mendelejev se je motil v svoji predpostavki, da se morajo atomske teže povečevati s položajem v periodi).
# Določene značilne lastnosti elementov lahko napovemo na podlagi njihovih atomskih tež.

Mendelejev je objavil periodni sistem vseh znanih elementov in napovedal več novih elementov za zaključitev sistema v reviji v ruščini. Vsega nekaj mesecev pozneje je Meyer objavil praktično identično tabelo v reviji v nemščini.&lt;ref name=&quot;Nye&quot;&gt;{{cite journal|last1=Nye|first1=Mary Jo|title=Speaking in Tongues: Science's centuries-long hunt for a common language|journal=Distillations|date=2016|volume=2|issue=1|pages=40–43|url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/speaking-in-tongues|access-date=22 March 2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Babel&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Gordin|first1=Michael D.|title=Scientific Babel: How Science Was Done Before and After Global English|url=https://archive.org/details/scientificbabelh00unse|date=2015|publisher=University of Chicago Press|location=Chicago|isbn=978-0226000299}}&lt;/ref&gt; 

Mendelejev ima priznanje, da je natančno napovedal lastnosti tega, kar je poimenoval ekasilicij, ekaaluminij in ekabor, [[germanij]], [[galij]] in [[skandij]].&lt;ref name=&quot;Marshall&quot;&gt;{{cite journal |last1=Marshall |first1=James L. Marshall |last2=Marshall |first2=Virginia R. Marshall |title=Rediscovery of the elements: The Periodic Table |journal=The Hexagon |date=2007 |pages=23–29 |url=http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/periodic%20table.pdf |access-date=30 December 2019 |archive-date=2024-05-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240520093244/http://www.chem.unt.edu/~jimm/REDISCOVERY%207-09-2018/Hexagon%20Articles/Periodic%20Table.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Weeks&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=Weeks |first1=Mary Elvira |title=The discovery of the elements |date=1956 |publisher=Journal of Chemical Education |location=Easton, PA |url=https://archive.org/details/discoveryoftheel002045mbp |edition=6th }}&lt;/ref&gt;

Mendelejev je tudi predlagal spremembe v lastnostih nekaterih znanih elementov. Pred njegovim delom je za [[uran]] veljalo, da ima valenco 3 in atomsko težo okrog 120. Mendelejev se je zavedal, da te vrednosti ne ustrezajo njegovemu periodnemu sistemu in ju je povečal za dvakrat na valenco 6 in atomsko teže 240 (blizu sodobne vrednosti 238).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Scerri |first1=Eric |author-link=Eric Scerri |title=The Periodic Table: Its Story and Its Significance |date=2019 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0190914363 |pages=142–143 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=tSa3DwAAQBAJ&amp;q=mendeleev+uranium+120&amp;pg=PA142 |access-date=13 December 2019}}&lt;/ref&gt;

Za svoje tri napovedane elemente je uporabil predpone ''eka'', dvi in tri (ena, dve in tri v [[sanskrt]]u). Mendelejev je postavil pod vprašaj nekatere od trenutno uveljavljenih atomskih tež (takrat so jih lahko merili samo z razmeroma nizko natančnostjo) in je poudaril, da se ne ujemajo s tistimi po periodnem zakonu. Opazil je, da ima [[telur]] višjo atomsko težo od [[jod]]a, vendar ju je umestil v pravilnem vrstnem redu ter nepravilno napovedal, da so uveljavljene atomske teže iz tistega časa nepravilne. 

Ni bil prepričan kam uvrstiti znane [[lantanoidi|lantanoide]] in je napovedal obstoj še ene vrste v preglednici, kar se bili [[aktinidi]], ki so eni od najtežjih po atomski teži. Nekateri ljudje so zavrnili Mendelejevo napoved, da bo elementov še več, vendar se je izkazalo, da je imel prav, ko je bil leta 1875 odkrit [[galij]], leta 1886 pa [[germanij]], ki sta se poponoma prilegala na manjkajoči mesti.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Emsley | first = John | title = Nature's Building Blocks | publisher = Oxford University Press | year = 2001 | pages = [https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 521–522] | isbn = 978-0198503408 | url = https://archive.org/details/naturesbuildingb0000emsl/page/521 }}&lt;/ref&gt;

Z uporabo [[sanskrt]]skih predpon za poimenovanje »manjkajočih« elementov je Mendelejev morda poravnal svoj dolg do sanskrtskih slovničarjev v antični Indiji, ki so ustvarili teorije jezika na osnovi njihovega odkritja dvodimenzionalnih vzorcev zvokov govora (ponazorjeno s sanskrtsko slovnico [[Šiva Sutra|Śivasūtrasa]] in [[Pāṇini]]ja). Mendelejev je bil prijatelj in kolega sanskrtista Otta von Böhtlingka, ki je približno v tem času pripravljal drugo izdajo svoje knjige o [[Pāṇini]]u&lt;ref&gt;Otto Böhtlingk, Panini's Grammatik: Herausgegeben, Ubersetzt, Erlautert und MIT Verschiedenen Indices Versehe. St. Petersburg, 1839–40.&lt;/ref&gt; in Mendelejev je želel počastiti Pāṇinija z njegovo nomenklaturo.&lt;ref&gt;Kiparsky, Paul. &quot;Economy and the construction of the Sivasutras&quot;. In M.M. Deshpande and S. Bhate (eds.), ''Paninian Studies''. Ann Arbor, Michigan, 1991.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal| title=Mendeleev and the Periodic Table of Elements | first=Subhash | last=Kak | journal=Sandhan | volume = 4 | issue = 2 | pages=115–123 | year=2004 |arxiv=physics/0411080 | bibcode=2004physics..11080K}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.americanscientist.org/article/the-grammar-of-the-elements|title=The Grammar of the Elements|date=4 October 2019|website=American Scientist|language=en|access-date=19 October 2019}}&lt;/ref&gt;

Prvotni osnutek Mendelejeva so našli leta pozneje in objavili pod naslovom ''Začasni sistem elementov«.''&lt;ref&gt;[http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&amp;item=33706 The Soviet Review Translations] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140418233759/http://digitalcollections.library.cmu.edu/awweb/awarchive?type=file&amp;item=33706 |date=18 April 2014 }}&quot;. Summer 1967. Vol. VIII, No. 2, M.E. Sharpe, Incorporated, p. 39&lt;/ref&gt;

Dmitrija Mendelejeva pogosto imenujejo za očeta periodnega sistema. Njegovo preglednico ali matriko je imenoval ''Periodni sistem''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Dmitri Mendeleev| url=http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20180705003658/http://www.rsc.org/education/teachers/resources/periodictable/pre16/develop/mendeleev.htm|archive-date=5 July 2018|access-date=23 February 2021|website=RSC Education|language=en}}&lt;/ref&gt;

V sekciji za študije plinov in tekočin je Mendelejev naredil 54 del.&lt;ref name=&quot;let&quot;&gt;Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.&lt;/ref&gt;

Mesto silikatov v naravi je Mendelejev opredelil jasno in jedrnato:&lt;ref name=&quot;jub&quot;&gt;''Шульц М. М.'' Развитие учения Д. И. Менделеева о силикатах и стеклообразном состоянии // Д. И. Менделеев. 150 лет со дня рождения. 1834—1984. — М.: Наука, 1986.&lt;/ref&gt;

{{quote|Kot je organska snov pogojena s prisotnostjo in izobiljem ogljika, tako ima mineralno kraljestvo v izobilju silicijeve spojine.&lt;ref&gt;''Менделеев Д. И.'' Сочинения. — М.—Л.: АН СССР, 1952. Т. 25&lt;/ref&gt;}}

==Poznejše življenje==
[[File:Дмитрий Иванович Менделеев 7.jpg|thumb|left|Dmitrij Mendelejev leta 1890]]
[[File:Анна Ивановна Менделеева, урождённая Попова.png|thumb|Druga žena Dmitrija Mendelejeva, Ana]]

Leta 1876 je postal obseden z Ano Ivanovno Popovo in ji je pričel dvoriti; leta 1881 jo je zaprosil za roko in zagrozil s samomorom, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo (2. aprila) se je na začetku leta 1882 zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gazeta.ua/index.php?id=157545&amp;lang=ru |title=Менделеев обвенчался за взятку |publisher=Gazeta.ua |date=10 April 2007 |access-date=13 March 2010}}&lt;/ref&gt; Celo po poroki je bil Mendelejev tehnično bigamist, saj je Ruska pravoslavna cerkev zahtevala, da mine vsaj sedem let pred ponovnim zakonom. Njegova ločitev in povezana kontroverznost je prispevala k temu, da mu je spodletela kandidatura za Rusko akademijo znanosti (kljub njegovi takratni mednarodni slavi). Njegova hči iz drugega zakona, Ljubov, je postala žena znanega ruskega pesnika [[Aleksander Blok|Aleksandra Bloka]]. Njegovi drugi otroci so bili sin Vladimir (mornar, udeležil se je opaznega vzhodnega potovanja Nikolaja II.) in hči Olga iz njegovega prvega zakona s Feozvo ter sin Ivan in dve dvojčici od Ane.

Čeprav je bil Mendelejev široko čaščen v znanstvenih organizacijah širom Evrope, in je med drugim prejel [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] od [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]] v [[London]]u leta 1882 (in [[Copleyjeva medalja|Copleyjevo medaljo]] leta 1905),&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;/&gt; je 17. avgusta 1890 odstopil iz Sanktpeterburške univerze. Leta 1892 so ga izvolili za tujega člana Kraljeve družbe,&lt;ref name=&quot;formemrs&quot;&gt;{{navedi splet|archive-url=https://web.archive.org/web/20150316060617/https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|archive-date=16 March 2015|url=https://royalsociety.org/about-us/fellowship/fellows/|publisher=[[Royal Society]]|location=London|title=Fellows of the Royal Society}}&lt;/ref&gt; leta 1893 pa je bil postavljen na mesto direktorja Biroja za uteži in mere, mesto, ki ga je zasedal do svoje smrti.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot;&gt;{{EB1911|inline=1 |wstitle=Mendeléeff, Dmitri Ivanovich |volume=18 |page=115}}&lt;/ref&gt;

Mendelejev je preučeval tudi sestavo [[nafta|nafte]] in je pomagal ustanoviti prvo rafinerijo nafte v Rusiji. Prepoznal je pomen nafte kot surovino za petrokemikalije. Pripisujejo mu pripombo, da bi kurjenje nafte kot gorivo bilo »podobno kurjenju kuhinjske peči z bankovci«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| url=https://books.google.com/books?id=BO9ocnho9P4C&amp;pg=PA546 |title=Chemistry: The Molecular Science, Volume 1 |author1=John W. Moore |author2=Conrad L. Stanitski |author3=Peter C. Jurs |access-date=6 September 2011|isbn=978-0495115984 |year=2007 |publisher=Thomson Brooks/Cole }}&lt;/ref&gt;
[[File:200 y Anniversary of Berlin Academy 1900.jpg|right|thumb|Mendelejev, [[Alfred Werner]], [[Adolf von Baeyer]] in drugi ugledni kemiki]]

Mendelejev je bil trikrat nominiran za [[Nobelova nagrada za kemijo|Nobelovo nagrado za kemijo]], v zadnjih treh letih svojega življenja, v letih 1905, 1906 in 1907 z devetimi nominacijami.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.nobelprize.org/nomination/archive/show_people.php?id=6171|title=Nomination Archive|date=21 May 2024 }}&lt;/ref&gt; Leta 1905 je bil izvoljen za člana [[Kraljeva švedska akademija znanosti|Kraljeve švedske akademije znanosti]] in je prejel tri nominacije. Bil je tudi izvoljen za mednarodnega člana Ameriškega filozofskega združenja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=APS Member History |url=https://search.amphilsoc.org/memhist/search?creator=Dmitry+Mendeleyev&amp;title=&amp;subject=&amp;subdiv=&amp;mem=&amp;year=&amp;year-max=&amp;dead=&amp;keyword=&amp;smode=advanced |access-date=17 January 2024 |website=search.amphilsoc.org |archive-date=2025-03-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250302055707/https://search.amphilsoc.org/memhist/search?dead=&amp;smode=advanced&amp;subdiv=&amp;creator=Dmitry+Mendeleyev&amp;mem=&amp;title=&amp;year-max=&amp;keyword=&amp;year=&amp;subject= |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Naslednje leto je prejel štiri nominacije in Nobelov komite za kemijo je predlagal Švedski akademiji, da mu podeli Nobelovo nagrado za kemijo za leto 1906 za njegovo odkritje periodnega sistema. Kemijska sekcija Švedske akademije je to priporočilo podprla. Akademija naj bi nato podprla izbiro komiteja, kot je skoraj v vsakem primeru. Toda nepričakovano se na polnem sestanku akademije Peter Klason ni strinjal in je predlagal kandidaturo Henrija Moissana. [[Svante Arrhenius]] je, čeprav ni bil član Nobelovega komiteja za kemijo, imel velik vpliv v akademiji in je pritiskal za zavrnitev Mendelejeva, trdeč da je bil periodni sistem prestar, da bi to obeležili leta 1906. Po sodobnikih je bil Arrhenius motiviran zaradi zamere proti Mendelejevu zaradi njegove kritike Arrheniusove teorije disociacije. Po razgreti debati je večina akademije z enim glasom razlike izbrala Moissana.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Gribbin, J |title=The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors |publisher=Random House |location=New York |year=2002 |page=378 |isbn=978-0812967883|bibcode=2003shst.book.....G }}&lt;/ref&gt; Dve nominaciji Mendelejeva leta 1907 je ponovno zavrnila absolutna opozicija Arrheniusa.&lt;ref name=&quot;isbn0716731037&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Friedman, Robert M. |title=The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science |publisher=Times Books |location=New York |year=2001 |pages=[https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 32–34] |isbn=978-0716731030 |url=https://archive.org/details/politicsofexcell00robe/page/32 }}&lt;/ref&gt;

Mendelejev je umrl leta 1907 v Sankt Peterburgu v starosti 72 let zaradi [[gripa|gripe]], vsega šest dni pred svojim 73. rojstnim dnevom. Njegove zadnje besede so bile namenjene zdravniku: »Doktor, vi imate znanost, jaz imam vero«, kar bi bil lahko navedek [[Jules Verne|Julesa Verna]].&lt;ref&gt;[https://books.google.com/books?id=s8xwDQAAQBAJ&amp;q=You+have+science&amp;pg=PT460 ''Last and Near-Last Words of the Famous, Infamous and Those In-Between''] By Joseph W. Lewis Jr. M.D.&lt;/ref&gt; Pokopan je bil na Volkovskem pokopališču.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Петербургский некрополь|url=https://viewer.rusneb.ru/ru/rsl01004011544?page=109}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Исторические кладбища Санкт-Петербург|author=Кудрявцев А. Н., Шкода Г. Н.|place=Мoskva|publisher=Центрполиграф|year=2009|pages=428|isbn=978-5-9524-4025-8}}&lt;/ref&gt;

==Drugi dosežki==
[[File:Kramskoy Mendeleev 01.jpg|thumb|right|''Portret Dmitrija Mendelejeva'' [[Ivan Kramskoj|Ivana Kramskega]] (1878)]]
Mendelejev je imel tudi druge pomembne prispevke k znanosti. Ruski kemik in znanstveni zgodovinar [[Lev Aleksandrovič Čugajev]] ga je opisal kot
&lt;blockquote&gt;
»genij kemik, prvorazredni fizik, plodovit raziskovalec v poljih hidrodinamike, meteorologije, geologije, določenih vej kemične tehnologije (npr. eksplozivi, nafta in goriva) in drugih disciplin sorodnih kemiji in fiziki, celoviti ekspert kemične industrije in industrije na splošno, originalni mislec na polju ekonomije [...]«&lt;ref&gt;
{{navedi knjigo |last1 = Чугаев |first1 = Лев Александрович |author-link1  =  |year  = 1988 |orig-date= 1924 |title  = Dmitriĭ Ivanovich Mendeleev: Zhiznʹ i dei͡atelʹnostʹ |script-title = ru:Дмитрий Иванович Менделеев: жизнь и деятельность |url  = https://books.google.com/books?id=6KYgAQAAIAAJ |language  = ru |edition   = reprint |location = Leningrad |publisher = Nauchnoe khimiko-tekhnicheskoe izdatelʹstvo |page  =  |access-date = 23 August 2024 |quote =  |script-quote = ru:Гениальный химик, первоклассный физик, плодотворный исследователь в области гидродинамики, метеорологии, геологии, в различных отделах химической технологии и других, сопредельных с химией и физикой дисциплинах, глубокий знаток химической промышленности и промышленности вообще, особенно русской, оригинальный мыслитель в области учения о народном хозяйстве, государственный ум, которому, к сожалению, не суждено было стать государственным человеком, но который видел и понимал задачи и будущность России лучше представителей нашей официальной власти.}} &lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

Mendelejev je bil leta 1868 eden od ustanoviteljev Ruske kemijske družbe. Delal je na teoriji in praksi protekcionistične trgovine in kmetijstva.

V poskusu kemične koncepcije etra je postavil hipotezo, da obstajata dva inertna kemična elementa z manjšo atomsko težo od [[vodik]]a.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot; /&gt; Od teh dveh predlaganih elementov je verjel, da je lažji vsepenetratujoč, vseprodoren plin in rahlo težji od predlaganega elementa ''koronija''.
[[Slika:Medeleeff_by_repin.jpg|thumb|left|''Dimitrij Ivanovič Mendelejev'', portret, 1885, [[Ilja Jefimovič Repin]] ]]

Mendelejev je posvetil veliko študij in je naredil pomembne prispevke k določanju narave takih neskončnih spojin, kot rešitev.
[[Slika:Mendeleyev gold Barry Kent.JPG|thumb|left|Medalja Mendelejeva]]

V še enemu oddelku fizikalne kemije je raziskoval ekspanzijo tekočin s toploto in je oblikoval formulo podobno [[Gay-Lussacov zakon|Gay-Lussacovemu zakonu]] uniformnosti ekspanzije plinov, medtem ko je leta 1861 napovedal koncepcijo [[Thomas Andrews|Thomasa Andrewsa]] kritične temperature plinov z definiranjem absolutne točke vrenja za substance kot temperaturo, pri kateri kohezija in toplota vaporizacije postaneta enaki ničli in tekočine se spreminjajo v hlape, ne glede na pritisk in prostornino.&lt;ref name=&quot;EB1911&quot; /&gt;

Mendelejevu pripisujejo zasluge za vpeljavo metričnega sistema v [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1  = Rodgers |first1  = Glen E. |date  = 3 December 2019|title  = Traveling with the Atom: A Scientific Guide to Europe and Beyond |url = https://books.google.com/books?id=8kbCDwAAQBAJ |publisher  = Royal Society of Chemistry |page  = 465 |isbn = 9781788017022 |access-date  = 23 August 2024|quote   = Mendeleev is given credit for the introduction of the metric system to the russian empire.}} &lt;/ref&gt;

Izumil je ''pirokolodijon'', vrsto nedimnega praha na osnovi nitroceluloze. To delo je bilo sprejeto v [[Ruska imperialna mornarica|Ruski imperialni mornarici]], vendar ni bilo dano v uporabo. Leta 1892 je Mendelejev organiziral njegovo proizvodnjo.

Mendelejev je preučeval izvor nafte; zaključil je, da so ogljikovodiki abiogenični in se oblikujejo globoko pod zemljo. Napisal je: »Glavno dejstvo je, da se je nafta rodila globoko v globinah zemlje in samo tam moramo iskati njen izvor«.&lt;ref&gt;Mendeleev, D., 1877. &quot;L'Origine du pétrole&quot;. ''Revue Scientifique'', 2e Ser., VIII, pp. 409–416.&lt;/ref&gt;

Leta 1859 je oblikoval napravo za določanje gostote tekočin. V letih 1865–1887 je ustvaril hidratno teorijo rešitev.&lt;ref&gt;БСЭ3|статья=Пикнометр&lt;/ref&gt;

Na neki točki so bila zanimanja Mendelejeva blizu mineralogiji. Njegova zbirka mineralov je bila skrbno ohranjena in je zdaj v Muzeju mineralogije v Sanktpeterburški univerzi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://mmus.geology.spbu.ru/index.php?mod=mod5_5&amp;nam=%EA%EE%EB%EB%E5%EA%F6%E8%FF%20%C4.%20%C8.%20%CC%E5%ED%E4%E5%EB%E5%E5%E2%E0|title=Минералогическая коллекция Д. И. Менделеева|author=|website=Минералогический музей кафедры минералогии Санкт-Петербургского государственного университета|date=|publisher=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

===Kemija silikatov===
Ta del dela Mendelejeva se ni izrazil v rezultatih na ravni naravoslovnih znanosti kot celote, vendar je kljub temu, kot vse v njegovi raziskovalni praksi, integralni del in mejnik na poti do njih in v nekaterih primerih njihova osnova in je izjemno pomembno za razumevanje razvoja teh študij. Kot bo postalo očitno iz tega kar sledi, je močno povezano z osnovnimi sestavnimi deli znanstvenega pogleda na svet in pokriva področja od izomorfizma in temeljev kemije do osnove periodičnega zakona, od razumevanja narave rešitev do pogledov na strukturo snovi.&lt;ref name=&quot;let&quot;&gt;Летопись жизни и деятельности Д. И. Менделеева. -- Л.: Наука, 1984.&lt;/ref&gt;

Prva dela Mendelejeva so kemične analize silikatov iz leta 1854. To so bile študije ortita s Finske in piroksena s Ruskiale na Finskem; tretja analiza mineralnega glinenega kamna  umbra poroča samo Stepan Semjonovič Kutorga v sporočilu Ruski geografski družbi. Mendelejev se je vrnil k težavam analitične kemije silikatov v povezavi s svojimi magistrskimi izpiti - njegov napisan odgovor obravnava analizo silikatov, ki vsebujejo litij. Ta majhna serija del služi za vzbujanje raziskovalčevega zanimanja za izomorfizem: znanstvenik primerja kompozicijo ortita s kompozicijo drugih podobnih mineralov in pride do zaključka, da takšna primerjava omogoča, da se zgradi izomorfična serija s spreminjajočo se kemično sestavo.&lt;ref name=&quot;sil&quot;&gt;''Барзаковский В. П., Добротин Р. Б.'' Труды Д. И. Менделеева в области химии силикатов и стеклообразного состояния. — М.—Л.: [[АН СССР]], 1960.&lt;/ref&gt;

==Dejavnosti onkraj kemije==
Začenši v 70-ih letih 19. stoletja je objavljal široko onkraj kemije, preučeval je aspekte ruske industrije in tehnične težave v kmetijski produktivnosti. Raziskoval je demografske težave, sponzoriral je študije [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]] in poskušal izmeriti učinkovitost kemičnih gnojil ter promoviral trgovsko mornarico.&lt;ref&gt;Alexander Vucinich, &quot;Mendeleev's Views on science and society,&quot; ''ISIS'' 58:342–351.&lt;/ref&gt; Še posebno je bil dejaven na področju izboljševanja ruske naftne industrije in je izdelal natančno primerjavo z bolj napredno industrijo v [[Pennsylvania|Pennsylvaniji]].&lt;ref&gt;Francis Michael Stackenwalt,  &quot;Dmitrii Ivanovich Mendeleev and the Emergence of the Modern Russian Petroleum Industry, 1863–1877.&quot; ''Ambix'' 45.2 (1998): 67–84.&lt;/ref&gt; Čeprav ni bil strokovnjak za ekonomijo, je opazoval industrijo med svojimi evropskimi potovanju in leta 1891 je uspel prepričati Ministrstvo za finance, da je naložilo začasne carine z namenom krepitve novih ruskih industrij.&lt;ref&gt;Vincent Barnett,  &quot;Catalysing Growth?: Mendeleev and the 1891 Tariff.&quot; in W. Samuels, ed., ''A Research Annual: Research in the History of Economic Thought and Methodology''  (2004) Vol. 22 Part 1 pp. 123–144. https://doi.org/10.1016/S0743-4154(03)22004-6  [https://www.emerald.com/insight/content/doi/10.1016/S0743-4154(03)22004-6/full/html Online]&lt;/ref&gt;

Leta 1890 je odstopil s svojega profesorskega mesta na Sanktpeterburški univerzi po sporu z uradniki na Ministrstvu za izobraževanje zaradi ravnanja z univerzitetnimi študenti.&lt;ref&gt;{{navedi splet| last=Woods| first=Gordon| date=2007| title=Mendeleev – The Man and his Legacy|url=https://edu.rsc.org/feature/mendeleev-the-man-and-his-legacy-/2020190.article}}&lt;/ref&gt; Leta 1892 je postal direktor ruskega osrednjega biroja za uteži in mere ter je vodil postopek standardiziranja osnovnih prototipov in merskih postopkov. Postavil je inšpekcijski sistem in vpeljal [[Metrični sistem enot|metrični sistem]] v Rusijo.&lt;ref&gt;Nathan M. Brooks, &quot;Mendeleev and metrology.&quot; ''Ambix'' 45.2 (1998): 116–128.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Michael D. Gordin, &quot;Measure of all the Russias: Metrology and governance in the Russian Empire.&quot; ''Kritika: Explorations in Russian and Eurasian History'' 4.4 (2003): 783–815.&lt;/ref&gt;

Nasprotoval je znanstvenim trditvam o spiritualizmu in trdil, da ni metafizični idealizem nič drugega kot ignorantsko praznoverje. Pritožil se je zaradi široko razširjenega sprejemanja spiritualizma v ruski kulturi in njegovih negativnih učinkov na študije znanosti.&lt;ref&gt;Don C. Rawson,  &quot;Mendeleev and the Scientific Claims of Spiritualism.&quot; ''Proceedings of the American Philosophical Society'' 122.1 (1978): 1–8.&lt;/ref&gt;

Bil je mnenja, da bi moralo biti v Biroju za uteži in mere zaposlenih več žensk.&lt;ref name=&quot;Валькова 2019&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Валькова О. А. |title=Штурмуя цитадель науки. Женщины-ученые Российской империи|place=Moskva |publisher=НЛО |year=2019|pages=247—249 |isbn=978-5-4448-1058-3}}&lt;/ref&gt; Podpiral in doniral je sredstva za Bestužovske tečaje za študij žensk.&lt;ref&gt;Prav tam, na straneh 111 in 218.&lt;/ref&gt;

Leta 1905 se je pridružil Zvezi ruskega naroda.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Багдасарян, Вардан Эрнестович |title=От химии к  политической экономии |url=https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved |publisher=Исследователь/Researcher |year=2009 |pages=119 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309080028/https://cyberleninka.ru/article/n/ot-himii-k-politicheskoy-ekonomii-d-i-mendeleev-kak-obschestvoved|archive-date=2021-03-09  }}&lt;/ref&gt;

===Mit o vodki===
Zelo priljubljena ruska zgodba pripisuje Mendelejevu postavitev 40 % standardne jakosti [[vodka|vodke]]. Tako npr. vodka Ruski standard oglašuje: »Leta 1894 je Dmitrij Mendelejev, največji znanstvenik v vsej Rusiji, prejel odlok za nastavitev imperialnega standarda kakovosti za rusko vodko in rojen je bil »Ruski standard«.«&lt;ref&gt;[http://www.sainsburys.co.uk/shop/gb/groceries/russian-standard-vodka-1l Sainsburys: ''Russian Standard Vodka 1L''] Linked 28 June 2014&lt;/ref&gt; Drugi navajajo, da je bila »največja kakovost ruske vodke potrjena v komisiji v carski vladi, ki jo je leta 1894 vodil Mendelejev«.&lt;ref name=Evseev2011&gt;{{navedi splet|last=Evseev|first=Anton|title=Dmitry Mendeleev and 40 degrees of Russian vodka|work=Science|publisher=English Pravda.ru|location=Moscow|date=21 November 2011|url=http://english.pravda.ru/science/mysteries/21-11-2011/119683-dmitry_mendeleev_vodka-0/|access-date=6 July 2014}}&lt;/ref&gt;

Dejansko je standard 40 % uveljavila ruska vlada že leta 1843, ko je bil Mendelejev star devet let.&lt;ref name=Evseev2011 /&gt; Res je, da je Mendelejev leta 1892 postal vodja Arhiva za uteži in mere v Sankt Peterburgu in ga je naslednje leto razvil v vladni biro, toda ta institucija je bila zadolžena za standardiziranje ruskih trgovinskih uteži in merilnih instrumentov in ne postavljanje kakršnihkoli proizvodnih kakovostnih standardov. Poleg tega je imela Mendelejeva doktorska dizertacija iz leta 1865 naslov ''Diskurz o kombinaciji alkohola in vode'', vendar je obravnavala samo alkohol medicinske jakosti s koncentracijami nad 70 % in ni nikoli pisal česarkoli o vodki.&lt;ref name=&quot;Evseev2011&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal| title=Mendeleyev vodka challenge | first=Juris | last=Meija| journal=Anal. Bioanal. Chem. | volume = 394 | issue = 1 | pages=9–10 | year=2009|doi=10.1007/s00216-009-2710-3 | pmid=19288087 | s2cid=1123151 }}&lt;/ref&gt;

==Poimenovanja==
Po imenu in dosežkih znanstvenika je poimenovanih več krajev in objektov.

V [[Sankt Peterburg]]u je bil po njem poimenovan Institut D. I. Mendelejeva za metrologijo, Nacionalni metrološki institut,&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=ВНИИМ Дизайн Груп |url=http://www.vniim.ru/index.en.html |title=D. I. Mendeleyev Institute for Metrology |publisher=Vniim.ru |date=13 April 2011 |access-date=20 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170530140108/http://vniim.ru/index.en.html |archive-date=30 May 2017 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ki se je ukvarjal z vzpostavitvami in podpiranjem nacionalnih in svetovnih standardov za natančne meritve. Poleg njega je spomenik Mendelejevu, ki ga sestavlja njegov sedeči kip in upodobitev njegovega periodnega sistema na zidu ustanove. 

Stavba [[Dvanajst kolegijev]], ki je danes središče [[Državna univerza v Sankt Peterburgu|Sanktpeterburške državne univerze]], v času Mendelejeva pa je bila Glavni pedagoški institut, je danes Spominsko muzejsko stanovanje Dmitrija Mendelejeva&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Saint-PetersburgState University |url=http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |title=Museum-Archives n.a. Dmitry Mendeleev – Museums – Culture and Sport – University – Saint-Petersburg state university |publisher=Eng.spbu.ru |access-date=19 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315023344/http://www.eng.spbu.ru/university/culture/museums/mendeleev/ |archive-date=15 March 2010}}&lt;/ref&gt; z njegovimi arhivi. Ulica pred njimi je poimenovana po njem kot Mendelejevska linija.

V Moskvi je Ruska državna univerza za kemijo in tehnologijo Mendelejeva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.muctr.ru/en/|title=D. Mendeleyev University of Chemical Technology of Russia|access-date=4 July 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20170109151210/http://www.muctr.ru/en/|archive-date=9 January 2017|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Po Mendelejevu je bil poimenovan [[mendelevij]], sintetični kemijski element s simbolom Md (prej Mv) in atomskim številom 101. Je kovinski radioaktivni transuranski element v seriji aktinidov, običajno sintetiziran z bombardiranjem ajnštajnija z alfa delci.&lt;ref name=&quot;discovery&quot;&gt;{{navedi knjigo|doi=10.1103/PhysRev.98.1518|url=https://books.google.com/books?id=e53sNAOXrdMC&amp;pg=PA101|title=New Element Mendelevium, Atomic Number 101|date=1955|last1=Ghiorso|first1=A.|last2=Harvey|first2=B.|last3=Choppin|first3=G.|last4=Thompson|first4=S.|last5=Seaborg|first5=Glenn T.|journal=Physical Review|volume=98|pages=1518–1519|bibcode = 1955PhRv...98.1518G|isbn=9789810214401|issue=5 }}&lt;/ref&gt;

Mineral mendelejevit-Ce, {{chem|Cs|6|(Ce|22|Ca|6|)|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|14|(H|2|O)|21}}, je bil leta 2010 poimenovan v čast Mendelejevu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Mendeleevite-Ce |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}&lt;/ref&gt; Sorodni mendelejevit-Nd, {{chem|Cs|6|[(Nd|,REE)|23|Ca|7|]|(Si|70|O|175|)(O|H|,F)|19|(H|2|O)|16}}, je bil opisan leta 2015.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Mendeleevite-Nd |url=https://www.mindat.org/min-46701.html |website=Mindat.org |access-date=13 December 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mindat.org/min-40154.html |title=Mendeleevite-(Ce) |work=Mindat |accessdate=2020-10-05}}&lt;/ref&gt;

Po imenu znanstvenika je bil poimenovan tudi velik [[udarni krater]], ki leži na oddaljeni strani Lune.&lt;ref&gt;[http://planetarynames.wr.usgs.gov/Feature/3837 Mendeleev], Gazetteer of Planetary Nomenclature, International Astronomical Union (IAU) Working Group for Planetary System Nomenclature (WGPSN)&lt;/ref&gt;

[[Ruska akademija znanosti]] od leta 1965 občasno podeljuje zlato medaljo Mendelejeva.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://translate.googleusercontent.com/translate_c?depth=1&amp;nv=1&amp;rurl=translate.google.com&amp;sl=auto&amp;sp=nmt4&amp;tl=en&amp;u=http://www.ras.ru/about/awards/awdlist.aspx%3Fawdid%3D21&amp;usg=ALkJrhhNA2JFhri6Rbmzfw41Fy4nadp-qg|title=Academy website}}&lt;/ref&gt;

8. februarja 2016 je Google praznoval 182-letnico Mendelejevega rojstva s skico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Dmitri Mendeleev's 182nd Birthday |url=https://doodles.google/doodle/dmitri-mendeleevs-182nd-birthday/ |access-date=9 February 2023 |website=www.google.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

Po njem se imenuje tudi mesto [[Mendelejevsk]] v [[Tatarstan]]u, kjer je vzpostavil proizvodnjo brezdimnega smodnika&lt;ref name=&quot;BigencRU&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |title=МЕНДЕЛЕ́ЕВСК |work=Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] |accessdate=2020-10-05 |language=ru |archive-date=2021-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211009192807/https://bigenc.ru/geography/text/5603313 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|group=lower-alpha}}
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.chem.msu.su/eng/misc/mendeleev/welcome.html Eugene V. Babaev, ''Dmitriy Mendeleev Online''] {{ikona en}}
* [http://www.abcgallery.com/R/repin/repin12.html Repinov portret Mendelejeva] (1885)
* [http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&amp;Position=1&amp;keywords=mendeleev&amp;subcoll= Slika Mendelejeva] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040307090822/http://dewey.library.upenn.edu/sceti/smith/imagedetail.cfm?PictureID=301&amp;position=1&amp;keywords=mendeleev&amp;subcoll= |date=2004-03-07 }} - Edgar Fahs Smithova zbirka, Univerza Pennsylvanie
* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML Izvirna periodna preglednica elementov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040803141736/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELEEVann.HTML |date=2004-08-03 }} {{ikona en}}
* [http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html Prvi osnutek Mendelejeva periodne preglednice] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040514015858/http://www.chemheritage.org/EducationalServices/chemach/ppt/lm01.html |date=2004-05-14 }} - [[17. februar]] 1869
: Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede:
* [http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML Faradayevo predavanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20021018185517/http://webserver.lemoyne.edu/faculty/giunta/EA/MENDELann.HTML |date=2002-10-18 }} - [[4. julij]] 1889 {{ikona en}}

{{-}}

{{Davyjeva medalja}}
{{Copleyjeva medalja}}
{{Znanstveniki, po katerih so poimenovani kemični elementi}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Mendelejev, Dimitrij Ivanovič}}
[[Kategorija:Ruski kemiki]]
[[Kategorija:Ruski akademiki]]
[[Kategorija:Diplomiranci Državne univerze v Sankt Peterburgu]]
[[Kategorija:Člani Pruske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Člani Kraljeve švedske akademije znanosti]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Prejemniki Copleyjeve medalje]]
[[Kategorija:Prejemniki Davyjeve medalje]]
[[Kategorija:Demidovi nagrajenci]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element]]
[[Kategorija:Dimitrij Ivanovič Mendelejev| ]]</text>
      <sha1>nhe6u4e10001h0aubuid5v1d8i78yte</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>814</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2170</id>
    <revision>
      <id>6721863</id>
      <parentid>4715547</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:11:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>sedanjik &gt; preteklik; leto</comment>
      <origin>6721863</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="390" sha1="qjmcqhcny7h1cqm166pefxgaicb20vc" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 814''' ('''[[rimske številke|DCCCXIV]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[nedelja|nedeljo]].

== Dogodki ==
*[[Bolgari]] so začeli prodirati na [[Balkan]].

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[Karel Veliki]], frankovski kralj 
* [[Krum]], bolgarski kan (* ni znano)

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 814|*]]</text>
      <sha1>qjmcqhcny7h1cqm166pefxgaicb20vc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>813</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2171</id>
    <revision>
      <id>6721862</id>
      <parentid>6453519</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:11:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6721862</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="424" sha1="g8d6y9xe3aftldqqg9p4g8s3i8k0vk0" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 813''' ('''[[rimske številke|DCCCXIII]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sobota|soboto]].

== Dogodki ==

*[[1. januar]]


== Rojstva ==
* [[Teofil (bizantinski cesar)|Teofil]], cesar Bizantinskega cesarstva († [[842]])

== Smrti ==
* [[al-Amin]], šesti kalif Abasidskega kalifata (* [[787]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 813|*]]</text>
      <sha1>g8d6y9xe3aftldqqg9p4g8s3i8k0vk0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>812</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2172</id>
    <revision>
      <id>6721861</id>
      <parentid>6562001</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:11:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6721861</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="303" sha1="phs1c3b42peku4nlk22sbq7fvbyhpli" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 812''' ('''[[rimske številke|DCCCXII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[četrtek]].

== Dogodki ==
*[[1. januar]]

== Rojstva ==
*

== Smrti ==
* [[Anulo]], danski kralj (* [[8. stoletje]])

[[Kategorija:Leto 812|*]]</text>
      <sha1>phs1c3b42peku4nlk22sbq7fvbyhpli</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>811</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2173</id>
    <revision>
      <id>6721859</id>
      <parentid>4678608</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:10:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>leto</comment>
      <origin>6721859</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="567" sha1="jmawobpaplqzynuu6n5vl6dikjekp0x" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 811''' ('''[[rimske številke|DCCCXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].

== Dogodki ==
*dokončna naselitev [[Slovani|Slovanov]] med [[Drava|Dravo]] in [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]].

== Rojstva ==
* [[Bazilij I. Makedonec]], bizantinski cesar († [[886]])

== Smrti ==
* [[Pipin Grbasti]] - prvorojenec [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (* okoli [[767]])
* [[30. november]] - [[Karel Mlajši]], kralj Frankov (* [[772]])

== Glej tudi ==

[[Kategorija:Leto 811|*]]</text>
      <sha1>jmawobpaplqzynuu6n5vl6dikjekp0x</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721860</id>
      <parentid>6721859</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:10:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>slog</comment>
      <origin>6721860</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="550" sha1="oyp2ogoxmwg2b61d1l19dugsjw5ewtr" xml:space="preserve">{{leto}}
'''Leto 811''' ('''[[rimske številke|DCCCXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]].

== Dogodki ==
*Dokončna naselitev [[Slovani|Slovanov]] med [[Drava|Dravo]] in [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]].

== Rojstva ==
* [[Bazilij I. Makedonec]], bizantinski cesar († [[886]])

== Smrti ==
* [[Pipin Grbasti]] - prvorojenec [[Karel Veliki|Karla Velikega]] (* okoli [[767]])
* [[30. november]] - [[Karel Mlajši]], kralj Frankov (* [[772]])

[[Kategorija:Leto 811|*]]</text>
      <sha1>oyp2ogoxmwg2b61d1l19dugsjw5ewtr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>26. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2775</id>
    <revision>
      <id>6721845</id>
      <parentid>6676443</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:37:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6721845</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6834" sha1="h7gbenazm979cb7t0ewvrsh924r1jjk" xml:space="preserve">'''26. julij''' je 207. [[dan]] [[leto|leta]] (208. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 158 dni.

{{JulyCalendar}}

== Dogodki ==
* [[811]] – [[Bolgari]] so pod [[Krum]]ovim poveljstvom v [[bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]] premagali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantince]].
* [[1139]] – [[Alfonz I.]] se je oklical za prvega [[Portugalska|portugalskega]] [[kralj]]a in razglasil odcepitev od [[Kastilija|Kastilije]].
* [[1581]] – Severne pokrajine (današnja [[Nizozemska]]) so v [[Haag]]u razglasile [[neodvisnost]] od [[Španija|Španije]].
* [[1788]] – [[New York]] je ratificiral [[ustava|ustavo]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in tako postal 11. zvezna država.
* [[1803]] – V [[London]]u so odprli [[železnica|železnico]] [[Surrey Iron Railway]], verjetno prvo javno železnico na svetu.
* [[1822]] – [[Simón Bolívar]] in [[José de San Martín]] sta se sestala v [[Guayaquil]]u.
* [[1847]] – [[Liberija]] je postala neodvisna država.
* [[1887]] – [[Ludwik Lejzer Zamenhof]] je objavil ''Dr. Esperanto's International Language'', delo, v katerem je predstavil umetni jezik [[esperanto]].
* [[1908]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so ustanovili »Office of the Chief Examiner«, ki se je pozneje preimenoval v [[FBI]].
* [[1936]] – [[Sile osi]] so se odločile za posredovanje v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]].
* [[1939]] – [[Združene države Amerike]] so preklicale trgovsko [[pogodba|pogodbo]] z [[Japonska|Japonsko]].
* [[1940]] – [[Slonokoščena obala]] se je priključila [[Svobodna Francija|svobodni Franciji]].
* [[1941]] – Zaradi [[Japonska|japonske]] zasedbe [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]] je ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] ukazal zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1944]] – Prvič je oddajal [[Radio Osvobodilna fronta|Radio OF]].
* [[1945]]:
** Ustanovljen je bil [[Vietnam]].
** Odstopil je [[Winston Churchill]].
** [[Harry S. Truman]], [[Winston Churchill]] in [[Čang Kaj-Šek]] so podpisali [[Potsdamska deklaracija|Potsdamsko deklaracijo]] o pogojih [[Japonska|japonske]] vdaje.
* [[1953]] – Z neuspešnim [[Fidel Castro|Castrovim]] napadom na [[Moncada|Moncado]] se je začela [[kubanska revolucija]].
* [[1956]] – [[Egipt]]ovski [[predsednik]] [[Gamal Abdel Naser]] je podržavil [[Sueški prekop]].
* [[1958]] – Izstreljen je bil [[Združene države Amerike|ameriški]] [[satelit]] [[Explorer 4]].
* [[1963]]:
** Izstreljen je bil [[Syncom 2]], prvi [[geosinhroni satelit]].
** [[Ootres]] v [[Skopje|Skopju]] je povzročil 1070 smrtnih žrtev.
* [[1965]] – [[Maldivi]] so postali neodvisna država.
* [[1971]] – Izstreljen je bil [[Apollo 15]].
* [[1989]] – Študent [[Robert Tappan Morris ml.]] je bil kot prva oseba obtožen razširjanja [[računalniški črv|računalniških črvov]].

== Rojstva ==
* [[1030]] – [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakowa in svetnik († [[1079]])
* [[1308]] – [[Stefan Dušan]] (Stefan Uroš IV. Dušan Nemanjić, Dušan Silni), srbski car ( † [[1355]])
* [[1782]] – [[John Field (skladatelj)|John Field]], irski pianist in skladatelj († [[1837]])
* [[1802]] – [[Mariano Arista]], mehiški predsednik († [[1855]])
* [[1825]] – [[Franc Šbül]], madžarsko-slovenski pesnik († [[1864]])
* [[1855]] – [[Ferdinand Tönnies]], nemški sociolog († [[1936]])
* [[1856]] – [[George Bernard Shaw]], irski dramatik, pisatelj, nobelovec 1925 († [[1950]])
* [[1865]] – [[Philipp Scheidemann]], nemški državnik († [[1939]])
* [[1875]] – [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater, psiholog († [[1961]])
* [[1885]] – [[Émile Salomon Wilhelm Herzog]] - [[André Maurois]], francoski pisatelj († [[1967]])
* [[1887]] – [[Reuben Leon Kahn]], ameriški imunolog († [[1979]])
* [[1893]] – [[George Grosz]], nemški slikar († [[1959]])
* [[1894]] – 
** [[Aldous Huxley]], angleški pisatelj († [[1963]])
** [[Peter Loboda]], slovenski kipar († [[1952]])
* [[1903]] – [[Franjo Dominko]], slovenski fizik, astronom († [[1987]])
* [[1922]] – [[Rafko Vodeb]], slovenski duhovnik, eksorcist, teolog, filozof, umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec (* [[1922]])
* [[1928]] – [[Stanley Kubrick]], ameriški filmski režiser († [[1999]])
* [[1933]] – [[Albin Rudan]], slovenski glasbenik, Avsenikov klarinetist († [[2009]])
* [[1939]] – [[John Winston Howard]], avstralski predsednik vlade
* [[1940]] – [[Jean-Luc Nancy]], francoski filozof
* [[1943]] – [[Mick Jagger]], angleški rockovski glasbenik
* [[1959]] – [[Kevin Spacey]], ameriški filmski igralec
* [[1964]] – [[Sandra Bullock]], ameriška filmska igralka

== Smrti ==
* [[Dži (dinastija Han)|Dži]], deseti kitajski cesar iz [[Dinastija Han|dinastije Han]] (*  [[138]]) 
* [[796]] – [[Offa]], anglosaški kralj (* ok. [[730]])
* [[1380]] – [[Komjo (japonski cesar)|Komjo]], japonski proticesar (* [[1322]])
* [[1411]] – [[Elizabeta Nürnberška]], nemška kraljica (* [[1358]])
* [[1527]] – [[Jovan Nenad]], vojskovodja in samozvani srbski car (* okoli [[1492]])
* [[1630]] – [[Karel Emanuel I.]], italijanski vojvoda (* [[1562]])
* [[1684]] – [[Elena Piscopia]], italijanska filozofinja (* [[1646]])
* [[1863]] – [[Samuel Houston]], teksaški (ameriški) politik (* [[1793]])
* [[1896]] – [[Lothar von Faber]], nemški podjetnik (* [[1817]])
* [[1918]] – 
** [[Mick Mannock]], britanski vojaški pilot, letalski as (* [[1887]])
** [[Fanny zu Reventlow]], nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* [[1871]])
* [[1925]] – [[Gottlob Frege]], nemški matematik, logik, filozof (* [[1848]])
* [[1934]] – [[Rudolf Maister]], slovenski pesnik, vojskovodja (* [[1874]])
* [[1941]] – 
** [[Henri Léon Lebesgue]], francoski matematik (* [[1875]])
** [[Benjamin Lee Whorf]], ameriški antropolog in lingvist (* [[1897]])
* [[1942]] – [[Roberto Arlt]], argentinski pisatelj, dramatik, novinar (* [[1900]])
* [[1944]] – [[Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1878]])
* [[1952]] – [[Eva Peron]], argentinska političarka (* [[1919]])
* [[1958]] – [[Iven Carl Kincheloe mlajši]], ameriški vojaški pilot (* [[1928]])
* [[1969]] – [[Frank Loesser]], ameriški skladatelj (* [[1910]])
* [[1971]] – [[Diane Arbus]], ameriška fotografinja (* [[1923]])
* [[1984]] – 
** [[Ed Gein]], ameriški množični morilec (* [[1906]])
** [[George Horace Gallup]], ameriški statistik (* [[1901]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Kuba]] – dan revolucije
* [[Liberija]] – dan neodvisnosti
* [[Maldivi]] – dan neodvisnosti
* [[Indija]] – [[vidžaj divas]]
* God - Sv. Ana

[[Kategorija:Dnevi v letu|726]]
[[Kategorija:Julij|126]]</text>
      <sha1>h7gbenazm979cb7t0ewvrsh924r1jjk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721846</id>
      <parentid>6721845</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:38:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */</comment>
      <origin>6721846</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6830" sha1="1d6190z9lad6ade9euzg2pqwtme307d" xml:space="preserve">'''26. julij''' je 207. [[dan]] [[leto|leta]] (208. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 158 dni.

{{JulyCalendar}}

== Dogodki ==
* [[811]] – [[Bolgari]] so pod [[Krum]]ovim poveljstvom v [[bitka pri Pliski|bitki pri Pliski]] premagali [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantince]].
* [[1139]] – [[Alfonz I.]] se je oklical za prvega [[Portugalska|portugalskega]] [[kralj]]a in razglasil odcepitev od [[Kastilija|Kastilije]].
* [[1581]] – Severne pokrajine (današnja [[Nizozemska]]) so v [[Haag]]u razglasile [[neodvisnost]] od [[Španija|Španije]].
* [[1788]] – [[New York]] je ratificiral [[ustava|ustavo]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in tako postal 11. zvezna država.
* [[1803]] – V [[London]]u so odprli [[železnica|železnico]] [[Surrey Iron Railway]], verjetno prvo javno železnico na svetu.
* [[1822]] – [[Simón Bolívar]] in [[José de San Martín]] sta se sestala v [[Guayaquil]]u.
* [[1847]] – [[Liberija]] je postala neodvisna država.
* [[1887]] – [[Ludwik Lejzer Zamenhof]] je objavil ''Dr. Esperanto's International Language'', delo, v katerem je predstavil umetni jezik [[esperanto]].
* [[1908]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] so ustanovili »Office of the Chief Examiner«, ki se je pozneje preimenoval v [[FBI]].
* [[1936]] – [[Sile osi]] so se odločile za posredovanje v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]].
* [[1939]] – [[Združene države Amerike]] so preklicale trgovsko [[pogodba|pogodbo]] z [[Japonska|Japonsko]].
* [[1940]] – [[Slonokoščena obala]] se je priključila [[Svobodna Francija|svobodni Franciji]].
* [[1941]] – Zaradi [[Japonska|japonske]] zasedbe [[Francoska Indokina|Francoske Indokine]] je ameriški predsednik [[Franklin Delano Roosevelt]] ukazal zaseči vse japonsko premoženje na ozemlju [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1944]] – Prvič je oddajal [[Radio Osvobodilna fronta|Radio OF]].
* [[1945]]:
** Ustanovljen je bil [[Vietnam]].
** Odstopil je [[Winston Churchill]].
** [[Harry S. Truman]], [[Winston Churchill]] in [[Čang Kaj-Šek]] so podpisali [[Potsdamska deklaracija|Potsdamsko deklaracijo]] o pogojih [[Japonska|japonske]] vdaje.
* [[1953]] – Z neuspešnim [[Fidel Castro|Castrovim]] napadom na [[Moncada|Moncado]] se je začela [[kubanska revolucija]].
* [[1956]] – [[Egipt]]ovski [[predsednik]] [[Gamal Abdel Naser]] je podržavil [[Sueški prekop]].
* [[1958]] – Izstreljen je bil [[Združene države Amerike|ameriški]] [[satelit]] [[Explorer 4]].
* [[1963]]:
** Izstreljen je bil [[Syncom 2]], prvi [[geosinhroni satelit]].
** [[Ootres]] v [[Skopje|Skopju]] je povzročil 1070 smrtnih žrtev.
* [[1965]] – [[Maldivi]] so postali neodvisna država.
* [[1971]] – Izstreljen je bil [[Apollo 15]].
* [[1989]] – Študent [[Robert Tappan Morris]] je bil kot prva oseba obtožen razširjanja [[računalniški črv|računalniških črvov]].

== Rojstva ==
* [[1030]] – [[Stanislav iz Szczepanówa]], škof Krakowa in svetnik († [[1079]])
* [[1308]] – [[Stefan Dušan]] (Stefan Uroš IV. Dušan Nemanjić, Dušan Silni), srbski car ( † [[1355]])
* [[1782]] – [[John Field (skladatelj)|John Field]], irski pianist in skladatelj († [[1837]])
* [[1802]] – [[Mariano Arista]], mehiški predsednik († [[1855]])
* [[1825]] – [[Franc Šbül]], madžarsko-slovenski pesnik († [[1864]])
* [[1855]] – [[Ferdinand Tönnies]], nemški sociolog († [[1936]])
* [[1856]] – [[George Bernard Shaw]], irski dramatik, pisatelj, nobelovec 1925 († [[1950]])
* [[1865]] – [[Philipp Scheidemann]], nemški državnik († [[1939]])
* [[1875]] – [[Carl Gustav Jung]], švicarski psihiater, psiholog († [[1961]])
* [[1885]] – [[Émile Salomon Wilhelm Herzog]] - [[André Maurois]], francoski pisatelj († [[1967]])
* [[1887]] – [[Reuben Leon Kahn]], ameriški imunolog († [[1979]])
* [[1893]] – [[George Grosz]], nemški slikar († [[1959]])
* [[1894]] – 
** [[Aldous Huxley]], angleški pisatelj († [[1963]])
** [[Peter Loboda]], slovenski kipar († [[1952]])
* [[1903]] – [[Franjo Dominko]], slovenski fizik, astronom († [[1987]])
* [[1922]] – [[Rafko Vodeb]], slovenski duhovnik, eksorcist, teolog, filozof, umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec (* [[1922]])
* [[1928]] – [[Stanley Kubrick]], ameriški filmski režiser († [[1999]])
* [[1933]] – [[Albin Rudan]], slovenski glasbenik, Avsenikov klarinetist († [[2009]])
* [[1939]] – [[John Winston Howard]], avstralski predsednik vlade
* [[1940]] – [[Jean-Luc Nancy]], francoski filozof
* [[1943]] – [[Mick Jagger]], angleški rockovski glasbenik
* [[1959]] – [[Kevin Spacey]], ameriški filmski igralec
* [[1964]] – [[Sandra Bullock]], ameriška filmska igralka

== Smrti ==
* [[Dži (dinastija Han)|Dži]], deseti kitajski cesar iz [[Dinastija Han|dinastije Han]] (*  [[138]]) 
* [[796]] – [[Offa]], anglosaški kralj (* ok. [[730]])
* [[1380]] – [[Komjo (japonski cesar)|Komjo]], japonski proticesar (* [[1322]])
* [[1411]] – [[Elizabeta Nürnberška]], nemška kraljica (* [[1358]])
* [[1527]] – [[Jovan Nenad]], vojskovodja in samozvani srbski car (* okoli [[1492]])
* [[1630]] – [[Karel Emanuel I.]], italijanski vojvoda (* [[1562]])
* [[1684]] – [[Elena Piscopia]], italijanska filozofinja (* [[1646]])
* [[1863]] – [[Samuel Houston]], teksaški (ameriški) politik (* [[1793]])
* [[1896]] – [[Lothar von Faber]], nemški podjetnik (* [[1817]])
* [[1918]] – 
** [[Mick Mannock]], britanski vojaški pilot, letalski as (* [[1887]])
** [[Fanny zu Reventlow]], nemška pisateljica, prevajalka in slikarka (* [[1871]])
* [[1925]] – [[Gottlob Frege]], nemški matematik, logik, filozof (* [[1848]])
* [[1934]] – [[Rudolf Maister]], slovenski pesnik, vojskovodja (* [[1874]])
* [[1941]] – 
** [[Henri Léon Lebesgue]], francoski matematik (* [[1875]])
** [[Benjamin Lee Whorf]], ameriški antropolog in lingvist (* [[1897]])
* [[1942]] – [[Roberto Arlt]], argentinski pisatelj, dramatik, novinar (* [[1900]])
* [[1944]] – [[Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1878]])
* [[1952]] – [[Eva Peron]], argentinska političarka (* [[1919]])
* [[1958]] – [[Iven Carl Kincheloe mlajši]], ameriški vojaški pilot (* [[1928]])
* [[1969]] – [[Frank Loesser]], ameriški skladatelj (* [[1910]])
* [[1971]] – [[Diane Arbus]], ameriška fotografinja (* [[1923]])
* [[1984]] – 
** [[Ed Gein]], ameriški množični morilec (* [[1906]])
** [[George Horace Gallup]], ameriški statistik (* [[1901]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Kuba]] – dan revolucije
* [[Liberija]] – dan neodvisnosti
* [[Maldivi]] – dan neodvisnosti
* [[Indija]] – [[vidžaj divas]]
* God - Sv. Ana

[[Kategorija:Dnevi v letu|726]]
[[Kategorija:Julij|126]]</text>
      <sha1>1d6190z9lad6ade9euzg2pqwtme307d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>27. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2776</id>
    <revision>
      <id>6721836</id>
      <parentid>6426823</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:26:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6721836</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7275" sha1="quwlrybihtrfqmv1myz5tpsvkwb066g" xml:space="preserve">'''27. julij''' je 208. [[dan]] [[leto|leta]] (209. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 157 dni.

{{JulyCalendar}}

== Dogodki ==
* [[1214]] – V bitki pri [[Bouvines|Bouvinu]] je [[Francija|francoski]] [[kralj]] [[Filip II. Francoski|Filip II.]] premagal [[Anglija|angleškega]] [[kralj]]a [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]].
* [[1663]] – [[Anglija|Angleški]] [[parlament]] je sprejel zakon, ki je določal, da mora biti vse blago, namenjeno v [[Amerika|ameriške]] kolonije, natovorjeno v Angliji na angleške ladje.
* [[1694]] – [[Bank of England]] je pridobil [[kraljevska listina|kraljevsko listino]].
* [[1789]] – Ustanovljeno je bilo zunanje ministrstvo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1793]] – Ustanovljen je bil [[muzej]] [[Louvre]].
* [[1794]] – Aretiran je bil [[Maximilien François Marie Isidore de Robespierre|Robespierre]].
* [[1830]] – V [[Francija|Franciji]] je izbruhnila [[julijska revolucija]].
* [[1839]] – Izbruhnila je [[opijska vojna]] med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]].
* [[1851]] – V [[Celovec|Celovcu]] je bila ustanovljena [[Mohorjeva družba]].
* [[1857]] – Uradno so odprli [[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|železniško progo]] med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om; s tem je bila dokončana [[Južna železnica]].
* [[1866]] – Položen je bil [[Atlantic Cable]], podmorski kabel, ki je omogočil [[telegraf]]sko povezavo prek [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]].
* [[1912]] – Končale so se pete [[Poletne olimpijske igre 1912|olimpijske igre]].
* [[1921]] – Raziskovalci so na [[Toronto|torontski]] univerzi pod vodstvom [[Frederick Grant Banting|Fredericka Bantinga]] odkrili [[hormon]] [[inzulin]].
* [[1924]] – Končale so se [[Poletne olimpijske igre 1924|osme olimpijske igre]].
* [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Rostov]].
* [[1943]] – [[Josif Stalin|Stalin]] je objavi razglas, s katerim je zagrozil s smrtjo vsem, ki bi se brez njegovega ukaza umaknili pred [[Nemčija|Nemci]].
* [[1944]] – [[Sovjetska zveza]] je priznala [[Poljski nacionalni komite]].
* [[1945]] – [[Clement Attlee]] je sestavil novo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[vlada|vlado]].
* [[1947]] – Papež Pij XII. je kanoniziral [[Katarina Labouré|Katarino Labouré]].
* [[1950]] – [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] je odprla avtomobilsko cesto Zagreb—Beograd, ki je bila prvi razdelek [[avtocesta bratstva in enotnosti|avtoceste bratstva in enotnosti]].
* [[1953]] – [[Združene države Amerike]], LR [[Kitajska]], [[Severna Koreja|Severna]] in [[Južna Koreja]] so v [[Panmundžom]]u podpisale sporazum o premirju, s katerim se je končala [[korejska vojna]].
* [[1956]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] in [[Egipt]] sta se sporazumela o koncu britanske 72-letne nadvlade nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]].
* [[1955]] – [[Avstrija]] je postala neodvisna država.
* [[1964]] – Z napotitvjo dodatnih 5000 vojakov v [[Južni Vietnam]] se je število pripadnikov [[Združene države Amerike|ameriških]] enot povečalo na 21.000.
* [[1976]] – Močan [[potres]] vzhodno od [[Peking]]a je povzročil okoli 650.000 smrtnih žrtev.
* [[1996]] – [[Bomba]] med [[olimpijske igre|olimpijskimi igrami]] [[1996]] v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]] je ubila enega in ranila 111 ljudi.
* [[2002]] – Strmoglavljenje letala [[Suhoj 27]] na letalskem mitingu v [[Ukrajina|ukrajinskem]] [[Lvov]]u je zahtevalo 85 smrtnih žrtev.

== Rojstva ==
* [[774]] – [[Kukai]], japonski budistični menih († [[835]])
* [[1452]] – [[Ludovico Sforza]], italijanski (milanski) vojvoda, samodržec († [[1508]])
* [[1667]] – [[Johann Bernoulli I.]], švicarski matematik († [[1748]])
* [[1824]] – [[Alexandre Dumas sin]], francoski pisatelj, dramatik († [[1895]])
* [[1835]] – [[Giosuè Carducci]], italijanski pesnik, nobelovec 1906 († [[1907]])
* [[1848]] – [[Friedrich Ernst Dorn]], nemški fizik († [[1916]])
* 1848 – [[Loránd Eötvös]], madžarski fizik († [[1919]])
* [[1857]] – [[José Celso Barbosa]], portoriški zdravnik, sociolog, politik († [[1921]])
* [[1867]] – [[Enrique Granados]], španski skladatelj, pianist († [[1916]])
* [[1871]] – [[Ernst Zermelo]], nemški matematik († [[1953]])
* [[1881]] – [[Hans Fischer]], nemški biokemik, nobelovec 1930 († [[1945]])
* [[1898]] – [[Mark Lazarevič Levi]] oz. [[Mihail Agejev]], ruski pisatelj (†1973)
* [[1901]] – [[Rudy Vallee]], ameriški pevec († [[1986]])
* [[1915]] – [[Mario del Monaco]], italijanski tenorist († [[1982]])
* [[1940]] – [[Pina Bausch]], nemška koreografinja ( † [[2009]])
* [[1946]] – [[Rade Šerbedžija]], hrvaški igralec in pevec
* [[1973]] – [[Cassandra Clare]], ameriška pisateljica
* [[1983]] – [[Goran Pandev]], makedonski nogometaš
* [[1987]] – [[Marek Hamšík]], slovaški nogometaš

== Smrti ==
* [[432]] – [[Papež Celestin I.|Celestin I.]], papež (* [[4. stoletje]])
* [[916]] – [[Kliment Ohridski]], makedonski cerkveni pisec (* okrog [[830]])
* [[1061]] – [[papež Nikolaj II.|Nikolaj II.]], papež burgundskega rodu (možen datum smrti je tudi [[19. julij]]) (* med [[990]] in [[995]])
* [[1101]] –
** [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], kralj Nemčije in Italije (* [[1074]])
** [[Hugh d'Avranches]], angleški grof (* [[1047]])
* [[1144]] – [[Salomea Berška]], poljska vojvodinja žena (*1099/1101) 
* [[1276]] – [[Jakob I. Aragonski|Jakob I.]], aragonski kralj (* [[1208]])
* [[1304]] – [[Andrej III. Godoreckij]], vladimirski veliki knez (* [[1255]])
* [[1365]] – [[Rudolf IV. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (*[[1339]])
* [[1759]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]], francoski matematik, astronom in filozof (* [[1698]])
* [[1841]] – [[Mihail Jurjevič Lermontov]], ruski pisatelj, pesnik (* [[1814]])
* [[1844]] – [[John Dalton]], angleški kemik, fizik (* [[1766]])
* [[1917]] – [[Emil Theodor Kocher]], švicarski kirurg, biolog, nobelovec 1909 (* [[1841]])
* [[1924]] – [[Dante Michaelangelo Benvenuto Ferrucio Busoni]], italijanski pianist, skladatelj, dirigent (* [[1866]])
* [[1946]] – [[Gertrude Stein]], ameriška pisateljica (* [[1874]])
* [[1947]] – [[Ivan Regen]], slovenski biolog (* [[1868]])
* [[1958]] – [[Claire Lee Chennault]], ameriški letalec (* [[1893]])
* [[1979]] – [[Henri Saint Cyr]], švedski jahač, dreser (* [[1902]])
* [[1980]] – [[Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1919]])
* [[1981]] – [[William Wyler]], ameriški filmski režiser (* [[1902]])
* [[1992]] – [[Maxwell Spencer Dupain]], avstralski fotograf (* [[1911]])
* [[1999]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]], ruski matematik (* [[1912]])
* [[2003]] – [[Bob Hope]], ameriški komik, filmski igralec (* [[1903]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Kuba]] – dan revolucije
* [[Maldivi]] – dan neodvisnosti
* [[Portoriko]]- rojstni dan [[José Celso Barbosa|Joséja Celsa Barbose]]
* [[Vietnam]] – spominski dan vojnih mučenikov

[[Kategorija:Dnevi v letu|727]]
[[Kategorija:Julij|127]]</text>
      <sha1>quwlrybihtrfqmv1myz5tpsvkwb066g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721840</id>
      <parentid>6721836</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:28:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ popravek vnosa</comment>
      <origin>6721840</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7264" sha1="rszurf21mto75ozmoaeqg3h5bmzwzw5" xml:space="preserve">'''27. julij''' je 208. [[dan]] [[leto|leta]] (209. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 157 dni.

{{JulyCalendar}}

== Dogodki ==
* [[1214]] – V bitki pri [[Bouvines|Bouvinu]] je [[Francija|francoski]] [[kralj]] [[Filip II. Francoski|Filip II.]] premagal [[Anglija|angleškega]] [[kralj]]a [[Ivan Brez dežele|Ivana Brez dežele]].
* [[1663]] – [[Anglija|Angleški]] [[parlament]] je sprejel zakon, ki je določal, da mora biti vse blago, namenjeno v [[Amerika|ameriške]] kolonije, natovorjeno v Angliji na angleške ladje.
* [[1694]] – [[Bank of England]] je pridobil [[kraljevska listina|kraljevsko listino]].
* [[1789]] – Ustanovljeno je bilo zunanje ministrstvo [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]].
* [[1793]] – Ustanovljen je bil [[muzej]] [[Louvre]].
* [[1794]] – Aretiran je bil [[Maximilien François Marie Isidore de Robespierre|Robespierre]].
* [[1830]] – V [[Francija|Franciji]] je izbruhnila [[julijska revolucija]].
* [[1839]] – Izbruhnila je [[opijska vojna]] med [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] in [[Kitajska|Kitajsko]].
* [[1851]] – V [[Celovec|Celovcu]] je bila ustanovljena [[Mohorjeva družba]].
* [[1857]] – Uradno so odprli [[Železniška proga Ljubljana - Sežana d.m.|železniško progo]] med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Trst]]om; s tem je bila dokončana [[Južna železnica]].
* [[1866]] – Položen je bil [[Atlantic Cable]], podmorski kabel, ki je omogočil [[telegraf]]sko povezavo prek [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]].
* [[1912]] – Končale so se pete [[Poletne olimpijske igre 1912|olimpijske igre]].
* [[1921]] – Raziskovalci so na [[Toronto|torontski]] univerzi pod vodstvom [[Frederick Grant Banting|Fredericka Bantinga]] odkrili [[hormon]] [[inzulin]].
* [[1924]] – Končale so se [[Poletne olimpijske igre 1924|osme olimpijske igre]].
* [[1942]] – [[Wehrmacht]] je zavzel [[Rostov]].
* [[1943]] – [[Josif Stalin|Stalin]] je objavi razglas, s katerim je zagrozil s smrtjo vsem, ki bi se brez njegovega ukaza umaknili pred [[Nemčija|Nemci]].
* [[1944]] – [[Sovjetska zveza]] je priznala [[Poljski nacionalni komite]].
* [[1945]] – [[Clement Attlee]] je sestavil novo [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britansko]] [[vlada|vlado]].
* [[1947]] – Papež Pij XII. je kanoniziral [[Katarina Labouré|Katarino Labouré]].
* [[1950]] – [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]] je odprla avtomobilsko cesto Zagreb—Beograd, ki je bila prvi razdelek [[avtocesta bratstva in enotnosti|avtoceste bratstva in enotnosti]].
* [[1953]] – [[Združene države Amerike]], LR [[Kitajska]], [[Severna Koreja|Severna]] in [[Južna Koreja]] so v [[Panmundžom]]u podpisale sporazum o premirju, s katerim se je končala [[korejska vojna]].
* [[1956]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] in [[Egipt]] sta se sporazumela o koncu britanske 72-letne nadvlade nad [[Sueški prekop|Sueškim prekopom]].
* [[1955]] – [[Avstrija]] je postala neodvisna država.
* [[1964]] – Z napotitvjo dodatnih 5000 vojakov v [[Južni Vietnam]] se je število pripadnikov [[Združene države Amerike|ameriških]] enot povečalo na 21.000.
* [[1976]] – Močan [[potres]] vzhodno od [[Peking]]a je povzročil okoli 650.000 smrtnih žrtev.
* [[1996]] – [[Bomba]] med [[olimpijske igre|olimpijskimi igrami]] [[1996]] v [[Atlanta, Georgia|Atlanti]] je ubila enega in ranila 111 ljudi.
* [[2002]] – V strmoglavljenju letala [[Suhoj 27]] na letalskem mitingu v [[Ukrajina|ukrajinskem]] [[Lvov]]u je umrlo 77 ljudi.

== Rojstva ==
* [[774]] – [[Kukai]], japonski budistični menih († [[835]])
* [[1452]] – [[Ludovico Sforza]], italijanski (milanski) vojvoda, samodržec († [[1508]])
* [[1667]] – [[Johann Bernoulli I.]], švicarski matematik († [[1748]])
* [[1824]] – [[Alexandre Dumas sin]], francoski pisatelj, dramatik († [[1895]])
* [[1835]] – [[Giosuè Carducci]], italijanski pesnik, nobelovec 1906 († [[1907]])
* [[1848]] – [[Friedrich Ernst Dorn]], nemški fizik († [[1916]])
* 1848 – [[Loránd Eötvös]], madžarski fizik († [[1919]])
* [[1857]] – [[José Celso Barbosa]], portoriški zdravnik, sociolog, politik († [[1921]])
* [[1867]] – [[Enrique Granados]], španski skladatelj, pianist († [[1916]])
* [[1871]] – [[Ernst Zermelo]], nemški matematik († [[1953]])
* [[1881]] – [[Hans Fischer]], nemški biokemik, nobelovec 1930 († [[1945]])
* [[1898]] – [[Mark Lazarevič Levi]] oz. [[Mihail Agejev]], ruski pisatelj (†1973)
* [[1901]] – [[Rudy Vallee]], ameriški pevec († [[1986]])
* [[1915]] – [[Mario del Monaco]], italijanski tenorist († [[1982]])
* [[1940]] – [[Pina Bausch]], nemška koreografinja ( † [[2009]])
* [[1946]] – [[Rade Šerbedžija]], hrvaški igralec in pevec
* [[1973]] – [[Cassandra Clare]], ameriška pisateljica
* [[1983]] – [[Goran Pandev]], makedonski nogometaš
* [[1987]] – [[Marek Hamšík]], slovaški nogometaš

== Smrti ==
* [[432]] – [[Papež Celestin I.|Celestin I.]], papež (* [[4. stoletje]])
* [[916]] – [[Kliment Ohridski]], makedonski cerkveni pisec (* okrog [[830]])
* [[1061]] – [[papež Nikolaj II.|Nikolaj II.]], papež burgundskega rodu (možen datum smrti je tudi [[19. julij]]) (* med [[990]] in [[995]])
* [[1101]] –
** [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]], kralj Nemčije in Italije (* [[1074]])
** [[Hugh d'Avranches]], angleški grof (* [[1047]])
* [[1144]] – [[Salomea Berška]], poljska vojvodinja žena (*1099/1101) 
* [[1276]] – [[Jakob I. Aragonski|Jakob I.]], aragonski kralj (* [[1208]])
* [[1304]] – [[Andrej III. Godoreckij]], vladimirski veliki knez (* [[1255]])
* [[1365]] – [[Rudolf IV. Habsburški]], avstrijski, štajerski, koroški in kranjski vojvoda, tirolski grof (*[[1339]])
* [[1759]] – [[Pierre-Louis Moreau de Maupertuis]], francoski matematik, astronom in filozof (* [[1698]])
* [[1841]] – [[Mihail Jurjevič Lermontov]], ruski pisatelj, pesnik (* [[1814]])
* [[1844]] – [[John Dalton]], angleški kemik, fizik (* [[1766]])
* [[1917]] – [[Emil Theodor Kocher]], švicarski kirurg, biolog, nobelovec 1909 (* [[1841]])
* [[1924]] – [[Dante Michaelangelo Benvenuto Ferrucio Busoni]], italijanski pianist, skladatelj, dirigent (* [[1866]])
* [[1946]] – [[Gertrude Stein]], ameriška pisateljica (* [[1874]])
* [[1947]] – [[Ivan Regen]], slovenski biolog (* [[1868]])
* [[1958]] – [[Claire Lee Chennault]], ameriški letalec (* [[1893]])
* [[1979]] – [[Henri Saint Cyr]], švedski jahač, dreser (* [[1902]])
* [[1980]] – [[Reza Pahlavi]], iranski šah (* [[1919]])
* [[1981]] – [[William Wyler]], ameriški filmski režiser (* [[1902]])
* [[1992]] – [[Maxwell Spencer Dupain]], avstralski fotograf (* [[1911]])
* [[1999]] – [[Aleksander Danilovič Aleksandrov]], ruski matematik (* [[1912]])
* [[2003]] – [[Bob Hope]], ameriški komik, filmski igralec (* [[1903]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Kuba]] – dan revolucije
* [[Maldivi]] – dan neodvisnosti
* [[Portoriko]]- rojstni dan [[José Celso Barbosa|Joséja Celsa Barbose]]
* [[Vietnam]] – spominski dan vojnih mučenikov

[[Kategorija:Dnevi v letu|727]]
[[Kategorija:Julij|127]]</text>
      <sha1>rszurf21mto75ozmoaeqg3h5bmzwzw5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>28. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2777</id>
    <revision>
      <id>6721829</id>
      <parentid>6456854</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:18:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6721829</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6407" sha1="licda6ml1u59kuumcmzucpowes3qj3p" xml:space="preserve">'''28. julij''' je 209. [[dan]] [[leto|leta]] (210. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 156 dni.

{{JulyCalendar}}
== Dogodki ==

* [[1540]] – [[Henrik VIII. Angleški|Henrik VIII.]] je dal ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, [[Thomas Cromwell|Thomasa Cromwella]], in se še isti dan poročil z njegovo [[žena|ženo]] [[Catherine Howard]].
* [[1794]] – [[Maximilien François Marie Isidore de Robespierre|Robespierre]] je bil obglavljen na [[giljotina|giljotini]].
* [[1800]] – Opravljen je bil prvi vzpon na [[Veliki Klek]] (3798 m) na meji [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] in [[Tirolska|Tirolske]].
* [[1821]] – [[Peru]] je postal neodvisna [[država]].
* [[1858]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanski]] kolonialni uradnik v [[Indija|Indiji]] [[William Herschel]] je pri potrditvi [[pogodba|pogodbe]] prvič za [[identifikacija|identifikacijo]] uporabil [[prstni odtis]].
* [[1876]] – V [[Zagreb]]u je bila ustanovljena [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti]].
* [[1914]] – [[Avstro-Ogrska]] je [[vojna napoved|napovedala vojno]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevini Srbiji]] in [[Carska Rusija|carski Rusiji]].
* [[1941]] – [[Japonska|Japonske]] [[vojaška enota|enote]] so se izkrcale v [[Kočinčina|Kočinčini]].
* [[1943]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Britanske]] zažigalne bombe so v [[Hamburg]]u ubile 42.000 civilistov.
* [[1945]]:
** [[Tokio]] je zavrnil [[zavezniki|zavezniški]] ultimat.
** [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[bombnik]] je zaradi napake treščil v 79. nadstropje [[Empire State Building]]a in ubil 14 ljudi.
* [[1965]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[predsednik]] [[Lyndon Baines Johnson]] je povečal število [[Američani|ameriških]] [[vojak]]ov v [[Južni Vietnam|Južnem Vietnamu]] s 75.000 na 125.000.
* [[1975]] – Po 11 letih se je končala [[Združene države Amerike|ameriška]] blokada [[Kuba|Kube]].
* [[1976]] – Močan [[potres]] je uničil [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]] mesto [[Tangšan]] in zahteval 242.769 smrtnih žrtev.
* [[1990]] – [[Alberto Fujimori]] je postal [[predsednik]] [[Peru]]ja.
* [[2010]] – Severno od pakistanske prestolnice [[Islamabad]] je strmoglavilo letalo [[Airbus A320|Airbus A321-200]], v nesreči je umrlo vseh 152 potnikov in članov posadke.

== Rojstva ==
* [[1165]] – [[Ibn Arabi]], andaluzijski filozof in mistik († [[1240]])
* [[1347]] – [[Margareta iz Drača]], neapeljska kraljica in regentinja, madžarska kraljica († [[1412]]) 
* [[1796]] – [[Ignaz Bösendorfer]], avstrijski izdelovalec klavirjev († [[1859]])
* [[1802]] – [[Winthrop Mackworth Praed]], angleški politik, pesnik († [[1839]])
* [[1804]] – [[Ludwig Feuerbach]], nemški filozof († [[1872]])
* [[1844]] – [[Gerard Manley Hopkins]], angleški pesnik († [[1889]])
* [[1845]] – [[Émile Boutroux]], francoski filozof († [[1921]])
* [[1851]] – [[Theodor Lipps]], nemški psiholog († [[1914]])
* [[1867]] – [[Charles Dillon Perrine]], ameriško-argentinski astronom († [[1951]])
* [[1874]] – [[Ernst Cassirer]], nemški filozof judovskega rodu († [[1945]])
* [[1885]] – [[Branko Gavella]], hrvaški gledališki režiser († [[1962]])
* [[1887]] – [[Marcel Duchamp]], francosko-ameriški slikar († [[1968]])
* [[1895]] – [[László Moholy-Nagy]], madžarski slikar, fotograf († [[1946]])
* [[1902]] – [[Karl Raimund Popper]], avstrijsko-britanski filozof († [[1994]])
* [[1904]] – [[Pavel Aleksejevič Čerenkov]], ruski fizik, nobelovec 1958 († [[1990]])
* 1904 – [[Ludvik Mrzel]], slovenski pisatelj, pesnik in publicist († [[1971]])
* [[1909]] – [[Malcolm Lowry]], angleški pisatelj († [[1957]])
* [[1911]] – [[Giorgio Scerbanenco]], italijanski pisatelj, novinar in scenarist († [[1969]])
* [[1915]] – [[Frankie Yankovic]], ameriški glasbenik slovenskega rodu († [[1998]])
* [[1929]] – [[Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis]], ameriška založnica († [[1994]])
* [[1941]] – [[Ricardo Muti]], italijanski dirigent
* [[1958]] – [[Terry Fox]], kanadski atlet, aktivist proti raku († [[1981]])
* [[1977]] – [[Manu Ginobili]], argentinski košarkar

== Smrti ==
* [[1057]] – [[papež Viktor II.]] (* [[1018]])
* [[1127]] – [[Vilijem II. Apulijski|Vilijem II.]], apulijski vojvoda (* [[1095]])
* [[1128]] – [[Vilijem Clito]], flandrijski grof (* [[1102]])
* [[1230]] – [[Leopold VI. Avstrijski|Leopold VI.]], avstrijski vojvoda (* [[1176]])
* [[1308]] – [[Abu Sabit Amir]], marinidski sultan (* [[1283]])
* [[1345]] – [[Sanča Majorška]], neapeljska kraljica (* [[1285]])
* [[1655]] – 
** [[Cyrano de Bergerac]], francoski pisatelj, dramatik (* [[1619]])
** [[Suzuki Šosan]], japonski zen budistični menih in samuraj (* [[1579]])
* [[1715]] – [[Giuseppe Campani]], italijanski optik (* [[1635]])
* [[1741]] – [[Antonio Vivaldi]], italijanski duhovnik, skladatelj (* [[1678]])
* [[1750]] – [[Johann Sebastian Bach]], nemški skladatelj (* [[1685]])
* [[1794]] –
** [[Maximilien de Robespierre]], francoski revolucionar (* [[1758]])
** [[Louis de Saint-Just]], francoski revolucionar (* [[1767]])
* [[1808]] – [[Selim III.]], sultan Osmanskega cesarstva (* [[1761]])
* [[1817]] – [[Jane Austen]], angleška pisateljica (* [[1775]])
* [[1842]] – [[Clemens Brentano]], nemški pesnik, pisatelj (* [[1778]])
* [[1872]] – [[Prov Mihajlovič Jermitov]] - [[Prov Sadovski]], ruski gledališki igralec (* [[1818]])
* [[1897]] – [[Janko Kersnik]], slovenski pisatelj (* [[1852]])
* [[1946]] – [[Ferdo Vesel]], slovenski slikar (* [[1861]])
* [[1957]] – [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]], slovenski telovadec in industrialec, († [[1891]])
* [[1968]] – [[Otto Hahn]], nemški fizik, nobelovec 1944 (* [[1879]])
* [[1978]] – [[Božo Vodušek]], slovenski pesnik, esejist, prevajalec (* [[1905]])
* [[1998]] – [[Zbigniew Herbert]], poljski pesnik (* [[1924]])
* [[2013]] – [[Eileen Brennan]], ameriška filmska odrska in televizijska igralka (* [[1932]])

== Prazniki in obredi ==
* [[Ferski otoki]] – Õlavsøka
* [[Peru]] – dan neodvisnosti
* [[San Marino]] – obletnica padca fašistične vlade
* [[Kanada]] – spominski dan na izgon Akadijcev

[[Kategorija:Dnevi v letu|728]]
[[Kategorija:Julij|128]]</text>
      <sha1>licda6ml1u59kuumcmzucpowes3qj3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>29. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2778</id>
    <revision>
      <id>6721821</id>
      <parentid>6426825</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:12:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6721821</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6260" sha1="lu4m113z0itxntvo3vrmdb24nib6zqs" xml:space="preserve">'''29. julij''' je 210. [[dan]] [[leto|leta]] (211. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 155 dni.

{{JulyCalendar}}
== Dogodki ==
* [[1014]] – [[Bitka na Belasici|Bitka na Belasici]] med  [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgari]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]].
* [[1030]] – [[Bitka pri Stiklestadu]] med vojsko norveškega kralja [[Olaf II. Norveški|Olafa II.]] in njegovimi poganskimi podložniki; Olaf je bil v bitki ubit.
* [[1567]] – [[Jakob I. Angleški]] je bil v [[Stirling]]u okronan za [[Škotska|škotskega]] [[kralj]]a.
* [[1588]] – [[Anglija|Angleška]] mornarica je pri [[Gravelines]]u potolkla [[Španija|špansko]].
* [[1693]] – Bitka pri [[Landen]]u ([[nizozemščina|niz.]] [[Neerwinden]]u) med [[Francija|Francozi]] in zavezniki.
* [[1851]] – [[Annibale de Gasparis]] je odkril [[asteroid]] [[15 Evnomija]].
* [[1900]] – [[Anarhist]] [[Gaetano Bresci]] je ubil [[italija]]nskega [[kralj]]a [[Umberto I.|Umberta I.]]
* [[1907]] – [[Robert Baden-Powell]] je ustanovil gibanje [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov|skavtov]].
* [[1913]] – [[Albanija]] je bila priznana kot [[neodvisnost|neodvisna]] [[kneževina]].
* [[1914]] – Začela se je [[prva svetovna vojna]].
* [[1941]] – [[Japonska]] in [[Vichyjska Francija]] sta podpisali sporazum o skupni obrambi [[Indokina|Indokine]].
* [[1947]] – Po nadgradnji pomnilnika so znova zagnali računalnik [[ENIAC]], ki je neprekinjeno deloval še 8 let.
* [[1954]] – [[Lino Lacedelli]] in [[Achille Compagnoni]] sta kot prva človeka priplezala na [[K2]].
* [[1957]] – Ustanovljena je bila [[Mednarodna agencija za atomsko energijo]] (IAEA).
* [[1958]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongres]] je ustanovil [[NASA|NASO]].
* [[1981]] – [[Britanci|Britanski]] [[princ]] [[Charles, valižanski princ|Charles]] se je poročil z [[Diana Spencer|Diano Spencer]].
* [[1993]] – [[Izrael]]sko [[sodišče]] je ovrglo vse obtožbe proti [[John Demjanjuk|Johnu Demjanjuku]], domnevmem mučitelju iz [[koncentracijsko taborišče|koncentracijskega taborišča]] [[Koncentracijsko taborišče Treblinka|Treblinka]].

== Rojstva ==
* [[1166]] – [[Henrik II. Šampanjski]], grof, jeruzalemski kralj († [[1197]])
* [[1214]] – [[Sturla Thordarson]], islandski državnik, pisatelj († [[1284]])
* [[1356]] – [[Martin Aragonski]], aragonski in sicilski (II.) kralj († [[1410]])
* [[1605]] – [[Simon Dach]], pruski pesnik († [[1659]])
* [[1793]] – [[Ján Kollár]], slovaški pesnik († [[1852]])
* [[1805]] – [[Alexis de Tocqueville]], francoski filozof, politolog, zgodovinar († [[1859]])
* [[1817]] – [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]], armensko-ruski slikar († [[1900]])
* [[1843]] – [[Johannes Schmidt]], nemški jezikoslovec († [[1901]])
* [[1849]] – [[Max Nordau]], judovski zdravnik, pisatelj, cionist († [[1923]])
* [[1869]] – [[Newton Booth Tarkington]], ameriški pisatelj, dramatik († [[1946]])
* [[1878]] – [[Don Marquis]], ameriški pisatelj, pesnik, novinar († [[1937]])
* [[1882]] – [[Števan Kühar (slovstveni folklorist)|Števan Kühar]], slovenski pisatelj in ljudski zbiratelj na Madžarskem († [[1915]])
* [[1883]] – [[Benito Mussolini]], italijanski fašistični diktator († [[1945]])
* [[1887]] – [[Sigmund Romberg]], madžarski skladatelj († [[1951]])
* [[1889]] – [[Ernst Reuter]], nemški politik († [[1953]])
* [[1898]] – [[Isidor Isaac Rabi]], ameriški fizik, avstrijskega rodu, nobelovec 1944 († [[1988]])
* [[1905]] – [[Dag Hammarskjöld]], švedski diplomat, nobelovec 1961 († [[1961]])
* [[1929]] – [[Jean Baudrillard]], francoski filozof in sociolog († [[2007]])
* [[1953]] – [[Geddy Lee]], kanadski težkometalni kitarist
* [[1981]] – [[Fernando Alonso]], španski dirkač formule ena

== Smrti ==
* [[1030]] – [[Olaf II. Norveški|Olaf II.]], norveški kralj (* [[995]])
* [[1095]] – [[Ladislav I. Ogrski|Ladislav I.]], ogrski kralj (* ca. [[1040]])
* [[1099]] – [[papež Urban II.]] (* [[1042]])
* [[1108]] – [[Filip I. Francoski|Filip I.]], francoski kralj (* [[1052]])
* [[1201]] – [[Neža Meranijska]], francoska kraljica
* [[1236]] – [[Ingeborg Danska]], princesa, francoska kraljica (* [[1175]])
* [[1507]] – [[Martin Behaim]], nemško-portugalski raziskovalec popotnik, pomorščak, geograf, kartograf, kozmograf (* [[1459]])
* [[1644]] – [[papež Urban VIII.|Urban VIII.]], papež italijanskega rodu (* [[1568]])
* [[1833]] – [[William Wilberforce]], angleški aktivist proti suženjstvu (* [[1759]])
* [[1839]] – [[Gaspard de Prony]], francoski matematik, inženir (* [[1755]])
* [[1856]] – [[Robert Alexander Schumann]], nemški skladatelj, pianist (* [[1810]])
* [[1890]] – [[Vincent van Gogh]], nizozemski slikar (* [[1853]])
* [[1900]] – [[Umberto I.]], italijanski kralj (* [[1844]])
* [[1951]] – [[Hozumi Šigeto]], japonski pisatelj (* [[1883]])
* [[1952]] –
**[[Vinko Vodopivec]], slovenski skladatelj (* [[1878]])
**[[Ivan Zajec]], slovenski kipar (* [[1869]])
* [[1956]] – [[Ludwig Klages]], nemški psiholog, filozof (* [[1872]])
* [[1970]] – sir [[John Barbirolli]], britanski čelist, dirigent italijanskega rodu (* [[1899]])
* [[1974]] – [[Erich Kästner]], nemški pisatelj (* [[1899]])
* [[1975]] – [[James Blish]] - [[William Atheling Jr.]], ameriški pisatelj, kritik (* [[1921]])
* [[1979]] – [[Herbert Marcuse]], nemško-ameriški sociolog, filozof (* [[1898]])
* [[1983]] –
**[[Luis Buñuel Portolés]], španski filmski režiser (* [[1900]])
**[[James David Graham Niven]], angleški gledališki in filmski igralec (* [[1909]])
* [[1990]] – [[Bruno Kreisky]], avstrijski kancler judovskega rodu (* [[1911]])
* [[1992]] – [[Dominik Smole]], slovenski dramatik (* [[1929]])
* [[1994]] – [[Dorothy Crowfoot Hodgkin]], angleška kemičarka, nobelovka 1964 (* [[1910]])
* [[2001]] – [[Edward Gierek]], poljski politik (* [[1913]])
* [[2018]] – [[Oliver Dragojević]], hrvaški pevec (* [[1947]])
* [[2019]] – [[Tine Lesjak]], slovenski harmonikar in skladatelj (* [[1957]])

== Prazniki in obredi ==

[[Kategorija:Dnevi v letu|729]]
[[Kategorija:Julij|129]]</text>
      <sha1>lu4m113z0itxntvo3vrmdb24nib6zqs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>30. julij</title>
    <ns>0</ns>
    <id>2779</id>
    <revision>
      <id>6721817</id>
      <parentid>6426826</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:08:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dogodki */ sedanjik &gt; preteklik</comment>
      <origin>6721817</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5770" sha1="h62w0nmecnpwxto3ffiwpetft5nosnp" xml:space="preserve">{{Gregorijanski koledar}}

'''30. julij''' je 211. [[dan]] [[leto|leta]] (212. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 154 dni.

== Dogodki ==
* [[101 pr. n. št.]] – [[Rimljani|Rimski]] [[Rimski konzul|konzul]] [[Marij]] je premagal [[Germani|germansko]] pleme [[Kimbri]].
* [[1419]] – Na [[Češka|Češkem]] je prišlo do upora [[Jan Hus|Husovih]] privržencev proti [[Vaclav IV.|Vaclavu IV.]]
* [[1729]] – Ustanovljeno je bilo mesto [[Baltimore, Maryland|Baltimore]] v [[Maryland]]u.
* [[1792]] – Prostovoljni [[bataljon]] iz [[Marseille|Marseilla]] je prvič zapel [[marseljeza|marseljezo]].
* [[1825]] – Odkrit je bil otok [[Malden]], ki danes pripada [[Kiribati|Kiribatom]].
* [[1930]] – [[Urugvaj]] je pred domačim občinstvom postal prvi svetovni prvak v [[nogomet]]u.
* [[1941]] – [[Sovjetska zveza]] in [[poljska]] [[vlada]] sta vzpostavili diplomatske stike.
* [[1945]] – [[Japonska]] mornarica je potopila [[Združene države Amerike|ameriško]] [[križarka|križarko]] [[USS Indianapolis]]; pri tem je izgubilo življenje 883 mož.
* [[1956]] – »''[[In God We Trust]]''« je uradno postal [[moto]] [[Združene države Amerike|ZDA]].
* [[1965]] – [[Združene države Amerike|Ameriški]] [[predsednik]] [[Lyndon Baines Johnson]] je podpisal zakon o socialni varnosti, ki je med drugim ustanovil [[Medicare]] in [[Medicaid]].
* [[1966]] – [[Anglija]] je na [[Wembley]]u v prvem finalu [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|nogometnega svetovnega prvenstva]] z neposrednim televizijskim prenosom s 4&amp;nbsp;:&amp;nbsp;2 premagala [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].
* [[1971]] –
** [[Apollo 15]] je pristal na [[Luna|Luni]].
** Nad [[Morioka|Morioko]] ([[Honšu]], [[Japonska]]) sta trčila potniško letalo [[Boeing 727]] in vojaški [[F-86]]; umrlo je 162 ljudi.
* [[1974]] – [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]], [[Grčija]] in [[Turčija]] so podpisali sporazum o premirju na [[Ciper|Cipru]].
* [[1980]] – [[Vanuatu]] je postal neodvisna država.
* [[1995]] – [[Slovenija]] je postala članica [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]].
* [[2003]] – S tekočega traku je v [[Mehika|mehiški]] tovarni prišel še zadnji [[Volkswagen|Volkswagnov]] ''[[Volkswagen hrošč|hrošč]]'' stare generacije.

== Rojstva ==
* [[1511]] – [[Giorgio Vasari]], italijanski slikar, arhitekt, pisatelj, umetnostni zgodovinar († [[1574]])
* [[1641]] – [[Reinier de Graaf]], nizozemski zdravnik († [[1673]])
* [[1818]] – [[Emily Brontë]], angleška pisateljica († [[1848]])
* [[1857]] – [[Thorstein Veblen]], ameriški ekonomist, sociolog († [[1929]])
* [[1862]] – [[Nikolaj Judenič|Nikolaj Nikolajevič Judenič]], ruski general († [[1933]])
* [[1863]] – [[Henry Ford]], ameriški industrialec († [[1947]])
* [[1887]] –
:* [[Fran Ilešič]], slovenski literarni zgodovinar in profesor († [[1941]])
:* [[Anton Stres (učitelj)|Anton Stres]], slovenski učitelj in pisatelj († [[1912]])
* [[1887]] – [[Felix Andries Vening Meinesz]], nizozemski geofizik, geodet († [[1966]])
* [[1898]] – [[Henry Spencer Moore]], angleški kipar († [[1986]])
* [[1909]] – [[Cyril Northcote Parkinson]], britanski zgodovinar, pisatelj († [[1993]])
* [[1914]] – [[Michael Morris]] - [[lord Killanin]], irski športni novinar, predsednik MOK († [[1999]])
* [[1939]] – [[Peter Bogdanovich]], ameriški filmski režiser srbskega rodu († [[2022]])
* [[1941]] – [[Paul Anka]], kanadski pevec
* [[1943]] – [[Metod Benedik]], slovenski teolog in zgodovinar
* [[1947]] – [[Arnold Schwarzenegger]], avstrijsko-ameriški filmski igralec, politik
* [[1958]] – [[Kate Bush]], britanska pevka
* [[1981]] – [[Nicky Hayden]], ameriški motociklistični dirkač († [[2017]])

== Smrti ==

* [[1233]] – [[Konrad iz Marburga]], nemški inkvizitor, križar (* [[1195]])
* [[1285]] – [[Ivan I. Saksonski|Ivan I.]], saksonski vojvoda (* [[1249]])
* [[1284]] – [[Sturla Thordarson]], islandski državnik, pisatelj (* [[1214]])
* [[1286]] – [[Gregorius Bar-Hebraeus]], katolikos sirske ortodoksne cerkve (* [[1226]])
* [[1332]] – [[Pagano della Torre]], oglejski patriarh
* [[1358]] – [[Nikolaj Luksemburški]], oglejski patriarh (* [[1322]])
* [[1365]] – [[Lodovico della Torre]], oglejski patriarh
* [[1393]] – [[Albert V. d'Este]], markiz Ferrare (* [[1347]])
* [[1566]] – [[Guillaume Rondelet]], francoski naravoslovec, zdravnik (* [[1507]])
* [[1718]] – [[William Penn]], angleški kvekerski voditelj, pisatelj (* [[1644]])
* [[1771]] – [[Thomas Gray]], angleški pesnik, zgodovinar (* [[1716]])
* [[1840]] – [[Jean-Joseph Jacotot]], francoski pedagog (* [[1770]])
* [[1898]] – [[Otto von Bismarck]], nemški državnik, kancler (* [[1815]])
* [[1912]] – [[Meidži]], japonski cesar (* [[1852]])
* [[1913]] – [[John Milne]], angleški geolog, seizmolog (* [[1850]])
* [[1947]] – [[Joseph Cook]], avstralski predsednik vlade (* [[1860]])
* [[1952]] – [[Ivan Zorec]], slovenski pisatelj (* [[1880]])
* [[1975]] – [[Jimmy Hoffa]], ameriški delavski aktivist (* [[1913]])
* [[1976]] – [[Rudolf Bultmann]], nemški teolog (* [[1884]])
* [[1978]] – [[Umberto Nobile]], italijanski letalec, polarni raziskovalec (* [[1885]])
* [[1981]] – [[Kazuo Taoka]], japonski gangster (* [[1912]])
* [[1996]] – [[Claudette Colbert]], ameriška filmska igralka francoskega rodu (* [[1903]])
* [[2007]] – [[Ingmar Bergman]], švedski gledališki in filmski režiser (* [[1918]])

== Prazniki in obredi ==

* [[Vanuatu]] – dan neodvisnosti
* mednarodni dan [[močvirje|močvirij]]

[[Kategorija:Dnevi v letu|730]]
[[Kategorija:Julij|130]]</text>
      <sha1>h62w0nmecnpwxto3ffiwpetft5nosnp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kostarika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>5262</id>
    <revision>
      <id>6721752</id>
      <parentid>6666928</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:31:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-31561-50</username>
        <id>260674</id>
      </contributor>
      <comment>popravek tipkarske napake</comment>
      <origin>6721752</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="48710" sha1="sxn93omyp0moiqqzpgjn8ggp16s1wmx" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| conventional_long_name = Republika Kostarika
| common_name     = Costa Rica
| native_name     = República de Costa Rica
| image_flag      = Flag of Costa Rica.svg
| image_coat      = Coat of arms of Costa Rica.svg
| national_motto  = 
| national_anthem = ''Noble patria, tu hermosa bandera''&lt;br /&gt;{{small|Plemenita domovina, tvoja čudovita zastava}}&lt;div style=&quot;padding-top:0.5em;&quot;&gt;[[File:Costa Rica National Anthem.ogg|center]]&lt;/div&gt;
| image_map  = CRI orthographic.svg
| image_map2 = Costa Rica - Location Map (2013) - CRI - UNOCHA.svg
| capital = [[San José, Kostarika|San José]]
| coordinates  = {{Coord|9|56|N|84|5|W|type:city}}
| largest_city = capital
| official_languages = [[španščina]]
| ethnic_groups = {{vunblist
| 83,6% belci/castizo ali mestici
| 6,7% mulati
| 2,4% domorodni Amerindijci
| 1,1% črnci
| 6,2% drugi
}}
| ethnic_groups_year       = 2011
| demonym                  = Kostaričani
| government_type = Unitarna predsedniška ustavna republika
| leader_title1 = Predsednik
| leader_name1  = Rodrigo Chaves Robles
| leader_title2 = 1. podpredsednik
| leader_name2 = Stephan Brunner
| leader_title3 = 2. podpredsednik
| leader_name3 = Mary Munive
| legislature  = Zakonodajna skupščina
| sovereignty_type         = Osvobojena
| established_event1       =  izpod Španije
| established_date1        = 15. september 1821
| established_event2       = 1. mehiškega cesarstva
| established_date2        = 1. julija 1823
| established_event3       = od Zvezne republike Srednje Amerike
| established_date3        = 1838
| established_event4       = Priznan od Španije
| established_date4        = 10. maj 1850
| established_event5       = Ustanovljena
| established_date5        = 7. november 1949&lt;ref name=CIA&gt;{{navedi splet |author=Central Intelligence Agency |title=Costa Rica |work=The World Factbook |publisher=Central Intelligence Agency |location=Langley, Virginia |year=2011 |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |accessdate=4 October 2011 |archive-date=2020-05-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| area_km2                 = 51.100
| area_rank                = 126
| percent_water            = 0,7
| population_census_year = 2022
| population_census  = 5,044,197&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|title=National Institute of Statistics and Census of Costa Rica|website=Instituto Nacional de Estadística y Censos de Costa Rica, or INEC|access-date=28 August 2023|date=2022|archive-date=2023-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230828175018/https://inec.cr/estimaciones-poblacion-vivienda-2022|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| population_estimate        = 
| population_estimate_rank = 124
| population_estimate_year= 
| population_density_km2   = 220/km²
| population_density_rank  = 107
| GDP_PPP                  = $141.527 mrd&lt;ref name=&quot;IMFWEO.CR&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=238,&amp;s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&amp;sy=2020&amp;ey=2028&amp;ssm=0&amp;scsm=1&amp;scc=0&amp;ssd=1&amp;ssc=0&amp;sic=0&amp;sort=country&amp;ds=.&amp;br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (CR) |publisher=[[International Monetary Fund]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=14 October 2023}}&lt;/ref&gt;
| GDP_PPP_year             = 2023
| GDP_PPP_per_capita       = $26.809 
| GDP_PPP_per_capita_rank  = 
| GDP_nominal              = $85.590 mrd
| GDP_nominal_year         = 2023
| GDP_nominal_per_capita   = $16.213
| Gini        = 48,2 &lt;!--number only--&gt;
| Gini_year   = 2020
| Gini_change = increase &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| Gini_ref   = &lt;ref name=&quot;gini&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://data.oecd.org/inequality/income-inequality.htm |title=Income inequality |publisher=[[OECD]] |website=data.oecd.org |access-date=25 July 2021}}&lt;/ref&gt;
| Gini_rank  = 
| HDI        = 0,809 &lt;!--number only--&gt;
| HDI_year   = 2021&lt;!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--&gt;
| HDI_change = increase &lt;!--increase/decrease/steady--&gt;
| HDI_ref    = &lt;ref name=&quot;HDI&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}&lt;/ref&gt;
| HDI_rank      = 63
| currency      = kostariški colón
| currency_code = CRC
| time_zone    = CST
| utc_offset   = −6
| drives_on    = right
| calling_code = +506
| cctld        = .cr&lt;br /&gt;.co.cr
| recognized_regional_languages = Mekatelyu |Bribri |Patois
| country_code = 
| religion = 47,5 % katoliki&lt;br /&gt;22,5 % protestanti&lt;br /&gt;27 % neverujoči&lt;br /&gt; drugi&lt;br /&gt;0,4 % neznano
| religion_year = 2021
| religion_ref = &lt;ref name=ciep&gt;{{navedi novice|last1=Murillo|first1=Alvaro|title=Encuesta CIEP-UCR evidencia a una Costa Rica estatista y menos religiosa|url=https://semanariouniversidad.com/pais/encuesta-ciep-ucr-evidencia-a-una-costa-rica-estatista-y-menos-religiosa/|access-date=8 July 2021|agency=Semanario Universidad|date=7 July 2021}}&lt;/ref&gt;
}}

'''Kostarika''' (špansko [ˈkosta ˈrika]; dobesedno 'Bogata obala'), uradno '''Republika Kostarika''' ({{lang-es|República de Costa Rica}}) je obmorska [[država]] v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki na severu meji na [[Nikaragva|Nikaragvo]], na jugu na [[Panama|Panamo]], na vzhodu na [[Karibsko morje]], ter na zahodu na [[Tihi ocean]] ter na morsko mejo z Ekvadorjem južno od otoka Kokos. V nasprotju z ostalimi državami te regije Kostariki uspeva vzdrževati stabilnost in [[demokracija|demokracijo]] že več desetletij, država pa sploh nima [[vojska|vojske]], le [[policija|policijo]].

Ima približno pet milijonov prebivalcev na površini 51.060 km². Ocenjuje se, da 333.980 ljudi živi v prestolnici in največjem mestu [[San José, Kostarika|San José]], okoli dva milijona ljudi pa v [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]].&lt;ref name=&quot;worldscapitalcities.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|title=Capital Facts for San José, Costa Rica|date=18 October 2017|access-date=6 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20200413020706/https://www.worldscapitalcities.com/capital-facts-for-san-jose-costa-rica/|archive-date=13 April 2020|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kostarika je bila naseljena z domorodnimi ljudstvi, preden je v 16. stoletju prišla pod špansko oblast. Ostala je obrobna kolonija imperija do osamosvojitve kot del Prvega mehiškega imperija, čemur je sledilo članstvo v Zvezni republiki Srednje Amerike, od katere je uradno razglasila neodvisnost leta 1847. Po kratki kostariški državljanski vojni leta 1948 je trajno leta 1949 ukinila svojo vojsko in tako postala ena od le redkih suverenih držav brez stalne vojske.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|author=El Espíritu del 48|title=Abolición del Ejército|access-date=9 March 2008|language=es|archive-date=2011-09-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20110909091956/http://www.elespiritudel48.org/docu/h013.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|access-date=9 June 2009 |url=http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |title=Costa Rica |publisher=World Desk Reference |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080211185659/http://dev.prenhall.com/divisions/hss/worldreference/CR/defense.html |archive-date=11 February 2008}}&lt;/ref&gt;

Država je bila dosledno ugodna glede na indeks človekovega razvoja (HDI), saj je bila leta 2022 na 58. mestu na svetu in peta v Latinski Ameriki.&lt;ref name=&quot;UNHDR&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|title=Human Development Report 2019|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=10 December 2019|access-date=10 December 2019|format=PDF|archive-date=23 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200523103905/http://hdr.undp.org/en/content/2019-human-development-index-ranking|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Program Združenih narodov za razvoj (UNDP) je tudi navedel, da je dosegla veliko višji človeški razvoj kot druge države z enakimi ravnmi dohodka, z boljšimi rezultati glede človeškega razvoja in neenakosti kot mediana regije.&lt;ref name=HDI10&gt;{{navedi knjigo|title=Table 1: Human development index 2010 and its components|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20101108160356/http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete.pdf|archive-date=8 November 2010|access-date=6 November 2010|author=UNDP Human Development Report 2010|date=January 2010 |pages= 5, 49, 144}}&lt;/ref&gt; Dobro se obnese tudi v primerjavi demokratičnega upravljanja, svobode tiska, subjektivne sreče in trajnostnega blagostanja. Ima 8. najbolj svoboden tisk po indeksu svobode tiska, je 35. najbolj demokratična država po indeksu svobode v svetu in je 23. najsrečnejša država v 2023 World Happiness Report.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=20 March 2023 |title=World Happiness, Trust and Social Connections in Times of Crisis |url=https://worldhappiness.report/ed/2023/world-happiness-trust-and-social-connections-in-times-of-crisis/ |access-date=24 March 2023 |website=worldhappiness.report |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2023 |title=Costa Rica World Happiness Index |url=https://countryeconomy.com/demography/world-happiness-index/costa-rica |access-date=24 March 2023 |website=countryeconomy.com |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Kostarike}}
[[File:Stone spheres of Costa Rica. Museo Nacional.jpg|thumb|[[Kamnite krogle Kostarike|Kamnite krogle]], ki jih je ustvarila [[kultura Diquis]] v Narodnem muzeju Kostarike. Krogla je ikona kulturne identitete države.]]

=== Predkolumbovsko obdobje ===
Zgodovinarji so avtohtone prebivalce Kostarike razvrstili v vmesno območje, kjer se prekrivajo obrobja mezoameriške in andske avtohtone kulture. Nedavno je bila predkolumbovska Kostarika opisana tudi kot del istmo-kolumbijskega območja.

Kamnito orodje, najstarejši dokaz človeškega delovanja v Kostariki, je povezano s prihodom različnih skupin lovcev in nabiralcev okoli 10.000 do 7000 let pred našim štetjem v dolino Turrialba. Prisotnost suličnih konic in puščic tipa kulture Clovis iz Južne Amerike odpira možnost, da sta na tem območju soobstajali dve različni kulturi.&lt;ref name=precolumbian1&gt;{{navedi knjigo |last1=Botey Sobrado |first1=Ana María |title=Costa Rica: estado, economía, sociedad y cultura desde las sociedades autóctonas hasta 1914 |date=2002 |publisher=Editorial Universidad de Costa Rica |edition=2a |language=es |pages=30–31 |oclc=51817062}}&lt;/ref&gt;

Kmetijstvo je postalo očitno pri populacijah, ki so živele v Kostariki pred približno 5000 leti. Pridelovali so predvsem gomoljnice in korenovke. V 1. in 2. tisočletju pr. n. št. so že obstajale naseljene kmetijske skupnosti. Te so bile majhne in razpršene, čeprav čas prehoda od lova in nabiralništva k poljedelstvu kot glavnemu preživetju na ozemlju še ni znan.&lt;ref name=precolumbian2&gt;{{harvnb|Botey Sobrado|2002| p=32|sp=yes}}&lt;/ref&gt;

Najzgodnejša uporaba [[lončenina|lončenine]] se pojavi okoli 2000 do 3000 pred našim štetjem. Najdeni so bili ostanki loncev, valjastih vaz, krožnikov, buč in drugih oblik vaz, okrašenih z utori, odtisi in nekaterimi po vzoru živali.[24]

Vpliv domorodnih ljudstev na sodobno kostariško kulturo je bil razmeroma majhen v primerjavi z drugimi narodi, saj v državi ni bilo močne avtohtone civilizacije. Večina domorodnega prebivalstva je bila absorbirana v špansko govorečo kolonialno družbo z medsebojnimi porokami, razen nekaterih majhnih ostankov, med katerimi sta najpomembnejša plemena Bribri in Boruca, ki še vedno naseljujeta gore Cordillera de Talamanca na jugovzhodu delu Kostarike, blizu meje s Panamo.

=== Španska kolonizacija ===
Ime ''la costa rica'', kar v španščini pomeni 'bogata obala', je po nekaterih poročilih prvi uporabil [[Krištof Kolumb]], ki je med svojim zadnjim potovanjem leta 1502 priplul do vzhodnih obal Kostarike&lt;ref name=&quot;embassy&quot;&gt;{{navedi splet | title=About Costa Rica | work=Embassy of Costa Rica in Washington DC | url=http://www.costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | access-date=18 September 2012 | archive-date=2012-07-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120726030431/http://costarica-embassy.org/index.php?q=node/19 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; in poročal o ogromnih količinah zlatega nakita, ki so ga nosili domorodci.&lt;ref name=&quot;lp&quot;&gt;{{navedi splet | title=History of Costa Rica | work=Lonely Planet | url=http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | access-date=18 September 2012 | archive-date=21 January 2013 | archive-url=https://web.archive.org/web/20130121150312/http://www.lonelyplanet.com/costa-rica/history | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Ime morda izvira tudi od konkvistadorja Gila Gonzáleza Dávile, ki se je leta 1522 izkrcal na zahodni obali, naletel na domorodce in pridobil nekaj njihovega zlata, včasih z nasilno krajo in včasih kot darilo lokalnih voditeljev.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | author=Rojas, Eugenia Ibarra | title=Fronteras etnicas en la conquista de Nicaragua y Nicoya: entre la solidaridad y el conflicto 800 d.C.-1544. | url=https://books.google.com/books?id=IAcx6DtZba4C&amp;dq=gil+gonzalez+davila+costa+rica&amp;pg=PA89 | publisher=Universidad de Costa Rica. | year=2001 | isbn=9789977676852}}&lt;/ref&gt;
[[File:Iglesia Inmaculada Concepcion Ujarras.jpg|thumb|Zgodovinsko najdišče Ujarrás v dolini Orosí, provinca Cartago. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1686 in 1693.]]

Večino kolonialnega obdobja je bila Kostarika najjužnejša provinca generalne kapitanije Gvatemale, nominalno del podkraljestva [[Nova Španija]]. V praksi je bila generalna kapitanija večinoma avtonomna entiteta znotraj Španskega imperija. Oddaljenost Kostarike od glavnega mesta kapitanije v Gvatemali, pravna prepoved trgovanja z njeno južno sosedo Panamo po merkantilistični španski zakonodaji, ki je bila takrat del podkraljevstva [[Nova Granada]] (sodobna [[Kolumbija]]) in pomanjkanje virov, kot sta [[zlato]] in [[srebro]], je spremenil Kostariko v revno, izolirano in redko poseljeno regijo znotraj Španskega imperija.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title= Claudia Quirós. La Era de la Encomienda. Historia de Costa Rica. Editorial de la Universidad de Costa Rica. 1990.}}&lt;/ref&gt; Kostariko je španski guverner leta 1719 opisal kot »najrevnejšo in najbolj nesrečno špansko kolonijo v vsej Ameriki«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Shafer, D. Michael |title=Winners and losers: how sectors shape the developmental prospects of states |url=https://archive.org/details/winnerslosershow00shaf |url-access=registration |publisher=Cornell University Press |location=Ithaca, N.Y. |year=1994|isbn=978-0-8014-8188-8}}&lt;/ref&gt;

Drugi pomemben dejavnik za revščino Kostarike je bilo pomanjkanje znatnega števila domorodnega prebivalstva, ki bi bilo na voljo za ''[[encomienda|encomiendo]]'' (prisilno delo), kar je pomenilo, da je večina kostariških naseljencev morala delati na svoji zemlji, kar je preprečilo ustanovitev velikih [[hacienda|haciend]] (nasadov). Zaradi vseh teh razlogov španska krona Kostariko na splošno ni cenila in spregledala ter jo pustila, da se razvija sama. Verjame se, da so okoliščine v tem obdobju povzročile številne posebnosti, po katerih je Kostarika postala znana, hkrati pa so postavile temelje za razvoj Kostarike kot bolj enakopravne družbe kot ostale njene sosede. Kostarika je postala »podeželska demokracija« brez zatiranih [[mestici|mesticev]] ali staroselcev. Ni minilo dolgo, preden so se španski naseljenci obrnili v hribe, kjer so našli bogato vulkansko prst in milejše podnebje kot v nižinah.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |title=Costa Rica – Cartago |publisher=Costarica.com |date=22 May 2009 |access-date=26 June 2010 |archive-date=22 February 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080222050056/http://www.costarica.com/Destinations/Cities-and-Towns/Cartago/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Neodvisnost ===
Tako kot preostali del Srednje Amerike se tudi Kostarika ni nikoli borila za neodvisnost od Španije. 15. septembra 1821 so oblasti v Gvatemali po dokončnem španskem porazu v [[Mehiška vojna za neodvisnost|mehiški osamosvojitveni vojni]] (1810–1821) razglasile neodvisnost celotne Srednje Amerike. Ta datum se v Kostariki še vedno praznuje kot dan neodvisnosti,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |title=Aniversario de la Independencia Nacional |website=Ministerio de Educación Pública |language=es |access-date=13 September 2018 |archive-date=2018-09-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180914022706/https://www.mep.go.cr/calendario/aniversario-independencia-nacional |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; čeprav sta [[Nikaragva]] in Kostarika tehnično gledano po [[Prva španska ustava|španski ustavi iz leta 1812]], ki je bila ponovno sprejeta leta 1820, postali avtonomni provinci s prestolnico León.

Ob osamosvojitvi so se kostariške oblasti soočile z vprašanjem uradne odločitve o prihodnosti države. Oblikovali sta se dve skupini, imperialisti, ki sta jih branili mesti [[Cartago, Kostarika|Cartago]] in [[Heredia, Kostarika|Heredia]], ki sta bili naklonjeni pridružitvi Mehiškemu imperiju in republikanci, ki sta jih zastopali mesti [[San José]] in [[Alajuela]], ki so branili popolno neodvisnost. Zaradi pomanjkanja soglasja o teh dveh možnih izidih je prišlo do prve državljanske vojne v Kostariki. Bitka pri Ochomogu je potekala na hribu Ochomogo, ki je v [[Osrednje podolje|Osrednjem podolju]] leta 1823. Spopad so zmagali republikanci in posledično je mesto Cartago izgubilo status glavnega mesta, ki se je preselilo v San José.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Cartilla Histórica de Costa Rica|publisher = EUNED|year = 2005|isbn = 9789968313759}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title = Apuntes para la historia de la ciudad de Alajuela|last = Alarmvogel|publisher = Impr. Nacional|year = 1966|location = San José, Costa Rica|oclc = 14462048}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Obregón Loría, Rafael. &quot;Hechos Militares y Políticos de Nuestra Historia Patria&quot;. Museo Histórico Cultural Juan Santamaría, Costa Rica, 1981.&lt;/ref&gt;
[[File:First postal stamp CR 4 Reales 1863.jpg|thumb|Državni grb iz leta 1849 je bil predstavljen na prvi poštni znamki, izdani leta 1862.]]

Leta 1838, dolgo po tem, ko je [[Zvezna republika Srednja Amerika]] prenehala delovati v praksi, se je Kostarika uradno umaknila in razglasila za suvereno. Precejšnja razdalja in slabe komunikacijske poti med [[Gvatemala (mesto)|mestom Guatemala]] in Osrednjim podoljem, kjer je takrat in še vedno živi večina kostariškega prebivalstva, so pomenile, da lokalno prebivalstvo ni bilo zvesto zvezni vladi v Gvatemali. Od kolonialnih časov se Kostarika ni hotela gospodarsko povezati s preostalo Srednjo Ameriko. Tudi danes je Kostarika kljub prizadevanjem večine svojih sosed za večjo regionalno integracijo ostala bolj neodvisna.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Central America |url=http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170802142535/http://www.cotf.edu/earthinfo/camerica/caeco.html |archive-date=2 August 2017 |access-date=12 August 2017 |website=www.cotf.edu}}&lt;/ref&gt;

Do leta 1849, ko je postal del Paname, je bil Chiriquí del Kostarike. Kostariški ponos je bil pomirjen zaradi izgube tega vzhodnega (ali južnega) ozemlja s pridobitvijo Guanacasteja na severu.

=== Gospodarska rast v 19. stoletju ===
[[Kavovec]] so prvič zasadili v Kostariki leta 1808,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-ricas-coffee-tradition/52303/|title=Costa Rica's Coffee Tradition – Costa Rica Star News|date=21 October 2016}}&lt;/ref&gt; in do leta 1820 je kot primarni izvoz presegla [[tobak]], [[sladkor]] in [[kakav]]. Proizvodnja [[kava|kave]] je ostala glavni vir bogastva Kostarike tudi v 20. stoletju, kar je ustvarilo bogat razred pridelovalcev, tako imenovane kavne barone.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|title=Coffee of Costa Rica – el café|website=www.travelcostarica.nu|access-date=12 August 2017|archive-date=13 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170813055045/http://www.travelcostarica.nu/coffee#history|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prihodki so pomagali modernizirati državo.

Večina izvožene kave je bila pridelana okoli glavnih središč prebivalstva na osrednji planoti in nato prepeljana z volovsko vprego v pacifiško pristanišče [[Puntarenas]], potem ko je bila leta 1846 zgrajena glavna cesta. Do sredine 1850-ih je bil glavni trg za kavo Britanija.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.anywhere.com/costa-rica/travel-guide/coffee|title=Costa Rica Coffee – Past &amp; Present Coffee Cultivations|website=www.anywhere.com}}&lt;/ref&gt; Kmalu je razvoj učinkovite transportne poti od osrednje planote do Atlantskega oceana postal velika prioriteta. V ta namen je v 1870-ih kostariška vlada sklenila pogodbo z ameriškim poslovnežem Minorjem C. Keithom za izgradnjo železnice od San Joséja do karibskega pristanišča [[Limón]]. Kljub ogromnim težavam z gradnjo, boleznimi in financiranjem je bila železnica dokončana leta 1890.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://books.google.com/books?id=l9QOAQAAIAAJ&amp;pg=PA310|title=Coffee Production and Processing on a Large Costa Rican Finca|publisher=Bib. Orton IICA / CATIE|via=Google Books}}&lt;/ref&gt;

Večina Afro-Kostaričanov izvira iz jamajških priseljencev, ki so delali pri gradnji te železnice in zdaj predstavljajo približno 3 % prebivalstva Kostarike. Pri gradnji so sodelovali tudi ameriški obsojenci, Italijani in kitajski priseljenci. V zameno za dokončanje železnice je kostariška vlada Keithu podelila velika zemljišča in zakup železniške proge, ki jo je uporabil za proizvodnjo banan in njihov izvoz v ZDA. Posledično so [[banana|banane]] postale konkurenčne kavi kot glavni kostariški izvoz, medtem ko so korporacije v tuji lasti (vključno s podjetjem United Fruit Company pozneje) začele imeti pomembno vlogo v nacionalnem gospodarstvu in sčasoma postale simbol izkoriščevalskega izvoznega gospodarstva.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=bUM8y5L1h8kC&amp;q=costa+rica+history+united+fruit+company%27&amp;pg=PA80|title=The History of Costa Rica|first=Monica A.|last=Rankin|date=29 December 2017|publisher=ABC-CLIO|via=Google Books|isbn=9780313379444}}&lt;/ref&gt; Velik delovni spor med kmeti in podjetjem United Fruit Company (velika stavka banan) je bil pomemben dogodek v zgodovini države in je bil pomemben korak, ki je sčasoma pripeljal do oblikovanja učinkovitih sindikatov v Kostariki, saj je podjetje leta 1938 moral s svojimi delavci podpisati kolektivno pogodbo.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=YujmDAAAQBAJ&amp;q=Great+Banana+strike+1934&amp;pg=PT135|title=Bananas and Business: The United Fruit Company in Colombia, 1899–2000|first=Marcelo|last=Bucheli|date=1 February 2005|publisher=NYU Press|via=Google Books|isbn=9780814769874}}&lt;/ref&gt;

=== 20. stoletje ===
Zgodovinsko gledano je Kostarika na splošno uživala večji mir in doslednejšo politično stabilnost kot mnoge druge latinskoameriške države. Od konca 19. stoletja pa je Kostarika doživela dve pomembni obdobji nasilja. V letih 1917–1919 je general Federico Tinoco Granados vladal kot vojaški diktator, dokler ni bil strmoglavljen in prisiljen v izgnanstvo. Nepriljubljenost Tinocojevega režima je po njegovem strmoglavljenju povzročila precejšen upad velikosti, bogastva in političnega vpliva kostariške vojske. Leta 1948 je José Figueres Ferrer vodil oboroženo vstajo po spornih predsedniških volitvah med Rafaelom Ángelom Calderónom Guardio (ki je bil predsednik med letoma 1940 in 1944) in Otiliom Ulate Blanco. Z več kot 2000 mrtvimi je bila 44-dnevna državljanska vojna v Kostariki najbolj krvav dogodek v Kostariki v 20. stoletju.

Zmagoviti uporniki so ustanovili vladno hunto, ki je v celoti odpravila vojsko in nadzorovala pripravo nove ustave s strani demokratično izvoljene skupščine. Po uveljavitvi teh reform je hunta 8. novembra 1949 oblast prenesla na Ulateja. Po državnem udaru je Figueres postal narodni heroj in leta 1953 zmagal na prvih demokratičnih volitvah v državi po novi ustavi. Od takrat je Kostarika imela 15 dodatne predsedniške volitve, zadnje leta 2022. Z neprekinjeno demokracijo, ki sega vsaj v leto 1948, je država najbolj stabilna v regiji.

== Geografija ==
{{glavni| Geografija Kostarike}}
Kostarika je na vzhodnem delu Srednje Amerike, ki leži med zemljepisno širino 8 ° in 12 ° S in dolžino 82 ° in 86 ° Z. Meji na Karibsko morje (na vzhodu) in na Tihi ocean (na zahodu) s skupno 1290 kilometri obale, 212 km na karibski strani in 1016 km na Pacifiku. Kostarika meji tudi na Nikaragvo na severu (309 km meje) in Panamo na jugovzhodu (330 km meje). Kostarika obsega skupaj 51.100 kvadratnih kilometrov in ima 589 kvadratnih kilometrov teritorialnih voda.

Po sredini države od severozahoda do jugovzhoda potekajo trije gorski hrbti: Cordillera de Guanacaste z najvišjim vrhom Miravalles (2020 m), v srednjem delu je Cordillera Central s sedmimi delujočimi [[ognjenik]]i (najvišji vulkan v državi je [[Irazú]] (3431 m) in znamenit [[Arenal]] (1633 m)), na jugovzhodu je Cordillera de Talamanca z najvišjim vrhom države [[Chirripo]] Grande (3819 m); je peti najvišji vrh v Srednji Ameriki. Na stičišču teh gorovij je [[Osrednje podolje]] (''Valle Central'', tudi ''Meseta Central''), poselitveno in gospodarsko središče države. Največje jezero pa je [[jezero Arenal]]. V Kostariki je znanih 14 vulkanov, od katerih jih je bilo v zadnjih 75 letih aktivnih šest. Država je v zadnjem stoletju doživela tudi vsaj deset potresov magnitude 5,7 ali več (3 potrese magnitude 7,0 ali višje).

H Kostariki sodi tudi več otokov. Kokosov otok (''Isla del Coco'', 24 kvadratnih kilometrov) izstopa zaradi oddaljenosti od celinske zemlje, 480 kilometrov od Puntarenasa v Tihem oceanu, vendar je otok Calero največji otok v državi (151,6 kvadratnih kilometrov). Več kot 25 % nacionalnega ozemlja Kostarike varuje SINAC (nacionalni sistem ohranitvenih območij), ki nadzira vsa zaščitena območja v državi. Kostarika ima tudi največjo gostoto vrst na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |title=estudiofi |publisher=Inbio.ac.cr |accessdate=26 June 2010 |archive-date=2010-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100301131356/http://www.inbio.ac.cr/es/biod/estrategia/estudio.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ker je Kostarika ozka država, razvodje poteka po sredini, zato so reke kratke in se strmo spuščajo na obe strani v morje. Najdaljša (190 km) je San Juan, iztok iz jezera Nikaragva.

=== Podnebje ===
[[Podnebje]] je tropsko. Vendar ima država številne mikroklime, odvisno od višine, padavin, topografije in geografije vsake posamezne regije.

Sezone so določene s tem, koliko dežja pade v določenem obdobju. Leto lahko razdelimo na dve obdobji: sušno, ki ga prebivalci poznajo kot poletje (''verano'') in deževno sezono, ki je lokalno znana kot zima (''invierno''). Poletna ali sušna sezona traja od decembra do aprila, zimska ali deževna sezona pa od maja do novembra, kar skoraj sovpada s sezono orkanov v Atlantiku in v tem času v nekaterih regijah stalno dežuje.

Največ padavin je na območju Karibov na osrednjih gorah Kordiljere z letno količino padavin nad 5000 mm (v San Joséju pade letno v povprečju 1867&amp;nbsp;mm padavin, v Puerto Limón na karibski obali pa 3518&amp;nbsp;mm, kar je skoraj dvakrat toliko). Vlažnost je tudi višja na karibski strani kot na strani Pacifika. Srednja letna temperatura na obalnih nižinah je okoli 27 ° C, 20 ° C v glavnih naseljenih območjih Cordillere Central in pod 10 ° C na vrhu najvišjih gora.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Eggar |first=Marc |title=Climate/Weather |url=http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |accessdate=28 June 2011 |archive-date=2011-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623201043/http://www.worldheadquarters.com/cr/climate/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Rastlinstvo in živalstvo ===
[[File:Red eyed tree frog edit2.jpg|thumb|left|Rdečeoka drevesna žaba (''Agalychnis callidryas'')]]
[[File:HeliconiusDorisLinnaeus.jpg|thumb|Metulj ''Heliconius doris'']]

Kostarika je dom številnih rastlin in živali. Medtem ko ima država le okoli 0,03 % svetovne kopenske površine, vsebuje 5 % svetovne [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]].&lt;ref name=&quot;Guardian07&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/travel/2007/may/26/saturday.costarica | publisher=The Guardian |title= Shades of green |author= Leo Hickman |date=26 May 2007|accessdate=8 June 2008 | location=London}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Honey99&quot;&gt;{{Cite journal | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise?| url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone | pages = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/128 128]–181| publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn= 1-55963-582-7}} Chapter 5. Costa Rica: On the Beaten Path&lt;/ref&gt; Približno 25 % ozemlja države je v zaščitenih nacionalnih parkih in zavarovanih območjih&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://unfccc.int/resource/docs/2006/sbsta/eng/misc05.pdf |title=United Nations Framework Convention on Climate Change. &quot;Issues relating to reducing emissions from deforestation in developing countries and recommendations on any further process&quot; |format=PDF |accessdate=26 June 2010}}&lt;/ref&gt;, največji delež zaščitenih območij na svetu (povprečje v razvoju v 13 %, razvito svetovno povprečje 8 %). Kostarika je uspešno uspela zmanjšati [[krčenje gozdov]] od nekaterih najslabših stopenj na svetu od leta 1973 do leta 1989, na skoraj nič do leta 2005.&lt;ref name=ODI1&gt;Jessica Brown and Neil Bird 2010. [http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&amp;title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation Costa Rica sustainable resource management: Successfully tackling tropical deforestation] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110514083601/http://www.odi.org.uk/resources/details.asp?id=5049&amp;title=costa-rica-sustainable-resource-management-successfully-tackling-tropical-deforestation |date=14 May 2011 }}. London: Overseas Development Institute&lt;/ref&gt;

Eden od narodnih parkov, [[narodni park Corcovado]], je mednarodno uveljavljen med ekologi zaradi svoje biotske raznovrstnosti (vključno z [[Velike mačke|velikimi mačkami]] in [[tapirji]]), kjer lahko obiskovalci pričakujejo obilo divjadi&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|title=Corcovado National Park Costa Rica|website=costa-rica-guide.com|accessdate=2019-02-27|archive-date=2004-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20040224123641/http://costa-rica-guide.com/Natural/Corcovado.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=350 |title=Diversity of Corcovado National Park |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}&lt;/ref&gt;. Corcovado je edini park v Kostariki, kjer je mogoče najti vse štiri vrste opic&lt;ref name=watching&gt;{{navedi knjigo|title=Watching Wildlife Central America|url=https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt|author1=Hunter, L.  |author2=Andrew, D.|publisher=Lonely Planet|year=2002|page=[https://archive.org/details/watchingwildlife0000hunt/page/97 97]|isbn=1-86450-034-4}}&lt;/ref&gt;. Med njimi je [[navadna kapucinka]] (''Cebus imitator''), [[grivasti vriskač]] (''Alouatta palliata''), ogrožena opica [[Geoffroyeva brezpalčarka]] (''Ateles geoffroyi'') in srednjeameriška veveričja opisa (''Saimiri oerstedii''), ki je bila najdena le na pacifiški obali Kostarike in manjšem delu Paname in je bila ogroženo do leta 2008, ko je bil njen status nadgrajen v ranljiv. Krčenje gozdov, nezakonito trgovanje s hišnimi ljubljenčki in lov so glavni razlogi za njen ogroženi status.&lt;ref&gt;{{IUCN2008|assessor=Wong, G.|assessor2=Cuarón, A.D.|assessor3=Rodriguez-Luna, E.|assessor4=de Grammont, P.C.|last-assessor-amp=yes|year=2008|id=19836|title=Saimiri oerstedii|downloaded=20 February 2009}}&lt;/ref&gt;

[[Narodni park Tortuguero]] - ime Tortuguero lahko prevedemo kot 'polno želv' - je dom pajkov, opice vriskača in kapucinske; triprstega lenivca (''Bradypus'') in dvoprstnega lenivca (''Choloepus''), 320 vrst ptic in različnih plazilcev. Park je priznan za letno gnezdenje ogrožene [[orjaška črepaha|orjaške črepahe]] (''Chelonia mydas'')in je najpomembnejše gnezdišče za to vrsto. V njem gnezdijo tudi ogromne [[usnjača|usnjače]] (''Dermochelys coriacea''), [[prava kareta]] (''Eretmochelys imbricata'') in [[glavata kareta]] (''Caretta caretta''). V gozdnem rezervatu ''Reserva Biológica Bosque Nuboso Monteverde'' živi okoli 2000 rastlinskih vrst, vključno s številnimi orhidejami. V njem je več kot 400 vrst ptic in več kot 100 vrst sesalcev.&lt;ref name=&quot;karttv&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.govisitcostarica.com/region/city.asp?cID=402 |title=Monteverde Cloud Forest Reserve |publisher=Govisitcostarica.com |accessdate=26 June 2010}}&lt;/ref&gt;

V Kostariki je bilo ugotovljenih več kot 840 vrst ptic. Kot v večjem delu Srednje Amerike, so ptičje vrste v Kostariki mešanica severno in južnoameriških vrst. S sadjem bogata drevesa v državi, med katerimi je veliko takih, ki rodijo celo leto, so izjemno pomembna za ptice, od katerih nekatere preživijo ob hrani, ki je sestavljena samo iz ene ali dveh vrst sadja. Med najbolj opaznimi ptičjimi vrstami v državi so: [[kvecal]] (''Pharomachrus mocinno''), [[svetlo rdeča ara]] (''Ara macao''), [[trikrpi zvonarček]] (''Procnias tricarunculatus''), golovrati dežnikar (''cephalopterus glabricollis'') in tukan (''Ramphastos sulfuratus''). ''Instituto Nacional de Biodiversidad'' lahko zbira licenčnine za biološka odkritja medicinskega pomena. Kostarika je središče biološke raznovrstnosti za plazilce in dvoživke, vključno z najhitrejšim tekočim kuščarjem na svetu, iguanom s trnjenjem (Ctenosaura similis).&lt;ref name=&quot;Garland1984&quot;&gt;{{cite journal|last=Garland|first=T., Jr.|year=1984|title=Physiological correlates of locomotory performance in a lizard: an allometric approach|url=http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|journal=American Journal of Physiology|volume=247|issue=5 Pt 2|pages=R806–R815|pmid=6238543|access-date=2019-02-27|archive-date=2022-10-09|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.biology.ucr.edu/people/faculty/Garland/Garl1984.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Prebivalstvo ==
Kostariko sestavlja 65,8 % belcev, 13,65 % [[Mestici|mesticev]], 9,03 % imigrantov, 6,72 % mulatov, 2,40 % ameriških staroselcev (Indijancev), 1,03 % [[črnci|črncev]], 0,21 % Azijcev ter 0,88 % ostalih.

Med Kostaričani afriškega porekla je veliko potomcev priseljenih delavcev s področja zahodno afriških otokov, ki v večini govorijo angleško [[kreolščino]]. Kostarika ima najmanjši delež indianskega prebivalstva med srednje ameriškimi državami. Večina prebivalstva so potomci priseljencev iz [[Španija|Španije]]. Večina Indijancev, ki še živijo v državi, živijo odmaknjeni v skupinah na območju Cordillera de Talamanca, vendar so kljub odmaknjenosti zelo podvrženi asimilaciji.

Približno 60 % Kostaričanov živi v mestih. Dve tretjini od približno štirih milijonov jih živi v podnebno bolj prijaznem območju hribovitega dela države s stičiščem v centralni dolini ali ''Valle Central'', kjer ležijo pomembnejša mesta kot na primer [[San José (Kostarika)|San José]], [[Heredia]], [[Cartago]] in [[Alajuela]]. Pomembnejši obmorski mesti sta [[Puerto Limón]] ob karibski obali in [[Puntarenas]] ob pacifiški obali. [[Liberia (Kostarika)|Liberia]] je gospodarsko središče severno zahodne regije Guanacaste in ima poleg San Joséja drugo mednarodno letališče v državi.

=== Veroizpoved ===
Po najnovejši raziskavi veroizpovedi iz leta 2007, ki jo je izvedla Univerza Kostarike, živi v državi 70,5 % [[rimsko-katoliška cerkev|rimokatolikov]], 13,8 % [[protenstantizem|protestantov]], 11,3 % brez religije ter 4,3 % pripadnikov drugih religij.

=== Jezik ===
Uradni jezik je [[španščina]], z nekaterimi kostariškimi posebnostmi. Na atlantski obali najdemo tudi [[angleščina|angleščino]] in zelo razširjeno iz angleščine izpeljano [[kreolščina|kreolščino]], ki ji je zelo podobna jamajška kreolščina (''Jamaika Patois'').

Španščina, kot jo govorijo v Kostariki, se nekoliko razlikuje od tiste v Španiji.
* Ni razlik med »vos«, »tú« in »usted«. Tako na primer voditelj kostariške verzije oddaje ''Kdo bo milijonar?'' Ignacio Santos v oddaji 8. septembra 2009 kandidate včasih nagovori z »usted«, včasih s »tú«/»vos«. Oblika osebnega zaimka »tú« po izreku večine kostariškega prebivalstva ne spada v tipične oblike nagovora v državi, čeprav se tudi uporablja. Za nagovor se navadno uporabi »usted«, medtem ko »vos« uporabljajo večinoma na območju Cartaga.
* Še posebej med moškimi (lahko se uporabi tudi za žensko) se v večini sliši nagovor »mae«, kar bi lahko primerjali s slovenskim »stari«. Velikokrat besedico »mae« uporabljajo tudi kot mašilo med pogovorom, kot v Sloveniji polglasniški e. To predstavlja eno izmed večjih posebnostih v kostariški španščini.
* »rr« ( na primer v besedah »rollo« ali »carretera«) se skoraj vedno izgovori kot močen poudarjen r. Tako se v večini izgovarja kadar imamo v besedi samo en ''r'', se posebej kadar sledi ''n'' ali ''l'', ali če je pred njim ''t''. Takšna raba se na primer pojavi v besedah (»carne«, »otro«, »cuatro«, »pasarlo«).
* Za določitev določene točke v časovnem obdobju v Kostariki uporabljajo besedo »hasta«. Normalno se ta beseda uporablja za opis določenega časovnega obdobje. Primer: »Vuelvo de Nicoya hasta el martes« namesto »Vuelvo de Nicoya el martes«.
* Ob tem obstaja še veliko čisto svojih besed, katere se pojavljajo samo v Kostariki.&lt;ref&gt;http://carretica.com/diccionario/index.asp&lt;/ref&gt;

== Turizem ==
[[File:CostaRica25 (8414513243).jpg|thumb|[[Narodni park vulkana Arenal]] je ena izmed turističnih znamenitosti države]]
Kostarika je najbolj obiskana država v srednjeameriški regiji&lt;ref name=&quot;Statista&quot;&gt;{{navedi splet|title=Latin American countries with the largest number of international tourist arrivals in 2015 (in millions)|url=https://www.statista.com/statistics/305482/latin-american-countries-with-the-most-international-tourist-arrivals/|website=Statista|access-date=21 March 2017}}&lt;/ref&gt; z 2,9 milijona tujih obiskovalcev v letu 2016, kar je 10 % več kot leta 2015. Leta 2015 je bil turistični sektor odgovoren za 5,8 % BDP države ali 3,4 milijarde $. Leta 2016 je največ turistov prišlo iz ZDA, in sicer z 1.000.000 obiskovalci, sledi Evropa s 434.884 prihodi. Po podatkih Costa Rica Vacations, ko turisti prispejo v državo, jih 22 % odide v Tamarindo, 18 % v Arenal, 17 % gre skozi Liberijo (kjer je mednarodno letališče Daniel Oduber Quirós), 16 % v San José, glavno mesto države (čez mednarodno letališče Juan Santamaría), medtem ko 18 % izbere Manuel Antonio in 7 % Monteverde.&lt;ref name=&quot;Costa RIca Vacations&quot;&gt;{{navedi splet|title=Costa Rica Vacations|url=http://costaricavacations.com/|website=Costa Rica Vacations|access-date=21 March 2017}}&lt;/ref&gt;

Do leta 2004 je turizem ustvarjal več prihodkov in deviz kot banane in kava skupaj. Leta 2016 so ocene Svetovnega sveta za potovanja in turizem pokazale neposredni prispevek k BDP v višini 5,1 % in 110.000 neposrednih delovnih mest v Kostariki; skupno število delovnih mest, posredno podprtih s turizmom, je bilo 271.000.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |title=Research |date=2017 |website=www.wttc.org |access-date=4 August 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180720140155/https://www.wttc.org/-/media/files/reports/economic-impact-research/countries-2017/costarica2017.pdf |archive-date=20 July 2018 |url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Kostarika, pionir [[ekoturizem|ekoturizma]], privablja številne turiste v svoje obsežne narodne parke in druga zavarovana območja.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | last = Honey | first = Martha | year = 1999 | title = Ecotourism and Sustainable Development: Who Owns Paradise? | page = [https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5 5] | publisher = Island Press; 1 edition, Washington, D.C. | isbn = 978-1-55963-582-0 | url = https://archive.org/details/ecotourismsustai00hone/page/5}}&lt;/ref&gt; Pot ''[[Camino de Costa Rica]]'' podpira to, saj popotnikom omogoča, da se sprehodijo po državi od atlantske do pacifiške obale. V indeksu konkurenčnosti potovanj in turizma za leto 2011 je bila Kostarika leta 2011 na 44. mestu na svetu in na drugem mestu med državami Latinske Amerike za Mehiko. Do poročila za leto 2017 je država dosegla 38. mesto, rahlo za Panamo.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.co.cr/costa-rica-ranks-38-in-tourism-and-travel-competitiveness-report-2017/62394/|title=Costa Rica Ranks 38th in Tourism and Travel Competitiveness Report 2017 – Costa Rica Star News|date=23 June 2017}}&lt;/ref&gt; Deset držav skupine Ethical Traveler na seznamu desetih najboljših etičnih destinacij na svetu za leto 2017 vključuje Kostariko. Država je med zmagovalci dosegla najvišjo oceno pri varovanju okolja. Kostarika je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela obrniti krčenje gozdov in se usmerja k uporabi samo obnovljive energije.

=== Naravne in kulturne znamenitosti ===
*'''[[Cartago, Kostarika|Cartago]]''', mesto v Osrednjem podolju ob vznožju ognjenika Irazú, ustanovljeno 1563, večkrat uničeno zaradi izbruhov in potresov; 
*'''[[Narodni park Guanacaste]]''' (325 km²) obsega vse pokrajinske pasove od obale morja v Papagajskem zalivu, mangrov, edinega ohranjenega listopadnega tropskega gozda v Srednji Ameriki do meglenega gozda na pobočju ognjenika Orosi. Je del Unescove svetovne dediščine.&lt;ref name = &quot;unesco&quot;&gt;{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/928 |title = Area de Conservación Guanacaste |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 14 May 2021}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Narodni spomenik Guayabo]]''' je arheološko najdišče v bližini mesta Turrialba. Je skoraj v središču države na južnem pobočju vulkana Turrialba. Državni spomenik obsega približno 2,3 kvadratnega kilometra in je obdan z rastlinsko vegetacijo deževnega gozda, zaradi česar je izjemno živahno zelen zaradi velike količine padavin in bogate zemlje. Le majhen del tega je bil odkrit, izkopan in raziskan.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Monumento Nacional Guayabo Map |url=http://www.sinac.go.cr/ES/ac/accvc/Mapas/M01_MonuentoNacionalGuayabo.jpg |publisher=SINAC}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Kokosov otok]]''' je otok v Tihem oceanu približno 550 km jugozahodno od celine Kostarike. S površino približno 23,85 km² je otok bolj ali manj pravokotne oblike. Je najjužnejša točka geopolitične Severne Amerike, če so vključeni tudi necelinski otoki, in edina kopenska masa nad vodo na Kokosovi tektonski plošči. Celoten Kokosov otok je od leta 1978 razglašen za kostariški narodni park in nima stalnih prebivalcev razen čuvajev kostariškega parka. Kokosov otok, obdan z globokimi vodami s protitokovi, potapljači občudujejo zaradi populacije morskih psov kladvenic, raž, delfinov in drugih velikih morskih vrst. Zaradi edinstvene ekologije otoka in okoliških voda je narodni park Kokosov otok leta 1997 postal Unescov seznam svetovne dediščine.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://whc.unesco.org/en/list/820 |title = Cocos Island National Par |website = United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization |access-date = 13 May 2021}}&lt;/ref&gt;
*'''[[Narodni park La Amistad]]''' je narodni park tudi v delu Paname. V gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]&lt;/ref&gt;
*'''[[San José]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče na 1100 m nmv; Narodno gledališče, Muzej predkolumbovske zlatnine, Muzej žada, Narodni muzej.
*'''[[Narodni park Tortuguero]]''' v provinci Limón znotraj ohranitvenega območja Tortuguero v severovzhodnem delu države. Park ima veliko raznolikost biološke raznovrstnosti zaradi obstoja znotraj rezervata enajstih različnih habitatov, vključno z deževnim gozdom, gozdovi mangrov, močvirji, plažami in lagunami. Ker leži v tropskem podnebju, je zelo vlažno in prejme do 6400 mm dežja na leto. Je zaščiteno območje znotraj severovzhodnih karibskih mokrišč in je bil priznan v okviru Ramsarske konvencije 3. marca 1991 zaradi svoje bogate biološke raznovrstnosti in ekosistemov, ki podpirajo ogrožene rastlinske in živalske vrste.
*'''[[Narodni park vulkana Irazú]]''' je narodni park v osrednjem ohranitvenem območju Kostarike, ki obsega območje okoli [[Irazú|vulkana Irazú]] v provinci Cartago, ki vključuje nekdanji gozdni rezervat Ruben Torres Rojas, ki se zdaj imenuje gozdni rezervat Prusia. Vulkan je še vedno aktiven. Park je kraj projekta pogozdovanja, da bi obnovili območje, ki so ga uničili izbruhi. Gozd je sestavljen iz iglavcev in drugih eksotičnih in avtohtonih vrst ter avtohtonega gozda, sestavljenega predvsem iz hrastov in jelše, ki varuje povodje reke Reventado. Jezero Crater Principal ima nenavadno zelenkasto rumeno barvo, ki jo povzročajo padavine, ki raztapljajo minerale vzdolž sten kraterjev.
*'''[[Narodni park vulkana Poas]]''' ima površino približno 65 kvadratnih kilometrov z vrhom na 2700 m. Park je pogosto zaprt za obiskovalce zaradi varnostnih ukrepov zaradi vodnih hlapov in emisij žveplove kisline ter pogostih izbruhov. Je v osrednjem ohranitvenem območju v provinci Alajuela blizu pacifiške obale Kostarike, ki obsega območje okoli [[vulkan Poás|vulkana Poás]]. Glavni krater je širok 290 metrov in je precej aktiven s pogostimi majhnimi izbruhi gejzirjev in lave, vendar so bili zadnji večji izbruhi v letih 1952–54. Še dva kraterja sestavljata dele parka, izumrli krater Von Frantzuis in krater Botos.

== Glej tudi ==
* [[seznam suverenih držav]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{Sister project links|voy=Costa Rica }}
* [https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html CIA_World_Factbook Costa Rica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200513101015/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/cs.html |date=2020-05-13 }}
* [https://web.archive.org/web/20081025074854/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/costarica.htm Costa Rica] at ''UCB Libraries GovPubs''
* [https://curlie.org/Regional/Central_America/Costa_Rica Costa_Rica]
*[http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose Street Art of San Jose by danscape] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190228003959/http://www.danscape.de/blog//8/street-art-of-san-jose |date=2019-02-28 }}
*[http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1166587.stm Costa Rica profile] iz the BBC News
*{{Wikiatlas|Costa Rica}}
* [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=CR Key Development Forecasts for Costa Rica] iz International Futures
; Vlada in administracija
* [https://presidencia.go.cr/ Official website of the government of Costa Rica]
;Trgovina
* [http://wits.worldbank.org/CountryProfile/Country/CRI/Year/2012/Summary World Bank Summary Trade Statistics Costa Rica]


{{OAS}}

[[Kategorija:Liberalne demokracije]]
[[Kategorija:Srednjeameriške države]]
[[Kategorija:Severnoameriške države]]
[[Kategorija:Organizacija ameriških držav]]
[[Kategorija:Kostarika|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]]
[[Kategorija:Bivše španske kolonije]]
[[Kategorija:Špansko govoreče države]]
[[Kategorija:Republike]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>sxn93omyp0moiqqzpgjn8ggp16s1wmx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Slovenščina</title>
    <ns>1</ns>
    <id>6304</id>
    <revision>
      <id>6721534</id>
      <parentid>6307702</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:58:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42080-06</username>
        <id>263596</id>
      </contributor>
      <comment>/* ŠTEVILNA DRUŽINA ALI ŠTEVILČNA DRUŽINA */ nov razdelek</comment>
      <origin>6721534</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26026" sha1="3fdkma972b3ti6r0g1flh1kmxmkgnia" xml:space="preserve">== Glasoslovje ==
V razdelku o značilnostih slovenščine piše, da ima 25 črk s katerimi zapisuje 28 glasov. Odkod ta referenca? Povsod kjer gledam piše 29. --[[Uporabnik:Zevnik]] 13:12, 25 nov 2011 (CEST)
: Če je narobe, popravi in navedi vir. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 15:54, 25. november 2011 (CET)

== Digramma (it.) ==

Na [[it:Discussione:Lingua slovena]] se z Boraczekom sprašujeva ali so '''dž''', '''lj''' in '''nj''' v slovenščini nekaj, čemur Italijani rečejo ''digramma''. Verjetno obstaja tudi kak slovenski izraz, ampak gre za to, da dve črki izgovoriš kot en glas. Prosim, da po svojih močeh prispevate k debati. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:09, 5 apr 2004 (CEST)
: &quot;Digrammi&quot; bi se v slovenščini reklo [[Dvočrkje|dvočrkje]]; '''''dž''''' se vedno izgovarja kot en glas (zlitnik), '''''lj''''' in '''''nj''''' pa ne nujno - glej stran ''[https://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija_slovenskega_knji%C5%BEnega_jezika#Zvo%C4%8Dniki Fonologija slovenskega knjižnega jezika]''.--[[Uporabnik:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]] ([[Uporabniški pogovor:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|pogovor]]) 15:53, 1. oktober 2024 (CEST)

Lahko bi kaj rekli tudi o slovenskih narečjih. Veliko jih imamo na tako majhnem prostoru.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 23:19, 12 jul 2004 (CEST)

Vsekakor. Na angleški strani sem pred časom nekaj malega o tem prispeval. Potrebno je samo prenesti sem. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 03:27, 13 jul 2004 (CEST)

Heh, nikoli si nebi mislil, da bom o slovenščini prevajal iz angleščine!? Še vedno me bega uporaba v in na. Na Planini in v Zasavju npr., ali lahko prosim kdo preveri, če to pri narečjih ok?--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 11:30, 13 jul 2004 (CEST)

: Ja, hecno. Pri predlogih v in na velja tista: grem &lt;u&gt;v&lt;/u&gt; šolo in potem &lt;u&gt;iz&lt;/u&gt; šole, ter &lt;u&gt;na&lt;/u&gt; morje in pišem &lt;u&gt;z&lt;/u&gt; morja. Bom preveril. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:22, 13 jul 2004 (CEST)

== Knjižna slovenščina ==

''Slovenska narečja so tako različna, da se različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo. Zato se uporablja takoimenovana knjižna slovenščina, ki je nekakšna slovenska različica esperanta in se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Najbližja knjižni slovenščini je bojda novomeška dolenjščina.''

Primerjava z esperantom ni po mojem mnenju nikakor prava. Esperanto je umeten jezik, knjižna slovenščina ni umeten jezik. Večina evropskih knjižnih jezikov je nastala kot knjižna slovenščina in na začetku nihče ni govoril v knjižnem jeziku, vsi so govorili v dialektih. Na primer ko se je Italija združila leta 1861, samo 2-3 odstotki prebivalcev so znali italijansko. 97-98 odstotkov je govorilo le v dialektih (ali drugih jezikih). Knjižna slovenščina je normalen knjižni jezik. Esperanto je pa umeten jezik, ki ima svoj umeten pravopis in besede iz različnih evropskih jezikov. Lep pozdrav v Slovenijo in oprostite, če sem naredil jezikovne napake. [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] 10:46, 17 jul 2004 (CEST)

Res, prav čakal sem, da se bo kdo spotaknil ob primerjavo z esperanto :) To je res moje osebno mnenje, ki ga lahko brez problema spremeniš. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 12:44, 17 jul 2004 (CEST)

Razumem oba, tebe Igor in tudi Boraczeka. Saj je npr. jezik pri [[France Prešeren|Prešernu]] že neke vrste knjižni - s tem, da je uporabljal veliko narečnih besed, če se prav spomnem, in ta velik pesnik je tudi povzdignil slovenščino na raven velikih jezikov, tako da so sedaj prevodi njegovih pesmi v tuje jezike le bleda senca izvirnikov - podobno kot dela [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], ki so jih morali nedavno menda še enkrat prevajati, čeprav Dostojevski sam ni bil velik stilist. Sedaj ob zaključku razstave štirih besedil v stari slovenščini ([[Brižinski spomeniki]] et al), se mi tudi poraja vprašanje, le od kod se je vzela slovenščina kot taka. Nekje na angleški wikipediji berem, da v bistvu [[Karantanija|Karantanije]] ne smemo smatrati za eno od prvih državnih tvorb Slovencev, temveč le nekih imaginarnih Alpskih Slovanov. Ja, do leta, rečmo, 660 so bili Alpski Slovani, in leta 661 so kar naenkrat nastali Slovenci, bla, bla. Pa tudi npr. Boraczek je zbrisal navedbo v [http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_Slovene_history časovnem pregledu slovenske zgodovine] o letu 400, da je sv. Jeronim prevajal slovenska besedila v [[latinščina|latinščino]], češ, da slovenska besedila pred letom 701 niso obstajala. Kako, da ne? Prav gotovo so morala obstajati - pa četudi nimamo neposrednih dokazov o tem. Res je, da ne vem več vira, od koder sem to prepisal, vendar se mi vseeno zdi smiselno, ker takšna praznina o slovenskem jeziku v teh časih je že res nesmiselna.

: Leta 400 ni bilo še slovenskega jezika. Obstajal je še praslovanski jezik, iz katerega se je potem razvila slovenščina in drugi slovanski jeziki. [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] 13:36, 24 jul 2004 (CEST)

In še. Tudi sam sem slišal, da je novomeški govor najbolj podoben knjižni slovenščini. Slišal sem tudi nekaj podobnega o celjskem govoru, j'le. Nedavno pa je Jože Toporišič povedal, da je knjižna slovenščina nekako nastala v notranjem delu slovenskega ozemlja - menda je mislil okolico Ljubljane in Kranja, ali nekaj podobnega. Pravzaprav bi lahko nastala tudi na obrobju Prekmurja ali na Tržaškem. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 20:44, 19 jul 2004 (CEST)

Ali mi lahko kdo pove (kje bi se dalo preveriti), ali je navedek [[sv. Hieronim]]a &quot;''Tychicus enim silens interpretatur''&quot; resničen ali ne. Navedel naj bi ga 
v [[Sveto Pismo|Svetem Pismu]], verjetno v [[Nova Zaveza|Novi Zavezi]], o prijatelju [[sv. Pavel|sv. Pavla]] Tychicusu (glej [http://www.keyway.ca/htm2002/20020130.htm tu]).
[[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] 14:52, 26 december 2005 (CET)

== Pamflet ==
Eno takole [[četrt]] (ne [[pol]]) pismeno [[kvasanje]] ne sodi v članek:

''Poznavalci jezika pa pravijo da celjšina. Jeziku, ki mu je uspelo obstati v zelo agresivnih zgodovinskih pogojih, (majhen narod ,2 miljona, obdan z velikimi narodi, Nemci, Italijani, Madžari), delajo največjo škodo in ga tudi resnično ogrožajo predvsem domači slavisti in jezikoslovci. Zdrahe, ki se vlečejo že od Prešerna, so se v zadnjih 10 letih, spremenile v sholastično pustošenje slovenskega jezika. Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik. Vsi trdijo, da so Slovenci nepismeni, na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine. Rezultati so nični. V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake. Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam. Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila. Vsak jezikoslovec brani svoj vrtiček. Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost.''

--[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:02, 12 nov 2004 (CET)

Heh, pred mojim posegom je bil odstavek v še precej bolj kritičnem stanju... no, morda pa se bo avtor malce zamislil in poskusil k Wikipediji prispevati kaj bolj objektivnega in kvalitetno napisanega. --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 23:14, 12 nov 2004 (CET)

: Z malo miss sva o tem amlo podiskutirala in se več ali manj (PMSM bolj kot manj) strinjava.[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:29, 12 nov 2004 (CET)

: : Ja, no. Pamflet gor ali dol. Vseeno je nekaj resnice v njem. Ker sem od nekdaj Celjan, seveda prvega stavka ne bom 'protežiral'. Dodal bi le, da je pravilneje pač reči celjski govor, 'celščina' (ali pač celjščina (celjšina je verjetno bila tipkaska)) je (krajevno) pogovorno. Ne vem sicer kako na Primorskem rečejo celjskemu govoru. To bi verjetno vedela Missmarple, ki je le slogovno popravila odstavek - ni pa ga brisala. Če je kaj resnice, bi veljalo razmisliti in ga dopolniti/popraviti ali karkoli. Kar enostavno brisanje se mi ne zdi primerno, ker je avtor pač hotel nekaj povedati - tako ali drugače. Ne poznam trenutnega stanja v naših šolah. PMSM pred dvajsetimi leti ni bilo nič bolje, če je bilo sploh kdaj, oziroma če bo sploh kdaj. ''Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost.'' Ne vem, ne vem. Sedaj nam vsiljujejo npr., da se pravilno reče slovenščini v angleškem jeziku Slovenian, namesto že dolgo uveljavljenega in (spet PMSM lepšega) poimenovanja. Ali pa nedavne 'zdrahe' v zvezi z [[evro|öjrom]] ([[€]]). Evropska skupnost (o *uniji smo že razpravljali...) nikoli ne bo ubranila našega jezika, ker ga nam tudi do sedaj ''nikoli'' ni. Ubranil ga je le narod sam. Da so mladini priskutili materni jezik, je res prehuda izjava. Saj tako je ponavadi, da je mladina mlada in je takšne reči (usoda maternega jezika) pač (še) ne zanimajo v takšni meri, kot jih bo morda malo kasneje. Ti našteti narodi niso nič večji od slovenskega, le večje število ljudi jim pripada. Zadnjih deset let na žalost nisem opazil tega opustošenja jezika. Jezik je živ kot še nikoli ni bil do sedaj. Tudi slovenska wikipedija je lahko temu dokaz. Jezikoslovci nikakor ne pustošijo jezika, kakor je to lepo povedal Jože Toporišič pred nekaj meseci v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo. Le opazujejo lahko kako se jezik razvija in spreminja. Kot je sam dejal nimajo nobene druge »moči« (nad jezikom). Nekdaj so npr. v [[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]] šteli kolikokrat se v njem pojavi beseda [[Josip Broz Tito|Tito]], če se prav spomnem Toporišičevih besed. No, toliko sem želel dodati v tem sotvarju. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 23:46, 12 nov 2004 (CET)


Brisanja pravzaprav ni bilo, bila je selitev na pogovorno stran. Če je avtor hotel povedati nekaj, kar ima približno rep in glavo, naj se kljub vsemu malo bolj potrudi. Sicer pa pamflet poleg tega, da je v protislovju s sabo, tudi  krši '''NSV''' - [[Wikipedija:Nepristransko gledišče|nepristransko stališče videnja]]. Poleg tega je namen [[Wikipedija|Wikipedije]] predvsem navajanje dejstev, na pa osebnih mnenj, ki sodijo edino le na pogovorno stran.

Nekaj cvetlic:
:''Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik.'' 

V prevodu: meni (avtorju pamfleta) se je slovenščina (ali pa so mi jo) priskutila.

:''.. na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine.''

Koliko je ''normalno število ur''??

:''Rezultati so nični.'' 

Dokaz? Utemeljitev?

:''V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake.''

Kaj pa to pomeni? 

:''Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam.''

Morda bi bilo treba koga usipati, da se zmanjša osip...

:'Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila.''

Kljub vsemu ni tako hudo, [[Novo Mesto]] je napačno že od pamtiveka.

:''Mogoče bo jezik ubranila Europska unija.''

Aja? Ne se šalit...

--[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 00:05, 13 nov 2004 (CET)

Predlagam, da odstavek vržemo ven, avtor pa je vabljen, da se nam po opravljeni maturi iz slovenskega jezika - kajti priče smo, da mu to znanje ni prirojno kot je prirojeno MissMarple - pridruži. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 23:39, 14 nov 2004 (CET)

== Prekmurščina ==

Nekako me moti dejstvo, da prekmurščina ni našteta med glavne narečne skupine. In da je iz tabele razvidno da je prekmurščina podskupina. To je po mojem mnenju napačno. Prekmurščina se od drugih narečij zelo razlikuje tako da bi to bilo potrebno popraviti. Pa še to: prekmurščina se deli na veliko delov - koliko pa ne vem.

Moraš upoštevati, da tukaj nismo zbrani (ta)zagrizeni [[slovenistika|slovenisti]] in nam morda lahko oprostiš takšne težave. Bolj smo ljubitelji. Seveda je tudi vsak učen slovenist vsekakor dobrodošel. Če pa meniš oziroma veš, da kaj manjka ali je napačno, pa kar popravi. Kot je zapisal spodaj omenjeni Newyorčan - ali ni hecno, da ima praktično vsak od 2 milijontega naroda svoje narečje. Zanimivo bi bilo na primer tudi vedeti (če je seveda smiselno) zakaj se [[slovenski knjižni jezik]] ni razvil iz [[prekmurščina|prekmurščine]]. Omenjena je severovzhodna narečna skupina. Ali ne spada sem prekmurščina? Gotovo bi/bo pomagal [http://nl.ijs.si/~stermole/Ramovs/RamovsL2.html zemljevid narečij] [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]]. Lejpi pozdrav (če sem prav zapisal) --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 01:26, 3 jun. 2005 (CEST)

== Slovenian vs Slovene ==

Slovenian ([[ameriška angleščina|ameriško]], kanadsko), Slovene ([[britanska angleščina|britansko]] | se opušča)

: Kaj pravzaprav to pomeni, ''se opušča''? Ali se bo izraz opustil ali ne? --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 12:43, 7 mar. 2005 (CET)

: Glede tega je cela zbrka. Vsaj na izvirnem delu wikipedije. Tam so 'uzurpirali' izraz »Slovenian«, namesto »Slovene«. Tam sem nekako že najavil, da se bom pritožil, če drugače ne gre ali ne bo šlo. ''Izraz se bo RES verjetno opustil''. Na žalost. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:06, 7 mar. 2005 (CET)

: Tu gre PMSM predvsem za tisto znano, 100 laži je že kar resnica - ali v tem smislu. Najmočnejši argumenti za »Slovenian« so ti, da Google vrže največ rezultatov in tudi naše znanstvene ustanove (SAZU, itd.) uporabljajo v svojih ('uradno prevedenih') nazivih »Slovenian«. Mene, ki sem vztrajal pri izrazu »Slovene«, pa so označili kot človeka, ki škoduje [[Slovenci|Slovencem]] (na mednarodni ravni). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:11, 7 mar. 2005 (CET)

: In bom še vztrajal. Hudo me boli in moti, da tako lepega jezika kot je slovenščina, ena angleščina ne zna (ali noče) pravilno imenovati. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:13, 7 mar. 2005 (CET)

Res ne razumem tega problema. Ali uradna slovenščina podpira izraz Slovene ali Slovenian? Meni je pravzaprav vseeno, vendar imam problem, ko iščem prevod za kakšen program moram vedno iskati po obeh ključih. Nekdo prevede v ''Slovene language'', drugi pa v ''Slovenian language''. [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]], kaj te moti pri izrazu Slovenian, ali drugače: kaj je narobe z izrazom Slovenian? Oba izraza sta namreč (po moje) tuja.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:00, 7 mar. 2005 (CET)

Verjetno bi ta debata spadala na [[:en:Slovene language]], ampak tu je več Slovencev. Sam nimam močnega mnenja o zadevi, ampak pridevnik &quot;Slovenian&quot; se mi zdi &quot;nanašajoč se na Republiko Slovenijo&quot;, pridevnik &quot;Slovene&quot; pa &quot;nanašajoč se na slovenski narod&quot;. Tako bi rekel &quot;Slovene language&quot;, vendar &quot;List of Slovenians&quot;, da bi z mirno vestjo poleg Slovencev (kjerkoli že so) naštel še vse ostale znane prebivalce (današnje) Slovenije. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:02, 8 mar. 2005 (CET)

: Kje pa bi potem bili ameriški ali kanadski Slovenci? V novem seznamu (»List of American Slovenes« - 'List of American Slovenians', (ki ga verjetno oni sami protežirajo), se krega s tem, da pridevnik »Slovenian« označuje prebivalce republike Slovenije)? Igor, moti me predvsem to, da se pred dobrim 10-20 leti pridevnika »Slovenian« nikakor ni učilo pri angleščini v naših šolah - iz preprostega razloga, ker je bil pač najbolj rabljen v 'standardni' britanski angleščini. Saj niso v naših šolah učili ameriške angleščine - ali se mar motim. Zato tudi sam npr. veliko bolj razumem Angleže, kot Američane, če sem čisto odkrit. Zakaj pa je v sedanjem času prišlo do večje rabe pridevnika »Slovenian« vsevprek, pa res ne vem. Nekdo je na pogovornih straneh, ki jih omenja Roman, celo našel, da se je beseda »Slovenian« prej pojavila v angleških slovarjih kot »Slovene«. Tako nekako 20-40 let prej. Sicer ne vem kako - je pa zanimivo, če je to sploh res - saj v sredini [[19. stoletje|19. stoletja]] [[Slovenija]] kot taka, ni bila tako znana - bolj so bili znani kvečjemu sami [[Slovenci]], saj se lahko spomnemo na leto [[1848]] in to. Veliko se tam debatiral in se trudil, pa so me vsakokrat zabili. Tudi [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]]ja so prisilili v kot z njegovim odličnim člankom o slovenščini tam - in mu članek preimenovali v [[:en:Slovenian language|Slovenian language]] (poleg tega zahtevajo še večjo kakovost samega članka...). Padlo pa je veliko majavih argumentov proti rabi pridevnika »Slovene«. En je bil, če se prav spomnim, da se »Slovene« z izgovorjavo tako čudno sliši. Bilo je pa tudi še veliko brezveznega 'lapanja'. Pa tudi [[:en:Jimmy Wales|Jimmy Donal »Jimbo« Wales]], oče Wikipedije, je v intervjuju za našo nacionalko lepo uporabil »Slovene«. Glede tega sem na [[IRC]]-u tudi povprašal za mnenje [[Uporabnik:Brion VIBBER|Brion]]a, in je dejal, da nima, podobno kot Roman ne, močnega mnenja. Moram 'začopatiti' kakšnega z novim Oxfordskim slovarjem angleščine in s solidnim znanjem [[anglistika|anglistike]] - potem pa bodo videli {{s-8-)}} (kaj se to pravi obračati besede in pojme...) --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 22:43, 8 mar. 2005 (CET)

Hvala vama za odgovore. [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]], z zanimanjem čakam na tvojo raziskavo. [[Uporabnik:Romanm|Roman]] lepo si odgovoril, do nadaljnega bom tudi sam zavzemal tako gledišče.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 16:33, 4 apr. 2005 (CEST)

:Aha, sedaj sem našel zanimiv pogovor na to temo na angleški Wikipediji: [[:en:Talk:Slovene_language/Archive_1|Slovene language]]. Ne daj se [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]]! :) --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 17:08, 4 apr. 2005 (CEST)

Če še niste brali: [http://www.carniola.org/theglory/2005/02/are_people_from.htm Are people from Slovenia called Slovenes or Slovenians?] --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 14:55, 2 jun. 2005 (CEST)

Zaradi vandalizma 'samodopadljivosti' nekaterih uporabnikov sem do nadaljnega zaščitil stran o [[slovenščina|slovenščini]] ([[:en:Slovene language|Slovene language]]) na angleških straneh. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:12, 2 jun. 2005 (CEST)

: Ni dolgo trajalo (to se mi zdi ena od slabosti - vsaj angleške Wikipedije, da smo 'lokalni' uporabniki bolj ali manj nemočni). Takoj se je pojavil [[:en:User:Nohat|Nohat]] in 'vrnil' v poprejšnje stanje. Andrej, na tisti strani je dober opis problemov (FAQs) tega fanta (menda je Newyorčan) s slovenščino. Če bi meni bila ruščina s svojimi glagolniki tako jasna, kot mi je jasna dvojina pri maternem jeziku. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 01:13, 3 jun. 2005 (CEST)

hm,kolikor razumem zadevo, naj bi termin slovene prišel v ang. preko francoščine (slovène) slovenian je pa nekako naraven način tvorjenja pridevnika v ang., tako naj bi najprej obstajal izraz slovene. Glede na to, da pa to ni ravno pogosto uporabljan pridevnik in ga govorci sami pogosto niso poznali (sploh v ameriki), se je kasneje začel pojavljati tudi pridevnik slovenian predvsem v s.ameriki. besedi sta popolni sopomenki, nobenih distinkcij ni glede na jezik, prebivalce RS ali etnično skupino slovencev. jaz bi rekel,da je zaradi daljšega obdobja uporabe slovene pravilnejši, je pa zadeva prilično nepomembna in na nek način ni naš boj, saj gre bolj za razmerje med brit. in amer. ang.
[[Posebno:Contributions/153.5.62.201|153.5.62.201]] 14:24, 15. januar 2008 (CET)

Pred kratkim (14. septembra 2008) je [[Sandi Čolnik]] v oddaji ''Večerni gost'' gostil [[Marc L. Greenberg|Marca L. Greenberga]], profesorja in predstojnika oddelka za slovanske jezike in literaturo na [[Kansas|kansaški]] univerzi. Ta je [http://www.rtvslo.si/play/vecerni-gost-marc-l-greenberg/ava2.19721903/ v pogovoru o tem] izjavil:

: »''Vidim, da se da narediti semantično razliko. Slovenian je lahko izpeljanka od besede ''Slovenia'' tako, da se tudi lahko nanaša na Republiko Slovenijo, medtem ko se ''Slovene'' lahko nanaša na vse drugo, kar je v povezavi s slovensko kulturo ali slovenskim jezikom, slovenskim narodom; tako da: ''Slovene language'', ampak bi lahko rekli ''Slovenian newsweek culture'', ker se nanaša na državo. Lahko to izraža, lahko tudi ne, ker mislim, da večina ljudi ne razume te razlike, ampak kot lingvist lahko forsiram to /razliko/. Mislim, da se bo mogoče nekoč prijelo.''«

Ta del pogovora se začne na 46:03, skoraj na koncu. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 21:47, 15. november 2008 (CET)


== Narečja ==

Nekaj mi ni popolnom jasno čeprav nisem slavist
govori se o mešanih kočevskih narečjih. Katera so
to ? Ali med njih spada tudi recimo kostelsko in gebarsko.
Med seboj se zelo razlikujeta.
Dolino zgornje Kolpe se še pred 2 vojno, ko so slovenski jezikovni prostor na dva dela ločevali nemci ni štela pod kočevsko. 
Danes recimo gebarsko poleg vasi na naši strani, govori še precej starejših ljudi sedaj živečih v vaseh na hrvaški strani vse do Čabra 
Dialekt naj bi se govoril celo do Gerova, slišal pa sem da celo do Crnega Luga na Hrvaškem.  Radio čabar ima oddajo &quot;Govorimo po domači&quot;. 


LP
Peter {{nepodpisan|193.77.248.235|22:14, 12. november 2006}}

== Dijalekti ==

Lijepo bi bilo, kada bi netko stavio kakvu kartu dijalekata slovenskog, jer je ne mogu nigdje naći. Ispričavam se što ne pišem na slovenskom, bolje ovako nego da mi ispadam nepismen; razumijem sve, ali pišem ''zelo slabo''.

Srdačan pozdrav s hrv. Wiki,
:--[[Uporabnik:Dnik|Dnik]] 21:22, 1. januar 2008 (CET)

: Stavit ćemo je kad je i mi gdje nadjemo i/ili izradimo. Ramovševa je [http://nl.ijs.si/~stermole/Ramovs/RamovsL2.html tu], ali je možda več malo stara. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:41, 15. januar 2008 (CET)

== Zastavice ==

Prosim za pomoč pri problemu zastavic v infopoljih ([[:en:Talk:Slovene language#Flagicons in the infobox|tukaj]]). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 16:16, 13. junij 2008 (CEST)

== Argentina, Australija, Kanada, SAD... ==

sve skupa, koliko ljudi? Slovenaca u tim zemljama nema preko (sve skupa) 250 000, i nema izvora da govore Slovenskim, već jezikom gdje se nalaze. {{nepodpisan|78.3.34.164|13:43, 14. december 2008}}

: Rekel bi, da so s tem mišljene močne slovenske skupnosti v teh državah.--[[Uporabnik:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]] ([[Uporabniški pogovor:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|pogovor]]) 18:08, 1. oktober 2024 (CEST)

==Zemljevid==
Menim, da zemljevid ne prikazuje ustrezno razširjenosti slovenskega jezika v sosednjih državah (npr. Madžarska) in bi ga bilo treba zamenjati z drugim. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:56, 3. februar 2011 (CET)
:Si lahko bolj natančen, kaj bi lahko bilo narobe? Precej podoben obseg slovenskega jezika kaže tudi zemljevid v članku [[Slovenska narečja]]. Na SZ, blizu tromeje z Avstrijo in Italijo, je med obema zemljevidoma res nekaj odstopanj, na Madžarskem pa ne. Meje slovenskega jezika kot &quot;domorodnega&quot; jezika na Madžarskem so sicer usklajene z geografskimi mejami [[Slovensko Porabje|Slovenskega Porabja]]. [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 16:27, 5. februar 2011 (CET)
::V redu (oz. se ne spomnim več, za kaj je šlo). Mislim pa, da bi bilo treba popraviti tudi razširjenost na Hrvaškem, saj je slovenska manjšina uradno priznana tudi tam (Istra in morda še kje). Monografija ''[http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/O_slovenskem_jeziku_novo.pdf O slovenskem jeziku]'' (2007; ISBN 978-92-823-2350-2) navaja: &quot;del slovenske skupnosti na Hrvaškem... živi ob meji s Slovenijo: v severni Istri, zaledju Reke, Gorskem kotarju, Med(ži)murju ter Obkolpju in Obsotelju.&quot; --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:45, 11. maj 2012 (CEST)
:::Zdaj vidim, kje je problem. Podnaslov zemljevida slovenščine je bil zavajajoč. Moralo bi pisati, da zemljevid kaže, kje ima slovenščina status uradnega jezika; sem ustrezno dopolnil. 
:::Na narodnostno mešanih območjih pride do tega, da sta uradna (in vsaj na papirju enakovredna) jezika dva. A da pride do tega, morajo narodnostna skupina, ki živi v drugi državi, utemeljiti svoj obstoj in doseči priznanje svojega jezika - postati mora uradno priznana manjšina. Slovenci na Hrvaškem pa tega vse od odceptive, ko je meja med državama postala &quot;prava&quot;, niso dosegli. Tudi brošura, ki jo navajaš, piše, da ''slovenski skupnosti na Hrvaškem s strani hrvaške države niso priznane posebne kolektivne manjšinske pravice'' ... No, mislim, da ji tega ne priznava niti slovenska država ... Povedano z drugimi besedami: ker na Hrvaškem '''nimamo slovenske manjšine''', je tudi ne moremo dati na zemljevid slovenščine kot uradnega jezika. Nihče pa ne zanika, da v tujini, zunaj območja, ki ga označuje zemljevid, ni skupnosti, kjer bivajo slovensko govoreči ljudje. '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;prispevki&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 15:57, 27. junij 2012 (CEST)

::::Samo kratek odgovor (ker imam delo): slovenska manjšina na Hrvaškem je priznana v hrvaški ustavi.[http://www.rtvslo.si/svet/slovenska-manjsina-znova-v-hrvaski-ustavi/232695] Kar se tiče novega podnaslova, nisem prepričan, ali zemljevid točno prikazuje, kje je slovenščina priznana kot uradni jezik. Navesti bi bilo treba vire. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:44, 27. junij 2012 (CEST)

== ŠTEVILNA DRUŽINA ALI ŠTEVILČNA DRUŽINA ==

ŠTEVILNA DRUŽINA ALI ŠTEVILČNA DRUŽINA [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-42080-06|&amp;#126;2026-42080-06]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-42080-06|pogovor]]) 15:58, 29. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>3fdkma972b3ti6r0g1flh1kmxmkgnia</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721560</id>
      <parentid>6721534</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:40:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-42080-06|~2026-42080-06]] ([[User talk:~2026-42080-06|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]]</comment>
      <origin>6307702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25784" sha1="n20h02t3u3b3a3pxj4e0aho88rfdcu1" xml:space="preserve">== Glasoslovje ==
V razdelku o značilnostih slovenščine piše, da ima 25 črk s katerimi zapisuje 28 glasov. Odkod ta referenca? Povsod kjer gledam piše 29. --[[Uporabnik:Zevnik]] 13:12, 25 nov 2011 (CEST)
: Če je narobe, popravi in navedi vir. --[[Uporabnik:IP 213|IP 213]] 15:54, 25. november 2011 (CET)

== Digramma (it.) ==

Na [[it:Discussione:Lingua slovena]] se z Boraczekom sprašujeva ali so '''dž''', '''lj''' in '''nj''' v slovenščini nekaj, čemur Italijani rečejo ''digramma''. Verjetno obstaja tudi kak slovenski izraz, ampak gre za to, da dve črki izgovoriš kot en glas. Prosim, da po svojih močeh prispevate k debati. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] 09:09, 5 apr 2004 (CEST)
: &quot;Digrammi&quot; bi se v slovenščini reklo [[Dvočrkje|dvočrkje]]; '''''dž''''' se vedno izgovarja kot en glas (zlitnik), '''''lj''''' in '''''nj''''' pa ne nujno - glej stran ''[https://sl.wikipedia.org/wiki/Fonologija_slovenskega_knji%C5%BEnega_jezika#Zvo%C4%8Dniki Fonologija slovenskega knjižnega jezika]''.--[[Uporabnik:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]] ([[Uporabniški pogovor:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|pogovor]]) 15:53, 1. oktober 2024 (CEST)

Lahko bi kaj rekli tudi o slovenskih narečjih. Veliko jih imamo na tako majhnem prostoru.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 23:19, 12 jul 2004 (CEST)

Vsekakor. Na angleški strani sem pred časom nekaj malega o tem prispeval. Potrebno je samo prenesti sem. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 03:27, 13 jul 2004 (CEST)

Heh, nikoli si nebi mislil, da bom o slovenščini prevajal iz angleščine!? Še vedno me bega uporaba v in na. Na Planini in v Zasavju npr., ali lahko prosim kdo preveri, če to pri narečjih ok?--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 11:30, 13 jul 2004 (CEST)

: Ja, hecno. Pri predlogih v in na velja tista: grem &lt;u&gt;v&lt;/u&gt; šolo in potem &lt;u&gt;iz&lt;/u&gt; šole, ter &lt;u&gt;na&lt;/u&gt; morje in pišem &lt;u&gt;z&lt;/u&gt; morja. Bom preveril. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 12:22, 13 jul 2004 (CEST)

== Knjižna slovenščina ==

''Slovenska narečja so tako različna, da se različne narečne skupine med seboj le stežka razumejo. Zato se uporablja takoimenovana knjižna slovenščina, ki je nekakšna slovenska različica esperanta in se jo večinoma srečuje le v knjižni obliki ter javnih občilih. Najbližja knjižni slovenščini je bojda novomeška dolenjščina.''

Primerjava z esperantom ni po mojem mnenju nikakor prava. Esperanto je umeten jezik, knjižna slovenščina ni umeten jezik. Večina evropskih knjižnih jezikov je nastala kot knjižna slovenščina in na začetku nihče ni govoril v knjižnem jeziku, vsi so govorili v dialektih. Na primer ko se je Italija združila leta 1861, samo 2-3 odstotki prebivalcev so znali italijansko. 97-98 odstotkov je govorilo le v dialektih (ali drugih jezikih). Knjižna slovenščina je normalen knjižni jezik. Esperanto je pa umeten jezik, ki ima svoj umeten pravopis in besede iz različnih evropskih jezikov. Lep pozdrav v Slovenijo in oprostite, če sem naredil jezikovne napake. [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] 10:46, 17 jul 2004 (CEST)

Res, prav čakal sem, da se bo kdo spotaknil ob primerjavo z esperanto :) To je res moje osebno mnenje, ki ga lahko brez problema spremeniš. --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 12:44, 17 jul 2004 (CEST)

Razumem oba, tebe Igor in tudi Boraczeka. Saj je npr. jezik pri [[France Prešeren|Prešernu]] že neke vrste knjižni - s tem, da je uporabljal veliko narečnih besed, če se prav spomnem, in ta velik pesnik je tudi povzdignil slovenščino na raven velikih jezikov, tako da so sedaj prevodi njegovih pesmi v tuje jezike le bleda senca izvirnikov - podobno kot dela [[Fjodor Mihajlovič Dostojevski|Dostojevskega]], ki so jih morali nedavno menda še enkrat prevajati, čeprav Dostojevski sam ni bil velik stilist. Sedaj ob zaključku razstave štirih besedil v stari slovenščini ([[Brižinski spomeniki]] et al), se mi tudi poraja vprašanje, le od kod se je vzela slovenščina kot taka. Nekje na angleški wikipediji berem, da v bistvu [[Karantanija|Karantanije]] ne smemo smatrati za eno od prvih državnih tvorb Slovencev, temveč le nekih imaginarnih Alpskih Slovanov. Ja, do leta, rečmo, 660 so bili Alpski Slovani, in leta 661 so kar naenkrat nastali Slovenci, bla, bla. Pa tudi npr. Boraczek je zbrisal navedbo v [http://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_Slovene_history časovnem pregledu slovenske zgodovine] o letu 400, da je sv. Jeronim prevajal slovenska besedila v [[latinščina|latinščino]], češ, da slovenska besedila pred letom 701 niso obstajala. Kako, da ne? Prav gotovo so morala obstajati - pa četudi nimamo neposrednih dokazov o tem. Res je, da ne vem več vira, od koder sem to prepisal, vendar se mi vseeno zdi smiselno, ker takšna praznina o slovenskem jeziku v teh časih je že res nesmiselna.

: Leta 400 ni bilo še slovenskega jezika. Obstajal je še praslovanski jezik, iz katerega se je potem razvila slovenščina in drugi slovanski jeziki. [[Uporabnik:Boraczek|Boraczek]] 13:36, 24 jul 2004 (CEST)

In še. Tudi sam sem slišal, da je novomeški govor najbolj podoben knjižni slovenščini. Slišal sem tudi nekaj podobnega o celjskem govoru, j'le. Nedavno pa je Jože Toporišič povedal, da je knjižna slovenščina nekako nastala v notranjem delu slovenskega ozemlja - menda je mislil okolico Ljubljane in Kranja, ali nekaj podobnega. Pravzaprav bi lahko nastala tudi na obrobju Prekmurja ali na Tržaškem. --[[Uporabnik:XJamRastafire|XJam]] 20:44, 19 jul 2004 (CEST)

Ali mi lahko kdo pove (kje bi se dalo preveriti), ali je navedek [[sv. Hieronim]]a &quot;''Tychicus enim silens interpretatur''&quot; resničen ali ne. Navedel naj bi ga 
v [[Sveto Pismo|Svetem Pismu]], verjetno v [[Nova Zaveza|Novi Zavezi]], o prijatelju [[sv. Pavel|sv. Pavla]] Tychicusu (glej [http://www.keyway.ca/htm2002/20020130.htm tu]).
[[Uporabnik:JakobZ|JakobZ]] 14:52, 26 december 2005 (CET)

== Pamflet ==
Eno takole [[četrt]] (ne [[pol]]) pismeno [[kvasanje]] ne sodi v članek:

''Poznavalci jezika pa pravijo da celjšina. Jeziku, ki mu je uspelo obstati v zelo agresivnih zgodovinskih pogojih, (majhen narod ,2 miljona, obdan z velikimi narodi, Nemci, Italijani, Madžari), delajo največjo škodo in ga tudi resnično ogrožajo predvsem domači slavisti in jezikoslovci. Zdrahe, ki se vlečejo že od Prešerna, so se v zadnjih 10 letih, spremenile v sholastično pustošenje slovenskega jezika. Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik. Vsi trdijo, da so Slovenci nepismeni, na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine. Rezultati so nični. V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake. Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam. Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila. Vsak jezikoslovec brani svoj vrtiček. Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost.''

--[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 23:02, 12 nov 2004 (CET)

Heh, pred mojim posegom je bil odstavek v še precej bolj kritičnem stanju... no, morda pa se bo avtor malce zamislil in poskusil k Wikipediji prispevati kaj bolj objektivnega in kvalitetno napisanega. --[[Uporabnik:Missmarple|Missmarple]] 23:14, 12 nov 2004 (CET)

: Z malo miss sva o tem amlo podiskutirala in se več ali manj (PMSM bolj kot manj) strinjava.[[Uporabnik:Janeznovak|Janez Novak]] 23:29, 12 nov 2004 (CET)

: : Ja, no. Pamflet gor ali dol. Vseeno je nekaj resnice v njem. Ker sem od nekdaj Celjan, seveda prvega stavka ne bom 'protežiral'. Dodal bi le, da je pravilneje pač reči celjski govor, 'celščina' (ali pač celjščina (celjšina je verjetno bila tipkaska)) je (krajevno) pogovorno. Ne vem sicer kako na Primorskem rečejo celjskemu govoru. To bi verjetno vedela Missmarple, ki je le slogovno popravila odstavek - ni pa ga brisala. Če je kaj resnice, bi veljalo razmisliti in ga dopolniti/popraviti ali karkoli. Kar enostavno brisanje se mi ne zdi primerno, ker je avtor pač hotel nekaj povedati - tako ali drugače. Ne poznam trenutnega stanja v naših šolah. PMSM pred dvajsetimi leti ni bilo nič bolje, če je bilo sploh kdaj, oziroma če bo sploh kdaj. ''Mogoče bo jezik ubranila Europska unija. zadnja možnost.'' Ne vem, ne vem. Sedaj nam vsiljujejo npr., da se pravilno reče slovenščini v angleškem jeziku Slovenian, namesto že dolgo uveljavljenega in (spet PMSM lepšega) poimenovanja. Ali pa nedavne 'zdrahe' v zvezi z [[evro|öjrom]] ([[€]]). Evropska skupnost (o *uniji smo že razpravljali...) nikoli ne bo ubranila našega jezika, ker ga nam tudi do sedaj ''nikoli'' ni. Ubranil ga je le narod sam. Da so mladini priskutili materni jezik, je res prehuda izjava. Saj tako je ponavadi, da je mladina mlada in je takšne reči (usoda maternega jezika) pač (še) ne zanimajo v takšni meri, kot jih bo morda malo kasneje. Ti našteti narodi niso nič večji od slovenskega, le večje število ljudi jim pripada. Zadnjih deset let na žalost nisem opazil tega opustošenja jezika. Jezik je živ kot še nikoli ni bil do sedaj. Tudi slovenska wikipedija je lahko temu dokaz. Jezikoslovci nikakor ne pustošijo jezika, kakor je to lepo povedal Jože Toporišič pred nekaj meseci v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo. Le opazujejo lahko kako se jezik razvija in spreminja. Kot je sam dejal nimajo nobene druge »moči« (nad jezikom). Nekdaj so npr. v [[Slovenski pravopis|Slovenskem pravopisu]] šteli kolikokrat se v njem pojavi beseda [[Josip Broz Tito|Tito]], če se prav spomnem Toporišičevih besed. No, toliko sem želel dodati v tem sotvarju. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 23:46, 12 nov 2004 (CET)


Brisanja pravzaprav ni bilo, bila je selitev na pogovorno stran. Če je avtor hotel povedati nekaj, kar ima približno rep in glavo, naj se kljub vsemu malo bolj potrudi. Sicer pa pamflet poleg tega, da je v protislovju s sabo, tudi  krši '''NSV''' - [[Wikipedija:Nepristransko gledišče|nepristransko stališče videnja]]. Poleg tega je namen [[Wikipedija|Wikipedije]] predvsem navajanje dejstev, na pa osebnih mnenj, ki sodijo edino le na pogovorno stran.

Nekaj cvetlic:
:''Najslabše je to, da so mladini popolnoma priskutili materni jezik.'' 

V prevodu: meni (avtorju pamfleta) se je slovenščina (ali pa so mi jo) priskutila.

:''.. na vseh nivojih izobraževanja je na razpolago nenormalno število ur za poučevanje slovenščine.''

Koliko je ''normalno število ur''??

:''Rezultati so nični.'' 

Dokaz? Utemeljitev?

:''V srednjih šolah ravno tisti učitelji, ki nikoli niso sami opravljali mature, najbolj pritiskajo s slovenščino na dijake.''

Kaj pa to pomeni? 

:''Usip je velik, veliko jih opusti šolanje, najbolj pa trpi jezik sam.''

Morda bi bilo treba koga usipati, da se zmanjša osip...

:'Vsakih nekaj let se spreminjajo pogoji in pravila.''

Kljub vsemu ni tako hudo, [[Novo Mesto]] je napačno že od pamtiveka.

:''Mogoče bo jezik ubranila Europska unija.''

Aja? Ne se šalit...

--[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 00:05, 13 nov 2004 (CET)

Predlagam, da odstavek vržemo ven, avtor pa je vabljen, da se nam po opravljeni maturi iz slovenskega jezika - kajti priče smo, da mu to znanje ni prirojno kot je prirojeno MissMarple - pridruži. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 23:39, 14 nov 2004 (CET)

== Prekmurščina ==

Nekako me moti dejstvo, da prekmurščina ni našteta med glavne narečne skupine. In da je iz tabele razvidno da je prekmurščina podskupina. To je po mojem mnenju napačno. Prekmurščina se od drugih narečij zelo razlikuje tako da bi to bilo potrebno popraviti. Pa še to: prekmurščina se deli na veliko delov - koliko pa ne vem.

Moraš upoštevati, da tukaj nismo zbrani (ta)zagrizeni [[slovenistika|slovenisti]] in nam morda lahko oprostiš takšne težave. Bolj smo ljubitelji. Seveda je tudi vsak učen slovenist vsekakor dobrodošel. Če pa meniš oziroma veš, da kaj manjka ali je napačno, pa kar popravi. Kot je zapisal spodaj omenjeni Newyorčan - ali ni hecno, da ima praktično vsak od 2 milijontega naroda svoje narečje. Zanimivo bi bilo na primer tudi vedeti (če je seveda smiselno) zakaj se [[slovenski knjižni jezik]] ni razvil iz [[prekmurščina|prekmurščine]]. Omenjena je severovzhodna narečna skupina. Ali ne spada sem prekmurščina? Gotovo bi/bo pomagal [http://nl.ijs.si/~stermole/Ramovs/RamovsL2.html zemljevid narečij] [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]]. Lejpi pozdrav (če sem prav zapisal) --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 01:26, 3 jun. 2005 (CEST)

== Slovenian vs Slovene ==

Slovenian ([[ameriška angleščina|ameriško]], kanadsko), Slovene ([[britanska angleščina|britansko]] | se opušča)

: Kaj pravzaprav to pomeni, ''se opušča''? Ali se bo izraz opustil ali ne? --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 12:43, 7 mar. 2005 (CET)

: Glede tega je cela zbrka. Vsaj na izvirnem delu wikipedije. Tam so 'uzurpirali' izraz »Slovenian«, namesto »Slovene«. Tam sem nekako že najavil, da se bom pritožil, če drugače ne gre ali ne bo šlo. ''Izraz se bo RES verjetno opustil''. Na žalost. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:06, 7 mar. 2005 (CET)

: Tu gre PMSM predvsem za tisto znano, 100 laži je že kar resnica - ali v tem smislu. Najmočnejši argumenti za »Slovenian« so ti, da Google vrže največ rezultatov in tudi naše znanstvene ustanove (SAZU, itd.) uporabljajo v svojih ('uradno prevedenih') nazivih »Slovenian«. Mene, ki sem vztrajal pri izrazu »Slovene«, pa so označili kot človeka, ki škoduje [[Slovenci|Slovencem]] (na mednarodni ravni). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:11, 7 mar. 2005 (CET)

: In bom še vztrajal. Hudo me boli in moti, da tako lepega jezika kot je slovenščina, ena angleščina ne zna (ali noče) pravilno imenovati. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 13:13, 7 mar. 2005 (CET)

Res ne razumem tega problema. Ali uradna slovenščina podpira izraz Slovene ali Slovenian? Meni je pravzaprav vseeno, vendar imam problem, ko iščem prevod za kakšen program moram vedno iskati po obeh ključih. Nekdo prevede v ''Slovene language'', drugi pa v ''Slovenian language''. [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]], kaj te moti pri izrazu Slovenian, ali drugače: kaj je narobe z izrazom Slovenian? Oba izraza sta namreč (po moje) tuja.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 14:00, 7 mar. 2005 (CET)

Verjetno bi ta debata spadala na [[:en:Slovene language]], ampak tu je več Slovencev. Sam nimam močnega mnenja o zadevi, ampak pridevnik &quot;Slovenian&quot; se mi zdi &quot;nanašajoč se na Republiko Slovenijo&quot;, pridevnik &quot;Slovene&quot; pa &quot;nanašajoč se na slovenski narod&quot;. Tako bi rekel &quot;Slovene language&quot;, vendar &quot;List of Slovenians&quot;, da bi z mirno vestjo poleg Slovencev (kjerkoli že so) naštel še vse ostale znane prebivalce (današnje) Slovenije. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] [[Uporabniški pogovor:romanm|(pogovor)]] 22:02, 8 mar. 2005 (CET)

: Kje pa bi potem bili ameriški ali kanadski Slovenci? V novem seznamu (»List of American Slovenes« - 'List of American Slovenians', (ki ga verjetno oni sami protežirajo), se krega s tem, da pridevnik »Slovenian« označuje prebivalce republike Slovenije)? Igor, moti me predvsem to, da se pred dobrim 10-20 leti pridevnika »Slovenian« nikakor ni učilo pri angleščini v naših šolah - iz preprostega razloga, ker je bil pač najbolj rabljen v 'standardni' britanski angleščini. Saj niso v naših šolah učili ameriške angleščine - ali se mar motim. Zato tudi sam npr. veliko bolj razumem Angleže, kot Američane, če sem čisto odkrit. Zakaj pa je v sedanjem času prišlo do večje rabe pridevnika »Slovenian« vsevprek, pa res ne vem. Nekdo je na pogovornih straneh, ki jih omenja Roman, celo našel, da se je beseda »Slovenian« prej pojavila v angleških slovarjih kot »Slovene«. Tako nekako 20-40 let prej. Sicer ne vem kako - je pa zanimivo, če je to sploh res - saj v sredini [[19. stoletje|19. stoletja]] [[Slovenija]] kot taka, ni bila tako znana - bolj so bili znani kvečjemu sami [[Slovenci]], saj se lahko spomnemo na leto [[1848]] in to. Veliko se tam debatiral in se trudil, pa so me vsakokrat zabili. Tudi [[Uporabnik:Sinuhe|Sinuhe]]ja so prisilili v kot z njegovim odličnim člankom o slovenščini tam - in mu članek preimenovali v [[:en:Slovenian language|Slovenian language]] (poleg tega zahtevajo še večjo kakovost samega članka...). Padlo pa je veliko majavih argumentov proti rabi pridevnika »Slovene«. En je bil, če se prav spomnim, da se »Slovene« z izgovorjavo tako čudno sliši. Bilo je pa tudi še veliko brezveznega 'lapanja'. Pa tudi [[:en:Jimmy Wales|Jimmy Donal »Jimbo« Wales]], oče Wikipedije, je v intervjuju za našo nacionalko lepo uporabil »Slovene«. Glede tega sem na [[IRC]]-u tudi povprašal za mnenje [[Uporabnik:Brion VIBBER|Brion]]a, in je dejal, da nima, podobno kot Roman ne, močnega mnenja. Moram 'začopatiti' kakšnega z novim Oxfordskim slovarjem angleščine in s solidnim znanjem [[anglistika|anglistike]] - potem pa bodo videli {{s-8-)}} (kaj se to pravi obračati besede in pojme...) --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 22:43, 8 mar. 2005 (CET)

Hvala vama za odgovore. [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]], z zanimanjem čakam na tvojo raziskavo. [[Uporabnik:Romanm|Roman]] lepo si odgovoril, do nadaljnega bom tudi sam zavzemal tako gledišče.--[[Uporabnik:Igor|Igor]] 16:33, 4 apr. 2005 (CEST)

:Aha, sedaj sem našel zanimiv pogovor na to temo na angleški Wikipediji: [[:en:Talk:Slovene_language/Archive_1|Slovene language]]. Ne daj se [[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]]! :) --[[Uporabnik:Igor|Igor]] 17:08, 4 apr. 2005 (CEST)

Če še niste brali: [http://www.carniola.org/theglory/2005/02/are_people_from.htm Are people from Slovenia called Slovenes or Slovenians?] --[[Uporabnik:Andrejj|AndrejJ]] 14:55, 2 jun. 2005 (CEST)

Zaradi vandalizma 'samodopadljivosti' nekaterih uporabnikov sem do nadaljnega zaščitil stran o [[slovenščina|slovenščini]] ([[:en:Slovene language|Slovene language]]) na angleških straneh. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 17:12, 2 jun. 2005 (CEST)

: Ni dolgo trajalo (to se mi zdi ena od slabosti - vsaj angleške Wikipedije, da smo 'lokalni' uporabniki bolj ali manj nemočni). Takoj se je pojavil [[:en:User:Nohat|Nohat]] in 'vrnil' v poprejšnje stanje. Andrej, na tisti strani je dober opis problemov (FAQs) tega fanta (menda je Newyorčan) s slovenščino. Če bi meni bila ruščina s svojimi glagolniki tako jasna, kot mi je jasna dvojina pri maternem jeziku. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 01:13, 3 jun. 2005 (CEST)

hm,kolikor razumem zadevo, naj bi termin slovene prišel v ang. preko francoščine (slovène) slovenian je pa nekako naraven način tvorjenja pridevnika v ang., tako naj bi najprej obstajal izraz slovene. Glede na to, da pa to ni ravno pogosto uporabljan pridevnik in ga govorci sami pogosto niso poznali (sploh v ameriki), se je kasneje začel pojavljati tudi pridevnik slovenian predvsem v s.ameriki. besedi sta popolni sopomenki, nobenih distinkcij ni glede na jezik, prebivalce RS ali etnično skupino slovencev. jaz bi rekel,da je zaradi daljšega obdobja uporabe slovene pravilnejši, je pa zadeva prilično nepomembna in na nek način ni naš boj, saj gre bolj za razmerje med brit. in amer. ang.
[[Posebno:Contributions/153.5.62.201|153.5.62.201]] 14:24, 15. januar 2008 (CET)

Pred kratkim (14. septembra 2008) je [[Sandi Čolnik]] v oddaji ''Večerni gost'' gostil [[Marc L. Greenberg|Marca L. Greenberga]], profesorja in predstojnika oddelka za slovanske jezike in literaturo na [[Kansas|kansaški]] univerzi. Ta je [http://www.rtvslo.si/play/vecerni-gost-marc-l-greenberg/ava2.19721903/ v pogovoru o tem] izjavil:

: »''Vidim, da se da narediti semantično razliko. Slovenian je lahko izpeljanka od besede ''Slovenia'' tako, da se tudi lahko nanaša na Republiko Slovenijo, medtem ko se ''Slovene'' lahko nanaša na vse drugo, kar je v povezavi s slovensko kulturo ali slovenskim jezikom, slovenskim narodom; tako da: ''Slovene language'', ampak bi lahko rekli ''Slovenian newsweek culture'', ker se nanaša na državo. Lahko to izraža, lahko tudi ne, ker mislim, da večina ljudi ne razume te razlike, ampak kot lingvist lahko forsiram to /razliko/. Mislim, da se bo mogoče nekoč prijelo.''«

Ta del pogovora se začne na 46:03, skoraj na koncu. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 21:47, 15. november 2008 (CET)


== Narečja ==

Nekaj mi ni popolnom jasno čeprav nisem slavist
govori se o mešanih kočevskih narečjih. Katera so
to ? Ali med njih spada tudi recimo kostelsko in gebarsko.
Med seboj se zelo razlikujeta.
Dolino zgornje Kolpe se še pred 2 vojno, ko so slovenski jezikovni prostor na dva dela ločevali nemci ni štela pod kočevsko. 
Danes recimo gebarsko poleg vasi na naši strani, govori še precej starejših ljudi sedaj živečih v vaseh na hrvaški strani vse do Čabra 
Dialekt naj bi se govoril celo do Gerova, slišal pa sem da celo do Crnega Luga na Hrvaškem.  Radio čabar ima oddajo &quot;Govorimo po domači&quot;. 


LP
Peter {{nepodpisan|193.77.248.235|22:14, 12. november 2006}}

== Dijalekti ==

Lijepo bi bilo, kada bi netko stavio kakvu kartu dijalekata slovenskog, jer je ne mogu nigdje naći. Ispričavam se što ne pišem na slovenskom, bolje ovako nego da mi ispadam nepismen; razumijem sve, ali pišem ''zelo slabo''.

Srdačan pozdrav s hrv. Wiki,
:--[[Uporabnik:Dnik|Dnik]] 21:22, 1. januar 2008 (CET)

: Stavit ćemo je kad je i mi gdje nadjemo i/ili izradimo. Ramovševa je [http://nl.ijs.si/~stermole/Ramovs/RamovsL2.html tu], ali je možda več malo stara. --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 15:41, 15. januar 2008 (CET)

== Zastavice ==

Prosim za pomoč pri problemu zastavic v infopoljih ([[:en:Talk:Slovene language#Flagicons in the infobox|tukaj]]). --[[Uporabnik:XJamRastafire|xJaM]] 16:16, 13. junij 2008 (CEST)

== Argentina, Australija, Kanada, SAD... ==

sve skupa, koliko ljudi? Slovenaca u tim zemljama nema preko (sve skupa) 250 000, i nema izvora da govore Slovenskim, već jezikom gdje se nalaze. {{nepodpisan|78.3.34.164|13:43, 14. december 2008}}

: Rekel bi, da so s tem mišljene močne slovenske skupnosti v teh državah.--[[Uporabnik:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|Hîrnamae Pîn Ionoëryn]] ([[Uporabniški pogovor:Hîrnamae Pîn Ionoëryn|pogovor]]) 18:08, 1. oktober 2024 (CEST)

==Zemljevid==
Menim, da zemljevid ne prikazuje ustrezno razširjenosti slovenskega jezika v sosednjih državah (npr. Madžarska) in bi ga bilo treba zamenjati z drugim. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 15:56, 3. februar 2011 (CET)
:Si lahko bolj natančen, kaj bi lahko bilo narobe? Precej podoben obseg slovenskega jezika kaže tudi zemljevid v članku [[Slovenska narečja]]. Na SZ, blizu tromeje z Avstrijo in Italijo, je med obema zemljevidoma res nekaj odstopanj, na Madžarskem pa ne. Meje slovenskega jezika kot &quot;domorodnega&quot; jezika na Madžarskem so sicer usklajene z geografskimi mejami [[Slovensko Porabje|Slovenskega Porabja]]. [[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;darkblue&quot;&gt;'''M'''&lt;/font&gt;]]۞[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;font face=&quot;Century Gothic&quot; color=&quot;dodgerblue&quot;&gt;''Zaplotnik''&lt;/font&gt;]]&lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|(prispevki)]]&lt;/sup&gt; 16:27, 5. februar 2011 (CET)
::V redu (oz. se ne spomnim več, za kaj je šlo). Mislim pa, da bi bilo treba popraviti tudi razširjenost na Hrvaškem, saj je slovenska manjšina uradno priznana tudi tam (Istra in morda še kje). Monografija ''[http://www.svez.gov.si/fileadmin/svez.gov.si/pageuploads/docs/publikacije/O_slovenskem_jeziku_novo.pdf O slovenskem jeziku]'' (2007; ISBN 978-92-823-2350-2) navaja: &quot;del slovenske skupnosti na Hrvaškem... živi ob meji s Slovenijo: v severni Istri, zaledju Reke, Gorskem kotarju, Med(ži)murju ter Obkolpju in Obsotelju.&quot; --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 19:45, 11. maj 2012 (CEST)
:::Zdaj vidim, kje je problem. Podnaslov zemljevida slovenščine je bil zavajajoč. Moralo bi pisati, da zemljevid kaže, kje ima slovenščina status uradnega jezika; sem ustrezno dopolnil. 
:::Na narodnostno mešanih območjih pride do tega, da sta uradna (in vsaj na papirju enakovredna) jezika dva. A da pride do tega, morajo narodnostna skupina, ki živi v drugi državi, utemeljiti svoj obstoj in doseči priznanje svojega jezika - postati mora uradno priznana manjšina. Slovenci na Hrvaškem pa tega vse od odceptive, ko je meja med državama postala &quot;prava&quot;, niso dosegli. Tudi brošura, ki jo navajaš, piše, da ''slovenski skupnosti na Hrvaškem s strani hrvaške države niso priznane posebne kolektivne manjšinske pravice'' ... No, mislim, da ji tega ne priznava niti slovenska država ... Povedano z drugimi besedami: ker na Hrvaškem '''nimamo slovenske manjšine''', je tudi ne moremo dati na zemljevid slovenščine kot uradnega jezika. Nihče pa ne zanika, da v tujini, zunaj območja, ki ga označuje zemljevid, ni skupnosti, kjer bivajo slovensko govoreči ljudje. '''''[[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;background:#88b;color:#cff;font-variant:small-caps&quot;&gt;M&lt;span style=&quot;background:#aad&quot;&gt;♦&lt;/span&gt;Zaplotnik&lt;/span&gt;]]''''' &lt;sup&gt;[[Posebno:Contributions/MZaplotnik|&lt;code style=&quot;color:gray&quot;&gt;prispevki&lt;/code&gt;]]&lt;/sup&gt; 15:57, 27. junij 2012 (CEST)

::::Samo kratek odgovor (ker imam delo): slovenska manjšina na Hrvaškem je priznana v hrvaški ustavi.[http://www.rtvslo.si/svet/slovenska-manjsina-znova-v-hrvaski-ustavi/232695] Kar se tiče novega podnaslova, nisem prepričan, ali zemljevid točno prikazuje, kje je slovenščina priznana kot uradni jezik. Navesti bi bilo treba vire. --[[Uporabnik:Eleassar|Eleassar]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Eleassar|pogovor]]&lt;/sup&gt; 16:44, 27. junij 2012 (CEST)</text>
      <sha1>n20h02t3u3b3a3pxj4e0aho88rfdcu1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Vajkard Valvasor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>9797</id>
    <revision>
      <id>6721804</id>
      <parentid>6646494</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:58:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>/* Baronski naziv, avtocenzura in samoopredstavitev */ donesek</comment>
      <origin>6721804</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="162387" sha1="q73pj51orwvi6x2od70qq9tk8sz2yhk" xml:space="preserve">{{preusmeritev|Valvasor|ostale ljudi s priimkom Valvasor|Valvasor (priimek)}}
{{Infopolje Plemič
| title        = Svobodni gospod Medijski, gospod Belneški in Završki
| spouse       = [[Ana Rozina Graffenweger]] (1672 - 1687, smrt)&lt;br&gt;[[Ana Maksimila Zetschker]] (1687 - 1693)
| issue        = [[Alojzij Valvasor]]&lt;br&gt;[[Regina Konstancija Valvasor]]&lt;br&gt;''[[#Zakon in potomci|glej dalje]]''
| father       = [[Jernej Valvasor]]
| mother       = [[Ana Marija Ravbar]]
|noble family=[[Valvasorji]]
|nationality=[[Vojvodina Kranjska|Kranjec]]
|burial_place=ni znano, po tradiciji [[Kapela Rožnovenske Matere Božje, Podlipovica|kapela marijinega obiskanja]], [[Grad Medija]]
|birth_date=maj 1641
|birthname= Johann Weikhard von Valvasor
|date of christening=28. maj 1641
|death_date = 1693, po tradiciji 19. september
|death_place = [[Krško]]
|place of christening=[[Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana|Stolnica sv. Nikolaja]], [[Ljubljana]]
}}
'''Janez Vajkard Valvasor''' [jánes vájkart válvazor] ({{jezik-de|Johann Weichard Valvasor, Freiherr zu Galleneck und Neudorff, Herr zu Wagensperg und Liechtenberg}}, {{langx|lat|Joannes Vaykardus Valvasor, Joannes Waicsardy Valvasor ali Joannes Valvasor Weichardus}},&lt;ref name=&quot;:99&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/ljubljana-sv-nikolaj/01185/?pg=86|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 01185 {{!}} Ljubljana - Sv. Nikolaj {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-08-17|website=Data.matricula-online.eu}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:98&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi759993/|title=Valvasor, Janez Vajkard, baron|date=2013|accessdate=12. september 2025|website=slovenska-biografija.si|last=Reisp|first=Branko}}&lt;/ref&gt; arhaično tudi '''Janes (Janez) Bajkort Valvasor'''),&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 199&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 273&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Sket J. (1893), str. 82&lt;/ref&gt; [[Kranjska|kranjski]] [[plemstvo|plemič]], [[polihistor]], član [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]], * maj [[1641]], [[Ljubljana]] (krščen [[28. maj]]a), † pred [[16. november|16. novembrom]] [[1693]], [[Krško]].

O njegovi izobrazbi in bogastvu priča mogočna [[knjižnica]], v kateri je imel vsa tedaj pomembna znanstvena dela. Zbiral je [[Instrument (matematika)|instrumente]], star [[denar]] in razne zanimivosti. Po tedanji plemiški navadi je izpopolnjeval svoje [[znanje]] in si nabiral izkušnje na potovanjih po tujini ([[Nemčija]], [[Severna Afrika]], [[Francija]], [[Švica]]) in v [[vojska|vojaških]] službah, v letih 1663 in 1664 se je udeležil [[Osmansko cesarstvo|vojne proti Osmanom]]. Ko se je leta 1672 vrnil, je kupil [[grad Bogenšperk|gradova Bogenšperk]], [[grad Črni potok|Črni potok]] in že porušeni [[grad Lichtenberg|grad Lihtenberg]], ter hišo v Ljubljani. Vse to premoženje je kasneje zaradi stroškov njegovih dejavnosti moral prodati, saj so le ti presegli Valvasorjeve [[denar]]ne vire. Na Bogenšperku je uredil bakroreznico in pripeljal mojstra [[Andrej Trost|Andreja Trosta]], ki je prej delal pri [[Georg Matthäus Vischer|Vischerju]] na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]]. Z njim so sodelovali še drugi slikarji in grafiki na Kranjskem, med najbolj znanimi je bil Almanach.

Leta 1692 je ostal brez večine svojega premoženja, ker ga je vložil v potovanja, grafike in natise knjig. Umrl je leta 1693 v 52. letu starosti v [[Krško|Krškem]].

== Zgodnje življenje in mladost ==
{{Več slik
| total_width = 370
| image1 = Jernej Valvasor (izrez).png
| image2 = Ana Marija Valvasor (Ravbar) (izrez).png
| footer = Valvasorjeva starša, Jernej in Ana Marija Valvasor
}}
Janez Vajkard Valvasor se je rodil maja 1641 v Ljubljani, najverjetneje na [[Stari trg, Ljubljana|Starem trgu]], v rodbino [[Valvasorji|Valvasor]] kot dvanajsti od sedemnajstih otrok deželnega odbornika in glavnega prejemnika [[Vojvodina Kranjska|kranjskih]] deželnih stanov [[Jernej Valvasor|Jerneja Valvasorja]] in njegove druge žene, baronice [[Ana Marija Ravbar|Ane Marije Ravbar]] z gradu [[Grad Krumperk|Krumperk]].&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; Krščen je bil 28. maja 1641. Krstna botra sta mu bila baron Konrad Ruess pl. Ruessenstein z gradu [[Grad Strmol|Strmol]] ter starejša sestra Janezove matere, Regina Doroteja Reisp (roj. Ravbar).&lt;ref name=&quot;:99&quot; /&gt; Valvasorjev oče je bil lastnik [[zemljiško gospostvo|gospostev]] [[Gamberk]] in [[Medijski grad|Medija]] na [[Izlake|Izlakah]], kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Reisp (2013)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:76&quot;&gt;Reisp (1983), str. 71&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; Domači so ga naslavljali &quot;Janez Vajkard&quot;, znanci in prijatelji pa samo &quot;Vajkard&quot; oz. &quot;Bajkort&quot;.&lt;ref name=&quot;:96&quot;&gt;Golec: Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja (2007), str. 304&lt;/ref&gt;

Mladost je Janez Vajkard preživel najbrž podobno kot večina njegovih plemiških vrstnikov. V enajstem letu starosti mu je umrl oče Jernej,&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 75&lt;/ref&gt; po smrti matere Ane Marije pa je Valvasorjev starejši polbrat [[Karel Valvasor|Karel]] iz očetovega prvega zakona, ki je že pred očetovo smrtjo prevzel deželnosodno gospostvo [[Grad Gamberk|Gamberk]], prevzel še [[Medijski grad|Medijo]] in postal varuh svojih mlajših sorojencev,&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 60-61&lt;/ref&gt; katerim je kasneje izplačal tudi njihov delež premoženja.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 60&lt;/ref&gt;

=== Izobrazba ===
[[Slika:Valvasor - Marijin steber pred cerkvijo sv. Jakoba.jpg|sličica|Jezuitska cerkev, šola, ki jo je obiskoval Valvasor, ter leta 1682 postavljen Marijin steber]]
Okoli očetove smrti je Valvasor začel z izobrazbo na [[Jezuitski kolegij v Ljubljani|jezuitski gimnaziji]] v rojstni [[Ljubljana|Ljubljani]]; v svojih delih o očetih jezuitih in njihovih šolah govori zelo pohvalno, vendar le na splošno:&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 75-76&lt;/ref&gt;{{Citatni blok|text=Tako kot so bili v državi v ta namen ustanovljeni zelo dobri seminarji in šole, še posebej jezuitski očetje v svojih kolegijih kažejo hvalevredno marljivost pri poučevanju mladih študentov mojstrsko v humanističnih vedah, zlasti v latinščini, elokvenci in umetnosti sklepanja (ali logiki), in pri tem poučevanju uporabljajo izjemen način in spretnost.|author=Janez Vajkard Valvasor|title=[[Slava vojvodine Kranjske]]}}

V zapisih o neočitnih vezah s [[Hudič|hudičem]] navaja dejanja svojega sošolca v četrtem in petem razredu, ki si je, zapeljan po slabem zgledu, z iglo prebadal telo, ne da bi pri tem krvavel ali čutil bolečino; ko se je kasneje Valvasor ukvarjal z naravoslovjem je to tudi sam prakticiral, saj poskus temelji na naravnih zakonih in lastnostih [[Med (kemija)|medeninaste]] igle, ki je edina primerna za to.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Reisp (1983), str. 77&lt;/ref&gt; Okoli leta 1655 naj bi, kot navaja v popisu Ljubljanice, opazil povodnega strahu ali [[Povodni mož|povodnega moža]], ki se je dvignil iz vode in skušal v reko pahniti meščana, ki se je mimo kruharne vračal ponoči domov z ženitovanja. Iz navedene lokacije je mogoče sklepati, da je Valvasor kot študent stanoval v bližini.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Valvasor je v Ljubljani absolviral t.i. ''studia inferiora''.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Po jezuitski praksi so se njegovi profesorji pogosto menjali, magistri vsako leto, patri pa so ostajali dlje. Med redkimi izjemami je bil pater [[Franc Harrer]], ki je bil, z izjemo leta 1652, profesor, običajno prefekt ali preceptor, več kot deset let, torej tudi v času Valvasorjevega šolanja.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Pater [[Janez Ludvik Schönleben]], ki je na Janeza Vajkarda kasneje pomembno vplival, je bil prefekt samo v obdobju 1650/1651, ker pa je bil julija 1651 poklican na Dunaj ter dve leti kasneje izstopil iz jezuitov, je težko reči, koliko je kot profesor na Valvasorja že tedaj vplival. V 1650. letih je na ljubljanski gimnaziji poučeval tudi znameniti jezuitski dramatik [[Dunaj|Dunajčan]] [[Henrik Söldner]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Nadaljnje izobrazbe mladi Valvasor ni iskal na univerzi, to pa je verjetno vplivalo na razvoj njegove samosvoje in neodvisne osebnosti; njegova stopnja izobrazbe je bila le tolikšna, da se ni usmeril v kabinetno učenjaštvo.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;Reisp (1983), str. 78&lt;/ref&gt; Znanje in izkušnje je izpopolnjeval na potovanjih po tujini in v vojaški službi.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Šolanje je Janez Vajkard končal v svojem sedemnajstem letu in nato bil od jeseni 1658 do 1672 v glavnem zdoma.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 78-79&lt;/ref&gt; Na svoje prvo potovanje se je Janez Vajkard odpravil verjetno leta 1659 ali pa že leto prej, vendar o le-tem kot o drugih njegovih prvih potovanjih ni konkretnejših podatkov.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;Reisp (1983), str. 79&lt;/ref&gt;

=== Vojskovanje v Slavoniji ===
[[Slika:Zrinyi-portré.jpg|sličica|[[Nikolaj VII. Zrinjski]], pod vodstvom katerega se je Valvasor bojeval proti Turkom.]]
V letih 1663 in 1664, morda tudi še za dalj časa, se je Valvasor, poleg mnogih kranjskih plemičev, z dvanajstimi tovariši, ki so vodili s seboj tudi svoje služabnike in hlapce, kot prostovoljec udeležil [[Avstrijsko-turška vojna (1663–1664)|avstrijsko-turške vojne]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; V [[Slavonska krajina|Slavonski krajini]] se je pod osebnim poveljstvom slavnega vojaka, hrvaškega [[Ban|bana]] grofa [[Nikolaj VII. Zrinjski|Nikolaja Zrinjskega]], na kar je bil zelo ponosen, pogosto udeleževal raznih spopadov s sovražnikom v Testa-Piccolominijevem regimentu,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; kjer je bil konjeniški stotnik [[Adam pl. Albendorff]].&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Pri omembi Zrinjskega Valvasor navaja banov junaški značaj in osebne vrline, ki so mu pripomogle do uspehov in osebne slave, s tem pa je zavračal tedaj med vojaki močno razširjeno prepričanje, da so priljubljeni poveljnik in njemu podobni, tudi Albendorff, na nadnaraven, hudičev način zaščiteni ali utrjeni pred kroglo in sabljo.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;

Na vojnem pohodu po [[Slavonija|Slavoniji]] se je Valvasor nekoliko seznanil s to deželo.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; V zvezi s tem obdobjem omenja nekatere stvari, ki so se mu zdele pretresljive, npr., kako so na kol nasajenim odsekanim turškim glavam po nekaj tednih zrasli lasje in brada,&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; ali, kako [[Senj|Senjani]], [[Vlahi]] ali [[Uskoki]], kadar Turku odsekajo glavo, slednjo dvignejo, da jim v usta kaplja še vroča kri, iz tega zapisa pa je razvidno zagrizeno sovraštvo do Turkov in brezmejna krvoločnost.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 79-80&lt;/ref&gt;

V tem obdobju je Valvasor osebno spoznal soborca grofa Karla Vajkarda Purgstalla, katerega v ''Slavi vojvodine Kranjske'' posebej hvali. Purgstall je kasneje padel v zadnji vojni s Francijo.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 167&lt;/ref&gt;

=== Večletno potovanje ===
Po vojski se je Valvasor za krajši čas vrnil domov. V tem obdobju je radovedno obiskoval bližnjo in daljno okolico rodbinskega gradu ter se seznanjal s kraji, ljudmi in običaji.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;Reisp (1983), str. 80&lt;/ref&gt; Nato se je odpravil večletno potovanje.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

Verjetno je bil pred odhodom še na [[Vojvodina Štajerska|Štajerskem]], v [[Slovenske Konjice|Konjicah]] pri grofu Erazmu Tattenbachu, kasnejšem zarotniku, kjer se je po navodilih nekega vojaka [[Holandci|holandskega rodu]], ki je služil pri mestni straži v [[Gradec|Gradcu]], uril v spretnosti hoje po vodi in ležanja na vodi.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt; To spretnost je kasneje še nekajkrat prakticiral v [[Dolenjske Toplice|Dolenjskih Toplicah]], tako da je na hrbtu ležal na vodi vso noč, kar naj bi bilo udobneje in mehkeje kot v postelji.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt; Pritegovala ga je še druga, podobna spretnost; poznal je nekega [[Čehi|Čeha]], ki je za pol državnega tolarja skočil z najvišjega stolpa in ostal popolnoma nepoškodovan. Valvasor ga je nagovarjal toliko časa, da mu je odkril skrivnost te spretnosti, sam pa tega ni poskusil.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

==== Dunaj ====
Prvi podatek o dolgem potovanju sega v jesen leta 1666, ko naj bi oktobra na [[Dunaj|Dunaju]] v bližini Rdečega stolpa, v Arnoldovi hiši, kjer je bil na hrani pri nekemu g. Meintzerju, brez kakršne koli prevare lastnoročno tingiral funt svinca z granom tinkture v najžlahtnejše zlato;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Reisp (1983), str. 81&lt;/ref&gt; tinkturo je izdelal [[Alkimija|alkimist]] [[Johann de Monte Sniders]], ki je bil prav tako tam na hrani in, ki je po tem, ko so Dunajčani, od katerih so mu najuglednejši zaupali, ugotovili, da je njegova alkimistična umetnost varljiva, pobegnil skupaj s svojo v moškega preoblečeno ženo, vendar je s Valvasorjem ostal v korespondenčni zvezi dokler je živel.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V istem obdobju se je Valvasor na Dunaju zanimal za delo [[Astronomija|astronoma]] in [[Astrologija|astrologa]] [[Tomaž Damascen|Tomaža Damascena]], ki naj bi za nekega češkega grofa izdelal tri zrcala v katerih posameznik vidi vse kar si želi videti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na Valvasorja je na Dunaju napravil vtis tudi zvonik [[Stolnica sv. Štefana, Dunaj|stolnice sv. Štefana]], ki naj bi po njegovih besedah po višini, okrasju in popolnosti presegal vse zvonike v [[Sveto rimsko cesarstvo|cesarstvu]], z izjemo stolpov v [[Strasbourg|Straßburgu]] in [[Landshut|Landshutu]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Nadaljna smer potovanja ni povsem jasna.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Valvasor navaja, da je zatem potoval po [[Nemško kraljestvo|Nemčiji]], na [[Republika Nizozemska|Nizozemsko]], v [[Francosko kraljestvo|Francijo]], [[Stara švicarska konfederacija|Švico]] in [[Italijansko kraljestvo (srednjeveško)|Italijo]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Potoval je prek tedaj z [[Gusarstvo|gusarji]] ogroženega [[Sredozemsko morje|Sredozemskega morja]] celo v severno [[Afrika|Afriko]], v pismu [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi v Londonu]] pa omenja še [[Kraljevina Anglija|Anglijo]], [[Danska|Dansko]] in [[Habsburška Španija|Španijo]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; V različnih državah in kraljestvih, tudi v Afriki, je obiskal več zanimivih podzemnih jam, vendar nobena ni bila tako izjemna kot jame na Kranjskem. V poročilih o doživetjih je precej skromen.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

==== Nemčija in Nizozemska ====
[[Slika:Berckheyde, after - Het stadhuis op de Dam te Amsterdam (1668-1670).jpg|sličica|Amsterdamska mestna hiša ok. leta 1669]]
Iz potovanja po Nemčiji in Danski navaja, da se plovba po [[Ren|Renu]], [[Donava|Donavi]] ali [[Lech (reka)|Lechu]] ne more primerjati s truda polno in nevarno vožnjo po [[Sava|Savi]];&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; stanje na Savi je po njegovem mnenju enako kot na slapovih Rena pri [[Schaffhausen|Schaffhausnu]], kjer pa si, v nasprotju z izkušenimi savskimi brodniki, nihče ne upa peljati.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;Reisp (1983), str. 82&lt;/ref&gt; V grofiji Stollberg v [[Braunschweig|Braunschweigu]] si je ogledal kapniško [[Baumannova jama|Baumannovo jamo]], ki je zaslovela že v 16. stoletju, vendar je zapisal, da je na Kranjskem mnogo čudovitejših jam, predvsem v [[Predjama|Jami]] in [[Postojna|Postojni]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Pri primerjavi višine [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniških Alp]] z višino salzburških gora in gorovja v [[Bergthalsgaden|Bergthalsgadnu]] je prišel do nedvomne ugotovitve, da so kranjski snežniki mnogo višji.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Ko se je okoli leta 1669 nekaj dni mudil v [[Bamberg|Bambergu]] je pri korarju Hansu Adamu Coglu dobil v branje del sodnega protokola, ki ga je Coglov oče napisal v obdobju, ko je bilo v Bambergu sežganih mnogo domnevnih čarovnikov in čarovnic.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

Okoli istega leta je bil Valvasor tudi v [[Amsterdam|Amsterdamu]] na [[Republika Nizozemska|Nizozemskem]]; v zapisih primerja slabi sirkov kruh s [[Kras (območje)|Krasa]] in [[Pivka|Pivke]] s podobnim boljšim holandskim kruhom in vestfalskim ''pumperniklom''.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Poleg tega omenja še, da [[Bloške smuči|bloški smučarji]] v hitrosti prav nič ne zaostajajo za holandskimi drsalci.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

==== Severna Afrika ====
Leta 1669 je Valvasor obiskal Afriko, kjer si je ogledal nekaj jam in [[Libijska puščava|puščavo Libije]],&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;Reisp (1983), str. 83&lt;/ref&gt; poseben razlog, ki je ga je gnal v Afriko pa je bilo v domovini razširjeno prepričanje, da kranjski plemiči, ki so izpuščeni iz turškega ujetništva za popotnico prejmejo smrtonosen [[strup]], ki učinkuje po več mesecih ali celo po enem letu;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; na ta način naj bi umrla [[Rut Grabenski]] in [[Volf Engelbert Turjaški]], poleg njiju pa tudi sicer neimenovani gospodje [[Lambergi|Lamberg]], [[Ravbarji|Ravbar]], [[Obritschani|Obritschan]], [[Galli|Gall]], [[Rodbina Kozjak|Kozjak]], [[Mordaxi|Mordax]], [[Mündorfferji|Mündorffer]] in mnogi drugi.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Kot je sam trdil je verjel, da znajo Afričani pripraviti isti strup. Ko se je tako mudil v Afriki, mu je 15. julija v [[Tunis|Tunisu]] ugledni muslimanski učenjak Ali Haisa odkril način priprave in delovanja omenjenega strupa kot veliko skrivnost, ki je znana le redkim, v zameno pa mu je Valvasor povedal nekatere Afrikancem neznane skrivnosti. Valvasor je takoj po razkritju spoznal, da je strup resničen in se je čudil njegovemu obstoju, hkrati pa je ugotavljal, da bi bilo protistrup izdelati zelo težko.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt; Prošnje iz mnogih krajev, da bi razkril pripravo strupa je zavrnil, ker bi s tem priprava tako hudega strupa postala splošno znana. Razprava o strupu je Valvasorja zapeljala v poročilo o posebnem [[Smodnik|smodniku]], ki naenkrat začne delovati na različnih mestih, vendar je, ker je menil, da je svet bolj naklonjen uničevanju kot ohranjevanju, poročilo o tem še tisto uro, ko ga je zapisal s skrivno pisavo, zbrisal.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;

==== Francija ====
[[Slika:Parys - Clemendt de Jonghe, 1669 - Gallica.jpg|sličica|[[Pariz]] leta 1669]]
V [[Francosko kraljestvo|Franciji]] je v primerjavi z drugimi državami Valvasor na svojem potovanju prebil največ časa, hkrati pa je njegov čas v Franciji najbolje opisan.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;Reisp (1983), str. 84&lt;/ref&gt; Ni jasno, po kateri poti je Valvasor prišel v Francijo; najbrž je na svojem prvem potovanju po Franciji potoval po smeri [[Amsterdam]] - [[Lille]] - [[Pariz]] - [[Lyon]], in dalje proti morju.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;

Valvasor je v Francijo prišel že okoli leta 1667. V Parizu si je pri nekem vojvodu ogledal raznovrstne redkosti. Vojvoda, ki je opazil Valvasorjevo vnemo je gostu pustil preizkusiti kovincko zrcalo, ki pokaže kar posameznik želi videti.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; Istega leta se je Valvasor zadrževal še v Lyonu, kjer je izvedel, da je tam iznajdba nekega revnega trgovca, s katero dobi taft in drugo svileno blago poseben lesk, že vsem znana; omenjena iznajdba je nekaj let veljala za veliko skrivnost in so jo šteli med hudičeva odkritja, vendar Valvasor v zapisu pojasnjuje, da je iznajdba povsem naravna in da jo povzroči boraksova voda.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;
[[Slika:France, 1650-1678. Louis XIV (NYPL b14896507-1235568; isolated figure v1).png|levo|sličica|407x407px|Oprema kraljeve francoske švicarske vojske iz obdobja Valvasorjevega služenja v Franciji]]
Leta 1668 je Valvasor v kraljevskem francoskem švicarskem pehotnem regimentu izpopolnil svoje vojaško znanje, ki ga je pred leti pridobil od [[Nikolaj VII. Zrinjski|grofa Zrinjskega]] v [[Slavonija|Slavoniji]] med [[Avstrijsko-turška vojna (1663–1664)|avstrijsko-turško vojno]].&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt; V to obdobje sega zapis o dveh svojih vojaških tovariših, nekem Hesu in nekem [[Poljaki|Poljaku]] plemenitega rodu, ki sta služila tako v Španiji v vojni s [[Kraljevina Portugalska|Portugalsko]] kot tudi tedaj v francoskih četah na strani Portugalske, kjer sta se znašla po razpletu dogodkov.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Reisp (1983), str. 85&lt;/ref&gt; Valvasor se je z njima seznanil ob sklenitvi [[Lizbonska pogodba (1668)|miru med Španijo in Portugalsko]], ko sta vojaka vstopila v kraljevi francoski švicarski regiment, v kateremu je služil tudi Valvasor. Vojaka naj bi na nenavaden način prakticirala preklete umetnije; Poljak naj bi, če je imel pri sebi tri lase neke osebe, to osebo priklical k sebi, kar je počel zlasti z ženskami, to čarovnijo pa je naučil tudi Hesa, da bi si med seboj pomagala v primeru vojnega ujetništva, v kateremu sta se nekoč res znašla.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Leta 1669 je bil Valvasor v Afriki, leto kasneje pa je bil ponovno v Franciji;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; ker je [[Thomas Gale|Thomasu Galeu]] pisal, da je bil v Španiji, je možno, da je bil tam zaradi vojske ali zaradi potovanja v Afriko. Ob povratku se je verjetno izkrcal v [[Toulon|Toulonu]], ki je bilo od 16. stoletja dalje pomembno francosko pristanišče v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. V Toulonu je tudi stanoval, v gostišču Pri zlatem levu ({{Langx|fr|Au Lion d'Or}}) v bližini pristanišča.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;

Poleti 1670 je obiskal več krajev in naravnih znamenitosti v bližini Toulona v bližini [[Sainte-Baume]]. 6. julija je obiskal [[Romanje|romarski]] kraj [[Saint-Maximin-la-Sainte-Baume]], ki naj bi bil povezan s samim začetkom krščanstva v [[Provansa|Provansi]].&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt; Ogledal si je baziliko in relikvije, naslednjega dne pa je v družbi štirih spremljevalcev protestantske vere nadaljeval pot do [[Grotte de la Sainte-Baume]], kjer naj bi po legendi pokorniško živela [[Marija Magdalena]].&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;Reisp (1983), str. 86&lt;/ref&gt; Povzpel se je tudi na 998 m visoki [[Saint-Pilon]]. Valvasor je naprej potoval po južni Franciji, zagotovo vsaj še v pokrajino [[Languedoc]], kjer je v mestu [[Beaucaire, Gard|Beaucaire]] nad vrati ene najimenitnejših mestnih palač pritegnil njegovo pozornost lepo oblikovan kamniti rodbinski grb Valvasorjev.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; Bil je tudi v Toursu in ob reki Loiri v Touraini.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt; V bližini si je ogledal tudi kapniške jame.&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;Reisp (1983), str. 87&lt;/ref&gt;

Istega leta se je Valvasor dlje časa ostal v Lyonu, kjer je bil na trgu Bellecour v hiši ''maison du Pin'' priča poskusu nekega [[Angleži|Angleža]], ki naj bi brez sleparjenja baker z enim granom tingiral v čisto zlato; pri tem Valvasor navaja, da s tem poskusom nikakor ni dokazan [[kamen modrosti]], saj je taka sprememba le skoncentriran ekstrakt zlata.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Med prvim ali drugim obiskom Lyona je Valvasor izvedel tudi poskus z zrcalom, v katerem se ženska pod določenim kotom vidi golo; medtem, ko so nekateri razlagali, da so tu na delu hudičeve moči, Valvasor navaja, da zrcalo deluje po naravnih zakonih z lomom in odsevom svetlobe pri ogledalih, v katerih se kaže slika gole ženske in glava žive osebe, ki se ogleduje.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;

V Lyonu in drugih krajih si je Valvasor pridobil krog znancev, s katerimi je še kasneje ostal v zvezi. Enemu izmed teh, [[Henri Garbusat|Henriju Garbusatu]], je Valvasor poslal v Lyon primerke kranjskih okamnin.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Kaj vse je Janeza Vajkarda v tujini zanimalo in kaj je študiral, ni povsem jasno, saj dnevnik, v katerega je po lastni izjavi s tajno pisavo zapisoval vsa opazovanja in doživetja, ni ohranjen.&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;Reisp (1983), str. 88&lt;/ref&gt; Kljub temu so podatki o tem prisotni v njegovem kasnejšem delu, posebno nekajkrat v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Predvsem se je zanimal za naravo, posebno še njene redkosti. Poudarja, da mu ni bilo žal ne časa ne truda, da bi kaj nenavadnega videl ali spoznal. Ukvarjal se je z matematičnimi in fizikalnimi vedami, o čemer pričajo dela v njegovi knjižnici, zbirka matematičnih instrumentov, katere je kasneje uporabljal pri kartografskem in topografskem delu, v rokopisu pa je ostalo nekaj razprav s tega področja.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; Valvasorjeve umetnostne izdaje in grafična zbirka pričajo o zanimanju za umetnost.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Upravičena je domneva, da je veljalo njegovo polihistorsko zanimanje vsem panogam, s katerimi se je pozneje v svojih delih izkazal, in da je na tujem že pridobil del svojih kasnejših zbirk, zlasti instrumente, grafične liste in risbe.&lt;ref name=&quot;:48&quot;&gt;Reisp (1983), str. 89&lt;/ref&gt;

Leta 1671 je bil Valvasor ponovno v Nemčiji, kjer je v [[Bamberg|Bambergu]] izdal neko iz francoščine v nemščino prevedeno knjižico.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Leto kasneje je bil po skoraj 6 letih potovanja ponovno v domovini, kjer si je sklenil ustvariti dom in družino, hkrati pa uresničevati svoje študijske načrte.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;Reisp (1983), str. 91&lt;/ref&gt;

== Ustalitev na Bogenšperku in grafično podjetje ==
[[Slika:Ženitni dogovor med Janezom Vajkardom Valvasorjem in Ano Rozino Graffenweger 1672 (1).jpg|sličica|Prva stran ženitnega dogovora med Janezom Vajkardom Valvasorjem in Ano Rozino Graffenweger]]
V bližini svojega doma v okolici [[Litija|Litije]] si je za soprogo izbral [[Ana Rozina Graffenweger|Ano Rozino Graffenweger pl. Graffenau]]; zakon sta sklenila 10. julija 1672 v [[Šmartno pri Litiji|Šmartnem pri Litiji]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; Prve dni po poroki sta živela na gradu [[Grad Slatna|Slatna]].&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt; 27. septembra sta zakonca Valvasor na Dolenjskem od barona Franca Albrehta Khaysella kupila gospostva [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]], [[Grad Črni potok|Črni potok]] in tedaj že podrti [[Grad Lihtenberk|Lihtenberg]], za kar sta odštela 20.000 [[Goldinar|goldinarjev]] kranjske veljave, 200 zlatnikov v gotovini in 100 državnih tolarjev v gotovini, ki jih je plačala Ana Rozina za likof.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 92&lt;/ref&gt; Čeprav so bila posestva v polni lasti zakoncev Valvasor, kupnina vse do leta 1689 ni bila poravnana;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;Reisp (1983), str. 95&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; dediščina, ki jo je Janezu Vajkardu izplačal polbrat Karel in ženina dota sta znašala zgolj polovico kupnine.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 93&lt;/ref&gt; Od dohodkov gospostev je Valvasorjeva družina živela dvajset let, od tu pa je Janez Vajkard tudi črpal sredstva za svoje študijsko in polihistorično delo.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt; Za svojo rezidenco si je Valvasor izbral grad Bogenšperk, v katerem je dal urediti [[Kapela|kapelo]] Matere božje z Jezuščkom na begu v Egipt.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;Reisp (1983), str. 100&lt;/ref&gt;

=== Bogenšperško grafično podjetje ===

Po Valvasorjevih besedah je bilo na Bogenšperku malo ogleda vrednega, razen zbirke matematičnih instrumentov ali njegove male knjižnice in še nekaterih drugih stvari, med drugimi magneta, ki dvigne železo, 42-krat težje od lastne teže.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Zbirka, za katero je Valvasor odštel precej denarja, je vsebovala tudi predmete, med drugimi tudi razne starine, ki so ne le na Kranjskem, temveč tudi v drugih deželah pomenila pravo redkost.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;Reisp (1983), str. 101-103&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt;[[Slika:Ekslibris-J-V-Valvasor.png|sličica|Različici Valvasorjevega ekslibrisa|levo]]Da bi svoje založniške in znanstvene načrte lahko uresničil, je zbral tudi knjižnico in dragoceno grafično zbirko; oboje je tedaj na Kranjskem po vrednosti in obsegu nekaj izjemnega.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Reisp (1983), str. 101&lt;/ref&gt; Knjižnica, ki je bila znana tudi pri najimenitnejših knjigarnarjih v [[Nürnberg|Nürnbergu]] in [[Frankfurt ob Majni|Frankfurtu]], je z leti narasla na nekaj tisoč zvezkov z vseh področij duhovnega ustvarjanja, posebno dobro pa je bila založena z zgodovinskimi, potopisnimi, geografskimi, kartografskimi in matematičnimi deli.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Knjige so bile v različnih jezikih in pisavah, med drugimi tudi knjige v [[Cirilica|cirilici]]. Večina Valvasorjevih knjig je bila opremljena z Valvasorjevim [[Ekslibris|ekslibrisom]], ki je bil, kot je bilo pri plemstvu običajno, heraldičen, dodan pa mu je bil trak z začetnicami lastnikovega imena in posesti.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 103&lt;/ref&gt;

Kmalu je spoznal, da svojih želja in načrtov brez bakroreznice in tiskarne za plošče ne bo mogel uresničiti. Oviro je velikopotezno odpravil tako, da je 12. aprila 1678 na Bogenšperku ustanovil lastno grafično podjetje, prvo na slovenskih tleh.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;Reisp (1983), str. 109&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Delavnica je bila na gradu prav tako pa tudi njeno osebje:&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Bil sem tudi – ne da bi se hvalil – prvi, ki je vpeljal v to preslavno vojvodino Kranjsko bakrotisk. Da, tukaj na Bogenšperku sem 1678. leta sam napravil tako delavnico in pri sebi v gradu vzdrževal nekaj let bakrorezce in tiskarje.|author=Janez Vajkard Valvasor}}Da bi mogel opraviti načrtovano delo, je zbral okrog sebe risarje in bakrorezce, domače, nemške in holandske mojstre ter jih v širši ali ožji sestavi vzdrževal na svoje stroške na Bogenšperku do izida ''Slave vojvodine Kranjske''. Glavni sodelavci so bili bakrorezec [[Andrej Trost]], risar [[Janez Koch]] iz [[Novo mesto|Novega mesta]], hrvaški pesnik in učenjak [[Pavao Ritter Vitezović|Pavel Ritter-Vitezović]], [[Matija Greischer]], [[Peter Mungerstorff]], [[Johann Wiriex]] in domačin [[Jernej Ramschüssl]].&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Sporadično se pojavljajo v delih Janeza Vajkarda Valvasorja še [[Johann Alexander Boener]] (tudi Böner), [[Johann Azelt]], Fl. Schnabell in dva monogramista; grafična zbirka pa kaže na neko zvezo z [[Nizozemci]]: slikarjem in grafikom [[Justus van der Nypoort|Justusom van der Nypoortom]], slikarjem Almanachom in morda Ygidiusom van der Heydenom, ki pa sicer niso bili Valvasorjevi sodelavci.&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; 

[[Andrej Trost|Trost]] je bil med leti 1678 in 1688 v grafični delavnici na Bogenšperku Valvasorju desna roka in je bil edini, ki je sodeloval pri vseh njegovih izdajah, od prve do zadnje.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;Reisp (1983), str. 111&lt;/ref&gt; V baker je vrezal tudi večino prilog in zemljevidov v ''Slavi vojvodine Kranjske'' in, po Valvasorjevih risbah, obe veliki panorami [[Ljubljana|Ljubljane]] in [[Celovec|Celovca]].&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Leta 1680 je Valvasor za nadaljnje projekte obdržal le Trosta in Janeza Kocha.&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;Reisp (1983), str. 138&lt;/ref&gt;

Valvasor v svojem grafičnem zavodu ni bil zgolj organizator, naročnik in plačnik, ampak predvsem tudi glavni delavec.&lt;ref name=&quot;:49&quot;&gt;Reisp (1983), str. 116&lt;/ref&gt; Zrisal je slike krajev, gradov in samostanov za vse topografske izdaje, ki jih je imel v načrtu, kasneje pa še slike za dodane ali spremenjene topografske upodobitve v ''Slavi vojvodine Kranjske'', veliki panorami Ljubljane in Celovca, zemljevide in nekatere druge priloge.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt; V razmeroma kratkem času je očitno po dolgem in počez prepotoval Kranjsko in Koroško in je že tako opravil izredno in zaradi tedanjih potovalnih možnosti komaj predstavljivo dejanje.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt;

Sprva je kazalo, da se bo iz bogenšperškega podjetja razvila celo grafična založba z določenim založniškim in kulturnim programom.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;Reisp (1983), str. 110&lt;/ref&gt; Valvasor namreč ni izdeloval le topografskih slik, temveč je izdajal tudi grafična umetnostna dela religiozne in poučno literarne narave, v načrtu pa je imel poleg teh še kartografske, zgodovinske in prirodoslovne izdaje.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

==== Dominicae passionis icones ====
[[Slika:Prizor s Kristusom pred Pilatom (Dominicae passionis icones).jpg|sličica|[[Jezus Kristus|Kristus]] pred [[Poncij Pilat|Pilatom]], bakrorez iz ''Dominicae passionis icones''.|levo]]
V duhu dobe in iz svojega verskega prepričanja, z željo za srečen začetek dela v svoji založbi je Valvasor izdal leta 1679 kot prvo delo ''[[Dominicae passionis icones|Slike Gospodovega trpljenja]]'' (Dominicae passionis icones); delo ima poleg naslova 16 bakrorezov s prizori Kristusovega trpljenja, od zadnje večerje do smrti na križu,&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 118&lt;/ref&gt; ki jih je narisal [[Johannes Wiriex]] in v baker vrezal [[Andrej Trost]].&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;Reisp (1983), str. 120&lt;/ref&gt; Bakrorezi so majhni in se po velikosti nekoliko razlikujejo (višina med 5,8 do 6,1 cm, širina med 7,5 in 8 cm).&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;Reisp (1983), str. 119&lt;/ref&gt; Vsebina cikla nima posebne spremne razlage; edino besedilo je na prvem listu in je hkrati naslov in posvetilo.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; Delo ni prvo po naključju; v seznamu Valvasorjevih del in izdaj to pojasnjuje [[Erazem Francisci]]:&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
{{Citatni blok|text=Ker je strah božji po besedah preroškega kralja začetek modrosti ter temelj in korenina vseh drugih kreposti, je začel s pobožnostjo in dal najprej vrezati v baker čedno Pasijonsko knjižico z lepimi in umetelnimi okviri ter jo v četverki natisnil na svojem gradu Bogenšperku leta 1679. Risbe je narisal Janez Wiriex z neverjetno velikim trudom in potrpljenjem|author=[[Erazem Francisci]]}}
S to knjižico je Valvasor morda želel pridobiti naklonjenost visokih duhovniških krogov na Kranjskem, zato jo je posvetil tedanjemu ljubljanskemu škofu grofu [[Jožef Rabatta|Jožefu Rabatti]].&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Poleg tega je bil omenjeni škof umetnostno razgledan in vnet za barok in krepil domača izročila, zaradi vsega tega pa je posvetilo še toliko bolj jasno.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; Po umetnostni kakovosti je od Valvasorjevih izdaj le-to na najvišjem mestu, gre pa tudi za najboljša dela obeh grafičnih umetnikov; nobeno drugo delo Wiriexa ni znano.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;

==== Topografiji sodobne Kranjske in lamberških gradov ====
{{Več slik
| direction = vertical
| total_width = 250
| image1 = Topographia Ducatus Carnioliae moderna.jpg
| caption1 = Naslovni list albuma ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae''.
| image2 = Topographia Arcium Lambergianarum.jpg
| caption2 = Naslovni list albuma ''Topographia arcium Lambergianarum''.
}}

Istega leta je Valvasor izdal tudi dvoje topografskih del.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;
[[File:Valvasor - Grad in dvorec Hošperk.jpg|thumb|Grad in dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu|levo]]

''[[Topographia Ducatus Carnioliae modernae|Topografija sodobne vojvodine Kranjske]]'' (Topographia Ducatus Carnioliae modernae) je album, ki poleg naslovnega vsebuje še 319 bakrorezov mest, trgov, samostanov in gradov, ki so tedaj stali na Kranjskem.&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 121&lt;/ref&gt; Listi so urejeni po abecednem vrstnem redu nemških krajevnih imen, katerim so z malo izjemami dodana tudi slovenska imena.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;Reisp (1983), str. 122&lt;/ref&gt; Skupno je upodobljenih čez 300 gradov, samostanov, fužin, rudnikov, trdnjav ipd., 32 trgov in 19 mest, nekaj tega celo v več različicah.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Podobe je risal Valvasor sam, bakrorezci podpisanih bakrorezov pa so bili Trost (81 bakrorezov), Ritter Vitezović (60 bakrorezov) in Peter Mungerstorff (36 bakrorezov). Nad dve tretjini slik iz tega albuma je Valvasor kasneje uporabil za ''Slavo vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;Reisp (1983), str. 123&lt;/ref&gt;

Pod naslovom ''[[Topographia arcium Lambergianarum|Topografija lamberških gradov]]'' (Topographia arcium Lambergianarum) je Valvasor istega leta izdal izbor 82 podob iz predhodne kranjske ''Topografije'' gradov, trdnjav in gospostev, ki so jih dali zgraditi ter jih imeli v lasti grofje [[Lambergi|Lamberški]].&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; Izboru je dodan naslovni list, ki ga je vrezal Trost, in list s tiskanim latinskim posvetilom in anagramom tajnemu cesarskemu svetniku grofu [[Janez Maksimilijan Lamberg|Janezu Maksimilijanu Lambergu]].&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;

==== Ovidii Metamorphoseos icones ====
[[Slika:Ovidii Metamorphoseos icones.png|levo|sličica|Naslovni list albuma ''Ovidii Metamorphoseos icones'']]
Leta 1680 je izdal svojo drugo umetnostno publikacijo, ''[[Ovidii Metamorphoseos icones|Slike Ovidovih Metamorfoz]]'', (Ovidii Metamorphoseos icones) v kateri je 96 bakrorezov prizorov iz [[Metamorfoze|Metamorfoz]] rimskega pesnika [[Publij Ovidij Naso|Publija Ovidija Nasa]].&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 124&lt;/ref&gt; Pri izdaji so sodelovali Trost, Greischer in monogramista ASE in MS o katerih ni nič znanega.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;Reisp (1983), str. 125&lt;/ref&gt; Delo je posvečeno grofu Volfgangu Engelbertu Turjaškemu. Kot pri ''Icones'' je tudi tu prvi list hkrati posvetilo in naslov, ki se v tem primeru glasi:&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Presvetlemu gospodu, gospodu Volfgangu Engelbertu, Svetega Rimskega cesarstva grofu Turjaškemu in Kočevskemu, gospodu v Šumberku in Žužemberku, vrhovnemu in dednemu maršalu slavne vojvodine Kranjske in Slovenske marke in svojemu milostnemu gospodu gospodu posveča te slike Ovidovih Metamorfoz najvdanejši varovanec Janez Vajkard Valvasor 1680.}}

Po izdaji tretjega Ovidijevega albuma se Valvasor še ni nameraval ločiti od te snovi.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;Reisp (1983), str. 129&lt;/ref&gt; V rokopisu je pripravil Satiričnega Ovida z nemškim opisom in nad 170 bakrorezi v velikosti dvanajsterke; dela zaradi spremenjenih načrtov in kasnejšega finančnega zloma ni dokončal.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Valvasorjevo zanimanje za Ovidija je razvidno tudi iz tega, da je tudi po finančnem zlomu obdržal več različnih izdaj Ovidijevih del oz. del o Ovidiju v francoščini in nemščini.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;

==== Topografiji sodobne Koroške ====
{{Več slik
| direction = vertical
| total_width = 250
| image1 = Topographia Archiducatus Carinthiae modernae.png
| caption1 = Naslovni list albuma ''Topographia Archiducatus Carinthiae modernae''
| image2 = Topographia Carinthiae Salisburgensis.png
| caption2 = Naslovni list albuma ''Topographia Carinthiae Salisburgensis''
| footer = 
}}

Leta 1681 je Valvasor, kot je sam zapisal, iz vljudnosti segel po sosednji deželi [[Vojvodina Koroška|Koroški]].&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; ''[[Topographia Archiducatus Carinthiae modernae|Topografija sodobne nadvojvodine Koroške]]'' (Topographia Archiducatus Carinthiae modernae) je album z naslovnim in 223 drugimi bakrorezi koroških krajev in gradov. Izdaja je podobna kranjski ''Topografiji'' iz leta 1679 in besedilo je podobno urejeno.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt; Naslovni list je narisal Koch, v baker pa ga je vrezal Trost. V latinski pesmi Ritterja Vitezovića, ki se nahaja na začetku albuma je Valvasor prvič naslavljen z L.B. (liber baro), tj. kot baron, prvič pa je tudi omenjen kot stotnik pešcev z Dolenjske.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Besedila je natisnil Mayr v Ljubljani. Risar topografije je bil Valvasor, kot grafiki pa so sodelovali Trost Mungerstorff in Greischer.&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;Reisp (1983), str. 130&lt;/ref&gt; V primerjavi z Valvasorjevo kranjsko sodobno topografijo je koroška urejena bolj sistematično in dosledno, plošče so pravilno oštevilčene in večinoma podpisane.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 131&lt;/ref&gt; Obogatitev predstavljajo tudi grbi, ki jih pri kranjski sodobni topografiji ni. Valvasorjevo posvetilo v albumu ima zaradi izraza veselja do risanja in zaradi presenetljive misli o turizmu oz. kulturnem popotovanju poseben pomen:&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Med drugimi radostmi svobodnega, umetnost ljubečega srca mi je že mnogo let najbolj všeč risanje pokrajin, mest in stavb, kar se je v sedanjem času zelo razmahnilo v velik prid popotovanja željnih in v nič manjšo korist dežela, ker postanejo te z umetnimi risbami po naravi daleč naokrog znane ter se marsikomu vzbudi želja, da bi si oči poživil ob izvirniku, katerega črtež je poprej spoznal na papirju.|author=Janez Vajkard Valvasor}}Na izdajo koroške sodobne topografije se nanaša tudi ''[[Topographia Carinthiae Salisburgensis|Topografija salzburške Koroške]]'' (Topographia Carinthiae Salisburgensis),&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;Reisp (1983), str. 132&lt;/ref&gt; saj je Valvasor še istega leta iz predhodnega koroškega albuma izbral in ponatisnil 26 bakrorezov, ki predstavljajo posesti [[Nadškofija Salzburg|salzburške nadškofije]] na [[Vojvodina Koroška|Koroškem]].&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;Reisp (1983), str. 133&lt;/ref&gt; Izboru je dodal bakrorez z naslovom dela, kuenburškim grbom in vedutama [[Salzburg|Salzburga]] v ozdaju, ki ga je izrisal Koch in v baker vrezal Trost, ter latinsko posvetilo salzburškemu knezonadškofu [[Maksimilijan Gandolf Kuenburg|Maksimilijanu Gandolfu Kuenburgu]]; v tem posvetilu Valvasor prvič svojemu imenu doda kratico L.B.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; ''Topografija salzburške Koroške'' predstavlja zadnjo v grafičnem zavodu na Bogenšperku izdano topografijo.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;
[[Slika:Valvasor - Theatrum mortis humanae tripartitum.jpg|sličica|Prva stran dela ''Theatrum mortis humanae tripartitum''.]]

==== Theatrum mortis humanae tripartitum ====
Na Bogenšperku zadnja umetnostna izdaja je bilo svojevrstno delo z latinsko-nemškim naslovom in besedilom [[Theatrum mortis humanae tripartitum|''Prizorišče človeške smrti v treh delih'']] (Theatrum mortis humanae tripartitum), ki v treh delih prikazuje [[mrtvaški ples]] (1), različne vrste smrti (2) in muke pogubljenih (3).&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; Besedilo je bilo natisnjeno leta 1681 v Ljubljani, bakrorezi pa so bili natisnjeni na Bogenšperku. Knjiga je izšla leto kasneje pri Mayrju v Salzburgu. Po kronogramu, ki v knjigi da dvakrat letnico 1680 je razvidno, da je delo nastajalo tri leta.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;

== Raziskovanje domovine in okolice ==
Pestrost Valvasorjevih potovanj in zanimanj prikazujejo zapisi iz njegovega življenjskega dela ''Slave vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; V nasprotju s Schönlebnom, čigar delo je potekalo kabinetno, je bil Valvasor [[Empirizem|empiričen]] tip; z izjemo njega tedaj ni bilo na Kranjskem nikogar, ki bi vso deželo tolikokrat in tako podrobno prepotoval in se precej dobro seznanil z razmerami po različnih krajih; sam je za [[Gorenjska|Gorenjsko]] trdil, da mu je tam znan vsak konec, pot in stezica.&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;Reisp (1983), str. 143&lt;/ref&gt; Samo dolino nad [[Jesenice|Jesenicami]] je prepotoval več kot tridesetkrat.&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; Potoval je na konju skupaj s služabnikom in psom; za ježo je verjetno uporabljal kraške konje, saj jih v zapisih sam dostikrat hvali.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;

Tako se je leta 1673 v [[Iški turn|Iškem turnu]] srečal z baronom Janezom Adamom Engelshausnom s katerim je razpravljal o skrivnostnem jezeru, ki ga okoliški prebivalci včasih opazijo na [[Mokrec|Mokrcu]]. Istega leta je bil prisoten med kopanjem kristalov na nekem hribu blizu [[Turjak|Turjaka]].&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;Reisp (1983), str. 144&lt;/ref&gt;

Leta 1676 je pri Zavrhu našel devet funtov težek ahat, nekaj let pred tem pa pod Limbarsko goro na Moravškem prav tako lep ahat.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Prav tako je leta 1676 na prehodu čez Tržiško Bistrico opazoval moža, ki je čez vodo prenašal ljudi in med tem čez vodo prenesel [[Krošnjarstvo|krošnjarja]] z vso njegovo opremo.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Naslednjega leta je med [[Snežnik|Snežnikom]] in [[Lož|Ložem]] pri mlinarju ob Storžku videl 250 nasoljenih rac, ki jih je potoček občasno vrgel iz podzemlja.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Leta 1678 je bil prisoten med odprtjem groba prvega ljubljanskega škofa [[Žiga Lamberg|Žige Lamberga]].&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;

Leta 1679 je bil Valvasor v [[Benetke|Benetkah]], kjer se je, tako kot že na svojih mladostnih potovanjih, močno zanimal za magično zrcalo, v katerem posameznik vidi tisto, kar si želi videti.&lt;ref name=&quot;:82&quot;&gt;Reisp (1983), str. 154&lt;/ref&gt; Takšno zrcalo je tedaj videl v judovskem delu mesta in lastnik mu je kot povračilo za uslugo, da mu je Valvasor sporočil neko naravno skrivnost, povedal način priprave in naprave takega zrcala.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Pozval ga je, naj z besedami izrazi svoje želje. Valvasor je najprej skušal zrcalo slepiti, nato pa je v slovenskem jeziku, ki ga Jud ni razumel, izrekel željo, da bi v zrcalu videl svoj grad [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]], kar naj bi se nato zgodilo.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Sprva ni hotel sodelovati, ker je spoznal, da sodi to zrcalo med [[Črna magija|nigromantije ali črne umetnosti]] ter da se je zapletel v [[Pactum implicitum|''pactum'' ''implicitum'']], tj. zapleteno ali neočitno zvezo s hudičem, česar se je kasneje zelo kesal.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Poročilo o zrcalu je tudi vse, kar je znanega o Valvasorjevem potovanju v Italijo oz. Benetke leta 1679.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Leta 1680 je v samostanu na [[Osoje|Osojah]] na Koroškem opazoval zdravljenje s posebno čudežno kroglo, ki je pomagala s hudimi duhovi obsedenim, norim, gluhonemim in slepim.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Tega leta se je Valvasor zaradi nastajanja koroškega albuma precej zadrževal na Koroškem.&lt;ref name=&quot;:54&quot;&gt;Reisp (1983), str. 145&lt;/ref&gt;

Prav tako leta 1681 se je s posebno nalogo nahajal v Vojni krajini.&lt;ref name=&quot;:80&quot;&gt;Reisp (1983), str. 150&lt;/ref&gt; Dobro je poznal zlasti [[Senj]], kar je razvidno iz njegovih obsežnih in podrobnih poročil o Senjanih, posebno pa iz njegove izjave, da je tam videl dve hčeri nekega visokega turškega oblastnika, ki sta morali kot sužnji nabirati drva v gozdu.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt; Vsaj enkrat je potoval v Senj tudi z [[Reka, Hrvaška|Reke]] po morju, kar razberemo iz omembe neke nenavadne pečine v tistih krajih.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

Leta 1681 je pri gradu Bokalce našel čudovit jaspis.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; Leto kasneje je pod fužino [[Jurij Locatelli|Jurija Locatellija]] v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] videl, kako je skupina z enim metom mreže ujela nad 70 postrvi.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; Začetek avgusta 1683 je na Dolenjskem ogledal jamo pri gradu Rožek, na njenem dnu pa je našel za tisti letni čas veliko ledu.&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; V istem obdobju je bil v Dolenjskih Toplicah priča, ko je poletni vročini sledil silen naliv, zaradi katerega je narasel potok Sušica v katerem so plavale ribe, ki so jih vaščani na veliko lovili.&lt;ref name=&quot;:55&quot;&gt;Reisp (1983), str. 146&lt;/ref&gt;

=== Načrt za predor pod Ljubeljem ===
[[Slika:Predor Ljubelj-Valvasor.jpg|sličica|Valvasorjeva upodobitev predora nad Ljubeljem (vrh slike)]]
Leta 1575 je bil tik pod vrhom prelaza [[Ljubelj]] zgrajen krajši predor (dolžina 100 m), ki je bil eden prvih gorskih predorov v [[Evropa|Evropi]].

Nekje okoli leta 1679 je Valvasor izdelal za tiste čase nenavaden načrt za nov predor pod Ljubeljem na kranjsko-koroški deželni meji:&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 158&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;Reisp (1983), str. 159&lt;/ref&gt;
{{Citatni blok|text=Pred nekaj malega leti sem bil voljan, da bi spodaj ob vznožju napravil luknjo, tako veliko kakor zgoraj, ki bi se skoznjo dalo jahati in voziti; sem jo bil tudi že zmeril. Šla bi pri Sv. Ani v goro, ven pa bi prišla na drugi stranipri Sv. Lenartu in bi peljala čisto naravnost od vhoda do izhoda. Toda contagion ali kuga, ki se je razširila takrat na Dunaju, je to onemogočila. Zahteval sem namreč od Njegovega Ces. Veličanstva za trud in stroške večno mitnino poleg določenega prispevka, a to se v žalostnih in tesnobnih kužnih časih ni dalo doseči. Sicer pa bi bilo to splošno koristno delo in vsakomur znatno v pomoč, ker je treba vsako leto precej izdati za popravilo ceste, a pozimi ostane tam mnogo ljudi, kadar se trgajo plazovi, to je, kadar se sneg zgoraj proži in drsi navzdol. Čez goro je dve milji hoda, ena gor, druga dol; tako pa bi bilo skozi goro le polčetrt milje.|author=Janez Vajkard Valvasor|title=Slava vojvodine Kranjske}}
Ker Valvasor za svoj veliki načrt pri [[Leopold I. Habsburški|cesarju Leopoldu]] ni našel razumevanja in tudi ne denarja za njegovo uresničitev, vzrok naj bi bila kuga leta 1679, je kasneje misel na predor opustil, zaradi česar o načrtu ali predlogu ni veliko znanega.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; Iz Valvasorjevega zapisa v ''Slavi'' in drugih podatkov je razvidno, da bi bile dimenzije predora 12 čevljev (3,792 m) v višino in 9 čevljev (2,844 m) v širin (mere starega predora), v dolžino pa naj bi meril osminko milje, to je 927,55 m; nemška geografskamilja, ki jo je Valvasor uporabljal, je merila 7420,4 m.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Omenjena dolžina ne ustreza realnim razmerjem, saj je razvidno tudi to, da je Valvasor predor načrtoval precej nižje od današnjega, namreč v višini cerkva [[Cerkev sv. Ane, Ljubelj|sv. Ane]] in sv. Lenarta, in bi bil s tem tudi znatno daljši od današnjega, ki meri 1067 m.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor bil odprt šele leta 1964.&lt;ref name=&quot;:60&quot;&gt;Reisp (1983), str. 157&lt;/ref&gt;

=== Marijin steber in vlivanje tankih kipov ===
[[Slika:Iglesia de Santiago, Liubliana, Eslovenia, 2017-04-14, DD 01.jpg|sličica|Današnja podoba [[Marijin steber, Ljubljana|Marijinega stebra v Ljubljani]]]]
{{Glavni članek|Marijin steber, Ljubljana}}

V zahvalo za sijajno zmago nad Turki leta 1664 so kranjski deželni stanovi naročili postavitev spomenika, verjetno tudi iz želje slediti [[Gradec|Gradcu]], kjer je bil iz enakega razloga že postavljen Marijin steber.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;

Valvasor je napravil je načrt za spominski [[Marijin steber, Ljubljana|Marijin steber v Ljubljani]], vodil vse delo, posebej še modeliranje in ulivanje Marijinega kipa za steber po postopku, ki ga je sam iznašel.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Delo pa nikakor ni steklo; spodbudilo ga je verjetno šele dejstvo, da se je Kranjska leta 1679 srečno rešila kužne nevarnosti, ki je grozila iz sosednjih dežel.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Sprva so mislili, da bi kip izdelali v [[Benetke|Benetkah]], vendar ko je iniciativo prevzel Valvasor in s svojo iznajdbo tehnike vlivanja tankih kipov omogočil ulivanje kipa v celem kosu, so se stvari kljub finančnim težavam le premaknile.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;

Na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba, med jezuitskim kolegijem in gimnazijo, ki jo je Valvasor v mladosti obiskoval, so bili marca 1680 izkopani globoki temelji za spomenik.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt; Podstavek in spomenik sta bila napravljena po Valvasorjevem poprej izdelanem modelu; material za le-to je bil na različne načine zglajenega marmorja: steber iz pisanega, redkega marmorja v enem kosu, kapitel ali podstavek kipa na vrhu stebra pa iz belega genovskega marmorja.&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:74&quot;&gt;Reisp (1983), str. 160&lt;/ref&gt; Vrh stebra je stal kip Matere božje, ki ga je oblikoval umetnik Wolf Weisskirchner iz [[Salzburg|Salzburga]] in ga iz najboljše kovine, iz medi in bakra, vlil ljubljanski zvonar Krištof Schlag v svoji livarni pred Karlovškimi vrati 16. decembra 1681 ponoči med enajsto in dvanajsto uro srečno in brez najmanjše napake venem samem, osem čevljev visokem kosu pod neprestanim Valvasorjevim nadzorstvom.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; 27. marca naslednjega leta, ki je bil tedaj veliki petek, je zidarski mojster deželnih stanov Marcello Genovese podobo postavil.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; Na spodnjih štirih podstavkih so stali kipi [[Sveti Jožef|sv. Jožefa]], [[Sveti Leopold|sv. Leopolda]], [[Sveti Ignacij|sv. Ignacija]] in [[Frančišek Ksaverij|sv. Frančiška Ksaverija]] iz trdega sivega ali belega kamna.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt;

Na podstavku je bila vzidana plošča s posvetilom: Del Matrl Virgini statVs CarnloLIae pos eX Voto (Materi božji Devici postavili stanovi Kranjske po zaobljubi).&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; Kronogram izpričuje letnico 1682.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; Na nasprotni strani podstavka je bila po vsej verjetnosti pritrjena podobna plošča iz temnega marmorja, trenutno vzidana v steno cerkvene veže stranskega vhoda pod zvonikom, z besedilom:&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=&lt;div class=&quot;center&quot;&gt;D: Q: M:&lt;br&gt;
MARIAE DEIPARAE V:&lt;br&gt;
QUAE&lt;br&gt;
CONCEPTA SINE MACVLA ORIGINIS&lt;br&gt;
SVPPEDANEAE LVNAE TRIVMPHATRIX&lt;br&gt;
AN: MDC:LX:IV:&lt;br&gt;
OTTOMANICAM LVNAM A FINIBVS PATRIAE&lt;br&gt;
AVERRVNCAVIT&lt;br&gt;
VOTI REA&lt;br&gt;
PROVINCIAE CARNIOLIAE&lt;br&gt;
IVRATA EIVSDEM PVRAE CONCEPTIONIS&lt;br&gt;
PROPVGNATRIX M: P:&lt;br&gt;
ANNO M:DC:LXXXII:&lt;br&gt;
&lt;/div&gt;
(Mariji božji porodnici Devici, ki je bila spočeta brez izvirnega madeža, zmagovalka lune pod nogami, l.1664. otomansko luno od meja domovine odvrnila, je dežela Kranjska, dolžna po zaobljubi, njenega čistega spočetja prisežena prvoboriteljica, spomenik postavila l. 1682)}}

Iz priloženega bakroreza spomenika in iz velike panorame Ljubljane v ''Slavi vojvodine Kranjske'' je razvidno, da je spomenik s svojo višino presegel pritlične meščanske hiše v ospredju ob bregu Ljubljanice.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; Valvasor je bil deležen tudi izredne pohvale in nagrade deželnih stanov.&lt;ref name=&quot;:74&quot; /&gt; V zapisniku seje deželnega zbora dne 9. julija 1682 je zapisano: &quot;Gospod Valvasor je kip tako izredno pohvalno ulil, da vzbuja pri vseh tujcih občudovanje in presega druge kipe. Delo bo hvalilo mojstra mnogo sto let.&quot;&lt;ref name=&quot;:75&quot;&gt;Reisp (1983), str. 161&lt;/ref&gt; V nadaljevanju seje so mu priznali nagrado 600 goldinarjev iz rednih sredstev in 900 goldinarjev iz dohodkov Mirne.&lt;ref name=&quot;:75&quot; /&gt; Odpisali so mu tudi davčne terjatve od njegovih gospostev do konca leta 1682. Poravnali so mu tudi materialne stroške glede spomenika.&lt;ref name=&quot;:75&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:75&quot; /&gt;

==== Postopek vlivanja ====
Na Marijin kip se navezuje poročilo o Valvasorjevi iznajdbi posebnega načina ulivanja kovinskih predmetov oziroma tankih kipov iz kovine.&lt;ref name=&quot;:75&quot; /&gt; Zapleteni postopek je tehnično obširno in podrobno razložil v besedi in s priloženo skico [[Pan|Panovega]] kipa v pismu [[Kraljeva družba|Kraljevi družbi]] v London 29. avgusta 1686, o tej iznajdbi pa govori tudi [[Thomas Gale]] v svojem nedatiranem pismu Valvasorju.&lt;ref name=&quot;:75&quot; /&gt;

Postopek je bil publiciran v najstarejšem znanstvenem listu na svetu, v številki 186 družbinega glasila ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Filozofski spisi]]'', ki je izšla v Londonu leta 1687 v [[Angleščina|angleškem]] [[Angleščina|jeziku]], zatem pa še v prvem znanstvenem časopisu Nemčije, [[Acta Eruditorum]], v [[Leipzig|Leipzigu]] leta 1692 v [[Latinščina|latinskem jeziku]].&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Pri iznajdbi gre za ulivanje kovinskih kipov, od majhnih do velikih, v enem kosu, na način in po postopku, ki do tedaj ni bil v rabi.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Za vlivanje je Valvasor uporabljal [[Med (kemija)|medenino]], tj. [[baker]] z dodatkom {{Okoli}} 1/3 ali več [[Cink|cinka]], odvisno od velikosti kipa.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Praktično je po tem postopku izdelal do devet geometričnih čevljev visok kip, menil pa je, da bi lahko srečno ulil tako velikega, kakor bi ga kdo želel.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; V sklepu pisma je zato govor o še enem zanimivem načrtu, namreč o tem, da bi po istem postopku ulil kip cesarja [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I.]] [[Konjeniški kip|na konju]] v nadnaravni velikosti, o čemer se je že dogovarjal z deželnimi stanovi Kranjske.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Seveda bi se moglo to zgoditi, kot pravi, &quot;če bi mi Bog podaljšal življenje in če bi bili boljši časi glede našega nemirnega soseda, to je, Turka.&quot;&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Načrt ni bil uresničen, ne glede na vse pa o kvaliteti njegove iznajdbe že tristo let priča Marijin kip v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

== Stotnik dolenjskih pešcev ==
[[Slika:Janez Vajkard Valvasor (Ivan Franke).jpg|sličica|[[Ivan Franke|Franketov]] portret Valvasorja (1875)]]
Leta 1680 so [[deželni stanovi]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] Janeza Vajkarda Valvasorja imenovali za [[Stotnik|stotnika]] pešcev [[Dolenjska|Dolenjske]]. Njegov prijatelj [[Pavao Ritter Vitezović|Ritter Vitezović]] ga kot stotnika prvič naslavlja v pozdravni latinski pesmi v ''Topografiji sodobne nadvojvodine Koroške'', ki je izšla v začetku leta 1681.&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;Reisp (1983), str. 163&lt;/ref&gt; To vojaško funkcijo oz. čin, s katerim je bilo zvezano tudi neko plačilo iz deželne blagajne, je Valvasor obdržal nekako deset let.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

Službo stotnika pešcev dolenjskega dela Kranjske, tj. vojske oz. posebnih enot, ki so bile sklicane ob nevarnosti izmed podložnikov po posebni izbiri (vsak 10., 20., 30. ali 50. mož) in organizirane po posameznih delih oz. četrtih dežele, so kranjski stanovi zaupali Valvasorju gotovo zaradi odlične vojaške šole, katere je bil deležen v enotah pod poveljstvom grofa [[Nikolaj VII. Zrinjski|Nikolaja VII. Zrinjskega]], kasneje pa še v kraljevskem švicarskem pehotnem regimentu v [[Francosko kraljestvo|Franciji]].&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt; Valvasorjevo vojaško znanje je bilo temeljito ne zgolj zaradi dobrega poznavanja Kranjske, temveč bolj zaradi poznavanja njenih mejnih območij, npr. [[Vojna krajina|Vojne krajine]], ter zaradi dobrega obvladanja [[Kartografija|kartografije]].&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;

=== Vojaški pohod na Štajersko ===
Kot stotnik dolenjske ali spodnje četrti je moral Valvasor leta 1683 prekiniti študij in pisateljsko delo za tri mesece. Za zavarovanje vzhodnih [[Vojvodina Štajerska|štajerskih]] meja proti upornim Ogrom pod grofom Batthyányjem in Turkom, ki so v glavni smeri udara pod vodstvom velikega [[Vezir|vezirja]] [[Kara Mustafa Paša|Kara Mustafe]] z ogromno armado oblegali [[Dunaj]], so Štajerci prosili Korošce in Kranjce za pomoč.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;Reisp (1983), str. 164&lt;/ref&gt; Kranjski stanovi so po načelu vzajemnosti med tremi sosednjimi deželami, ki se je izoblikovalo skozi stoletja, poslali Štajerski v pomoč 400 strelcev.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Poveljstvo nad deželno odpravo je v tem primeru prevzel Valvasor kot eden izmed četrtnih stotnikov.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; V naglici je 7. avgusta ob 14.00 krenila iz Ljubljane pod dvema zastavama v barvah dežele oziroma deželnih stanov, modri in rumeni.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; V hitrem pohodu so dosegli [[Lipnica, Avstrija|Lipnico]], kjer je s 50 možmi ostal podpoveljnik Portner, in [[Wildon]], kjer je bil Valvasor tudi s 50 možmi; preostali so se utaborili po krajih na graškem polju.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Med potjo je prišlo do spora z vojnimim podpoveljnikom štajerskih deželnih stanov v četrti med [[Mura|Muro]] in [[Drava|Dravo]] Francem Ignacijem Seifridtom pl. Ehrnfridtom, Valvasor pa je na žalitve odgovoril z besedo in dejanjem; dopisovanje o tem se je zavleklo v naslednje leto.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Sporno je postalo tudi vprašanje, kdo lahko daje Valvasorju in deželni odpravi ukaze. O zadevah je Valvasor obvestil deželne stanove v Ljubljani s pismom, ki ga je v Wildonu napisal 17. avgusta.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;

{{Več slik
| align = left
| image1 = Valvasorjevo pismo kranjskim deželnim stanovom (Wildon, 17. 8. 1683) (1).png
| image2 = Valvasorjevo pismo kranjskim deželnim stanovom (Wildon, 17. 8. 1683) (2).png
| footer = Valvasorjevo pismo kranjskim deželnim stanovom, napisano 17. avgusta 1683 v Wildonu.
}}

Od štajerskih deželnih stanov je nato dobil povelje, naj krene proti [[Fürstenfeld|Fürstenfeldu]] s ciljem, da reši [[Radgona|Radgono]] in gradove v okolici Fürstenfelda.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Po razporedu sta šla s 100 možmi praporščak Volf Albreht Schwab, ki je bil v teh enotah drugi po činu, in podstotnik ali podpoveljnik Janez Krištof Portner s 75 možmi na [[Burgau]], Baron Ferdinand Deleo z enakim številom vojakov na [[Neudau]], na [[Hohenbruck]] poročnik s 30, na [[Kapfstein]] stražmojster z 10 in na [[Heimfeld]] narednik s prav tako 10 možmi.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Valvasor je šel proti Fürstenfeldu s 100 možmi in zasedel omenjene kraje na štajersko-ogrski meji, tudi s kranjskimi posadkami.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; V Fürstenfeld, kjer je bila zaradi udarca strele v smodniški stolp utrdba delno razdejana, je prišel 24. avgusta okoli 14.00, ravno ko so odhajale cesarske čete in se je po poročilih ujetnikov bližalo 6000 Turkov s 13 topovi, da bi se združili s 5000 pred Fürstenfeldom utaborjenimi Batthyányjevimi možmi.&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;Reisp (1983), str. 167&lt;/ref&gt; Zaradi časti kranjskih deželnih stanov je imel Valvasor v tej težki situaciji namen vztrajati, kolikor bi se dalo.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

Valvasor je dal porušiti most pri vratih, ko pa so se začeli bližati uporniki in požigati že v predmestju, so zbežali vsi meščani, tako da je ostalo le 17 ostarelih in 4-5 žensk.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Nato je dal streljati na upornike z največjim topom. V tem sta upornike hrabro napadla grof Karel pl. Saurau, polkovnik [[Dragonci|dragonskega]] polka, in podpolkovnik grof Dietrichstein z Metternichovim polkom [[Kirasirji|kirasirjev]] ter jih okoli 300 pobila.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Tisto noč je na štajerski strani zgorelo več vasi, naslednje dni pa so za povračilo plenili in požigali po Batthyányjevem ozemlju.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

2. septembra so s svojimi enotami prišli polkovnik štajerskih deželnih stanov, baron Stadel, vicegeneral Slavonske krajine, grof Trautmannsdorff, in polkovnik v Ivaniću, grof Thurn, z nekaj tisoč Hrvati; tedaj je šel tudi Valvasor z njimi nad sovražnika.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Ko se je zdelo, da bodo uporniki napadli [[Hartberg]], se je Valvasor 15. septembra s 100 možmi, ki jih je imel pri sebi, in s 100 možmi, ki so bili v Radgoni, premaknil proti Hartbergu in ostal tam, dokler nevarnost ni minila.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
[[Slika:Izkaz o opravljeni vojaški službi (Valvasor).png|sličica|Valvasorjev izkaz o opravljeni vojaški službi.|400x400px]]
V zadnjih dneh oktobra se je na pomoč poslana kranjska odprava vračala domov prek [[Gradec|Gradca]], kjer je dobil ves poveljniški sestav osebno iz rok deželnega predsednika Štajerske Herbarda Turjaškega denarna darila štajerskih stanov. V Ljubljano je prispela 1. novembra.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Poveljnik Valvasor je nato izročil svojim možem tiskane izkaze ali spričevala,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; v katerih potrjuje, da so hrabro opravili vojaško službo in jih zato priporoča oblastnikom in odličnikom v blagohotno naklonjenost.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; S tem se je tudi zanj vojaška aktivnost končala, vendar je bil leta 1688 še naveden v seznamu plemiških jezdecev pod rumenim praporom, ki bi v primeru potrebe nastopili proti upornim podložnikom gospostva Smlednik na Gorenjskem, vendar do tega ni prišlo.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;

== Obdobje 1684–1688 ==
Leta 1684 je Valvasor na Bogenšperku izdal zemljevidno karto Kranjske, leto kasneje pa še dva zemljevida, karto Koroške in karto Hrvaške.&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;Reisp (1983), str. 137&lt;/ref&gt; V tem obdobju je tudi tematsko uredil [[Iconotheca Valvasoriana|zbirko {{Okoli}} 8000 umetniških grafičnih listov]], ki je bila že pred tem v okviru njegove knjižnice, 18 zvezkov, katerih tiskane naslove je verjetno izdelal ljubljanski tiskar Jožef Tadej Mayr.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;Reisp (1983), str. 104&lt;/ref&gt; Zbirka raznovrstnih lesorezov, bakrorezov in risb nad 400 starih mojstrov iz mnogih dežel je vsebinsko pestra. Obsega motive iz stare in nove zaveze, življenja svetnikov in puščavnikov, noše, grbe, zemljevide, arhitekturo, topografijo, prikaze ljudskega življenja, bitke, lov in ribolov, naravo, ljubezenske motive iz Ovida in portrete znamenitih oseb.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Deloma so izraz Valvasorjevega osebnega odnosa do sodobne umetnosti, saj vsebujejo originale ali kopije del tedaj znanih umetnikov; bogato sta zastopana npr. [[Jacques Callot]] in [[Albrecht Dürer]]. 17. zvezek je zanimiv, ker je nastal po Valvasorjevih osebnih zvezah; v njem so originali njegovega risarja Janeza Kocha, Nizozemca Almanacha, Jerneja Ramschüssla, Justusa van der Nypoorta in drugih.&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;

=== Potovanja in raziskovanja ===
[[Slika:Valvasor ob izviru Bilpe.png|sličica|Valvasor s služabnikom in psom ob izviru [[Bilpa|Bilpe]].]]
Leta 1683 je bil Valvasor ponovno v tujini, tokrat v [[Nadvojvodina Avstrija|Avstriji]] in v [[Sveto rimsko cesarstvo|rajhu]].&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Tedaj mu je na [[Dunaj|Dunaju]] neki g. Hofmann poklonil kristalno kroglo, v kateri je neki češki čarovnik, preden je bil sežgan, lahko pokazal vsakemu to, kar sl je zaželel videti. V [[Nürnberg|Nürnbergu]] pa je imel takrat o podobnih zadevah razgovor z nekim dobrim prijateljem.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Mogoče je bilo to potovanje povezano tudi z dogovori o natisu del, ki jih je imel v načrtu.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;

Leta 1684 se je Valvasor brez spremstva in z voščeno svečo spustil zelo globoko v neko luknjo ob vasi [[Peče na Moravškem]].&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; Po njegovem mnenju se ta jama razteza skozi [[Limbarska gora|Limbarsko goro]] do [[Blagovica|Blagovice]]. V jami je našel fosilne t.i. &quot;kačje jezike&quot; (glosopetri), ki so sicer značilni za [[Malta|Malto]]; praznoverni kmetje so verjeli, da gre za hudičeve kremplje.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; Iz jame je prilezel brez razsvetljave, saj mu je sveča ob spodrsljaju v jami ugasnila.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;

Istega leta je Valvasor spremljal nekega Angleža in dva Holandca, katerim je poleg raznih deželnih znamenitosti pokazal tudi jami v [[Postojnska jama|Postojni]] in [[Predjama (jama)|Predjami]].&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; 23. junija je v prisotnosti grajskega kaplana, katerega mu je kot spremstvo dodelil baron Janez Franc Rosetti zgradu Školja, in svojih služabnikov želel prepričati o posebnih lastnostih nekega oreha v vasi Lokev na meji med Kranjsko in [[Goriška (grofija)|Goriško]].&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; Drevo naj bi do tedaj ostalo suho, na kresno noč ozelenelo, cvetelo in rodilo sadove v velikosti kot druga drevesa; domačini to drevo imenujejo &quot;Svetega Jana oreh&quot; (Suetiga Juuana Orch).&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; Orehovo drevo, pod katerim je prebil vso noč, je bilo sicer že tri dni deloma zeleno, vendar je v kresni noči zares ozelenelo, sadovi pa so bili majhni.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt; O čudnih lastnostih drevesa kljub temu ni dvomil.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;
[[Slika:Valvasor - Vrhnika.jpg|levo|sličica|Valvasorjeva upodobitev Vrhnike]]
Naslednjega dne, 24. junija 1684, je Valvasor na poti iz Lokve domov prenočil v bližini [[Logatec|Logatca]]; od tamkajšnjih kmetov je zvedel za nek studenec, o katerem je sicer že bral pri [[Martin Bauzer|Bavčerju]] in Schönlebnu, ki teče le ob določenih urah dneva in noči, sicer pa tedaj ko se ga posameznik dotakne.&lt;ref name=&quot;:56&quot;&gt;Reisp (1983), str. 147&lt;/ref&gt; K studencu se je odpravil takoj naslednji dan v spremstvu dveh kmetov.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Obdržal je le svojega konja, svoje služabnike pa je poslal naprej na [[Vrhnika|Vrhniko]].&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Pot ga je vodila po prostrani divjini in visokih hribih do samotne kmetije, od koder jih je do naslednje kmetije peljala neka ženska.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Gospodar slednje kmetije je vedel za omenjeni studenec in jih odvedel tja.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Odprava je sicer prišla do vode v kraju Stari mlin ali Pri starem mlinu, imenovane Bela, vendar zaradi kamenja, ki se je utrgalo in zadelalo studenec, poskusa ni bilo mogoče izvesti.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Ker pri sebi ni imel potrebnega orodja, ljudi pa zaradi nedelje ni želel gnati k delu, je odnehal.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Kljub vsemu je med potjo do Vrhnike o studencu spraševal najrazličnejše ljudi; izvedel je, da naj bi ta voda imela zdravilen učinek na ljudeh in živini. Nenavadno obnašanje izvira naj bi povzročal zmaj, ki naj bi se nahajal v gori in ima studenec po njem ime, v potrdilo pa so mu povedali, da so mlade zmaje pri vodi že kdaj ujeli.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Valvasorja ta razlaga ni prepričala, ni pa spoznal, da govorijo o posebni naravni posebnosti dežele, [[Človeška ribica|človeški ribici ali močerilu]]; Valvasorjev zapis je prvi o tej živali.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Valvasor se s samim povpraševanjem ni zadovoljil in tako se je 11. septembra ponovno odpravil v Stari mlin, kjer so mu očistili luknjo in studenec je lahko preveril; izpeljal je precipitiranje in druge observacije, meritev naklona odprtine in ugotovil, da v notranjosti deluje sifon ali natega, zaradi česar izvir deluje po principu rarefakcije.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Glede zdravilnih učinkov je menil, da bi jih utegnilo biti še več, če bi jo prav in natančneje preučili, žal pa je znana le okoliškim prebivalcem in še ti se zanjo bolj malo zmenijo.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Decembra 1684 je v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]] ponovno spremljal tujega popotnika, Francoza.&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;

Leta 1685 je bil ponovno v Nemčiji in tu v dveh krajih z začudenjem naletel na nekatere ljubitelje kemije, med katerimi je prevladovalo mišljenje, da imajo [[Kranjska|Kranjci]], kot bi izhajalo iz njihovih objavljenih knjig, v posesti [[kamen modrosti]] oz. da so zelo napredovali v tej smeri.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt; Kot oster nasprotnik vere v obstoj kamna modrosti je Valvasor izrabil priložnost za zbadljiv napad na tovrstna prizadevanja.&lt;ref name=&quot;:82&quot; /&gt;
[[Slika:Valvasor - Dvorec Soteska (2).jpg|sličica|Valvasorjeva upodobitev dvorca Soteska]]
Valvasor poroča, da je leta 1686 našel [[ahat]] pri gradu Soteska.&lt;ref name=&quot;:59&quot;&gt;Reisp (1983), str. 149&lt;/ref&gt; Jeseni 1687 je v Vrhovem pod Gorjanci, kjer se je poleti istega leta drugič oženil, opazil pri gradu indijsko zelišče, ki mu v [[Kraljevina Anglija|Angliji]] in [[Francosko kraljestvo|Franciji]] pravijo &quot;dutroa&quot;, v [[Španija|Španiji]] in na [[Kraljevina Portugalska|Portugalskem]] pa je zaradi omame in blodnjav čutov, ki jih povzroča, strogo prepovedano.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; Dotično zelišče naj bi nekaj let pred tem v Vrhovem povzročilo pravo zmedo med služinčadjo, ko so ga po pomoti pomešali med hrano.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; Jeseni 1687 je bil ponovno in verjetno še zadnjič na Hrvaškem, kar tudi omenja v enem od svojih pisem Kraljevi družbi v London.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

Čeprav ni bil lovec, se je udeležil lova na polhe, da bi o tej živali lahko natančneje poročal.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt; Ukvarjal se je tudi s pripravljanjem &quot;vodnega magneta&quot; iz jelševega lesa, tj. z iskanjem vode z bajanico.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

=== Opisovanje jam in gora ===

==== Jame ====
Za [[Cerkniško jezero|Cerkniškim jezerom]] so bile podzemeljske jame kot posebna znamenitost [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] vzporedno področje Valvasorjevega intenzivnega dolgoletnega raziskovanja, z njegovim številom obiskanih slovenskih jam se namreč tja do srede 19. stoletja nihče ni mogel primerjati.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;
[[Slika:Valvasor - Predjamski grad.jpg|sličica|Valvasorjeva upodobitev Predjamskega gradu]]
Kot sam pripoveduje je prišel v Kompoljski in Podpeški jami do podvodnih jezer, ki so mu zaprla nadaljnjo pot, prodrl v jami pri izviru [[Krka|Krke]] skoraj miljo, v [[Postojnska jama|Postojnski jami]], za katero je menil, da je bolj vredna ogleda kot [[egipčanske piramide]],&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 213&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 215&lt;/ref&gt; pa dobri dve milji daleč v notranjost in ni vedel za nikogar, ki bi bil prišel dlje kot on, da je bil v Malograjski jami samo četrt milje od vhoda, prehodil celo miljo dolgo Predjamo do konca, v jami pri Socerbu le s težavo sestopil v zgornji dve nadstropji, pač pa se v [[Rakov Škocjan|Rakovem Škocjanu]] peljal v majhnem ribiškem čolnu v jamo [[Rak (jama)|Rak]], kamor ponika reka Jezero.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

Živo se je zanimal tudi za nevihtne ali hudourne jame in luknje, za toplice in slatine.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt; Spustil se je tudi na dno jaškov idrijskega [[Živo srebro|živosrebrnega]] rudnika.&lt;ref name=&quot;:80&quot; /&gt;

==== Gore ====
[[Slika:Triglav Oryctographia Carniolica 1778.jpg|levo|sličica|Najstarejša znana upodobitev Triglava, nastala ok. 100 let po Valvasorju]]
Valvasor je za kranjske visoke gore med katere spadajo [[Triglav|Krma (Triglav)]], [[Stol, Karavanke|Stol]], Bistriški snežniki, [[Nanos]] in posebno še [[Vojak (Učka)|Učka]], zapisal, da so znane med botaniki in nabiralci korenov iz raznih dežel zaradi imenitnih zelišč.&lt;ref name=&quot;:81&quot;&gt;Reisp (1983), str. 151&lt;/ref&gt; Verjel je, da bi kdor bi se potrudil in pogumno raziskoval, v visokih gorah odkril še marsikatero čudovito in opazovanja vredno stvar.&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt; V obdobju [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], so Valvasorjevo misel glede odkritij v gorah začeli uresničevati rudarski zdravnik [[Giovanni Antonio Scopoli]], botanik baron [[Karel Zois]], raziskovalec profesor [[Balthasar Hacquet|Baltazar Hacquet]] in drugi, katerim Valvasorjeva dela niso bila tuja.&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt;

Valvasor daje velik poudarek tudi estetskim vrednotam gorskega sveta:&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt; po Valvasorju je [[Kum]] je kralj dolenjskih gora, saj kot kralj gleda iz svoje silne višine v daljavo, ne samo na [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]] in [[Vojvodina Koroška|Koroško]], ampak tudi na [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaško]] in v [[Osmansko cesarstvo|Turčijo]] (del Hrvaške pod turško okupacijo); s &quot;Telezuercha&quot; pri Bogenšperku, današnjega Felič vrha pri vasi Javorje, se vidi, kakor praviloma pri vseh viskoih vrhovi, v Turčijo in tudi sicer je od tam lep razgled; hrib Ločnik pri Turjaku je na pogled izredno lep, z njega se vidi daleč naokoli; tako lepega razgleda kot z [[Ljubelj|Ljubelja]] ni videl v nobeni deželi, izvrsten pa je tudi razgled s Stola, od kjer se vidi polovica [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi polovica Koroške – na Kranjskem se od tam vidi [[Kranj]], [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Kamnik]] itd., na Koroškem pa [[Celovec]], [[Beljak]], [[Šentvid ob Glini|Št. Vid]], Vrbo, Trg …&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt;

Leta 1687 je Valvasor zmeril visoko snežno gorovje blizu [[Liburnija|Liburnije]], toda še na [[Vojvodina Kranjska|Kranjskem]], mišljen je [[Snežnik|Snežnik na Notranjskem]], in ugotovil višino 7816 čevljev, prav tako je zmeril Bistriške snežnike ([[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniške ali Savinjske Alpe]]), ki so po njegovih meritvah visoki 10.274 čevljev.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; Zapisal je, da ne dvomi, da so nekateri kranjski snežniki še daleč višji od omenjenih, vendar ko je bil na [[Gorenjska|Gorenjskem]] v njihovi bližini, ni imel s seboj matematičnih instrumentov.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; V Kamniških Alpah je pobliže spoznal dolino [[Kamniška Bistrica (reka)|Kamniške Bistrice]] do njenega izvira, zato navdušeno opisuje slapove, čudovito skalovje in naravni skalnati most, torej tesen Predoselj.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;

=== Cerkniško jezero ===
{{Več slik
| direction = vertical
| total_width = 250
| image1 = Enhanced Acta Eruditorum - XIII slovenia geografia, 1689 – BEIC 13398218.jpg
| image2 = Cerkniško jezero s sifoni-Valvasor.jpg
| footer = Valvasorjeva upodobitev Cerkniškega jezera in ponazoritev njegovega delovanja
}}

[[Cerkniško jezero]], do katerega je z Bogenšperka potoval poldrugi dan prek neravnega, divjega in visokega gorovja, je kot naravni fenomen Valvasor zavzeto raziskoval v letih 1684 in 1685 in se zato velikokrat tam zadrževal.&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;Reisp (1983), str. 148&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt;

Cerkniško jezero je bilo kot svetovno naravno čudo raziskovano in opisovano s strani mnogih učenjakov pred Valvasorjem, ki jih na začetku svoje razprave tudi sam našteva, vendar je njegov vsestransko privlačni in obsežni popis največ pripomogel k povečanju zanimanja.&lt;ref name=&quot;:57&quot;&gt;Reisp (1983), str. 216&lt;/ref&gt; 

Valvasor si je razlagal, da delovanje jezera omogočajo podzemeljske votline oz. dovajalna jezera v Javornikih in podzemeljsko jezero pod Cerkniškim jezeriščem, ki na precej zapleten način prek nateg ali sifonov povzročajo polnjenje in praznjenje jezera in druge pojave.&lt;ref name=&quot;:58&quot;&gt;Reisp (1983), str. 215&lt;/ref&gt; Tako je v osnovi pravzaprav prevzel teorije starejših avtorjev. Za zgled in dokaz je jemal pojave v Postojnski in predvsem Podpeški jami:&lt;ref name=&quot;:58&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Ta (Podpeška) jama je moj ščit in obramba zoper vse tiste, ki o stvari sodijo, čeprav je ne razumejo, in dvomijo o delovanju Cekniškega jezera, kakor sem ga opisal, in o možnosti, da je v zemlji toliko naravnih jezer, kanalov in nateg, ki tako učinkujejo.|author=Janez Vajkard Valvasor}}

24. avgusta 1685 je bil naprisoten pri lovu v jami [[Vodonos]] in tega dne videl na tem kraju tudi opazoval, kako je mož s svojo naravno vodo, ki se destilira v telesu, odstranil ženski prisesano [[Pijavke|pijavko]].&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; 1. oktobra 1685 je v Valvasorjevi prisotnosti ribič Jernej Roženta izvedel poskus s klicanjem pijavk v jamah Narti in Pijavice, 18. oktobra pa je bil Valvasor z njim pri jami [[Velika bobnarica|Veliki bobnarici]]; na nebu je grmelo in v jami se je kot posledica možnega drugega izhoda iz jame v pusto divjino Javornika slišalo močno bobnanje.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Ker je obstajala nevarnost narasle vode, sta z ribičem stopila v čoln in s težavo prišla na suho.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Tedaj je Valvasor opazil, da brizga voda iz jame Suhadolice z veliko silo in meče ven mnogo črnih, skoraj golih in slepih rac, ki so plavale na gladini.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt;

Po tem, ko je v glasilu [[Kraljeva družba|Angleške kraljeve družbe]] ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Filozofski spisi]]'' prebral članek o Cerkniškem jezeru, je 3. decembra 1685 s Kraljevo družbo stopil v stik.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt; Družba je Valvasorja cenila in ga za opis Cerkniškega jezera leta 1687 izvolila v svoje članstvo, kar je bilo tudi edino formalno priznanje, ki ga je Valvasor kdaj dobil za svoje polihistorsko delo.&lt;ref name=&quot;:62&quot;&gt;Reisp (1983), str. 170&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt;

Valvasor je s svojim popisom je za Cerkniško jezero spodbudil tudi nove raziskovalce z mnogih krajev, prvi za Valvasorjem pa je bil domačin [[Franc Anton von Steinberg|Franc Anton Steinberg]], ki je napisal o jezeru samostojno monografijo.&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt; Kljub velikim prizadevanjem in vsestranskem opazovanju tako Valvasorju kot njegovim predhodnikom in kasnejšim raziskovalcem ni uspelo povsem pojasniti vsega, kar se dogaja v jezeru in pod njim.&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt;

=== Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške ===
{{Glavni članek|Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške}}

{{Več slik
| align = left
| total_width = 300
| image1 = Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa - illustration.jpg
| image2 = Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa (title page).jpg
| footer = Uvodna alegorična podoba Koroške in naslovni list ''Popolne topografije stare in sodobne nadvojvodine Koroške''
}}
V sklopu velikega načrta, ki je vključeval izid dveh del, topografije [[Vojvodina Koroška|Koroške]] in ''Slavo vojvodine Kranjske'', je bila leta 1688 natisnjena [[Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške|''Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške'']] (Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae et modernae completa), ki je izšla v [[Nürnberg|Nürnbergu]] pri [[Wolfgang Moritz Endter|Wolfgangu Moritzu Endterju]].&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 187&lt;/ref&gt; Začetnem delu, katerega tvorijo naslovna alegorija Koroške, naslovni list, posvetilo koroškim deželnim stanovom, pozdravni pesmi Ritterja Vitezovića in Franciscija ter zemljevid Koroške in panorama Celovca, sledi 264 listov z uvodnim opisom dežele in po abecedi razvrščenimi podobami in opisi krajev.&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;Reisp (1983), str. 188&lt;/ref&gt; Pri bakrorezu so sodelovali Mungerstorff, Trost, Greischer in Schnabell.&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Vsebino besedila je Valvasor črpal iz [[Annales Carinthiae|''Annales Carinthiae'']], ki jih je po delu [[Mihael Gothard Kristalnik|Mihaela Gotharda Kristalnika]] napisal [[Hieronim Megiser]].&lt;ref name=&quot;:64&quot;&gt;Reisp (1983), str. 192&lt;/ref&gt; V tej topografiji se prvič kot Valvasorjev sodelavec pojavi [[Erazem Francisci]], ki je poleg objave pozdravne pesmi v tem delu opravil tudi jezikovno redakcijo in uredniško delo s tiskarno.&lt;ref name=&quot;:64&quot; /&gt;

=== Velika grbovna knjiga ===
{{Glavni članek|Velika grbovna knjiga}}

{{Več slik
| align = 
| total_width = 300
| image1 = Opus insignium armorumque - cover.jpg
| image2 = Opus insignium armorumque - naslov.png
| footer = Uvodna alegorična podoba rodbine Habsburg in naslovni list ''Velike grbovne knjige''
}}

Valvasor in sodelavec Ramschüssl sta med letoma 1687 in 1688 pripravila bogato iluminirani unikatni rokopis z naslovom [[Velika grbovna knjiga|''Velika grbovna knjiga'']] (Opus Insignium Armorumque), ki vsebuje 2041 grbov plemiških družin, mest, trgov in cerkvenih institucij Kranjske, Štajerske in Koroške in predstavlja zgodovinsko najpomembnejše delo na področju heraldike nastale v slovenskem prostoru in obenem osrednji vir moderne heraldike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predstavitev|url=https://www.dezela-kranjska.si/velika-grbovna-knjiga/predstavitev|website=www.dezela-kranjska.si|accessdate=2025-09-08|archive-date=2025-06-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250615185500/http://dezela-kranjska.si/velika-grbovna-knjiga/predstavitev|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z različnimi kategorijami “rodov, ki še živijo na Kranjskem” ali “so izumrli” ali “cvetijo v drugih deželah”, delo zajema preteklost in opozarja na dinamiko spreminjanja plemstva; plemstvo Valvasorjevega časa (druge polovice 17. stoletja) je že močno drugačno kakor plemstvo srednjega in zgodnjega novega veka (13.–16. stoletje), a hkrati sorodno ali sorodstveno krepko povezano.&lt;ref name=&quot;:89&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Heraldica Slovenica|url=https://www.heraldica-slovenica.si/dejavnost/2024/predavanjeweiss.php|website=www.heraldica-slovenica.si|accessdate=2025-09-08}}&lt;/ref&gt;

=== Osebno življenje ===

==== Družinski dogodki ====
Leto 1687 je Valvasorja zaznamovalo s tako veselimi kot žalostnimi družinskimi dogodki; marca sta mu v obdobju nekaj dni umrla zapored dva sinova.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Nekaj tednov po smrti najmlajšega sina mu je 25. aprila umrla še žena Ana Rozina, ki je v skoraj petnajstletnem zakonu kot žena, mati in grajska gospodarica sama nedvomno veliko prispevala k delom, ki so bila tedaj ustvarjena ali tik pred nastankom.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Valvasorju so od družine ostali še ne devetletna hči ter od sinov osemletni [[Alojzij Valvasor|Volf Vajkard]], štiriletni Janez Ludvik in triletni Janez Volfgang Engelbert.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Slabe tri mesece kasneje se je Janez Vajkard 20. julija 1687 ponovno poročil, tokrat z baronico [[Ano Maksimilo Zetschker]].&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Poroka se je odvila v kapeli [[Anton Padovanski|sv. Antona Padovanskega]] na gradu Vrhovo pod Gorjanci.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Ob tej priložnosti je Valvasorju stari prijatelj Pavel Ritter Vitezović poslal čestitko v verzih, katero je Valvasor tako cenil, da jo je kasneje objavil v ''Slavi vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;

==== Verska romanja ====
Valvasor se je večkrat odeležil cerkvenih proščenj in romanj. Tako je večkrat na Jakobovo nedeljo na [[Zasavska Sveta gora|Zasavski Sveti gori]] prisostvoval pogostitvi, katero je po običaju [[Rovišče, Zagorje ob Savi|roviški]] župan pripravil svojemu deželnosodnemu gospodu z Lebeškega gradu.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; 29. avgusta 1688 se je Valvasor udeležil vsakoletnega romanja na [[Kum]] na Jernejevo nedeljo.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt; V splošnem so cerkvena praznovanja in podobni ljudski shodi dali Valvasorju večjo možnost, da se seznani z raznimi običaji in ljudmi, ki so ob takih prilikah prihajali v množicah od blizu in daleč.&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;

== Stik s Kraljevo družbo ==
Povod za navezavo stikov s [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo za izboljšanje naravne vednosti]] je bila v družbinem glasilu ''[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Filozofski spisi]]'' objavljeno poročilo o [[Cerkniško jezero|Cerkniškem jezeru]] in [[Rudnik Idrija|Idrijskem rudniku]], ki ga je napisal član družbe, dr. med. [[Edward Brown]], ki je po interesu in naročilu družbe potoval po severni, srednji in jugovzhodni Evropi med letoma 1668 in 1673.&lt;ref name=&quot;:47&quot;&gt;Reisp (1983), str. 184&lt;/ref&gt;[[Slika:Thomas Gale YORAG 681.jpg|sličica|[[Thomas Gale]], ki je v času Valvasorjevega dopisovanja s [[Kraljeva družba|Kraljevo družbo]] zasedal funkcijo njenega tajnika.|levo]]Prvo pismo tajniku Kraljeve družbe, v katerem natančno predstavlja sebe, svojo rodbino, svoje dosedanje delo, nazore in načrte,&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt; je Valvasor v latinščini, tako kot vsa nadaljna pisma Kraljevi družbi, napisal 3. decembra 1685.&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;Reisp (1983), str. 171&lt;/ref&gt; V njem opisuje kranjske naravne znamenitosti, med drugimi [[Cerkniško jezero]], kot zanimivost pa omenja [[Navadni polh|polhe]].&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;Reisp (1983), str. 173&lt;/ref&gt; V pismu tudi toži glede [[Osmansko cesarstvo|Turkov]], ki posredno vplivajo na to, da se kranjski domačini ne zanimajo za naravna bogastva svoje dežele.&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 174&lt;/ref&gt;

5. marca 1686 je Valvasor, ker do tedaj ni dobil odgovora in ker je bil v dvomih, ali je pismo srečno prispelo, poslal tajniku Kraljeve družbe novo pismo z večinoma enako vsebino z manjšimi razlikami.&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;Reisp (1983), str. 175&lt;/ref&gt; Pismu je dodal tudi risbo glavnega mesta Ljubljane.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

Iz Valvasorjevega naslednjega pisma Kraljevi družbi z dne 15. aprila je razvidno, da je na prvo pismo nazadnje le dobil odgovor z dne 1. januarja, vendar vsebina odgovora ni znana.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; V novem pismu Valvasor poroča, da je pred tremi dnevi (12. aprila) poslal kraljevemu predstavniku v Benetkah Johnu Hopkinsu popolno Topografijo Kranjske, popolno Topografijo Koroške, vse tri dele ''Prizorišča človeške smrti'', slike glavnih mest [[Celovec|Celovca]] in [[Ljubljana|Ljubljane]], mesta [[Reka, Hrvaška|Reke]], gradu [[Grad Bogenšperk|Bogenšperka]], karti [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|Hrvaške]], slike [[Grad Soteska (Helfenberg)|Soteske]] in [[Ajmanov grad|Ajmanovega gradu]], [[Uršulinski samostan Mekinje|samostana Mekinje]] in [[Marijin steber, Ljubljana|kipa Device Marije]].&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; V pismu dalje govori o vlivanju omenjenega kipa in o svojem izumu vlivanja zelo finih skulptur. Ponovno poveličuje in razpravlja tudi o Cerkniškem jezeru in sprašuje, ali naj da opis le-tega natisniti in ali naj ga v tem primeru posveti prav Kraljevi družbi, kar je na Kranjskem navada in posebna čast.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Poleg tega opisuje tudi opazovanje čudnega oreha v vasi Lokev na meji med Kranjsko in Goriško, ki ostane povsem suho do godu sv. Janeza Krstnika, ko v eni noči požene listje, cvetove in obrodi sadove kot druga drevesa v tem obdobju.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Kratko omenja še, da je na Kranjskem našel kamne, imenovane &quot;kačji jeziki&quot; in se sicer nahajajo na Malti. Ob koncu pisma v pripisu sporoča, da pripravlja kroniko Kranjske v nemščini, ki bo natisnjena v Nürnbergu na račun knjigarnarja Wolfganga Moritza Endterja in bo obsegala {{Okoli}} 500 pol in približno toliko bakrorezov ter, da bo prihodnje leto (1687) dokončana in natisnjena.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;

To pismo je srečno prispelo na naslov, Kraljeva družba pa je soglasno sklenila, da se Valvasorju izkaže dolžna zahvala, ker je z njimi stopil v stik in za podarjeno geografsko in topografsko dokumentacijo.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; [[Thomas Gale]] je tako Valvasorju pisal v Londonu 3. junija 1686, da je družbi vseeno ali svoja poročila o vlivanju kipov in o Cerkniškem jezeru pošlje natisnjena ali v rokopisu ter, da jih lahko napiše v latinščini, italijanščini ali francoščini in, da če se avtor strinja, lahko družba poročila uvrsti med svoje filozofske razprave.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;Reisp (1983), str. 176&lt;/ref&gt; Pripominja tudi, da naj kot resnično potrdi le tisto, kar je sam s preizkusom spoznal kot zanesljivo, drugo pa naj navede le kot govorice.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Na koncu pisma Gale navaja nekaj lokevskemu orehu podobnih primerov iz Anglije, ki jih je Valvasor kasneje ponatisnil v ''Slavi vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;

Valvasorjev odgovor je šele sledil 29. avgusta, ker je bil vmes nekaj tednov zdoma. Iz začetka pisma je razvidno, da je zahvalo družbe razumel, kot da je že sprejet v članstvo in se tudi za to zahvaljuje.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Večina pisma je namenjenega opisovanju vlivanja finih kovinskih kipov.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Na koncu pisma dodaja, da bo opis Cerkniškega jezera poslal kmalu ter, da prosi, da bi ga uvrstili in objavili v ''Filozofskih spisih''.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Opisuje tudi, da je pisal Hopkinsu v [[Benetke]], ker o pošiljki še ni dobil obvestila.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Zahvaljuje se tudi za poročilo o primerih angleških dreves, povprašuje pa še o tem, kako naj pošlje opis Cerkniškega jezera.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; Ko je bilo pismo prebrano je znameniti angleški naravoslovec [[Robert Hooke]] pripomnil, da se Valvasorjev postopek vlivanja kipov ne razlikuje bistveno od običajnega, da je iznajdba v dodatku bizmuta ali cinka medenini, kar povzroči, da kovina lažje teče, zaradi česar je mogoče vlivanje tanjših kipov.&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt;

Sledilo je še eno Valvasorjevo pismo, v katerem ponovno obljublja, da bo poslal poročilo o Cerkniškem jezeru, k pismu pa je priložil karto Hrvaške, katero je sam izdelal.&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;Reisp (1983), str. 177&lt;/ref&gt; Od tega pisma dalje se je korespondenca med Valvasorjem in Kraljevo družbo začela nekoliko zatikati.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Deloma so k temu prispevale stvarne težave, saj je bilo leto 1687 za Valvasorja polno družinskih nesreč in težav, delo za Slavo vojvodine Kranjske pa tudi ni dopuščalo odlašanja.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; V nadaljnjem dopisovanju je znan Galov odgovor na Valvasorjevi predhodni pismi, ki sicer ni datiran, verjetno pa je bil napisan v začetku leta 1687, ni pa znano, ali je to pismo Valvasor v resnici prejel.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; V le-tem odgovoru Gale opravičuje svoje odlašanje z odgovorom z razlogom, da bi Valvasorju družba rada poklonila zadnje izdaje ''Filozofskih spisov'', kar se namerava zgoditi ob priložnosti.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Dalje poroča, da bo v razpravah v najkrajšem času objavljen njegov postopek vlivanja finih kipov, do česar je res prišlo istega leta v januarski, februarski in marčni (186.) številki ''Filozofskih spisov''.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Sporoča tudi, da Valvasorjeva aprilska pošiljka še ni prispela, vendar je za to že vse urejeno.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Glede opisa Cerkniškega jezera veli, naj ga pošlje po pošti, glede karte Hrvaške pa omenja, da je družbo zelo razveselila, saj bodo neznane in napačno zarisane dežele sedaj pravilno izrisane ter, da družba upa, da bo isto geografsko umetnost v primeru, da bo &quot;barbarski narod&quot; (Turki) potisnjen nazaj, razširil še na premagane dežele.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Opominja ga, da je pri zemljevidih uporabil nekoliko preveliko dolžino; v ta namen ga prosijo, naj opazuje 29. marca zjutraj opazuje, ko se bo Saturn skril in prikazal izza Lune, saj bodo opazovali tudi v Londonu, da bi se s tem merjenjem dognala razlika v dolžinah med Londonom in Ljubljano.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Do tega znanstvenega sodelovanja med Ljubljano in Londonom verjetno ni prišlo, saj ni dokazov, da bi to pismo doseglo naslovnika.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;

V nadaljnjem pismu, ki ga je Valvasor spisal šele 17. novembra 1687 in je bilo v bistvu spremno pismo k opisu Cerkniškega jezera, katerega je zaradi določenih okoliščin Valvasor utegnil poslati šele tedaj, uvodoma obveščal tajnika družbe, da je glede svoje aprilske pošiljke še dvakrat pisal v Benetke vendar ni prejel odgovora.&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;Reisp (1983), str. 178&lt;/ref&gt; Poseže v dogodke vse do začetka leta in pri tem ne omenja Galovega pisma.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Piše, da je bil opis Cerkniškega jezera že dolgo časa pripravljen, vendar ni bil dobro sestavljen.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Omenja, da je bil zaposlen zaradi smrti dveh sinov in žene v postu ter novega zakona z baronico Ano Maksimilo ter tudi, da je bil nedavno na Hrvaškem.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Veliko časa je namenil tudi svojemu historično-topografskemu opisu Vojvodine Kranjske, ki z nad 400 polami in nad 500 slikami, od tega z 200 že natisnjenimi, obeta postati zanimivo in obsežno delo; poslati ga namerava takoj, ko bo natisnjeno.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Pri tem sprašuje, ali bi mogel dobiti za to delo od družbe ali njenih članov posvetilno pesem, ki bi jo vstavil na začetek knjige, saj je to in podobno na Kranjskem posebno cenjeno.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

Posvetila Valvasor ni prejel, aprilska pošiljka pa je očitno le prispela na cilj, saj Kraljeva družba še danes hrani nekaj poslanega gradiva.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Poslani opis Cerkniškega jezera je odločilno prispeval k temu, da je družba že na seji 14. decembra 1687 Valvasorja izvolila za svojega člana; istega dne so bili v članstvo izvoljeni tudi [[William Wotton]], [[Jean de Hautefeuille]] in [[Benjamin Middleton]].&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; Družba je na seji prebrala prvi del opisa, astronom [[Edmond Halley]] pa je izvedel poskus, s katerim je prikazal izpraznitev in polnjenje Cerkniškega jezera, kot ga je opisal Valvasor.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Drugi del opisa so prebrali na naslednjem sestanku, 11. januarja 1688, skrajšano v angleščini pa 21. marca.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Kandidati za članstvo so bili predlagani že prej, kdo jih je predlagal pa ni znano:&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

[[Slika:Royal Society-december 14-1687-Valvasor.png|sličica|Del zapisnika o izvolitvi Valvasorja (Mr. John Weichard Valvasor) v članstvo Kraljeve družbe|levo]]
{{Citatni blok|text=14. december 1687
Predseduje sir Cyrill Wyche, podpredsednik...&lt;br&gt;
G. Janez Vajkard Valvasor iz Kranjske, g. William Wotton, g. Hautefeuille in g. Benj. Middleton, ki so že prej bili predlagani in potrjeni za kandidate za Svet, so tega dne bili z glasovanjem izvoljeni.&lt;br&gt;
Prebran je bil prvi del pisma g. Valvasorja iz Kranjske, ki je natančen opis Cerkniškega jezera v tej deželi, s poročilom o mnogih podzemnih prehodih in odprtinah, skozi katere voda priteka in odteka iz jezera, kakor tudi o načinih ribarjenja v teh odprtinah, z lastniškimi in posestniškimi pravicami nekaterih gospodov, ki imajo pravico ribarjenja v tem jezeru. Ostalo je preloženo na naslednjo sejo...&lt;br&gt;Halley je izpeljal poskus, s katerim je prikazal izpraznitev in nenadno ponovno polnjenje Cerkniškega jezera. Vzel je dve posodi, namestil eno više od druge ter ju povezal s cevmi v različnih višinah, tako daje voda odtekala iz zgornje posode mnogo hitreje, ko je bila polna, kot pa takrat, ko je bila napol prazna. Spodnja posoda je imela samo eno cev za izpust vode, prejete iz zgornje posode, ki pa ni bila dovolj velika, da bi odtekla vsa iz zgornje posode dotekajoča voda, medtem ko je bila ta skoraj polna. Na ta način se je spodnja posoda napolnila in tretja posoda, ki je bila postavljena vanjo in katere dno je bilo večkrat preluknjano, je stalno vsebovalo vodo. Ko pa je voda v zgornji posodi upadla in se je sčasoma prekinila zveza s spodnjo posodo, je v tejčez nekaj časa zmanjkalo vode in tretja posoda s preluknjanim dnom je ostala suha. S tem je bil zelo dobro prikazan način polnjenja in praznjenja Cerkniškega jezera, tako kot ga opisuje g. Valvasor.
Družba se bo ponovno sestala po praznikih.|source=Del zapisnika Kraljeve družbe ob izvolitvi Valvasorja v članstvo}}

Izvolitev v članstvo Kraljeve družbe je Valvasorju pomenila veliko čast in odlikovanje, saj so članstvo predstavljali le najuglednejši sodobni znanstveniki.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; Izvleček poročila o Cerkniškem jezeru je bil objavljen že v decembrski številki (191) ''Filozofskih spisov'' v angleščini, zatem pa še v ''Acta Eruditorum'' v [[Leipzig|Leipzigu]] dve leti kasneje v latinščini.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

{{Več slik
| total_width = 350
| image1 = Pismo Kraljevi družbi (Valvasor, 15-11-1688) (1).png
| image2 = Pismo Kraljevi družbi (Valvasor, 15-11-1688) (2).png
| footer = Zadnje znano Valvasorjevo pismo Kraljevi družbi
}}

Nadaljnje sodelovanje Valvasorja in Kraljeve družbe ni povsem jasno. Valvasor v svojem zadnjem znanem pismu družbi, ki ga je v Ljubljani napisal 15. novembra 1688, sporoča, da na dve pismi, tisto z dne 17. novembra 1687, ki je prispelo z opisom Cerkniškega jezera, in drugo z 19. marca 1688, ni dobil odgovora.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; Prosi, naj mu družba odgovori glede prejema opisa Cerkniškega jezera.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

Vsaj do novembra 1688 Valvasor ni prejel obvestila o izvolitvi za člana Kraljeve družbe, niti za objave svojih poročil v ''Filozofskih spisih''.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; Tako se je Valvasor za člana Kraljeve družbe v svojih nadaljnjih delih imenoval najverjetneje zgolj na podlagi svoje domneve glede pisma družbe z dne 3. junija 1686.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

== Slava vojvodine Kranjske ==
{{Glavni članek|Slava vojvodine Kranjske}}

[[Slika:Slava vojvodine Kranjske - naslovna stran.jpg|levo|sličica|409x409px|Naslovna stran izvornega natisa ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slave vojvodine Kranjske]]'']]
Vrhunec in hkrati sklep Valvasorjevega znanstvenega udejstvovanja predstavlja njegovo največje in najpomembnejše delo Slava vojvodine Kranjske s polnim naslovom:&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 183&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;
{{Citatni blok|text=Slava vojvodine Kranjske, to je, resnična, temeljita in prava lega in ustroj te v marsikateri stari in novi zgodovinski knjigi sicer pohvalno omenjene, vendar doslej še ne prav popisane rimsko-cesarske sijajne dedne dežele, ki jo je sedaj s popolnim in izčrpnim popisom vseh njenih pokrajin, dolin, polj, gozdov, gora, tekočih in stoječih voda, podzemeljskih gorskih jezer, predvsem svetovno znanega čudežnega Cerkniškega jezera, tudi čudovitih jam in mnogo drugih nenavadnih naravnih čudes, prav tako rastlin, rudnin, rudnikov, dragih kamnov, starih novcev, živali, ptic, rib itd., vrh tega okolišev, gospostev, gradov, mest, trgov, obmejnih stavb in trdnjav in njihovih tako nekdanjih kot sedanjih lastnikov ali predstojnikov, poveljnikov, prebivalcev, jezikov, navad, noš, obrti, opravil, vere, svetnikov, patriarhov, škofov, redov, župnij, cerkva, samostanov itd., dostojanstev, služb, sodišč, stanov in družin; kakor tudi deželnih knezov, letopisov, starih in novih znamenitosti po lastni prav natančni poizvedbi, raziskavi, izkušnji in z zgodovinskotopografskim opisom v petnajstih, a v štiri glavne dele razdeljenih knjigah s številnimi podobami in ličnimi bakrorezi izdal Janez Vajkard Valvasor, baron, preslavnih kranjskih deželnih stanov stotnik dolenjske strani in član angleške Kraljevske družbe, toda v čisto nemščino spravil in na željo z mnogimi dodatnimi pojasnili, opombami in zgodbami razširil Erazem Francisci, svetnik grofovske hiše Hohenloh und Gleichen. Ljubljana leta 1689. Dobi se pri Wolfgangu Moritzu Endterju, knjigarju v Nürnbergu. S privilegijem Svetega Cesarskega Veličanstva}}

=== Zasnova ===
Na svojem večletnem potovanju med letoma 1666 in 1671 je Valvasor prišel do spoznanja, da tujci Kranjsko poznajo zelo slabo ali pa je sploh ne, zaradi česar pa je tudi ne znajo ceniti.&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot;&gt;Reisp (1983), str. 90&lt;/ref&gt; Nekateri tuji učenjaki so se v pogovoru z Valvasorjem celo smejali, ko je beseda tekla o pojavih na Cerkniškem jezeru.&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt; Iz teh spoznanj se je Valvasorju rodila misel predstaviti tujcem Kranjsko v sliki in besedi ter tako odpraviti neupravičeno mnenje o njeni vrednosti.&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;[[Slika:Portret van aartsdiaken Johann Ludwig Schönleben Joann Ludouicu Schönleben Archidiaconus inf. Carnioliae (titel op object), RP-P-1920-2109.jpg|sličica|304x304_pik|[[Janez Ludvik Schönleben]], Valvasorjev prijatelj in sodelavec, čigar delo je pomembno navdihnilo Valvasorja]]
Okoli leta 1680 je prišlo pri Valvasorjevem načinu dela do ključnega preobrata, na katerega je pomembno vplivalo tudi sodelovanje in osebno prijateljstvo z [[Janez Ludvik Schönleben|Janezom Ludvikom Schönlebnom]], ki je leta 1681 po številnih teoloških, rodoslovnih in drugih spisih izdal daljšega besedila domače zgodovine pod naslovom ''[[Carniolia antiqua et nova|Starodavna in sodobna Kranjska, zvezek I]]'' (Carniolia antiqua et nova, tomus I), ki obravnava dogodke do leta 1000. Za sodelovanje pri načrtovanem drugem zvezku, ki bi prikazal sodobno Kranjsko je avtor iz dejstev razvidno pridobil Valvasorja, ki se mu je za to nalogo zdel najprimernejši.&lt;ref name=&quot;:98&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 143&lt;/ref&gt; Schönleben sicer Valvasorja v v tem kontekstu ne omenja posebej, vendar nakazuje to možnost ne samo to, da je Valvasor kasneje nadaljeval Schönlebnovo delo, se na stvar pogosto vračal in se nanjo skliceval v ''Slavi vojvodine Kranjske'', temveč že samo mesto v Schönlebnovem predgovoru v ''Carniolii'':

{{Citatni blok|text=Nova natančna topografska predstavitev bi morala biti delo nekoga drugega, ki bo celoto pregledal s svojimi očmi. In to v aparatu.|author=[[Janez Ludvik Schönleben]]|title=Carniolia antiqua et nova, tomus I}}

Že pred izidom Schönlebnovega dela pa je Valvasor imel načrt popisati naravna čudesa dežele z deželnimi zgodbami in jih opremiti z bakrorezi:&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Spočetka sicer, še preden je zagledalo beli dan učeno delo rajnega doktorja Schönlebna, namreč njegova ''Carniolia antiqua et nova'', sem bil voljan popisati samo naša naravna čudesa z deželnimi zgodbami ter jih okrasiti z bakrorezi; zato sem že tedaj dal napraviti nekaj potrebnih plošč. Ko pa je zatem omenjeni doktor Schönleben zaradi smrti zapustil delo nepopolno, dalje tudi, ker je bilo to pisano v latinskemjeziku in se vrh tega bolj poglabljalo v tuje kot domače stvari, bolj, pravim, razpravljalo o tujih deželah kot o Kranjski, se mi je zdelo pametnejše — ker ponuja Kranjska sama opisovanja vrednih stvari rajši preveč kakor premalo — da bralca ne odpravim samo z naravnimi čudesi in zgodbami, ampak da ga nasitim s popolnim popisom vojvodine, njenih petih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek, živali itd., šeg, vere, svetnikov, škofov, župnij itd., vlade, rodovin, deželnih knezov, mest, obmejnih krajev in zgodovine, in tako predstavim svetu slavo svoje domovine v nemškem jeziku ter jo ponazorim s peresom in bakrorez.|author=Janez Vajkard Valvasor|title=Slava vojvodine Kranjske}}Zaradi Schönlebnove smrti je moral svoje delovne načrte nekoliko spremeniti oziroma jih prilagoditi novemu stanju.&lt;ref name=&quot;:66&quot;&gt;Reisp (1983), str. 156&lt;/ref&gt; Sprva je mislil nadaljevati nedokončano ''Carniolio'', prevesti ''tomus I'' iz latinščine v nemščino in po Schönlebnovih zapiskih sestaviti letopise za ''tomus II''.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; V ta namen je natančno preučil njegovo literarno zapuščino, ki so jo prevzeli deželni stanovi, ko pa je videl, da je zgodovinsko gradivo v zapuščini skromno, da iz vsega ne bi mogel dobiti osem pol, ki bi zadevale Kranjsko, povrh tega pa še nekritično zbrano, in ker je bilo tudi prvemu zvezku marsikaj očitati, zlasti da opisuje več tujih kot domačih stvari in ne zna ločiti resnice od izmišljotine, je Valvasor nadaljevanje Carniolie opustil.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt;

Najstarejši podatek o spremenjenih študijskih načrtih sega v leto 1680, ko je Valvasor 23. februarja poslal vsem sakralnim in profanim lastnikom ustanov, samostanov, gospostev, gradov, dvorcev ter tudi mestom, trgom in drugim krajem na Kranjskem in v pridruženih gospostvih [[Slovenska marka|Slovenski marki]], [[Metlika|Metliki]], [[Istra|Istri]] in [[Kras (območje)|Krasu]] tiskano okrožnico s prošnjo, da mu do [[Sveti Jurij|sv. Jurija]] (24. aprila) pošljejo na [[Grad Bogenšperk|Bogenšperk]] ali v [[Ljubljana|Ljubljano]] opise svojih posestev, zgodovinske podatke ter zapise o kakšnih znamenitostih in zanimivostih.&lt;ref name=&quot;:65&quot;&gt;Reisp (1983), str. 155&lt;/ref&gt; V pismu tudi pojasnjuje, da se je odločil k slikam gospostev in krajev iz leta 1679 izdane topografije dodati zgodovinske opise in zaradi časti in slave domovine in sporočila zanamcem prevzeti in natisniti tako delo.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt; Tudi glede literarne topografije Koroške se v posvetilu v ''[[Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške|Popolni topografiji stare in sodobne nadvojvodine Koroške]]'' izleta 1688 nahaja pojasnilo, v katerem avtor izrecno pravi, da se je na splošno željo odločil album ponovno izdati, sedaj z dodanimi opisi krajev.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; Misel o izdajanju literarnih topografij sicer ni bila nova, saj je že Valvasorjev vzornik [[Matevž Merian Mlajši|Matevž Merian]] izdajal svoje znane topografije z besedili, ki jih je zanje pisal v [[Ulm|Ulmu]] delujoči geograf in potopisec [[Martin Zeiller]].&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; Vendar v nasprotju z Merianom je bil Valvasor pri svojih izdajah avtor tako slik kot tudi spremnega besedila.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; Za Valvasorja, ki je te sugestije sprejel in se lotil dela s sebi lastno zavzetostjo, pomeni to novo kvaliteto v razvoju od ilustrativnega topografa in založnika umetnostnih del v literarnega topografa, zgodovinarja in znanstvenika.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt;

Poziv je naletel na gluha ušesa. Izmed mnogih jih je zgolj sedem nekaj prispevalo, od teh Valvasor imenuje barona [[Janez Franc Rosetti|Janeza Franca Rosettija]], kateremu se je na ustreznem mestu pri popisu njegovega gradu Školja pri Divači javno zahvalil, tisti, na katere se je najbolj zanesel, pa so ga najbolj razočarali.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt; Valvasorjeve ustne prošnje, posebni sli, ki jih je pošiljal, in vloge njegovega kopista in pisarja, vse to ni dobilo odziva. Odposlanci so dobili pogosto mnogo obljub, od katerih jih niti malo ni bilo izpolnjenih.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt; Nekateri so celo mislili, da je želel iz njihovih sporočil izvedeti kakšne skrivnosti, medtem ko so bili drugi tako nevedni, da celo o svojem lastnem prebivališču niso nič vedeli.&lt;ref name=&quot;:65&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt; Enake težave je Valvasor imel tudi pri mestih in trgih, od katerih sta samo [[Novo mesto]] in [[Kamnik]] nekaj prispevala, medtem ko so mu [[Kranj|Kranjčani]] odgovorili, da imajo sicer lepe privilegije, vendar jih nočejo nikomur pokazati.&lt;ref name=&quot;:66&quot; /&gt;

Valvasor je sklenil spremeniti svoje delo in izdati literarno topografijo Koroške, predvsem pa podati vsestranski opis domovine Kranjske, to pa je vplivalo tudi na delo v bogenšperškem grafičnem zavodu;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt; od sodelavcev je obdržal le Kocha in Trosta, s katerima je odslej pripravljal slikovno gradivo zemljevide, panorame in drugo za obe načrtovani publikaciji.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt; Zaradi mnogih opravkov v Ljubljani, kjer je po razširitvi načrtov študiral v arhivu deželnih stanov, si je leta 1681 ob obzidju proti [[Ljubljanica|Ljubljanici]] kupil hišo.&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt;
[[Slika:Matthäus Merian der Jüngere03a.jpg|sličica|[[Matevž Merian Mlajši]]]]
Pri izvedbi svojega ambicioznega programa, s katerim je želel svojo domovino tujini vsestransko prikazati, se je Valvasor oprl na severne vzore; v Nemčiji je od konca 16. stoletja in v 17. stoletju deloval krog, ki je posebno prizadevno gojil topografsko slikarstvo.&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;Reisp (1983), str. 108&lt;/ref&gt; Izdelki te vrste so imeli veliko kulturno, a manjšo umetniško vrednost, ker avtorji niso težili toliko za potrpežljivim in umetniškim oblikovanjem, ampak bolj za obilnostjo in dokumentarnostjo, saj je postalo pravilo, da se izdelujejo bakrorezi le po originalnih predlogah, risanih v naravi pred predmetom samim.&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt; Iz te struje izhaja tudi nemški topografski publicist [[Matevž Merian ml.|Matevž Merian mlajši]] (1621–1687) iz [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]], ki je bil Valvasorjev neposredni pobudnik in vzornik; o njegovem vplivu Valvasor piše:&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Najbolj pa me je gnalo, da bi ustregel upravičeni želji Matevža Meriana, ki je v svoji Topografiji avstrijskih dežela ali popisu avstrijski vladarski hiši podložnih dežela na III. listu vzkliknil: 'Slavna vojvodina Kranjska potrebuje moža, a ta pomoči in podpore, da bi sestavil kroniko ali vsaj opis ter s to plemenito deželo, ki ne leži v kakem majhnem kotu, kakor si to predstavljajo nekateri tujci, bolje seznanil inozemce in tudi tuzemce, zakaj celo mnogi Kranjci vedo malo povedati popotniku o svoji deželi.'}}

=== Napredovanje v letih 1685–1687 ===
[[Slika:Efrancisci.jpg|sličica|[[Erazem Francisci]] je zgradbo ''Slave vojvodine Kranjske'' smiselno uredil in dodal številne opombe, ki pa so bile pogosto odvečne.|levo]]
Ker je leta 1685 gradivo za ''Slavo vojvodine Kranjske'' lepo napredovalo, se je Valvasor odpravil na svoje zadnje daljše potovanje, v [[Nürnberg]], kjer se je z vodjo tamkajšnjega knjigotrškega in tiskarskega podjetja [[Wolfgang Moritz Endter|Wolfgangom Moritzem Endterjem]] pogodil glede natisa svojih del. V Nürnbergu si je Valvasor pridobil tudi pomočnika, urednika in lektorja, tedaj priljubljenega polihistorja in pisatelja [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]].&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 168&lt;/ref&gt; Za slednjega sta bili značilni hitrost in lahkota, s katerima je zgodovinsko in topografsko gradivo oblikoval v zaključeno in lepo tekočo predstavitev; ta lastnost je bila Valvasorju zelo potrebna in nepograšljiva.&lt;ref name=&quot;:61&quot;&gt;Reisp (1983), str. 169&lt;/ref&gt; Skupaj sta v Nürnbergu sestavila načrt za celotno vsebinsko ureditev ''Slave vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;

Francisci je tako kot pri drugih delih tudi pri Valvasorju uporabljal svojo metodo pisanja, s katero je hotel predvsem ugajati radovednemu bralcu, zaradi česar je v besedilo grmadil zanimivosti iz vsega sveta, katere je, kolikor je bilo mogoče, povezoval z gostobesednim historiziranjem in moraliziranjem.&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt; Valvasorjevo željo, da bi z dodatki in pripovedmi delo še bolj izpopolnil, je močno izrabljal in besedilo po nepotrebnem zelo razširjal.&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt; Ker starejša zgodovina ni bilo Valvasorjevo močno področje je le-to prepustil Francisciju.&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;

V naslednjih letih je bilo delo tako za novo koroško topografijo in predvsem še bolj za Slavo vojvodine Kranjske v polnem teku.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Za svoj veliki projekt si je Valvasor prizadeval tudi pridobiti denarno podporo, pri kateri je predvsem računal na kranjske deželne stanove, vendar pri le-teh ni imel uspeha.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Stanovi so že na zboru 19. junija 1683 pripravo &quot;kranjske kronike&quot; ocenili kot potrebno in hvalevredno delo ter avtorju namenili 2000 goldinarjev na račun davčnih terjatev.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Sprejeli so tudi ponujeno posvetilo in sklenili ob izidu prevzeti 500 izvodov dela. Za te izvode je Valvasor tako dobil npr. 13. marca 1686 izplačanih 800 goldinarjev subvencije.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Zaradi nesorazmerja s stroški takšne subvencije niso spremenile ali olajšale Valvasorjevega finančnega stanja.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; Delo se kljub temu ni ustavilo in 17. novembra 1687 je Valvasor v pismu Kraljevi družbi pisal, da je od načrtovanih 400 tiskovnih pol z več kot 500 slikami natisnjena že dobra polovica.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt;

Ob koncu pisma Kraljevi družbi z dne 15. aprila 1686 pisal, da pripravlja kroniko Kranjske v nemščini, ki bo natisnjena v Nürnbergu na račun knjigarnarja Wolfganga Moritza Endterja in bo obsegala ok. 500 pol in približno toliko bakrorezov ter, da bo dokončana in natisnjena prihajajoče leto, tj. 1687.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt; Dalje Valvasor šele 17. novembra 1687 piše, da je bil zelo zaposlen tudi s svojim historično-topografskim opisom vojvodine Kranjske, ki bo zanimivo in veliko delo; imelo bo nad 400 pol in nad 500 slik, od tega je nad 200 pol že natisnjenih.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Poslal ga bo, kakor hitro bo natisnjeno.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Predvsem pa bi mu bilo zelo ustreženo in v veliko čast, če bi mogel dobiti za to svoje delo od družbe ali od enega ali več njenih članov posvetilno pesem za natis v začetku knjige, ker se v teh krajih (na Kranjskem) podobne stvari zelo cenijo.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; Knjiga pa vsebuje izpeljavo imena Kranjske, prve prebivalce, vojvode Kranjske, upravitelje Kranjske, vse službe na Kranjskem, nravi, razne noše, jezike, šege prebivalcev, škofe, svetnike, vero, upravo, vojne, rastline, živali, rudnine, gore, reke, podnebje, zanimivosti, redkosti in čudesa, pisce, grbe plemičev, naše turške meje v Hrvaški, Slavoniji in Dalmaciji, in končno vse, kar se nanaša na Kranjsko.&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt;

=== Potek dela ===
Glede arhivskih virov Valvasor poroča, da so bili v vojnah ali sicer s časom uničeni in izgubljeni mnogi zgodovinski zapiski, posledica pa so pomanjkljivi oz. napačni podatki.&lt;ref name=&quot;:86&quot;&gt;Reisp (1983), str. 235&lt;/ref&gt; Piše tudi, da so v arhivu kranjskih deželnih stanov pred nekaj leti pogoreli najstarejši akti.&lt;ref name=&quot;:86&quot; /&gt; Pri popisu plemiških rodbin je navajal, da bi bilo težko izdelati popoln opis ali genealogijo, ker je ohranjenega le malo arhivskega gradiva, pri čemer sicer je nekaj izjem, npr. za rodbine [[Gallenbergi|Gallenberg]], [[Ursini-Blagay]], [[Attemsi|Attems]] in [[Auerspergi|Auersperg]], ki jih je pripravil in v tisku izdal Schönleben leta 1680 oziroma 1681.&lt;ref name=&quot;:86&quot; /&gt; Sicer pa poroča tudi, da se je ob številnih požarih in vojaških spopadih izgubilo veliko spisov, pisem in listin:&lt;ref name=&quot;:86&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=Zlasti ker si je vsak plemič prizadeval le za to, da bi svoj viteški in plemeniti pogum mogel popisati ali naslikati s sovražnikovo krvjo, in se ni dosti brigal za popisane rodovnike. Stara pisanja, kakor ženitna pisma, oporoke in druge pismene pogodbe, iz katerih lahko posnameš imena, potrebnaza sestavo rodovnika, so zavrgli in jih niso cenil.}}
[[Slika:Izvirnik Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689.jpg|sličica|Izvirnik ''Slave vojvodine Kranjske'' iz leta 1689]]
Vrsta navedb v Slavi vojvodine Kranjske dokazuje, da sta avtor in urednik z delom izredno hitela, vzroki za to pa niso jasni.&lt;ref name=&quot;:91&quot;&gt;Reisp (1983), str. 258&lt;/ref&gt; Zaradi naglice in oddaljenosti tiskarne Valvasor ni dobil v pregled vsega redigiranega rokopisa, temveč je nekatere dele pregledal šele tedaj, ko so bili že natisnjeni.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Zaradi tega so se na kasnejših mestih pojavili komentarji, dopolnitve in celo polemike s Franciscijem.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Kljub naglici je bilo prizadevanje za kvaliteto vseskozi intenzivno, kar je razvidno ne zgolj v številnih disputacijah in opombah, temveč tudi v vestnem obravnavanju zbranega gradiva, ki ga je Valvasor pogosto pošiljal kar v prepisu originalnega latinskega zapisa ter ga je moral Francisci prevesti v nemščino, preden ga je vključil v delo.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt;

''Slava vojvodine Kranjske'' je v svoji dokončni obliki nastajala približno štiri leta.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Od leta 1686 do jeseni 1689 so bili štirje deli z intenzivnim študijskim naporom Valvasorja in Franciscija pripravljeni za natis.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Medtem ko je Valvasor leta 1684 in 1685 še potoval po domovini in raziskoval zlasti naravne znamenitosti, je v naslednjih letih o tem manj poročal, gotovo pa je presedel, kot pravi Francisci v uvodnem poročilu, &quot;marsikdaj pol noči ali vso noč&quot; v svoji knjižnici med zgodovinskimi folianti in mnogo dni v najrazličnejših arhivih med diplomami, protokoli, poročili, pogodbami, pismi, spomini, kronikami, dnevniki, turnirskimi knjigami in drugimi listinami najrazličnejše narave.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Posamezne knjige ''Slave vojvodine Kranjske'' niso nastajale po zaporedju, po katerem so oštevilčene.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt; Prvi del zajema dogodke vključno do leta 1686, Francisci pa je v le-tem pisal opombo še oktobra 1687, drugi del seže v osmi knjigi že do 29. avgusta 1688, tedaj je bil Valvasor, kot sam poroča, na Kumu, v tretjem delu govori avtor nekajkrat o preteklem letu 1688 in tudi o letu 1689, medtem ko je v četrtem delu in sploh v celotni ''Slavi vojvodine Kranjske'' zadnji omenjeni dogodek iz julija 1689.&lt;ref name=&quot;:91&quot; /&gt;

=== Praznoverje v ''Slavi'' ===
Čeprav je bil Valvasor samostojen raziskovalni duh, je bil kljub temu deloma še pod vplivom [[Praznoverje|praznoverja]] svoje dobe; verjel je, sicer s pomislekom, v [[Čarovnica|čarovnice]], [[Duh|duhove]], [[Strah|strahove]], [[Škrat|škrate]], [[Povodni mož|povodne može]] in podobna bitja.&lt;ref name=&quot;:92&quot;&gt;Reisp (1983), str. 211&lt;/ref&gt; Navadno je sicer skušal pojave, ki naj bi jih po mnenju ljudi povzročala ta bitja, razložiti naravno, kadar pa se mu to ni posrečilo, je popustil praznoverju.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; Značilno pa je, da je ostro nastopal proti splošno priznani veljavi [[Alkimija|alkimije]] in proti vražarskemu praznoverju.&lt;ref name=&quot;:92&quot; /&gt; V nasprotju s prakso urednika Erazma Franciscija, ki je izkoristil tudi najmanjši povod za propagiranje nenaravnih vzrokov, gibal, duhov in hudiča in za vključevanje te snovi v ''Slavo vojvodine Kranjske'', je Valvasor praznoverju popustil šele tedaj, ko ni našel druge razlage.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; Mnoge tovrstne razlage v ''Slavi vojvodine Kranjske'' so delo Erazma Franciscija in ne Valvasorja.&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt;

== Pozna leta in smrt ==

=== Neuresničeni načrti ===
Po izidu ''Slave vojvodine Kranjske'', ki je bila tudi zadnje Valvasorjevo izdano delo, je Valvasor imel v rokopisu zasnove še za nekaj nadaljnjih izdaj, eno umetnostno delo, dve naravoslovni razpravi in en zemljevid, vendar le-ta dela niso prišla dlje od načrtov.&lt;ref name=&quot;:93&quot;&gt;Reisp (1983), str. 265&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:94&quot;&gt;Reisp (1983), str. 266&lt;/ref&gt;

Na umetnostnem področju je načrtoval delo ''Satirični Ovid'', ki bi bilo napisano v nemškem jeziku in bi vsebovalo nad 170 bakrorezov.&lt;ref name=&quot;:93&quot; /&gt; Natisnjeno bi bilo v dvanajsterki.&lt;ref name=&quot;:93&quot; /&gt;

Razprava ''[[Lumen naturae|Luč narave]]'' (Lumen naturae), napisana v formatu četverke, bi obsegala večinoma Valvasorjeve lastne poskuse in tudi nekatere tuje poskuse.&lt;ref name=&quot;:93&quot; /&gt; Razprava je bila podrobneje razdeljena na 6 zvezkov, ''o steklu'', ''o testu'', ''o barvi'', ''o simpatiji in antipatiji'', ''o ličilu'' ter ''o zdravilstvu''.&lt;ref name=&quot;:93&quot; /&gt;

Obsežno delo ''Fizikalno-matematični cvet'' (Flos physicomathematicus) v treh zvezkih v foliu, ki ga je Valvasor sestavljal v podobnem času kot ''Slavo'', naj bil bilo natisnjeno v nemškem jeziku in okrašeno z mnogimi bakrorezi. Vsebovalo bi predvsem Valvasorjeve lastne poskuse in iznajdbe s tega področja.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt; Obravnavalo bi vse matematične zadeve s področja [[Astronomija|astronomije]], [[Astrologija|astrologije]], [[Geometrija|geometrije]], [[Aritmetika|aritmetike]], [[Stereometrija|stereometrije]], [[Glasba|glasbe]], [[Optika|optike]], [[Perspektiva|perspektive]], [[Katoptrika|katoptrike]], [[Gnomonika|gnomonike]], [[Tavmatopoetika|tavmatopoetike]], [[Statika|statike]], [[Pirobolika|pirobolike]], [[Pnevmatika (področje)|pnevmatike]], [[Hidravlika|hidravlike]], [[Skriptorija|skriptorije]], vojaške in civilne [[Arhitektura|arhitekture]], [[Mehanika|mehanike]], [[Kemija|kemije]], naravne [[Magija|magije]], nato tudi o [[Gibanje|gibanju]], matematičnih [[Instrument (matematika)|instrumentih]] ipd.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt;

Poleg omenjenih spisov naj bi se pripravljal tudi velik zemljevidu Kranjske, o katerem govori namreč v ''Slavi vojvodine Kranjske'' Valvasor sam kot o delu, ki ga ima še vedno v načrtu.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt;

Zaradi finančnega zloma, ki ga je doživel Valvasor po izidu ''Slave vojvodine Kranjske'', načrtovani rokopisi niso bili natisnjeni in se tudi niso ohranili oz. niso evidentirani.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt; Od prvotnega Valvasorjevega zanimanja, ki je obsegalo zlasti naravoslovne in matematične stroke, je ostalo le tisto, kar je priložnostno vključil v ''Slavo vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt; Tako so ostali le drobci njegovega znanja s tega področja.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt; Izgubljena dela v bistvu ne bi imela neposredne zveze z naravoslovjem in zgodovino Kranjske, dragocena in zanimiva pa bi bila za prikaz stanja naravoslovnih znanosti in za študij kulturnozgodovinske splošne podobe tedanjega časa.&lt;ref name=&quot;:94&quot; /&gt;

=== Finančni zlom ===
[[Slika:Valvasor-Mencinger House, Krško.jpg|sličica|Hiša v Krškem, v kateri je Valvasor preživel zadnje mesece življenja.]]
Stroški obsežne zbirateljske, znanstvene in publicistične dejavnosti, ki jih je Valvasor večinoma nosil sam, saj je dobil od deželnih stanov le skromno podporo, in obveznosti, ki so izvirale iz delno še neporavnane kupnine za posestva Bogenšperk, Lihtenberg in Črni potok, so ob izidu ''Slave Vojvodine Kranjske'' presegli njegove finančne zmožnosti ter ga prisilili, da je začel posest odprodajati.&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;Reisp (1983), str. 268&lt;/ref&gt; 30. januarja 1680 je baronici Ani Maksimili Moscon za 6400 goldinarjev deželne veljave in 100 tolarjev za likof prodal posestvo Črni potok. Poravnal je tudi dolžno vsoto iz leta 1672.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

Valvasor se je moral ločiti tudi od knjižnice in grafične zbirke. Oboje naj bi v odkup ponudil kranjskim deželnim stanovom za ureditev javne knjižnice, ti pa ponudbe niso sprejeli ali pa so odlašali.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Eventualno je leta 1690&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 140&lt;/ref&gt; oboje, verjetno s posredovanjem Pavla Ritterja Vitezovića, kupil zagrebški škof [[Aleksander Ignacij Mikulić]], ki je to veliko pridobitev vključil v škofijsko knjižnico.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Kot izpričujejo zapuščinski inventarji, niso prišle vse knjige v Zagreb in jih je Valvasor obdržal zase. Za poravnavo obveznosti te prodaje niso zadostovale in gospodarski propad je bil nezaustavljiv.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Poleg tega nagrada večletnemu sodelavcu Erazmu Francisciju gotovo ni bila nizka. Leta 1691 je [[Cistercijanski samostan Stična|Stiškemu samostanu]] prodal del desetine od 30 kmetij ob [[Temenica (reka)|Temenici]].&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

Končno je 2. oktobra 1692 prodal še gospostvi Bogenšperk in Lihtenberg Janezu Andreju Gandinu Liliensteinskemu in njegovi ženi Mariji Salomi (roj. Tauffrer); prejem celotne kupnine je potrdil 8. oktobra 1692. Istega leta je 10. decembra baronu Francu Zetschkerju prodal hišo v Ljubljani, torej je hiša prešla v last ženinega sorodstva.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;

Iz ostanka imetja je februarja 1693 od Jakoba Vodnika kupil meščansko hišo v Krškem, katero naj bi po tradiciji leta 1609 postavil mestni sodnik in trgovec Luka Kunec. Nekaj gotovine, srebrnina, dva konja in razmeroma veliko predmetov za osebno in hišno rabo dokazuje, da Valvasor tudi po prodaji zemljiških gospostev ni bil popolnoma brez sredstev in v revščini.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;

=== Smrt ===
[[Slika:Zapis o smrti Valvasorja (Annales urbis Labacensis).png|sličica|Zapis o Valvasorjevi smrti iz ''[[Annales urbis Labacensis]]'' Janeza Gregorja Dolničarja.]]
V [[Krško|Krškem]] je Janez Vajkard Valvasor preživel kratek preostanek svojega življenja in tam septembra ali oktobra v svojem 53. letu starosti tudi umrl.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;Reisp (1983), str. 271&lt;/ref&gt; Kot datum smrti se v literaturi pojavlja datum 19. september, vendar ta podatek ni utemeljen.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; V literaturi se kot vzrok smrti pojavlja podagra in s to diareja, ki sta prav tako samo domnevni.&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Kot kraj pokopa se tradicionalno navaja kapela na [[Medijski grad|gradu Medija]], vendar o tem ne obstajajo trdni dokazi.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; Pojavlja se tudi teorija, da bi lahko bil pokopan na pokopališču ob [[Cerkev sv. Janeza Evangelista, Krško|župnijski cerkvi]] v Krškem, ki je bilo kasneje prestavljeno,&lt;ref&gt;Radunovič (2022)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Usenik (2008)&lt;/ref&gt; obstaja pa tudi domneva o njegovem pokopu v kripti župnijske cerkve v Krškem.&lt;ref name=&quot;:95&quot;&gt;Peperko Golob (2020)&lt;/ref&gt;

Nedoletne otroke je v skrb prejel Jurij Andrej Graffenweger s Slatne, kateremu je bil tudi predano dolžno pismo za 3000 goldinarjev iz zapuščnine. [[Janez Gregor Dolničar]] je Valvasorju sestavil [[epitaf]]:&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;

{{Citatni blok|text=&lt;div class=&quot;center&quot;&gt;
D.O.&lt;br&gt;
JOANNI WAICHARDO VALVASORIO&lt;br&gt;
LABACO ORIUNDO&lt;br&gt;
INCLITI DUCATUS CARNIOLIAE&lt;br&gt;
COSMOGRAPHO&lt;br&gt;
REGIAE SOCIETATIS ANGLIAE ACCADEMICO&lt;br&gt;
ANTIQUITATUM STUDIO NULLI SECUNDO&lt;br&gt;
QUI&lt;br&gt;
DOMESTICA MUSIS&lt;br&gt;
AMICA PIETATI&lt;br&gt;
BELLICA LITERIS&lt;br&gt;
ADJUNXERAT&lt;br&gt;
OB&lt;br&gt;
UNDIQUE STRENUE GESTA&lt;br&gt;
FACUNDUM HOC AD POSTEROS&lt;br&gt;
MONUMENTUM&lt;br&gt;
S. P. Q. L.&lt;br&gt;
PONI CURAVIT&lt;br&gt;
III. Id. Decemb. M. D. C. XCIII
&lt;/div&gt;
&lt;br&gt;
(Najboljšemu gospodu Janezu Vajkardu Valvasorju, po rodu iz Ljubljane, slavne vojvodine Kranjske opisovalcu, Kraljevske družbe Anglije akademiku zaradi njegovega, po vrednosti za nikomer ne zaostajajočega proučevanja starožitnosti, ki je bil združil svojo lastno predanost muzam s čutom dolžnosti, vojaško službo z znanostjo, so dali spričo njegovih vseskozi odličnih del postaviti ta poznim rodovom zgovorni spomenik mestni svet in meščani ljubljanski pred III. dnem decemberskih id 1693.)|author=[[Janez Gregor Dolničar]]}}

== Družina ==
{{Glavni članek|Valvasorji}}

[[Slika:Coat of Arms of the House of Valvasor.svg|sličica|Grb rodbine [[Valvasorji|Valvasor]]. Zaradi neohranjenega grbopisa ni znano, koliko modrih rombov naj bi grb vseboval. Slika prikazuje ščit kot je upodobljen na Valvasorjevem portretu v ''Slavi''.]]
Janez Vajkard Valvasor se je rodil deželnemu odborniku in glavnemu prejemniku [[Vojvodina Kranjska|kranjskih]] deželnih stanov [[Jernej Valvasor|Jerneju Valvasorju]] in njegovi drugi ženi, baronici [[Ana Marija Ravbar|Ani Mariji Ravbar]] z gradu [[Grad Krumperk|Krumperk]]. V opisu svoje družine v ''Slavi vojvodine Kranjske'' je Janez Vajkard zamolčal dve &quot;odpadli veji&quot;; &quot;izseljena&quot; sorodnika, njegov brat in bratranec sta se naselila v sosednjih deželah [[Vojvodina Koroška|Koroški]] in [[Vojvodina Štajerska|Štajerski]], a je Valvasor očitno imel dober razlog za molk.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 26&lt;/ref&gt;

Od sedemnajstero otrok iz tega zakona, desetih sinov, petih hčera in dvojčkov, katerih spol ni naveden, je bil Janez Vajkard dvanajsti.&lt;ref name=&quot;:77&quot;&gt;Reisp (1983), str. 56&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:76&quot; /&gt; Zanj je značilno tudi, da se je sam čutil ne le Valvasorja, temveč tudi potomca Ravbarjev, saj je tej rodbini na Kranjskem in celo njenim vejam v tujini posvetil v svojem delu izjemno pozornost.&lt;ref name=&quot;:77&quot; /&gt;{{Rodovnik
|'''Janez Vajkard Valvasor'''|[[Jernej Valvasor]]|[[Ana Marija Ravbar]]|[[Hieronim Valvasor]]|[[Neža Scheyer]]
|[[Jurij Ravbar]]|[[Doroteja Leyser]]|boxstyle=yes|boxstyle_1=background-color: #fcc;|boxstyle_2=background-color: #fb9;|boxstyle_3=background-color: #ffc;|boxstyle_4=background-color: #bfc;}}

=== Zakon in potomci ===

==== Zakon z Ano Rozino Graffenweger ====
Prvo ženo [[Ana Rozina Graffenweger|Ano Rozino pl. Graffenweger pl. Graffenau]] (* 1658, † 1687), ki so jo sicer klicali Ana, si je 31-letni Janez Vajkard poiskal na Litijskem, ne daleč od [[Medijski grad|Medije]], na drugi strani [[Sava|Save]].&lt;ref name=&quot;:67&quot;&gt;Golec (2015), str. 317&lt;/ref&gt; Tako kot on se je tudi Ana Rozina rodila v Ljubljani in bila tam krščena oktobra 1658 kot predzadnji otrok Baltazarja pl. Graffenwegerja in Ane Marije, rojene pl. Scharffenegk.&lt;ref name=&quot;:67&quot; /&gt; Ob poroki ni bila stara niti štirinajst let, živela pa je z ovdovelo materjo in brati v [[Dvorec Slatna|dvorcu Slatna]] v neposredni bližini [[Šmartno pri Litiji|Šmartna pri Litiji]], kjer sta mlada zakonca Valvasor prebivala prve tedne po poroki in kjer se je 10. julija 1672 vršila poroka.&lt;ref name=&quot;:67&quot; /&gt;

Na nevestini strani so pogodbo podpisali njena mati Marija Ana Graffenweger in trije polnoletni bratje, Jurij Andrej, Franc Baltazar in Janez Jožef, na ženinovi pa poleg Janeza Vajkarda Valvasorja in njegovega polbrata barona [[Karel Valvasor|Karla]] še Franc Ksaver baron Lichtenberg.&lt;ref name=&quot;:68&quot;&gt;Golec (2015), str. 319&lt;/ref&gt; Janez Vajkard je v uvodu pogodbe naveden kot baron (Freyherrn etc.), kar v resnici ni bil, na koncu pa se je podpisal brez baronskega predikata, drugače kot njegovi priči, oba resnična barona.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt; Da ni tudi podpisan kot baron, ne bi moglo nikogar zmotiti, saj avtogram ne vsebuje nujno plemiškega naslova.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt; Ni izključeno, da sta polbrata Valvasorja že med snubljenjem zavestno &quot;igrala igro&quot;, da sta barona oba, ne le starejši Karel.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt; V očeh [[Graffenwegerji|Graffenwegerjev]], ki so spadali med novo nižje plemstvo, si je Janez Vajkard s tem samo še dvignil ceno.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt;

Nedolgo po poroki je pet nevestinih bratov Graffenwegerjev, med njimi dva še mladoletna, sklenilo dogovor o delitvi dediščine, po katerem so vsi razen enega dobili svoj dvorec v bližnji litijski okolici, vseh pet bratov pa je potem tu tudi prebivalo.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt; Za Graffenwegerje, dva brata in edino sestra Ane Rozine, je bilo značilno, da so našli življenjske sopotnike v svojemu stanu primernih, še nedolgo tega poplemenitenih rodbinah; tako je Janez Vajkard Valvasor v tem pogledu precej izstopal, saj je bil daleč najbolj »modre krvi«, plemič po vseh štirih starih starših, po nekaterih še precej dlje v preteklost.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt; Ob vstopu v Graffenwegerjevo sorodstvo je bilo to tudi njegovo edino »orožje« ob dejstvu, da je v zakon z Ano Rozino prinesel malo, predvsem svoj pedigre in ugled Valvasorjevega rodu.&lt;ref name=&quot;:68&quot; /&gt;

Rodovno deblo Valvasorjev v IX. knjigi ''Slave'' priča, da so se mu otroci v prvem zakonu rojevali eden za drugim.&lt;ref name=&quot;:69&quot;&gt;Golec (2015), str. 326&lt;/ref&gt; Med poroko 10. julija 1672 in rojstvom prve hčerke 16. aprila 1674 je minilo nekaj več časa.&lt;ref name=&quot;:69&quot; /&gt; Na rodovnem deblu je navedenih naslednjih devet njegovih otrok iz prvega zakona vključno z datumi rojstva in pri petih še z datumi smrti:&lt;ref name=&quot;:69&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

* Marija Sidonija (* 16. aprila 1674, † 17. julija 1676),
* Maksimila Kordula (* 10. aprila 1673, † 13. junija 1677),
* Ana Terezija (* 15. februarja 1677, † 27. novembra 1681),
* Ivana (tudi Johana) (* 11. junija 1678, † 1748),
* [[Alojzij Valvasor|Volf Vajkard]] (* 25. septembra 1679, † 1737),
* Janez Gottlieb (* 16. julija 1681, † 4. marca 1687),
* Janez Ludvik (* 18. aprila 1683, † 1752),
* Janez Volf Engelbert (* 25. julija 1684, † 1752) in
* Franc Jožef (* 13. junija 1686, † 14. marca 1687).

V prvem zakonu se je rodil še en otrok, ki pa ga Valvasor v rodovniku ni omenil, verjetno zato, ker je šlo za prezgodaj rojeno deklico, morda celo mrtvorojeno, ki zelo verjetno ni imela niti imena, saj so jo ob pokopu 28. januarja 1682 vpisali v šmarsko mrliško matico zgolj kot &quot;majčkeno gospodično&quot; (paruula Domicela) Janeza Vajkarda Valvasorja z Bogenšperka.&lt;ref name=&quot;:70&quot;&gt;Golec (2015), str. 327&lt;/ref&gt; Deklica je bila pokopana v Šmartnem namesto v družinski grobnici na Mediji, kjer so bili pokopani drugi preminuli otroci; najstarejši se je bližal šestemu letu, drugi so pomrli še mlajši, zadnja dva v razmiku samo desetih dni marca 1687, dober mesec pred svojo materjo, ki je preminila 25. aprila 1687.&lt;ref name=&quot;:70&quot; /&gt; Verjetno je bila pri obeh otrocih vzrok smrti nalezljiva bolezen, medtem ko so za zgodnjo smrt Ane Rozine razlogi nejasni.&lt;ref name=&quot;:71&quot;&gt;Golec (2015), str. 328&lt;/ref&gt; Dočakala je zgolj 28 let in pol, doživela smrt šestih otrok in zapustila možu štiri, stare od manj kot tri do slabih devet let.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt; Leto 1687, ko je bil Valvasor na vrhuncu svojega ustvarjalnega dela, je v družinsko življenje prineslo globoko zarezo, še ne tri mesece po ženini smrti pa se je 46-letni vdovec ponovno poročil.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt;

==== Zakon z Ano Maksimilo Zetschker ====
[[Slika:Regina Konstancija Dienersperg (Valvasor).jpg|sličica|Valvasorjeva najmlajša hči Regina Konstancija, ki ima edina od njegovih otrok živeče potomce]]Drugič je zakon sklenil 20. julija ali kakšen dan pozneje v dvorcu Vrhovo pod Gorjanci. Nevesta [[Ana Maksimila Zetschker|Ana Maksimila pl. Zetschker]] (* najpozneje 1663, † 1713–16) je bila hči pokojnega Franca Erazma in Marije Sidonije, roj. grofice Tattenbach, in je s svojo vnovič omoženo materjo živela pri očimu Janezu Juriju pl. Wernegku v njegovem vrhovškem dvorcu v bližini Šentjerneja.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt; Ženitni dogovor razkriva, da je bil 46-letni Janez Vajkard zdaj precej bolj petičen kot ob prvi poroki.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt; Zakonca sta v zakon prinesla 900 goldinarjev dote v deželni veljavi in prav toliko zaženila, kar naj bi po smrti enega ali drugega pripadlo skupnim otrokom oziroma sorodnikom, če bi njuna zveza ostala brez potomstva, nevesta pa je dobila od Janeza Vajkarda še 1800 goldinarjev jutrne in 700 goldinarjev proste donacije.&lt;ref name=&quot;:71&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:72&quot;&gt;Golec (2015), str. 329&lt;/ref&gt; Ana Maksimila se je rodila najpozneje poleti 1663, saj je njen oče Franc Erazem pl. Zetschker umrl jeseni 1662.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt; Tako ji je bilo ob poroki s polihistorjem vsaj 24 let, starostna razlika med zakoncema pa je znašala največ 22 let.&lt;ref name=&quot;:72&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:73&quot;&gt;Golec (2015), str. 330&lt;/ref&gt; Najbrž je bila podobne starosti kot njegova prva žena.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt; Enako kot Valvasorjevo prvo soprogo so jo očitno klicali po prvem krstnem imenu Ana.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt; Trije člani njene rodbine, dva brata in bratranec, so dobili baronski naslov šele v njenih mladih letih, leta 1676; tako se Valvasorjeva nevesta enako kot njen ženin ni rodila kot baronica in to po vseh pravilih tudi nikoli ni bila, saj baronstva ni mogla podedovati po bratih, vendar se je tedaj in pozneje štela za rojeno baronico.&lt;ref name=&quot;:73&quot; /&gt;

V Valvasorjevem drugem zakonu, ki je trajal dobrih šest let, so prišli na svet najmanj trije otroci, poleg teh pa morda še kateri, a je najverjetneje že zgodaj umrl.&lt;ref&gt;Golec (2015), str. 331&lt;/ref&gt; Dolgo časa sta bila v zgodovinopisju znana le dva, Katarina Frančiška (* 28. aprila 1688), ki se je rodila še pred izidom ''Slave'' in je na Valvasorjevem rodovnem deblu, ter najmlajši Franc Engelbert, krščen 15. aprila 1693 že v Krškem, kjer je družina živela nazadnje.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 267-268&lt;/ref&gt; Pozabljena je ostala [[Regina Konstancija Valvasor|Regina Konstancija]] (* 1689–92), rojena med njima in v genealoškem pogledu nesporno najpomembnejši polihistorjev otrok, saj je edina imela tudi vnuke in nato še razvejeno potomstvo vse do današnjih dni.&lt;ref&gt;Golec (2018)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vičar (2018)&lt;/ref&gt;

=== Baronski naziv, avtocenzura in samoopredstavitev ===
Ko naj bi leta 1667 Valvasorjeva mlajša linija povzdignjena v baronski stan je bil Janez Vajkard že več let v tujini, na Kranjsko pa se je vrnil šele 4 leta kasneje, zaradi česar si je najverjetneje Valvasor naziv kar sam pripisal.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Reisp (1983), str. 62&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:78&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:97&quot;&gt;Golec (2007), str. 305-6.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:100&quot;&gt;Golec (2020), str. 97.&lt;/ref&gt;

Od leta 1667, ko so [[Jernej Valvasor|Jernejev]] sin [[Karel Valvasor|Karel]] ter vdova in dva otroka Jernejevega brata Adamovega pokojnega sina Janeza Krstnika pridobili dedni baronski naslov, so se kranjski [[Valvasorji]] delili na [[Vitez|viteze]] in [[Baron|barone]].&lt;ref name=&quot;:79&quot;&gt;Golec (2015), str. 17&lt;/ref&gt; Odtlej so bili baroni vsi Adamovi na Kranjskem živeči potomci, iz Jernejeve veje pa le Karlova veja, ne pa tudi veji obeh Karlovih v deželi prebivajočih polbratov, tj. polihistorja Janeza Vajkarda in Janeza Herbarda.&lt;ref name=&quot;:79&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:97&quot; /&gt; Kljub temu so sodobniki pripadnikom teh dveh vej včasih zmotno pripisali baronski predikat, Janez Vajkard pa si ga je celo samovoljno in povsem neupravičeno privzel ob tihi podpori polbrata Karla in drugega sorodstva, tako da se je z njim nazadnje predstavljal javno.&lt;ref name=&quot;:78&quot;&gt;Golec (2007)&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:79&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:97&quot; /&gt; Baronski naziv se v publikacijah Janeza Vajkarda prvič pojavi ob njegovem imenu šele leta 1681 v pozdravni pesmi [[Pavao Ritter Vitezović|Pavla Ritterja Vitezovića]] v albumu ''[[Topografija sodobne nadvojvodine Koroške]]''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:97&quot; /&gt;

Boris Golec Valvasorjevo avtocenzuro deli na dve vrsti: neprikrito in prikrito. Pri prvi je Valvasor izrecno navedel, da zaradi določenih razlogov ne bo razkril identitete obravnavane osebe, pri drugi pa je podatke zamolčal ali prikrojil tako prefinjeno, da jih je mogoče prepoznati šele s primerjavo z drugimi viri. Najizraziteje se je takšna avtocenzura kazala pri predstavljanju lastne rodbine in samega sebe, opazna pa je bila tudi pri obravnavi še živečih kranjskih plemiških rodbin, katerih ugled je skušal varovati. Pri starejših dogodkih in izumrlih ali na Kranjskem ne več navzočih rodbinah je bil pri razkrivanju manj ugodnih dejstev precej manj zadržan.&lt;ref&gt;Golec (2020), str. 95-6, 112.&lt;/ref&gt; Golec je opozaril, da je Valvasor v ''Slavi'' ponekod selektivno predstavljal dejstva o sebi, svoji rodbini in nekaterih dogodkih. Valvasor se kot avtocenzor najbolj razkrije pri opisovanju samega sebe in svoje rodbine. Čeprav ''Slava'' ni avtobiografsko delo, vsebuje številna pričevanja v prvi osebi, katerih verodostojnosti pogosto ni mogoče preveriti.&lt;ref name=&quot;:101&quot;&gt;Golec (2020), str. 96.&lt;/ref&gt; Valvasor je avtocenzuro izkazal pri opisu lastništva svojih treh gradov – Bogenšperka, Lihtenberka in Črnega potoka. Čeprav je navedel, da jih je 27. septembra 1672 kupil sam in da jih še vedno poseduje, je zamolčal, da jih je dejansko pridobil skupaj s svojo prvo ženo Ano Rozino Graffenweger pl. Graffenau, ki je bila vpisana kot solastnica v kranjski [[Imenjska knjiga|imenjski knjigi]]. Izpustil je dejstvo, da je večino kupnine prispevala žena; več kot polovico kupnine pa sta zakonca ostala dolžna prodajalcu.&lt;ref name=&quot;:101&quot; /&gt; Valvasor je dejansko stanje prikrojil tudi pri opisu lastništva Črnega potka, saj ob izidu 11. knjige ''Slave'' ni navedel, da gradu že več mesecev ni bil več lastnik.&lt;ref name=&quot;:100&quot; /&gt; Pri samopredstavitvi je Valvasor dvakrat uporabil zaimek »jaz«, pri opisu nakupa Lihtenberka pa svoje polno ime, toda brez baronskega naziva. Tega je izpustil tudi pri dejanskem baronu Francu Albertu Kheysllu, medtem ko ga je drugje kot nekdanjega lastnika Bogenšperka označil za barona. Baronski naziv je torej pri Kheysllu opustil le tedaj, ko ga je opustil tudi pri sebi.&lt;ref name=&quot;:100&quot; /&gt; Valvasor je pri navajanju plemiških nazivov dosledno razlikoval med člani rodbin z različnim pravnim statusom. Kot barona je med Valvasorji označil le tiste, ki so ta naziv dejansko prejeli, preostale pa je naslavljal zgolj kot »gospod« oz. »gospa«. Enakega načela se je držal tudi pri sebi, saj se v besedilu ''Slave'' nikjer ni imenoval za barona; od njega je odstopil le na najbolj opaznih mestih knjige, na naslovnici, v uvodni besedi in na Greischerjevem bakrorezu s svojim portretom.&lt;ref name=&quot;:100&quot; /&gt;
[[Slika:Stamm-Reihe der Valvasorischen Familie (Valvasor - Die Ehre des Hertzogthums Crain - book 3 (page 111 crop)).jpg|sličica|Rodovno deblo Valvasorjev v 9. knjigi Slave]]
V 9. knjigi ''Slave'' je pri predstavitvi izvora svoje rodbine zelo svobodno povzel oporoko [[Janez Krstnik Valvasor|Janeza Krstnika Valvasorja]] iz leta 1581. Zapisal je, da je okoli leta 1550 z Janezom Krstnikom iz Bergamskega na Kranjsko prišel tudi njegov ded Hieronim Valvasor, ki naj bi kot oporočiteljev bratranec podedoval [[grad Medija]], več drugih posesti in 10.000 goldinarjev. Po Golcu je pri tem zavestno spremenil več ključnih podatkov,&lt;ref&gt;Golec (2020), str. 98.&lt;/ref&gt; saj Hieronim z Janezom Krstnikom ni bil v sorodu. Premoženje je podedoval zato, ker ga je Janez Krstnik kot svojega zaupnika določil za nadaljevalca rodbinskega imena Valvasor na Kranjskem.&lt;ref&gt;Golec (2020), str. 99.&lt;/ref&gt; S tem ko je predstavil svojega deda kot sorodnika Janeza Krstnika, je ustvaril vtis o starejšem in uglednejšem rodbinskem izvoru. Ker ni mogel povsem prikriti dedovega neplemiškega izvora, Hieronima ni nikjer označil za svojega deda niti ni dal vedeti, v kakšnem sorodstvu je z njim, medtem ko je svojega drugega deda, [[Jurij Rauber|Jurija Rauberja]], gospoda na Krumperku, izrecno predstavil kot očeta svoje matere Ane Marije.&lt;ref name=&quot;:102&quot;&gt;Golec (2020), str. 100.&lt;/ref&gt; Nazoren primer Valvasorjeve avtocenzure predstavlja [[družinsko drevo]] Valvasorjev. Čeprav je nekaj nepopolnih podatkov mogoče pripisati avtorjevi nevednosti, so nekateri izpusti očitno zavestni. Ni naključje, da manjka podatek o možu pri tistih dveh, ki sta bili omoženi z neplemičema, pri Rozaliji Konstanciji in Mariji Izabeli. Imen žena in otrok tudi ni pri njegovem bratu in bratrancu, prav tako poročenih z navadnima smrtnicama.&lt;ref name=&quot;:102&quot; /&gt; Izpuste v rodovniku je Valvasor utemeljil s pojasnilom, da pri sorodnikih, ki so se izselili iz Kranjske, ni navedel vseh njihovih otrok, ker da za vse ne ve. Po Golcu je takšna razlaga le delno prepričljiva, saj sta se brat [[Janez Ditrih Valvasor|Janez Ditrih]] in bratranec [[Jurij Sigmund Valvasor|Jurij Sigmund]] preselila le v neposredno sosednje dežele, hkrati pa so bili prav pri njunih družinah izpuščeni podatki o ženah in otrocih.&lt;ref name=&quot;:103&quot;&gt;Golec (2020), str. 102.&lt;/ref&gt;  Valvasor je oblikoval podobo svoje rodbine tudi z njeno uvrstitvijo med baronske rodbine, s čimer je ustvaril vtis, da so bili Valvasorji kot celota baroni. Enako je na rodovnem deblu z baronskimi oziroma grofovskimi nazivi označil tudi nekatere primožene sorodnice, ki do njih niso bile upravičene. Objavil je tudi baronsko diplomo Rauberjev iz leta 1681, ki je posredno povzdignila ugled njegove matere, medtem ko baronske diplome Valvasorjev iz leta 1667 ni navedel, saj bi razkrila, da sam ni imel pravice do baronskega naziva.&lt;ref name=&quot;:103&quot; /&gt;

== Valvasor in Slovenci ==
[[Slika:Jurij Šubic - Janez Vajkard Valvasor.jpg|sličica|Valvasorjev portret na freski [[Jurij Šubic|Jurija Šubica]] v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnemu muzeju Slovenije]], 1885.]]
Za raziskavo eminentnega vprašanja o pojmovanju naroda, narodnosti, jezika in domovinstva v tem obdobju je imel tako Valvasor kot tudi njegov sodelavec [[Erazem Francisci|Francisci]] v ''Slavi vojvodine Kranjske'' kar precej gradiva, vendar je problem časovno in tudi drugače širši.&lt;ref name=&quot;:83&quot;&gt;Reisp (1983), str. 220&lt;/ref&gt; Dejstvo je, da tako Francisci kot Valvasor glede tega nista mogla preseči okvira tedanjih nazorov.&lt;ref name=&quot;:83&quot; /&gt;

Valvasor se je v stiku z nemško humanistično znanostjo in znanstveniki najverjetneje strinjal s tedaj veljavnim pojmovanjem glede narodnosti, omenil pa je tudi nacionalne razmere na Kranjskem:&lt;ref name=&quot;:83&quot; /&gt;
{{Citatni blok|text=Kar zadeva narodnost prebivalcev, se ta od začetka osmega stoletja pod Karlom Velikim ni bistveno spremenila, namreč, da sta navadno ljudstvo, ki je še slovansko, in najodličnejše plemstvo, ki izvira večidel iz nemških Frankov, zrasla v eno telo. Izvzemši, da prihajajo med plemstvo nekatere družine iz različnih pokrajin in se tudi med preprosto ljudstvo naseljujejo ljudje raznih narodnosti. Tako je sedaj samo v Ljubljani čez dvajset meščanskih družin različnih narodnosti. Tu so Švabi, Bavarci, Franki, Sasi, Pomorjanci, Čehi, Šlezijci, Danci, Prusi, Holandci, Nizozemci, Angleži, Francozi, Benečani, Hrvati, Dalmatinci, Liburnijci, Madžari ob sosednjih Tirolcih, Štajercih, Korošcih, Avstrijcih in drugih.}}
[[Slika:Kozolec-Valvasor.jpg|levo|sličica|Valvasorjeva upodobitev [[Kozolec|kozolca]]]]
Valvasor ugotavlja, da vladata na Kranjskem dva jezika, slovanski in [[Nemščina|nemški]]. Slednji je v rabi večinoma pri plemičih in izobražencih, v njem se vodijo tudi vse pravne zadeve, vsi spisi in pisma. Slovanski jezik uporabljajo kmetje in drugi preprosti ljudje.&lt;ref name=&quot;:84&quot;&gt;Reisp (1983), str. 223&lt;/ref&gt; Omenja tudi vsakdanje kvarjenje kranjskega jezika oz. [[Slovenščina|slovenščine]] zaradi mešanja z nemščino.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Iz nekaterih stvari, kot iz primerjave slabih in pravilnih slovenskih besed, iz izrazov kot &quot;prava&quot; in &quot;dobra&quot; kranjščina in iz poročil o mešanem jeziku v [[Bitnje na Gorenjskem|Bitnjah na Gorenjskem]] ter izražene želje, da bi ta zmešani jezik kmalu izumrl, pa jasno izhaja, da mu tako kvarjenje jezika ni bilo všeč.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt;

Valvasor je bil na sploh prepričan, da je slovanščina eden poglavitnih in najbolj razširjenih jezikov v Evropi in je v zvezi s tem prikazal tudi oba črkopisa, ki sta v rabi, cirilskega in glagolskega, ter razpravljal o slovničnih zadevah, toda pravilne in smotrne opredelitve in razločevanja pojmov &quot;Slovan&quot; in &quot;Slovenec&quot; bi zaman pričakovali.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt;
[[Slika:Zashtitno voshejne te Krajnske deshele (1-2).png|sličica|Prvi del slovenske pesnitve v prvi knjigi ''Slave vojvodine Kranjske'']]
Znanje slovenščine mu je bilo pri raziskovanju Kranjske sploh nepogrešljivo.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Slovenščine Valvasor tudi sicer ni prezrl, ampak ji v skladu s svojo deželno koncepcijo večkrat pravi &quot;naš jezik&quot; ali &quot;naš deželni jezik&quot;.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Tudi ne govori o njej samo v šesti knjigi ''Slave'', ampak je v ''Slavi vojvodine Kranjske'' in že v ''Topografiji sodobne vojvodine Kranjske'' razmeroma močno zastopana.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Poleg nemških skoraj dosledno rabi slovenska krajevna imena in jih kot teritorialno lastnino dosledno spoštuje, slovenske izraze navaja za številne pojme, stvari, predmete in drugo, v uvodu k ''Slavi'' pa objavlja prvo slovensko pesniško literarno poslanico.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Že s tem in pomembnimi literarnozgodovinskimi doneski v vsej ''Slavi vojvodine Kranjske'' in posebej v šesti knjigi so Valvasorjeve zasluge za [[Slovenistika|slovenistiko]] nesporne.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Pri vrednotenju njegovega slovenističnega deleža ne gre v pozabo, da je bila količina slovenskega pisanja v njegovem času izredno skromna, saj je od njegovih mladih let in vse do izida ''Slave vojvodine Kranjske'' izšlo le pet slovenskih knjig, in še te so izključno nabožne vsebine.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt;

[[Kmečki upori na Slovenskem|Slovenske kmečke upore]] je kot [[Fevdalizem|fevdalec]] Valvasor razumljivo obsojal, vendar pri tem ni bil toliko oster in sovražen, kolikor piker.&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 225&lt;/ref&gt; Po drugi strani je slovenskega pisca [[Jurij Dalmatin|Jurija Dalmatina]] zelo cenil:&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 227&lt;/ref&gt;

{{Citatni blok|text=Bilje uren, delaven, tvoren in učen mož, saj priča o tem njegovo delo in hvali mojstra. Jasno se vidi, s kakšno posebno pridnostjo, trudom in delom je spravil biblijo v slovanski ali kranjski jezik. Česa takega gotovo srednje učena in nerodna ali čemerna glava nikoli ne bi mogla napraviti.}}

S popisom prebivalcev Kranjske oziroma z raziskovanjem vsakdanjega življenja in ljudske kulture v naslednjih poglavjih si je Valvasor postavil trajen spomenik.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Njegova zasluga je, da je ohranil podobo splošnega ljudskega življenja, ki prikazuje, kako so Slovenci delali in živeli.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Posebej pa je ohranil podobo običajev ob porokah, krstih, pogrebih, proščenjih in drugih priložnostih v vsej izvirnosti in posebnosti, kot so še bili v 17. stoletju.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Za plemiče in meščane je pripomnil, da živijo tako kot drugod po svetu.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Valvasor je s ''Slavo'' krepko zakoračil v smer, s katero se je začela močneje ukvarjati šele sodobna znanost, v zgodovino vsakdanjega življenja in v kulturno zgodovino.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt;
[[Slika:Pesniki-pripovedovalci in učenjaki slovenski 1750-1850.jpg|levo|sličica|Valvasor (desno spodaj) na dopisnici med slovenskimi pesniki, pripovedovalci in učenjaki]]
Čeprav so pri Valvasorju v ospredju polihistorski interesi, so kljub temu dani elementi bili v oporo pri kasnejšem nacionalnem razvoju.&lt;ref name=&quot;:84&quot; /&gt; Pomen Valvasorjevega dela v splošnem in posebej na področju etnologije je izvrstno označil razsvetljenec [[Anton Tomaž Linhart]] že leta 1788 v uvodu svojega dela ''[[Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije]]'', kjer je zapisal, da Valvasor v starejši zgodovini ni napravil dosti več, kot da je svojega predhodnika Schönlebna skoraj dobesedno prevedel, da je bogatejši in uporabnejši v novejši zgodovini ter da je njegov topografski del enkraten in v svoji zvrsti znamenit.&lt;ref name=&quot;:85&quot;&gt;Reisp (1983), str. 224&lt;/ref&gt; Glede šeste knjige ''Slave'' je zapisal:&lt;ref name=&quot;:85&quot; /&gt;
{{Citatni blok|text=Kar pa mi je posebno dragoceno, so običaji in navade Kranjcev v sedemnajstem stoletju, ki jih oriše v vseh življenjskih situacijah. Splet različnih vzrokov in politični reformni duh našega stoletja bosta povzročila, da bo izvirnost tega ljudstva počasi izginila, in takrat bodo samo Valvasorjevi orisi tisti, po katerih bomo spoznavali stare Kranjce.|author=A. T. Linhart|title=Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije}}
== Pomen in zapuščina ==
[[Slika:Bankovec 20-1992-front.jpg|sličica|Bankovec za 20 SIT z Valvasorjevo podobo]]
Valvasor je zaradi svojega prispevka k slovenski znanost in kulturi ena ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Njegovo življenjsko delo ''Slava vojvodine Kranjske'' velja za enega glavnih virov za raziskovanje starejše slovenske zgodovine, predvsem zato ker so se številni viri kasneje izgubili.&lt;ref name=&quot;:87&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Kamniško-komendski biografski leksikon &gt; Oseba|url=https://www.leksikon.si/Oseba/OsebaId/846|website=www.leksikon.si|accessdate=2025-09-08}}&lt;/ref&gt; Velja za enega izmed prvih in morda prvega na Slovenskem, ki je na gore gledal drugače kot stoletja prej;&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt; iz tega razloga Valvasor, ki tu in tam še govori o divjem, visokem in pustem gorovju, po drugi strani večkrat poroča o svojih vzponih na gore in se pri tem navdušuje nad lepim ali širnim razgledom, načelen premik v nazorih in gledanjih pa pomenijo tudi nekatere njegove izjave o raziskovanju v gorah.&lt;ref name=&quot;:81&quot; /&gt;

Največja poznavalca Valvasorjevega dela in življenja sta [[Boris Golec]] in [[Branko Reisp]], avtor druge monografije o Valvasorju.&lt;ref name=&quot;:96&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:88&quot; /&gt;

Po Valvasorju se imenuje [[Valvasorjeva nagrada|nagrada]] za življenjsko delo v [[Muzeologija|muzeologiji]] in za izjemne dosežke pri ohranjanju in predstavljanju premične [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]].&lt;ref name=&quot;:87&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt; Poleg tega se po Valvasorju imenuje tudi [[Valvasorjeva knjižnica Krško|knjižnica v Krškem]],&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt;[[Valvasorjev dom pod Stolom|planinski dom pod Stolom]], [[Valvasorjev vrelec|vodni vrelec na Izlakah]] ter vodnjak v Višnji gori.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Mestni trg z Valvazorjevim vodnjakom|url=https://www.td-visnjagora.si/mestni-trg-z-valvazorjevim-vodnjakom/|website=Turistično društvo Višnja Gora|date=2020-11-30|accessdate=2025-09-08|language=sl-SI|last=sara}}&lt;/ref&gt; V preteklosti sta njegovo ime nosila tudi [[Valvasorjeva ulica, Ljubljana|ulica]] in [[Valvasorjev trg, Ljubljana|trg]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Upodobljen je bil na bankovcu za 20 [[Slovenski tolar|SIT]]; avtor podobe je [[Rudi Španzel]].&lt;ref name=&quot;:87&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zgodba o tolarju {{!}} Banka Slovenije|url=https://www.bsi.si/sl/gotovina/zgodba-o-tolarju|website=www.bsi.si|accessdate=2025-09-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; Valvasorjevo življenje in delo sta bila tudi motiv nekaterih leposlovnih del, kakor pesmi [[Jakob Zupan|Jakoba Zupana]], [[Anton Funtek|Antona Funtka]] in [[Anton Medved (1869–1910)|Antona Medveda]] ter romanov [[Ilka Vašta-Burger|Ilke Vašte-Burger]] in [[Tita Kovač|Tite Kovač Artemis]], ki je napisala biografski roman ''Spomini barona Valvasorja'', ki je izšel leta 1973.&lt;ref name=&quot;:95&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Reisp (1983), str. 274&lt;/ref&gt;

Valvasorju je posvečenih več umetnin, med drugimi kip pred [[Narodni muzej Slovenije|Narodnim muzejem]] v Ljubljani,&lt;ref name=&quot;:88&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Boris Golec: Plemiška rodbina Valvasor {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/janez-vajkard-valvasor-boris-golec|website=Boris Golec: Plemiška rodbina Valvasor {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-09-08|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}&lt;/ref&gt; kip pred gradom Bogenšperk&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Spomenik - Janez Vajkard Valvasor|url=https://www.hikuk.com/si/slovenija/osrednjeslovenska/obcina-smartno-pri-litiji/bogensperk/lokacije/spomenik-janez-vajkard-valvasor-BFB4B78B-2441-019D-4A0D-C31A0E5484E4/|website=hikuk.com|date=2023-01-24|accessdate=2025-09-08}}&lt;/ref&gt; ter kip v [[Krško|Krškem]].&lt;ref name=&quot;:88&quot; /&gt; Od upodobitev Valvasorja je le portret Matije Greischerja iz ''Slave vojvodine Kranjske'' nastal v času njegovega življenja in je služil kot osnova za vse nadaljne upodobitve. Med najbolj znane slikovne upodobitve sodijo Šubiceva stropna freska v Narodnem muzeju Slovenije,&lt;ref name=&quot;:88&quot; /&gt; kopija Greischerjevega portreta Wilhema Hechta&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Janez Vajkard Valvasor (1641-1693)|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-3KE7XW7J|website=dlib.si|accessdate=2025-09-08}}&lt;/ref&gt; in kopija Greischerjevega portreta Petra Radicsa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Valvasor|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S137RSO5|website=www.dlib.si|accessdate=2025-09-08}}&lt;/ref&gt;&lt;gallery&gt;
Slika:Višnja gora - valvasorjev vodnjak.jpg|Valvasorjev vodnjak v Višnji gori
Slika:Laibach (14074243281).jpg|Valvasorjev spomenik pred Narodnim muzejem v Ljubljani
Slika:Valvasorjevo nabrezhje 2, Krško (cropped).jpg|Valvasorjev spomenik v Krškem
Slika:Valvasor (Wilhelm Hecht).jpg|Valvasorjev portret (Wilhelm Hecht)
Slika:O Rothaug Johann Weikhard Freiherr von Valvasor als Krieger c1870 ubs G 0820 II.jpg|Valvasorjev portret (Peter Radics)
Slika:Liubliana 29.jpg|Spominska plošča na Valvasorjevi rojstni hiši
Slika:Medijski grad (10).jpg|Spominska plošča na fasadi kapele na Medijskem gradu
&lt;/gallery&gt;

=== Celotni prevodi v slovenščino ===
{{Glavni članek|Zavod Dežela Kranjska}}

[[Slika:Ljubljana (9155478676).jpg|sličica|Izvod slovenskega prevoda ''Slave vojvodine Kranjske'']]
Leta 2008 je bil z namenom integralnega prevoda ''Slave'' ''vojvodine Kranjske'' ustanovljen Zavod Dežela Kranjska.&lt;ref name=&quot;:90&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/KnjizMB/Razstave/izjava_slava_2-del.pdf|title=Slava vojvodine Kranjske|date=2. marec 2011|accessdate=8. september 2025|publisher=Zavod Dežela Kranjska}}&lt;/ref&gt; Aprila 2009, tj. 320 let po izdaji izvirnika, je bil na nekdaj Valvasorjevem gradu Bogenšperk predstavljen projekt kompletnega prevoda ''Slave vojvodine Kranjske''.&lt;ref name=&quot;:90&quot; /&gt; Že jeseni istega leta je izšel prvi del, zadnja, četrta knjiga je izšla leta 2012, projekt pa je bil končno sklenjen z izidom zbornika Studia Valvasoriana.&lt;ref name=&quot;:90&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Studia Valvasoriana|url=https://www.dezela-kranjska.si/slava-vojvodine-kranjske/studia-valvasoriana|website=www.dezela-kranjska.si|accessdate=2025-09-08|archive-date=2025-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20250905143718/http://www.dezela-kranjska.si/slava-vojvodine-kranjske/studia-valvasoriana|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Celotna Slava vojvodine Kranjske prevedena v slovenščino|url=https://old.delo.si/kultura/knjizevni-listi/celotna-slava-vojvodine-kranjske-prevedena-v-slovenscino.html|website=old.delo.si|date=2012-06-06|accessdate=2025-09-08|language=sl-si|first=T. C.|last=Delo.si}}&lt;/ref&gt; Slovenska izdaja je zasnovana kot definitivna izdaja ''Slave'' v slovenščini in po obsegu, stilu, oblikovanju, ujema se tudi oštevilčenje strani karseda sledi izvirniku.&lt;ref name=&quot;:90&quot; /&gt;

Zavod je leta 2018 podal pobudo za prevod še enega Valvasorjevega dela, ''Velike grbovne knjige''.&lt;ref name=&quot;:89&quot; /&gt; Prevod je bil javnosti predstavljen leta 2020 in je nasledil prvi ponatis iz leta 1993 ter upošteval nova odkritja o Valvasorju in Ramschüsslu.&lt;ref name=&quot;:89&quot; /&gt;

Izven zavoda Dežela Kranjska je v okviru Fundacije Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti leta 2013 izšel prevod ''Popolne topografije stare in sodobne nadvojvodine Koroške''.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Vajkard Valvasor: 330 let po plemičevi smrti prevedeno delo o &quot;slavni nadvojvodini Koroški&quot;|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/janez-vajkard-valvasor-330-let-po-plemicevi-smrti-prevedeno-delo-o-slavni-nadvojvodini-koroski/681968|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-08|language=sl|first=A.|last=P}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae &amp; modernae completa : to je popoln in temeljit opis slavne dežele Nadvojvodine Koroške, tako po njenem nekdanjem kakor tudi po sedanjem stanju ... :: COBISS Plus|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/274727424|website=plus.cobiss.net|accessdate=2025-09-08|language=sl|last=IZUM – Institut informacijskih znanosti, Maribor}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija  ==
*'''''Pasijonska knjižica''' (Dominicae passionis icones)'', 1679, ponatis 1970 {{COBISS|ID=261635}}
*'''''Topographia arcium Lambergianarum''''' id est arces, castella et dominia in Carniolia habita possident comites a Lamberg; Bagenspergi (Bogenšperg), 1679 {{COBISS|ID=75121664}}, ponatis 1995 {{COBISS|ID=50098688}}
*'''''Topografija novejše Kranjske''''' ''(Topographia Ducatus Carnioliae modernae)'', Nürnberg 1679 {{COBISS|ID=239297536}}
*'''''Topographia Archiducatus Carinthiae modernae''''': das ist Controfee aller Stätt, Märckht, Clöster, undt Schlösser, wie sie anietzo stehen in dem Ertzhertzogthumb Khärnten; Wagensperg in Crain (Bogenšperg), 1681 {{COBISS|ID=87695872}}; Nürnberg, 1688 {{COBISS|ID=87695872}}
*'''''Carniolia, Karstia, Histria et Windorum Marchia''''', Labaci (Ljubljana) 1681 {{COBISS|ID=217886464}}
*'''''Theatrum mortis humanae tripartitum''''': figuris aeneis illustratum : das ist: Schau-Bühne des menschlichen Todts in drey Theil : mit schönen Kupffer-Stichen geziehrt vnd an Tag gegeben; Laybach, Saltzburg (Ljubljana, Salzburg); 1682 {{COBISS|ID=53622528}}
*'''''[[Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške]]''' (Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae &amp; modernae completa'': Das ist Vollkommene und gründliche Land - Beschreibung des berühmten Erz - Herzogthums Kärndten); Nürnberg 1688 {{COBISS|ID=87695872}}
* '''''[[Velika grbovna knjiga]]''' (Opus insignium armorumque'' ... ); (1687–1688) {{COBISS|ID=33650176}}
* '''''[[Slava vojvodine Kranjske]]''''' (''Die Ehre dess Hertzogthums Crain''):'' das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes''; Laybach (Ljubljana) 1689 {{COBISS|ID=29952257}}
== Sklici  ==
&lt;references responsive=&quot;&quot; /&gt;

== Viri in literatura ==
*{{cite article |last=Golec |first=Boris |title=Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja |journal=Zgodovinski časopis |volume=61 |issue=3/4 |year=2007 |pages=303–364 |language=sl |cobiss=27721261 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDYIGVA7}}
*{{cite book|last=Golec|first=Boris|title=Zemljiški gospod Janez Vajkard Valvasor in njegov urbar|year=2015|publisher=Arhiv Republike Slovenije|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=279744512}}
* {{navedi knjigo|last=Golec|first=Boris|title=Valvasorji : med vzponom, Slavo in zatonom|year=2015|publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU|location=Ljubljana|cobiss=282458368|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/1126}}
*{{Navedi knjigo|title=Zadnji Valvasorjevi potomci na Slovenskem: med domoznanstvom, nostalgijo, politiko, umetnostjo in evtanazijo|last=Golec|first=Boris|publisher=ZRC SAZU|year=2018|location=Ljubljana|cobiss=296753664}}
* {{cite book |last=Golec |first=Boris |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2170 |title=Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe |publisher=Založba ZRC |year=2020 |place=Ljubljana |pages=95–117 |language=sl |chapter=Kaj nam je Valvasor zamolčal? |cobiss=20735491}}
* {{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/valvasor-janez-vajkard/|title=VALVASOR, Janez Vajkard|date=2020|accessdate=8. avgust 2025|website=Obrazi slovenskih pokrajin|last=Peperko Golob|first=Darja}}
* {{Navedi splet|url=https://zon.si/se-danes-ni-jasno-kje-je-pokopan-valvasor-so-pa-lani-odkrili-grob-njegovega-dedka-in-to-v-zasavju/|title=Še danes ni jasno, kje je pokopan Valvasor. So pa lani odkrili grob njegovega dedka – in to v Zasavju!|date=4. november 2022|accessdate=2. avgust 2025|website=ZON|last=Radunovič|first=Stanislava}}
* {{navedi knjigo|last=Reisp|first=Branko|authorlink=Branko Reisp|title=Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor|year=1983|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|cobiss=13772033|url=https://www.sistory.si/publication/14647}}
*{{SloBio|id=759993|avtor=Reisp Branko|ime=Valvasor Janez Vajkard|vir=SBL}}
* {{cite book|last=Rupel|first=Mirko|title=Valvasorjevo berilo|year=1951|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=3376905}}
* {{cite book|last=Rupel|first=Mirko|title=Valvasorjevo berilo (izpopolnjena izdaja)|year=1969|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=6020865}}
* {{Navedi knjigo|title=Janez Vajkard Valvasor in Krško|last=Usenik|first=Janez|publisher=Valvasorjev raziskovalni center|year=2008|isbn=978-961-91303-7-7|location=Krško|cobiss=240747520}}
* {{Navedi splet|url=https://www2.arnes.si/~gljsentvid10/oseb_stran/Valvasorjevi_potomci_na_Kogu_in_v_Ormozu_BorisG_ZorkoV.html#valvasorjevi_potomci|title=Valvasor in njegovi potomci|date=2018|accessdate=2. avgust 2025|last=Vičar|first=Zorko}}

== Glej tudi ==

* [[Valvasorji]]
* [[Georg Matthäus Vischer]]
* [[Janez Ludvik Schönleben]]
* [[Valvasorjeva knjižnica Krško]]
* [[Valvasorjeva nagrada]]
* [[Valvasorjeva ulica, Ljubljana]]
* [[Valvasorjev trg, Ljubljana]]

== Zunanje povezave ==

{{kategorija v Zbirki|Johann Weikhard von Valvasor|Janez Vajkard Valvasor}}
{{Wikivir}}

* [http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi759608/ Valvasor] (rodbina). ''Slovenska biografija''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013.
* {{Dlib|ime=Janez Vajkard Valvasor}}
* {{Navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/286448481_Valvasorjevi_zapisi_o_fosilih_Kranjske_Valvasor_and_his_records_on_the_fossils_from_Carniola|title=Valvasorjevi zapisi o fosilih Kranjske / (Valvasor and his records on the fossils from Carniola)|date=april 2012|accessdate=|website=|publisher=|last=Križnar|first=Matija}}

{{Normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Valvasor, Janez Vajkard}}
[[Kategorija:Janez Vajkard Valvasor| ]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali nagrado]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali planinsko kočo]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]]
[[Kategorija:Slovenski akademiki]]
[[Kategorija:Slovenski častniki]]
[[Kategorija:Slovenski etnografi]]
[[Kategorija:Slovenski kartografi]]
[[Kategorija:Slovenski plemiči]]
[[Kategorija:Slovenski rimokatoličani]]
[[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]]
[[Kategorija:Topografi]]
[[Kategorija:Tuji člani Kraljeve družbe]]
[[Kategorija:Posavci]]
[[Kategorija:Zasavci]]
[[Kategorija:Izlake]]</text>
      <sha1>q73pj51orwvi6x2od70qq9tk8sz2yhk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Rim</title>
    <ns>0</ns>
    <id>14413</id>
    <revision>
      <id>6721641</id>
      <parentid>6721019</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:12:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721641</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="75778" sha1="g414sc69n5nmrvhhrk7225vtk52f7c9" xml:space="preserve">{{redirect|Roma}}
{{drugipomeni}}
{{Infobox Italian comune
|name       =Rim
|official_name   =Roma Capitale
|native_name    =Roma
|settlement_type     =[[Italijanska mesta|Mesto]]
|nickname     =Večno mesto, Mesto na sedmih gričih, Popek sveta
|image_flag    =Flag of Rome.svg
|flag_size     =
|image_shield   =Insigne Romanum coronatum.svg
|shield_alt     =
|image_skyline   =Collage Rome.jpg
|imagesize     = 
|image_alt     =
|image_caption =Rimske znamenitosti: zgoraj levo [[Kolosej]], nato pa (v smeri urinega kazalca) [[Spomenik Viktorja Emanuela II.|spomenik Vittoria Emanuela II.]], [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]], zračni pogled na zgodovinski center mesta, kupola [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilike sv. Petra]] v [[Vatikan]]u, [[vodnjak Trevi]] in [[Piazza della Repubblica, Rim|Trg Republike]].
|image_map=Map of comune of Rome (metropolitan city of Capital Rome, region Lazio, Italy).svg
|map_alt=
|map_caption=Ozemlje občine (Roma Capitale) znotraj pokrajina Roma
|region      =[[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|Rim]] (RM)
|frazioni      =
|mayor_party    = M5S
|mayor       =[[Virginia Raggi]]
|population_demonym= Rimljan/ka
|elevation_footnotes=
|established_title      = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]]
|established_date       = 21. april, 753 pr. n. št.
|twin1       =
|twin1_country   =
|saint       =[[sveti Peter]] in [[sveti Pavel]]
|day        =29. junij
|postal_code    =00100; 00121 do 00199
|area_code     =06
|website      ={{official website|http://www.comune.roma.it}}
|footnotes     =
{{designation list | embed=yes
| designation1 = WHS
| designation1_offname = Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura
| designation1_date = 1980, 1990 &lt;small&gt;(4. zasedanje)&lt;/small&gt;
| designation1_type = Kulturno
| designation1_criteria = i, ii, iii, iv, vi
| designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/91]
| designation1_free1name = Država
| designation1_free1value = Italija
| designation1_free2name = Regija
| designation1_free2value = Evropa in Severnaa Amerika
}}
}}

'''Rim''' ({{jezik-it|Roma}}) je [[glavno mesto]] [[Italija|Italije]], glavno mesto [[italijanske dežele|dežele]] [[Lacij]] (Lazio) in istočasno upravne skupnosti [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|metropolitanskega mesta Rim]]. {{IT|y}} je z {{IT|p}} prebivalci&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; na {{IT|a}} km²&lt;ref name=&quot;IT-A&quot;/&gt; je Rim najbolj naseljena občina v državi in tretje najbolj naseljeno mesto v Evropski uniji po številu prebivalcev znotraj mestnih meja. Metropolitansko glavno mesto Rim s 4.355.725 prebivalci je najbolj naseljeno [[Metropolitanska mesta Italije|metropolitansko mesto]] v Italiji. Rim je znan tudi kot večno mesto (''Città eterna''). Razprostira se na bregovih [[reka|reke]] [[Tibera|Tibere]] in na [[Sedem rimskih gričev|sedmih mestnih gričih]]: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), [[Viminal]]e, Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]).

V središču mesta je najmanjša neodvisna [[država]] na svetu [[Vatikan]], prebivališče [[papež]]a kot škofa [[Rimska škofija|Rimske škofije]] in obenem sedež osrednje oblasti [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]], saj so vse ostale rimskokatoliške škofije podrejene rimskemu škofu oz. papežu.

Zgodovina Rima obsega 28 stoletij. Medtem ko rimska mitologija datira ustanovitev Rima okoli leta 753 pr. n. št., je bilo to mesto naseljeno veliko dlje, zaradi česar je bilo glavno človeško naselje že skoraj tri tisočletja in eno najstarejših neprekinjeno zasedenih mest v Evropi.&lt;ref name=&quot;Heiken, G. 2005&quot;&gt;Heiken, G., Funiciello, R. and De Rita, D. (2005), ''The Seven Hills of Rome: A Geological Tour of the Eternal City''. Princeton University Press.&lt;/ref&gt; Zgodnje prebivalstvo mesta izvira iz mešanice [[Latinci|Latincev]], [[Etruščani|Etruščanov]] in [[Sabinci|Sabincev]]. Sčasoma je mesto zaporedoma postalo prestolnica [[Rimsko kraljestvo|Rimskega kraljestva]], [[Rimska republika|Rimske republike]] in [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]], mnogi pa ga obravnavajo kot prvo cesarsko mesto in metropolo.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |title=Old Age in Ancient Rome – History Today|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20180612210546/https://www.historytoday.com/mary-harlow/old-age-ancient-rome |archive-date=12 June 2018}}&lt;/ref&gt; Večno mesto (latinsko ''Urbs Aeterna''; italijansko ''La Città Eterna'') ga je prvi imenoval rimski pesnik Tibul v 1. stoletju pred našim štetjem, izraz pa so prevzeli tudi [[Ovid]]ij, [[Vergilij]] in [[Tit Livij]].&lt;ref&gt;Stephanie Malia Hom, &quot;Consuming the View: Tourism, Rome, and the Topos of the Eternal City&quot;, ''Annali d'Igtalianistica'' '''28''':91–116 {{jstor|24016389}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Andres Perez |first=Javier |title=Approximación a la Iconografía de Roma Aeterna |url=http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |publisher=El Futuro del Pasado |access-date=28 May 2014 |pages=349–363 |year=2010|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923235403/http://www.elfuturodelpasado.com/elfuturodelpasado/Ultimo_numero_files/023.pdf |archive-date=23 September 2015}}&lt;/ref&gt; Rim se imenuje tudi ''Caput Mundi'' (prestolnica sveta). Po padcu cesarstva na zahodu, ki je zaznamoval začetek srednjega veka, je Rim počasi padel pod politično oblast papeštva, v 8. stoletju pa je postal glavno mesto [[Papeška država|Papeške države]], ki je trajala do leta 1870. Od [[renesansa|renesanse]] so skoraj vsi papeži od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]] (1447–1455) v štiristo letih sledili usklajenemu arhitekturnemu in urbanističnemu programu, katerega cilj je bil narediti mesto umetniško in kulturno središče sveta.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Giovannoni |first1=Gustavo |title=Topografia e urbanistica di Roma |date=1958 |publisher=Istituto di Studi Romani |location=Rome |pages=346–347 |language=it}}&lt;/ref&gt; Na ta način je Rim najprej postal eno glavnih središč renesanse, nato pa rojstni kraj [[baročna arhitektura|baročnega sloga]] in neoklasicizma. Znani umetniki, slikarji, kiparji in arhitekti so Rim postavili v središče svoje dejavnosti in ustvarjali mojstrovine po vsem mestu. Leta 1871 je Rim postal glavno mesto Kraljevine Italije, ki je leta 1946 postala Italijanska republika.

Leta 2019 je bil Rim 11. najbolj obiskano mesto na svetu z 10,1 milijona turistov, tretje najbolj obiskano mesto v Evropski uniji in najbolj priljubljena turistična destinacija v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |title=World's most visited cities |publisher=CNN|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307203514/http://www.cnn.com/2015/01/29/travel/gallery/most-visited-cities-euromonitor/index.html |archive-date=7 March 2016}}&lt;/ref&gt; Njegovo zgodovinsko središče je UNESCO uvrstil na seznam svetovne dediščine.&lt;ref name=&quot;whc.unesco.org&quot;&gt;{{navedi splet |title=Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura |url=https://whc.unesco.org/en/list/91 |work=[[UNESCO]] World Heritage Centre |access-date=8 June 2008|url-status=live |archive-url=http://archive.wikiwix.com/cache/20110224124311/https://whc.unesco.org/en/list/91 |archive-date=24 February 2011}}&lt;/ref&gt; Rim, mesto gostitelj [[Poletne olimpijske igre 1960|poletnih olimpijskih iger 1960]], je tudi sedež več specializiranih agencij Združenih narodov, kot so [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo]] (FAO), [[Svetovni program za hrano]] (WFP) in [[Mednarodni sklad za kmetijski razvoj]] (IFAD). Mesto gosti tudi sekretariat parlamentarne skupščine [[Unija za Sredozemlje|Unije za Sredozemlje]] (UzM) ter sedeže številnih mednarodnih podjetij, kot so Eni, Enel, TIM, Leonardo SpA, ter nacionalnih in mednarodnih bank, kot so npr. Unicredit in BNL. Rimsko poslovno okrožje EUR je dom številnih podjetij naftne, farmacevtske in finančnih storitev. Zaradi prisotnosti priznanih mednarodnih blagovnih znamk v mestu je Rim postal pomembno središče mode in oblikovanja, Cinecittà Studios pa je bil prizorišče številnih filmov, nagrajenih z oskarji.

== Zgodovina Rima ==
Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto [[nastanek Rima|ustanovila]] brata [[Romul]] in [[Rem]] [[21. april]]a leta [[753 pr. n. št.]] Tako je Romul postal prvi rimski [[kralj]], ki mu je sledilo še šest [[monarh]]ov, ki so bili verjetno vsi [[Etruščani|etruščanskega]] porekla. Zadnji izmed teh, [[Tarkvinij Ošabni]], je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena [[Rimska republika]] (''Repubblica Romana''), ki je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne [[bitka|bitke]], s katerimi je zasedel celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so [[Galci]] napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z [[vojna]]mi proti različnim [[Itali|italskim]] ljudstvom, Galcem, [[Kartagina|Kartažanom]] in [[Makedonci|Makedoncem]] so [[Rimljani]] utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti [[Španija|Španiji]] in [[Antična Makedonija|antični Makedoniji]].

V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z [[državljanska vojna|državljansko vojno]] in [[Spartakov upor|Spartakovim uporom]]. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z [[Gaj Julij Cezar|Julijem Cezarjem]], ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do [[Sirija|Sirije]] in [[Armenija|Armenije]].

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka [[Rimski imperij|Rimskega imperija]].

[[Slika:Colosseo 2020.jpg|left|300px|thumb| Kolosej]]

=== Antični Rim ===
{{glavni|Starorimska civilizacija|Antični Rim|Rimska republika|Rimsko cesarstvo}}

Eden od simbolov Rima, [[Kolosej]] ali Flavijski amfiteater (70-80 n. št.), je največji [[amfiteater]] kdajkoli zgrajen v [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]]. Zgraditi so ga dali cesarji [[Flavijci|Flavijske]] rodbine: [[Vespazijan]], [[Tit]] in [[Domicijan]], zato tudi Flavijski amfiteater. Ime Kolosej naj bi dobil po velikanskem, 30 m visokem kipu [[Neron]]a v podobi sončnega boga, ki je stal v bližini ali zaradi svoje izredne velikosti. Odprli so ga leta 80 našega štetja. V njem so organizirali borbe [[gladiator]]jev, borbe z živalmi in igre na vodi. Stavba se je dvigala na sedmih koncentričnih krogih elipse 1888 x 156 m v štiri nadstropja in je dosegla višino 57 m. Za 50.000 gledalcev so napravili 76 vhodov, ki so bili v prazninah lokov iz peščenca.

Za časa svoje vladavine je dal cesar Hadrijan na bregu reke [[Tibera|Tibere]] zgraditi veličastni [[mavzolej]], danes bolj znan kot [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]]. Leta 217 je dal cesar [[Karakala]] v Rimu zgraditi svoje slovite [[Karakalove terme|terme]].&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=12}}&lt;/ref&gt;

2. stoletje našega štetja je bila doba največjega sijaja antičnega Rima. Mesto se je razširilo izven Servijanovega obzidja, dolgi nadzemni [[akvadukt]]i so dovajali mestu pitno vodo, ta pa je pritekala tudi v številne fontane in javna kopališča, ki so bila ena od središč rimskega kulturnega življenja. Politično in poslovno življenje se je dogajalo na [[forum]]ih v poganskih templjih in tržnicah. Rimljani se hrepeneli po »panem et cirkences«, po predstavah, bojih in igrah v [[Kolosej]]u, Marcelovem gledališču, v cirkusih (npr. [[Circus Maximus]]) ki so jih organizirali vladarji in bogataši. Ogromno mesto, ki je štelo že več kot milijon prebivalcev, je dal cesar [[Avrelijan]] (leto 270-275) zavarovati z mogočnim obzidjem, dolgim 18 kilometrov, s trinajstimi vrati, ki je skoraj v celoti ohranjeno še danes.

Leta 312 je cesar [[Konstantin I. Veliki]] v [[Bitka pri Milvijskem mostu|bitki pri Milvijskem mostu]] premagal svojega konkurenta [[Maksencij]]a &lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;/&gt; ter naslednje leto z [[Milanski edikt|Milanskim ediktom]] razglasil svobodo [[Krščanstvo|krščanske vere]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author= Roman Rus |year=1999 |title=Vodnik po Rimu |publisher= Družina |isbn= |cobiss=97689600|pages=13}}&lt;/ref&gt; Hkrati je prestavil svojo rezidenco v Bizanc, ki je po njem dobil ime [[Istanbul|Konstantinopel]].

Rim je po razdelitvi cesarstva na dva dela (leta 395) in po ureditvi nove prestolnice izgubil ves svoj politični pomen. V Rimu je ostal [[papež]], vodenje zahodnega dela rimskega imperija pa je cesar zaupal svojemu [[eksarh]]u, ki je vladal iz [[Ravena|Ravene]].

=== Srednjeveški Rim ===
[[File:Sack of Rome by Alaric - sacred vessels are brought to a church for safety (2nd of 2).jpg|thumb|left|Ilustracija iz 15. stoletja prikazuje pustošenje Rima (410) vizigotskega kralja Alarika I.]]
Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] leta 476 n. št. je bil Rim najprej pod nadzorom [[Odoaker]]ja, nato pa je postal del [[Italsko kraljestvo (ostrogotsko)|Ostrogotskega kraljestva]], preden se je po [[gotska vojna (535–554)|gotski vojni]], ki je mesto opustošila leta 546 in 550, vrnil pod oblast [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], se je po gotski vojni (535–554) zmanjšal z več kot milijon prebivalcev v letu 210 na 500.000 v letu 273&lt;ref&gt;{{navedi splet |last= |first= |url=http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |title=travel, history, civilizations, greatest cities, largest cities, Rome |publisher=Mandatory |date=24 January 2013 |access-date=12 March 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130130090938/http://www.mandatory.com/2013/01/24/the-16-greatest-cities-in-human-history/9 |archive-date=30 January 2013}}&lt;/ref&gt; in na 35 000 po gotski vojni (535–554) &lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last=Tellier |first=Luc-Normand |title=Urban World History: An Economic and Geographical Perspective |url=https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&amp;pg=PA185 |year=2009 |publisher=PUQ |isbn=978-2-7605-2209-1 |page=185 |access-date=29 October 2015 |archive-date=13 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160513083650/https://books.google.com/books?id=cXuCjDbxC1YC&amp;pg=PA185 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;, razvejano mesto se je zmanjšalo na skupine naseljenih zgradb, razpršenih med velikimi površinami ruševin, rastlinja, vinogradov in tržov.&lt;ref&gt;Norman John Greville Pounds. ''An Historical Geography of Europe 450 B.C.–A.D. 1330''. p. 192.&lt;/ref&gt; Na splošno velja, da je bilo do leta 300 1 milijon prebivalcev (ocene se gibljejo od 2 milijona do 750.000), ko se je leta 400 n.št. znižalo na 750–800.000, do leta 450 na 450–500.000 in do 80–100.000 leta 500 (čeprav jih je bilo takrat morda dvakrat več).&lt;ref&gt;''Rome in Late Antiquity'', Bernard Lancon, 2001, pp.&amp;nbsp;14, pp. 115–119 {{ISBN|0-415-92976-8}}; ''Rome Profile of a City'', Richard Krautheimer, 2000, pp.&amp;nbsp;4, 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}; ''Ancient Rome, The Archaeology of the Eternal City'', Editors Jon Coulston and Hazel Dodge, pp. 142–165 {{ISBN|978-0-947816-55-1}}&lt;/ref&gt;

Rimski škof, imenovan [[papež]], je bil pomemben že od prvih dni krščanstva zaradi mučeništva obeh apostolov [[sveti Peter|Petra]] in [[sveti Pavel|Pavla]]. Tudi rimske škofe so videli (in še vedno jih vidijo katoličani) kot naslednike Petra, ki velja za prvega rimskega škofa. Mesto je tako postalo vse pomembnejše kot središče [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].

Po vpadu [[Langobardi|Langobardov]] v Italijo (569–572) je mesto ostalo nominalno bizantinsko, v resnici pa so papeži vodili politiko ravnotežja med Bizantinci, [[Franki]] in Langobardi.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=19}} Leta 729 je langobardski kralj [[Liutprand]] podaril Cerkvi mesto [[Sutri]] na severu [[Lacij]]a, s čimer je pokazal svojo posvetno moč. Leta 756 je [[Pipin Mali]], potem ko je premagal Langobarde, dal papežu posvetno jurisdikcijo nad rimskim vojvodstvom in [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Ravenskim eksarhatom]] ter tako ustvaril [[papeška država|papeško državo]]. Od tega obdobja so v mestu poskušale vladati tri sile: papež, plemstvo (skupaj z voditelji milic, sodniki, senat in prebivalstvo) in frankovski kralj kot kralj Langobardov, patricij in cesar. Te tri stranke (teokratska, republikanska in cesarska) so bile značilne za rimsko življenje v celotnem srednjem veku. Na božično noč leta 800 je [[papež Leon III.]] v Rimu okronal [[Karel Veliki|Karla Velikega]] za cesarja [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]: ob tej priložnosti je mesto prvič gostilo dve sili, katerih boj za nadzor naj bi bil stalnica srednjega veka.
[[File:Detail coronation Charles the Great (Francis 1st of France) by Pope Leo III (Leo X) Vatican 11.jpg|left|thumb|Detajl: pogled na [[Raffaello Santi|Rafaelovo]] ilustracijo, ki prikazuje kronanje [[Karel Veliki|Karla Velikega]] v baziliki sv. Petra, 25. decembra 800]]

Leta 846 so muslimanski Arabci neuspešno vdrli v mestno obzidje, vendar so uspeli izropati [[Stara bazilika sv. Petra|baziliko sv. Petra]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|sv. Pavla]], obe zunaj mestnega obzidja.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm |title=Italian Peninsula, 500–1000 A.D. |date=5 December 2008 |website=[[Metropolitan Museum of Art|The Metropolitan Museum of Art]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20081205030647/http://www.metmuseum.org/toah/ht/06/eust/ht06eust.htm|archive-date=5 December 2008|url-status=dead|access-date=22 August 2019}}&lt;/ref&gt; Po razpadu karolinške moči je Rim postal žrtev fevdalnega kaosa: več plemiških družin se je borilo proti papežu, cesarju in drug drugemu. To so bili časi Teodore in njene hčerke Marozije, priležnic in mater več papežev, in Crescentiusa, močnega fevdalca, ki se je boril proti cesarjem [[Oton II.|Otonu II.]] in [[Oton III.|Otonu III.]] {{sfn | Bertarelli | 1925 | p=20}}, Škandali v tem obdobju so prisilili papeštvo, da se reformira: izvolitev papeža je bila pridržana kardinalom, poskušali pa so reformirati duhovščino. Gonilna sila te prenove je bil menih Ildebrando da Soana, ki je bil kasneje izvoljen za papeža pod imenom [[papež Gregor VII.|Gregor VII.]], ki se je vključil v polemiko proti cesarju Henriku IV. Nato so [[Normani]] oropali in požgali Rim pod vodstvom [[Robert Guiscard|Roberta Guiscarda]], ki je vstopil v mesto v podporo papežu, nato pa oblegal v [[Angelski grad, Rim|Angelski grad]] (''Castel Sant'Angelo'').

V tem obdobju je mesto avtonomno vodil ''senatore'' ali ''patrizio''. V 12. stoletju se je ta uprava, tako kot druga evropska mesta, razvila v komuno, novo obliko družbene organizacije, ki jo nadzirajo novi bogati razredi. [[Papež Lucij II.]] se je boril proti rimski komuni, boj pa je nadaljeval njegov naslednik [[papež Evgen III.]]: do te stopnje je komuno, povezano z aristokracijo, podpiral menih, ki je bil verski in družbeni reformator [[Arnold Brešijski]].{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=21}} Po papeževi smrti je [[papež Hadrijan IV.]] ujel Arnalda, kar je pomenilo konec avtonomije občine. Pod [[papež Inocenc III.|papežem Inocencem III.]], katerega vladavina je zaznamovala vrhunec papeštva, je komuna likvidirala senat in ga nadomestila s ''senatore'', ki je bil podrejen papežu.

V tem obdobju je papeštvo imelo v Zahodni Evropi sekularni pomen, pogosto pa je delovalo kot razsodnik med krščanskimi monarhi in izvajalo dodatna politična pooblastila.&lt;ref name=&quot;Faus&quot;&gt;Faus, José Ignacio Gonzáles. &quot;''Autoridade da Verdade – Momentos Obscuros do Magistério Eclesiástico''&quot;. Capítulo VIII: Os papas repartem terras – Pág.: 64–65 e Capítulo VI: O papa tem poder temporal absoluto – Pág.: 49–55. Edições Loyola. {{ISBN|85-15-01750-4}}. Embora Faus critique profundamente o poder temporal dos papas (&quot;''Mais uma vez isso salienta um dos maiores inconvenientes do status político dos sucessores de Pedro''&quot; – pág.: 64), ele também admite um papel secular positivo por parte dos papas (&quot;''Não podemos negar que intervenções papais desse gênero evitaram mais de uma guerra na Europa''&quot; – pág.: 65).&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Papal Arbitration&quot;&gt;{{cathEncy|wstitle=Papal Arbitration|author=Jarrett, Bede}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Na primer urejanje kolonizacije Novega sveta. Glej [[Pogodba iz Tordesillasa]] in [[Inter caetera]].&lt;/ref&gt;

Leta 1266 je bil za senatorja imenovan [[Karel I. Anžujski]], ki se je v imenu papeža odpravljal proti jugu v boj proti [[Staufovci|Hohenstaufnu]]. Karel je ustanovil [[Rimska univerza La Sapienza|univerzo Sapienza]] v Rimu. V tem obdobju je papež umrl in kardinali, poklicani v [[Viterbo]], se niso mogli dogovoriti o njegovem nasledniku. To je razjezilo prebivalce mesta, ki so nato odstranili streho stavbe, kjer so se srečali in jih zaprli, dokler niso predlagali novega papeža; to je pomenilo rojstvo [[konklave]]. V tem obdobju so mesto razbili tudi nenehni boji med aristokratskimi družinami: Annibaldi, Caetani, Colonna, Orsini, Conti, živeči v trdnjavah, zgrajenih nad starodavnimi rimskimi zgradbami, so se med seboj borili za nadzor papeštva.

[[Papež Bonifacij VIII.]], rojen Caetani, je bil zadnji papež, ki se je boril za univerzalno oblast cerkve; razglasil je križarski pohod proti družini Colonna in leta 1300 pozval k prvemu jubileju krščanstva, ki je v Rim pripeljalo milijone romarjev. Vendar je njegove upe zatrl francoski kralj [[Filip IV. Francoski|Filip Lepi]], ki ga je zajel in ubil v Anagniju. Nato je bil izvoljen nov papež, zvest Francozom, papeštvo pa se je za kratek čas preselilo v [[Avignon]] (1309–1377).{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=22}} V tem obdobju je bil Rim zanemarjen, dokler na oblast ni prišel plebejski moški Cola di Rienzo. Idealist in ljubitelj starega Rima je Cola sanjal o ponovnem rojstvu Rimskega cesarstva: po prevzemu oblasti z naslovom ''Tribuno'' je prebivalstvo zavrnilo njegove reforme. Prisiljen pobegniti se je Cola vrnil kot del spremstva kardinala Albornoza, ki je bil obtožen obnove cerkvene oblasti v Italiji. Za kratek čas nazaj na oblasti, je prebivalstvo kmalu linčalo Colo, mesto pa je prevzel Albornoz. Leta 1377 je Rim spet postal sedež papeštva pod [[papež Gregor XI.|Gregorjem XI.]] Vrnitev papeža v Rim v tistem letu je sprožila [[zahodni razkol]] (1377–1418), naslednjih štirideset let pa so mesto prizadele delitve, ki so pretresle Cerkev.

=== Zgodnja moderna zgodovina ===
{{glavni|Rimska renesansa}}
[[File:Wolf-Dietrich-Klebeband Städtebilder G 123 III.jpg|thumb|Skoraj 500 let star zemljevid Rima avtorja Maria Cartara prikazuje glavne mestne spomenike.]]
[[File:0 Castel et pont Sant'Angelo (1).JPG|thumb|left|Angelski grad ali Hadrijanov mavzolej je rimski spomenik, ki se je v srednjem veku in renesansi korenito spremenil, zgrajen leta 134 n. št. in okronan s kipi iz 16. in 17. stoletja.]]
[[File:Fontana della Barcaccia restaurata, guardando verso Piazza Mignanelli.jpg|thumb|Fontana della Barcaccia, [[Gian Lorenzo Bernini]], 1629]]
Leta 1418 je [[Konstanški koncil]] poravnal zahodni razkol in izvoljen je bil rimski [[papež Martin V.]] To je v Rim prineslo stoletje notranjega miru, ki je zaznamoval začetek [[renesansa|renesanse]]. Vladajoči papeži do prve polovice 16. stoletja, od [[papež Nikolaj V.|Nikolaja V.]], ustanovitelja [[Vatikanska knjižnica|Vatikanske knjižnice]], do [[papež Pij II.|Pija II.]], humanista in pisatelja, od [[papež Sikst IV.|Siksta IV.]], papeža bojevnika, do [[papež Aleksander VI.|Aleksandra VI.]], nemoralnega in nepotističnega, od [[papež Julij II.|Julija II.]], vojaka in pokrovitelja, [[papež Leon X.|Leon X.]], ki je dal svoje ime temu obdobju (»stoletje Leona X«), vsi pa so svojo energijo posvetili veličini in lepoti Večnega mesta ter pokroviteljstvu umetnosti.

V teh letih se je središče [[Italijanska renesansa|italijanske renesanse]] preselilo iz [[Firence|Firenc]] v Rim. Veličastna dela, kot je nova [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Sikstinska kapela]] in [[Ponte Sisto]] (prvi most, zgrajen čez Tibero od antike, čeprav na rimskih temeljih). Da bi to dosegli, so papeži angažirali najboljše umetnike tistega časa, med drugim [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]], [[Perugino|Perugina]], [[Raffaello Santi|Rafaela]], [[Domenico Ghirlandaio|Ghirlandaia]], [[Luca Signorelli]]ja, [[Sandro Botticelli|Botticellija]] in [[Cosimo Rosselli|Cosima Rossellija]].

Obdobje je bilo tudi zloglasno zaradi papeške korupcije, saj je veliko papežev imelo otroke in se ukvarjalo z [[nepotizem|nepotizmom]] in [[simonija|simonijo]]. Korupcija papežev in veliki stroški njihovih gradbenih projektov so deloma privedli do [[reformacija|reformacije]] in posledično do [[protireformacija|protireformacije]]. Pod ekstravagantnimi in bogatimi papeži se je Rim spremenil v središče umetnosti, poezije, glasbe, literature, izobraževanja in kulture. Rim je lahko tekmoval z drugimi večjimi evropskimi mesti tistega časa po bogastvu, veličini, umetnosti, učenju in arhitekturi.

Obdobje renesanse je dramatično spremenilo obraz Rima z deli, kot je ''[[Pietà (Michelangelo)]]'', in freskami [[Borgijski apartmaji|Borgijskih apartmajev]]. Rim je dosegel najvišjo točko sijaja pod papežem Julijem II. (1503–1513) in njegovimi nasledniki Leom X. in Klemenom VII, oba člana družine [[Medičejci|Medici]].
[[File:Lingelbach Karneval in Rom 001a.jpg|thumb|left|''Karneval v Rimu'', Johannes Lingelbach, ok. 1650]]
[[File:View of the Piazza Navona, Rome LACMA 49.17.3.jpg|thumb|''Pogled na Piazza Navona'', Hendrik Frans van Lint, ok. 1730]]

V tem dvajsetletnem obdobju je Rim postal eno največjih središč umetnosti na svetu. Stara bazilika svetega Petra, ki jo je zgradil cesar [[Konstantin I. Veliki]] &lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Basilica of St. Peter |publisher=Newadvent.org |date=1 February 1912 |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100110133607/http://www.newadvent.org/cathen/13369b.htm |archive-date=10 January 2010}}&lt;/ref&gt; (ki je bila do takrat v dotrajanem stanju), je bila porušena in začela se je graditi nova. Mesto je gostilo umetnike, kot so Ghirlandaio, Perugino, Botticelli in [[Donato Bramante|Bramante]], ki so zgradili tempelj [[San Pietro in Montorio]] in načrtovali velik projekt prenove Vatikana. Rafael, ki je v Rimu postal eden najbolj znanih italijanskih slikarjev, je ustvaril freske v [[Villa Farnesina|vili Farnesina]], [[Rafaelove stance]] in številne druge znane slike. Michelangelo je začel z dekoracijo stropa Sikstinske kapele in izvedel znameniti ''[[Mojzes (Michelangelo)|Mojzesov kip]]'' za grobnico Julija II.

Njegovo gospodarstvo je bilo bogato, prisotnih je bilo več toskanskih bankirjev, vključno z Agostinom Chigijem, ki je bil Rafaelov prijatelj in pokrovitelj umetnosti. Rafael je pred zgodnjo smrtjo prvič spodbujal tudi ohranjanje starodavnih ruševin. [[Italijanska vojna (1526-1529)]] je povzročila prvo ropanje mesta v več kot petsto letih od zadnjega pustošenja; leta 1527 so [[Landskneht]]i cesarja [[Karel V. Habsburški|Karla V.]] opustošili mesto in tako nenadoma končali zlato dobo renesanse v Rimu.

Od [[Tridentinski koncil|tridentskega koncila]] leta 1545 je Cerkev začela protireformacijo kot odgovor na reformacijo, obsežen dvom o avtoriteti Cerkve v duhovnih zadevah in vladnih zadevah. Ta izguba zaupanja je privedla do velikih premikov oblasti od Cerkve. Pod papeži od[[Papež Pij IV.| Pija IV.]] do [[papež Sikst V.|Siksta V.]] je Rim postal središče reformiranega katolicizma in videl gradnjo novih spomenikov, ki so slavili papeštvo.{{sfn | Bertarelli | 1925 | p=23}} Papeži in kardinali 17. in zgodnjega 18. stoletja so nadaljevali gibanje tako, da so mestno pokrajino obogatili z baročnimi zgradbami.

To je bila še ena nepotistična doba; nove aristokratske družine (Barberini, Pamphili, Chigi, Rospigliosi, Altieri, Odescalchi) so zaščitili njihovi papeži, ki so svojim sorodnikom zgradili ogromne baročne palače. V času [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so do Večnega mesta prišle nove ideje, kjer je papež podpiral arheološke študije in izboljšal blaginjo ljudi. Toda v času protireformacije Cerkvi ni šlo vse dobro. Pri poskusih uveljavljanja moči Cerkve je prišlo do zastojev, opazen primer pa je bil leta 1773, ko so [[papež Klemen XIV.|papeža Klemena XIV.]] posvetne oblasti prisilile, da je zatrl [[jezuiti|jezuitski]] red.

=== Pozno moderno obdobje in sedanjost ===
Vladavino papežev je prekinila kratkotrajna Rimska republika (1798–1800), ki je nastala pod vplivom [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Papeške države so bile obnovljene junija 1800, toda v času [[Napoleon]]ove vladavine je bil Rim priključen kot departma [[Prvo Francosko cesarstvo|Francoskega cesarstva]]: najprej kot ''Département du Tibre'' (1808–1810), nato pa kot ''Département Rome'' (1810–1814). Po padcu Napoleona so bile papeške države ponovno ustanovljene z odločitvijo [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] leta 1814.

Leta 1849 je bila med letom [[Revolucije leta 1848|revolucij leta 1848]] razglašena druga rimska republika. Dve izmed najvplivnejših oseb [[Risorgimento|italijanske združitve]], [[Giuseppe Mazzini]] in [[Giuseppe Garibaldi]], sta se borila za kratkotrajno republiko.

Rim je nato postal središče upanja o ponovni združitvi Italije, potem ko je bila preostala Italija leta 1861 združena kot [[Kraljevina Italija]] z začasno prestolnico v [[Firence|Firencah]]. Tega leta je bil Rim razglašen za glavno mesto Italije, čeprav je bil še vedno pod papeževim nadzorom. V 1860-ih so bili zadnji ostanki papeške države pod francosko zaščito pod zunanjo politiko [[Napoleon III.|Napoleona III.]]. Francoske čete so bile nameščene v regiji pod papeškim nadzorom. Leta 1870 so se francoske čete umaknile zaradi izbruha [[Francosko-pruska vojna|francosko-pruske vojne]]. Italijanskim vojakom je uspelo zavzeti Rim, ko so vstopili v mesto skozi preboj v bližini Porta Pia. [[Papež Pij IX.]] se je v Vatikanu razglasil za zapornika. Leta 1871 se je glavno mesto Italije preselilo iz Firenc v Rim.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |url=http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |encyclopedia=Catholic Encyclopedia |title=Pope Pius IX |publisher=Newadvent.org |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170308223209/http://www.newadvent.org/cathen/12134b.htm |archive-date=8 March 2017}}&lt;/ref&gt; Leta 1870 je mesto imelo 212.000 prebivalcev, vsi so živeli na območju, ki ga je omejevalo starodavno mesto, leta 1920 pa 660.000 prebivalcev. Pomemben del je živel zunaj obzidja na severu in čez Tibero na območju Vatikana.
[[File:Bombardamento di Roma.gif|thumb|right|Bombardiranje Rima s strani zavezniških letal, 1943]]

Rim je bil kmalu po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] konec leta 1922 priča razcvetu italijanskega [[fašizem|fašizma]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]], ki je vodil pohod na mesto. Do leta 1926 je odpravil demokracijo, sčasoma je razglasil novo italijansko cesarstvo in Italijo leta 1938 povezal z nacistično Nemčijo. Mussolini je porušil precej velike dele mestnega središča, da bi zgradil široke avenije in trge, ki naj bi slavili fašistični režim in oživitev in poveličevanje klasičnega Rima.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Cederna |first1=Antonio |title=Mussolini urbanista |date=1979 |publisher=Laterza |location=Bari |pages=passim |language=it}}&lt;/ref&gt; Medvojno obdobje je doživelo hitro rast prebivalstva mesta, ki je kmalu po letu 1930 preseglo milijon prebivalcev. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je zaradi umetniških zakladnic in prisotnosti Vatikana Rim v veliki meri ušel tragični usodi drugih evropskih mest. 19. julija 1943 pa so angloameriške sile bombardirale okrožje San Lorenzo, kar je povzročilo približno 3000 takojšnjih smrti in 11.000 ranjenih, od katerih jih je umrlo še 1500. Mussolini je bil aretiran 25. julija 1943. Na dan italijanskega premirja 8. septembra 1943 so mesto zasedli Nemci. Papež je Rim razglasil za odprto mesto. Osvobojen je bil 4. junija 1944.

Rim se je po vojni močno razvil v okviru »[[Italijanski gospodarski čudež|italijanskega gospodarskega čudeža]]« povojne obnove in posodobitve v 1950-ih in zgodnjih 1960-ih. V tem obdobju, v letih ''la dolce vita'' (sladkega življenja), je Rim postal modno mesto, priljubljeni klasični filmi, kot so ''[[Ben-Hur]]'', ''[[Quo Vadis ((1951 film)| Quo Vadis]]'', ''[[Rimske počitnice]]'' in ''[[Sladko življenje]]'', posneti v znamenitih mestnih studiih [[Cinecittà]]. Rastoči trend rasti prebivalstva se je nadaljeval do sredine 1980-ih, ko je imela občina več kot 2,8 milijona prebivalcev. Po tem se je število prebivalcev počasi zmanjševalo, ko so se ljudje začeli seliti v bližnja predmestja.

== Geografija ==
Rim je v deželi Lacij v osrednji Italiji ob reki [[Tibera|Tiberi]] (italijansko ''Tevere''). Prvotno naselje se je razvilo na gričih, ki so bili obrnjeni proti bregu ob otoku, edinem naravnem bregu reke na tem območju. Rim je bil zgrajen na sedmih gričih: Palatino ([[Palatinski grič]]), Aventino ([[Aventinski grič]]), Capitol ([[Kapitolski grič]]), Quirinale ([[Kvirinalski grič]]), Viminale ([[Viminal]]), Esquilino ([[Eskvilin]]) in Celio ([[Celijo]]). Sodobni Rim prečka še ena reka, [[Aniene]], ki se izliva v Tibero severno od zgodovinskega središča.

Čeprav je središče mesta približno 24 kilometrov v notranjosti od [[Tirensko morje|Tirenskega morja]], se mestno ozemlje razteza do obale, kjer je jugozahodno okrožje Ostia. Nadmorska višina osrednjega dela Rima se giblje od 13 metrov nad morjem (ob vznožju Panteona) do 139 metrov nad morjem (vrh Monte Mario).&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last1=Ravaglioli |first1=Armando |title=Roma anno 2750 ab Urbe condita |publisher=Tascabili Economici Newton |year=1997 |location=Rome |language=it |isbn=978-88-8183-670-3}}&lt;/ref&gt; Rimska občina obsega skupno 1285 kvadratnih kilometrov, vključno s številnimi zelenimi površinami.
[[File:Rome by Sentinel-2, 2020-12-21.jpg|thumb|Satelitska slika Rima]]
[[File:Roma dall'aereo.JPG|thumb|right|Del rimskega ''Centro Storico'']]

V zgodovini Rima so bile mestne meje znotraj mestnega obzidja. Prvotno so sestavljali [[Servijev zid]], ki je bil zgrajen dvanajst let po galskem opustošenju mesta leta 390 pr. n. št. Ta je vseboval večino gričev Eskvilin in Caelio ter celotnih ostalih pet. Rim je prerasel Servijev zid, a je bilo novo obzidje zgrajeno skoraj 700 let kasneje, leta 270 n. št.. Dolgo je bilo skoraj 19 kilometrov in je še vedno stalo leta 1870, ko so ga vojaki Kraljevine Italije morali prebiti, da bi vstopili v mesto. Mestno območje prereže obvoznica ''Grande Raccordo Anulare'' (GRA), končana leta 1962, ki obkroža središče mesta na razdalji približno 10 km. Ko je bil obroč dokončan, je večina njegovih naseljenih območij ležala znotraj (ena redkih izjem je bila nekdanja vasica Ostia, ki leži ob Tirenski obali), do zdaj pa so zgradili četrti, ki segajo do 20 km onkraj.

Občina obsega približno trikratno površino znotraj Raccorda in je po površini primerljiva s celotnima metropolitanskima mestoma [[metropolitansko mesto Milano|Milano]] in [[metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]] ter s površino, ki je šestkrat večja od ozemlja teh mest. Vključuje tudi precejšnja območja opuščenega močvirja, ki niso primerna niti za kmetijstvo niti za razvoj mest.

Posledično gostota poselitve občine ni tako velika, njeno ozemlje je razdeljeno med zelo urbanizirana območja in območja, označena kot parki, naravni rezervati in za kmetijsko rabo.

=== Podnebje ===
[[File:Doria Pamphili 6376.jpg|thumb|left|Pinije v Villa Doria Pamphili]]
Rim ima sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Csa)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |title=World Map of Köppen−Geiger Climate Classification |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100906034159/http://koeppen-geiger.vu-wien.ac.at/ |archive-date=6 September 2010}}&lt;/ref&gt; z vročimi, suhimi poletji in blagimi, vlažnimi zimami.

Povprečna letna temperatura je čez 21 ° C podnevi in 9 ° C ponoči. V najhladnejšem mesecu januarju je povprečna temperatura 12,6 ° C podnevi in 2,1 ° C ponoči. V najtoplejšem mesecu avgustu je povprečna temperatura podnevi 31,7 ° C, ponoči pa 17,3 ° C.

December, januar in februar so najhladnejši meseci s povprečno dnevno temperaturo približno 8 ° C. Temperature v teh mesecih se običajno gibljejo med 10 in 15 ° C podnevi in med 3 in 5 ° C ponoči, pri čemer se pogosto pojavljajo hladnejša ali toplejša obdobja. Snežne padavine so redke, vendar ne nezaslišane, pri nekaterih zimah se pojavljajo rahel sneg ali nevihte, velike snežne padavine pa zelo redki (zadnje so bili leta 2018, 2012 in 1986).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx |title=Storia della neve a Roma |access-date=2 October 2014 |archive-date=27 July 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130727130551/http://www.meteo-net.it/articoli/storiconeve.aspx}}&lt;/ref&gt;

Povprečna relativna vlažnost je 75 % in se giblje od 72 % julija do 77 % novembra. Temperature morja se gibljejo od najnižjih 13,9 ° C februarja do najvišjih 25,0 ° C avgusta.&lt;ref name=&quot;seatemperature.org2&quot;&gt;[http://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm Monthly Tor San Lorenzo water temperature chart] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200713181229/https://www.seatemperature.org/europe/italy/tor-san-lorenzo-december.htm |date=13 July 2020 }}, seatemperature.org.&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
Leta 550 pred našim štetjem je bil Rim med največjimi mesti v Italiji. Imel je površino približno 285 hektarjev in ocenjeno 35.000 prebivalcev. Drugi viri kažejo, da je bilo prebivalcev med letoma 600 in 500 pr. n. št. nekaj manj kot 100.000.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&amp;pg=PA78 |title=Floods of the Tiber in Ancient Rome |author=Gregory S. Aldrete |date=30 January 2007 |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151130043744/https://books.google.com/books?id=vL2ntMk7j-4C&amp;pg=PA78 |archive-date=30 November 2015 |isbn=978-0-8018-8405-4}}&lt;/ref&gt; Ko je bila ustanovljena republika leta 509 pred našim štetjem, je po popisu živelo 130.000 prebivalcev. Republika je vključevala samo mesto in bližnjo okolico. Drugi viri kažejo na 150.000 prebivalcev. Leta 150 pred našim štetjem je preseglo 300.000.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&amp;pg=PA168 |title=The History of Human Populations: Forms of growth and decline |author=P.M.G. Harris |access-date=13 July 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160101113738/https://books.google.com/books?id=fHtvowE9bt8C&amp;pg=PA168 |archive-date=1 January 2016 |isbn=978-0-275-97131-1 |year=2001}}&lt;/ref&gt;

Velikost mesta v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]] je predmet ugibanj z ocenami, ki temeljijo na distribuciji žita, uvozu žita, zmogljivostih vodovoda, mejah mesta, gostoti prebivalstva, popisnih poročilih in predpostavkah o številu neprijavljenih žensk, otrok in sužnjev, kar ponuja zelo širok razpon. Glenn Storey ocenjuje 450.000 ljudi, Whitney Oates ocenjuje 1,2 milijona, Neville Morely poda grobo oceno 800.000 in izključuje prejšnje predloge za 2 milijona.&lt;ref&gt;N.Morley, ''Metropolis and Hinterland'' (Cambridge, 1996) 33–39&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last1=Duiker|first1=William|last2=Spielvogel|first2=Jackson|title=World History|date=2001|publisher=Wadsworth|isbn=978-0-534-57168-9|url=https://archive.org/details/worldhistoryto1500duik/page/149 |url-access=registration |page=149|edition=Third}}&lt;/ref&gt; Ocene prebivalstva mesta so različne. A. H. M. Jones je sredi 5. stoletja prebivalstvo ocenil na 650.000. Škoda, ki je nastala zaradi opustošenja, je bila morda precenjena. Število prebivalcev se je že začelo zmanjševati od poznega 4. stoletja dalje, čeprav se zdi, da je sredi sredine 5. stoletja Rim še naprej najbolj naseljeno mesto obeh delov cesarstva. [90] Po Krautheimerjevem mnenju je bilo v letu 400 še vedno blizu 800.000; se je zmanjšalo na 500.000 do 452 in se zmanjšalo na morda 100.000 v letu 500 n. št.. Po gotskih vojnah, 535–552, se je število prebivalcev morda začasno zmanjšalo na 30.000. V času pontifikata papeža Gregorja I. (590–604) je morda doseglo 90.000, ki so jih povečali begunci.&lt;ref&gt;Richard Krautheimer, Rome, Profile of a City, 312-1308, 2000 p. 65 {{ISBN|0-691-04961-0}}&lt;/ref&gt; Lancon ocenjuje število na podlagi števila »incisijev«, vpisanih kot upravičenih do prejema obrokov kruha, olja in vina na 500.000 ljudi, ki je pri reformi leta 419 padlo na 120.000.&lt;ref&gt;Bernard Lancon, Rome in Late Antiquity, 2001 p. 14 {{ISBN|0-415-92976-8}}&lt;/ref&gt; Neil Christie je s sklicevanjem na brezplačne obroke za najrevnejše ocenil 500.000 sredi 5. stoletja in le še četrt milijona ob koncu stoletja.&lt;ref&gt;Neil Christie, From Constantine to Charlemagne, An Archaeology of Italy 300-800 A.D. 2006 p. 61, {{ISBN|978-1-85928-421-6}}&lt;/ref&gt; Roman 36 cesarja Valentinijana III. beleži 3.629 milijona funtov svinjine, ki jih bodo razdelili potrebnim po 5 lbs na mesec za pet zimskih mesecev, kar zadošča za 145.000 prejemnikov, iz česar se domneva, da je bilo takrat nekaj manj kot pol milijona prebivalcev. Dobave žita so ostale nespremenjene, dokler Vandali leta 439 niso zasegli preostalih provinc Severne Afrike, morda pa so se do neke mere še nadaljevali. Prebivalstvo mesta se je v zgodnjem srednjem veku od leta 700 zmanjšalo na manj kot 50.000 ljudi. Še naprej je stagniral ali se krčil vse do renesanse.&lt;ref&gt;P. Llewellyn, ''Rome in the Dark Ages'' (London 1993), p. 97.&lt;/ref&gt;

Ko je Kraljevina Italija leta 1870 priključila Rim, je imelo mesto približno 225.000 prebivalcev. Manj kot polovica mestnega obzidja je bila zgrajena leta 1881, ko je bilo zabeleženih 275.000 prebivalcev. To se je do pred prvo svetovno vojno povečalo na 600.000. Fašistični režim Mussolinija je poskušal preprečiti pretiran demografski porast mesta, vendar mu do zgodnjih 1930-ih ni uspelo preprečiti, da ne bi dosegel milijon ljudi. Rast prebivalstva se je po drugi svetovni vojni nadaljevala, k čemur je pripomogel povojni gospodarski razcvet. Gradbeni razcvet je v 1950-ih in 1960-ih ustvaril tudi veliko predmestij.

Sredi leta 2010 je bilo v samem mestu 2.754.440 prebivalcev, približno 4,2 milijona ljudi pa je živelo na širšem območju Rima (kar je približno mogoče identificirati z njegovim upravnim velemestom, pri čemer je gostota prebivalstva okoli 800 prebivalcev/km² na več kot 5.000 km². Mladoletni (otroci, stari 18 let in mlajši) so predstavljali 17,00 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 20,76 %. (italijansko povprečje: 18,06 % mladoletnikov in 19,94 % upokojencev). Povprečna starost rimskega prebivalca je 43 let v primerjavi z italijanskim povprečjem 42. V petih letih med letoma 2002 in 2007 se je prebivalstvo Rima povečalo za 6,54 %, Italije kot celote pa za 3,56 %.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2007/index.html |title=Statistiche demografiche ISTAT |publisher=Demo.istat.it |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426215446/http://demo.istat.it/bil2007/index.html |archive-date=26 April 2009}}&lt;/ref&gt;

Mestno območje Rima presega administrativne meje mesta s približno 3,9 milijona prebivalcev.&lt;ref name=World_Urban_Areas&gt;{{navedi splet |url=http://www.demographia.com/db-worldua.pdf |title=Demographia World Urban Areas |date=January 2015 |website=demographia.com|archive-url=https://web.archive.org/web/20170517065701/http://www.demographia.com/db-worldua.pdf|archive-date=17 May 2017|url-status=unfit}}&lt;/ref&gt; Na metropolitanskem območju Rima živi med 3,2 in 4,2 milijona ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tgs00080&amp;plugin=1 |title=Total population in Urban Audit cities, Larger Urban Zone |date=2009 |website=[[Eurostat]]|archive-url=https://web.archive.org/web/20120924142951/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&amp;init=1&amp;language=en&amp;pcode=tgs00080&amp;plugin=1|archive-date=24 September 2012|url-status=unfit|access-date=22 August 2019}}&lt;/ref&gt;

== Vatikan  ==
{{glavni|Vatikan}}
{{wide image|Vatikan Kolonaden Petersdom.jpg|1000px| Trg sv. Petra v mestu Vatikan }}
Ozemlje Vatikana je del ''Mons Vaticanus'' griča in sosednjih nekdanjih vatikanskih polj, kjer so bile zgrajene [[Bazilika sv. Petra, Vatikan|bazilika svetega Petra]], [[Apostolska palača]], [[Sikstinska kapela]] in [[Vatikanski muzeji]g skupaj z različnimi drugimi stavbami. Območje je bilo del rimske ''rione'' Borgo do leta 1929. Ker je bilo območje ločeno od mesta na zahodnem bregu Tibere, je bilo to predmestje, ki je bilo zaščiteno tako, da je bilo vključeno v obzidje Leona IV., pozneje razširjeno s sedanjim obrambnim zidom Pavla III., Pija IV. in Urbana VIII.

Ko so se leta 1929 pripravljali [[Lateranski sporazumi]], ki so utemeljili državo Vatikan, je na meje predlaganega ozemlja vplivalo dejstvo, da je bila večina vsega omejena s to zanko. Na nekaterih delih meje ni bilo zidu, vendar je črta nekaterih stavb zagotavljala del meje, pri manjšem delu pa je bila zgrajeno novo obzidje.

Ozemlje vključuje [[Trg svetega Petra, Vatikan |Trg svetega Petra]], ločeno od ozemlja Italije le z belo črto skupaj z mejo trga, kjer meji na Piazza Pio XII. Pot do trga svetega Petra vodi po ulici Via della Conciliazione, ki poteka od Tibere do sv. Petra. Ta veličasten pristop sta zasnovala arhitekta [[Marcello Piacentini]] in Spaccarelli po navodilih [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] in v soglasju s cerkvijo po sklenitvi Lateranskih sporazumov. V skladu sporazumi imajo nekatere nepremičnine Svetega sedeža, ki so na italijanskem ozemlju, predvsem [[Papeška palača Castel Gandolfo]] in večje bazilike, zunajteritorialni status, podoben tistim tujih veleposlaništev.

== Romanje ==
[[File:Petersdom bei Nacht Via della Conciliazione in Rome.jpg|thumb|upright=1.25|right| Bazilika svetega Petra ponoči z Via della Conciliazione v Rimu]]
Rim je bil od srednjega veka glavno krščansko romarsko mesto. Ljudje z vsega krščanskega sveta obiščejo [[Vatikan]], mesto Rim, sedež [[Papeštvo|papeštva]]. Mesto je v srednjem veku postalo glavno [[Romarsko središče|romarsko]] mesto. Poleg kratkih obdobij kot samostojno mesto v srednjem veku je Rim ohranil svoj status papeške [[Prestolnica|prestolnice]] in svetega mesta stoletja, tudi ko se je papež za [[Avignonsko papeštvo|nekaj časa preselil v Avignon]] (1309–1377). Katoličani verjamejo, da je Vatikan zadnje počivališče [[Sveti Peter|svetega Petra]].

Romanja v Rim lahko vključujejo obiske številnih krajev, tako v Vatikanu kot na italijanskem ozemlju. Priljubljeno postajališče so [[Svete stopnice|Pilatove stopnice]]: to so po krščanski tradiciji stopnice, ki so vodile do pretorja [[Poncij Pilat|Poncija Pilata]] v [[Jeruzalem]]u, na katerem je Jezus Kristus stal med svojim mučenjem na poti do sojenja.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |title=Steps Jesus walked to trial restored to glory |last=Moore |first=Malcolm |date=13 June 2007 |work=Telegraph.co.uk |access-date=22 August 2019 |language=en-GB |issn=0307-1235 |archive-date=30 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200430054419/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/1554541/Steps-Jesus-walked-to-trial-restored-to-glory.html |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Stopnice naj bi v 4. stoletju v Rim pripeljala [[sveta Helena|Helena]] iz [[Konstantinopel|Konstantinopla]]. ''Scala Santa'' že stoletja privabljajo krščanske romarje, ki so želeli častiti Jezusov pasijon. Drugi romarski objekti vključujejo več katakomb, zgrajenih v cesarskih časih, v katerih so kristjani molili, pokopavali svoje mrtve in častili v obdobjih preganjanja ter različne nacionalne cerkve (med njimi [[San Luigi dei francesi]] in [[Santa Maria dell'Anima]]) ali cerkve, povezane z njimi, s posameznimi verskimi redovi, kot sta jezuitska cerkev [[Il Gesu]] in Sant'Ignazio.

Tradicionalno romarji v Rimu (pa tudi pobožni Rimljani) v 24 urah obiščejo [[sedem romarskih cerkev v Rimu| sedem romarskih cerkva]] (ital. ''Le sette chiese''). Ta običaj, obvezen za vsakega romarja v srednjem veku, je v 16. stoletju kodificiral sveti [[Filip Neri]]. Sedem cerkva so štiri glavne bazilike ([[Bazilika sv. Petra, Vatikan]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim]], [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu]] in [[Bazilika Marije Snežne, Rim|Santa Maria Maggiore]]), ostale tri pa so [[San Lorenzo fuori le mura]] (zgodnjekrščanska bazilika), [[Bazilika svetega križa v Jeruzalemu|Santa Croce v Gerusalemme]] (cerkev, ki jo je ustanovila Helena, Konstantinova mati, v kateri so drobci lesa, pripisani [[pravi križ|svetemu križu]]) in [[Sveti Sebastijan onkraj obzidja|San Sebastiano fuori le mura]] (ki leži ob [[Apijeva cesta|Apijevi cesti]] in je zgrajena nad katakombami San Sebastiano).

== Znamenitosti ==
=== Arhitektura ===
[[File:ThePantheon.jpg|thumb| Panteon, zgrajen kot tempelj, posvečen »vsem bogovom preteklosti, sedanjosti in prihodnosti«]]
[[File:Colosseo Romano Rome 04 2016 6289.jpg|thumb| Kolosej je še danes največji amfiteater na svetu.&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi novice |url=http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/ |title=Colosseum: The Largest Amphitheatre |work=Guinnesworldrecords.com |date=6 March 2013|access-date=12 June 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027170257/http://www.guinnessworldrecords.com/records-3000/largest-amphitheatre/|archive-date=27 October 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Uporabljali so ga za predstave gladiatorjev in druge javne prireditve (lovske predstave, rekreacije znanih bitk in drame na podlagi klasične mitologije).]]
Rimska arhitektura se je skozi stoletja močno razvila, zlasti od klasičnega in cesarskega rimskega sloga do sodobne fašistične arhitekture. Rim je bil nekoč eden glavnih svetovnih epicentrov klasične arhitekture, ki je razvijal nove oblike, kot so [[lok (arhitektura)|lok]], [[kupola]] in [[obok]].&lt;ref name=&quot;#1&quot;/&gt; [[Romanska arhitektura|Romanski slog]] v 11., 12. in 13. stoletju se je široko uporabljal tudi v rimski arhitekturi, kasneje pa je mesto postalo eno glavnih središč [[renesančna arhitektura|renesančne]], [[baročna arhitektura|baročne]] in [[neoklasicistična arhitektura|neoklasicistične]] arhitekture.

Kljub temu, da je Rim dom [[Vatikan]]a in bazilike svetega Petra, je rimska stolnica [[Lateranska bazilika|nadbazilika svetega Janeza Lateranskega]] na jugovzhodu središča mesta. Skupaj je v Rimu okoli 900 cerkva. Poleg same stolnice velja izpostaviti še [[Bazilika Marije Snežne, Rim|baziliko Santa Maria Maggiore]], [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko svetega Pavla zunaj obzidja]], baziliko San Clemente, [[San Carlo alle Quattro Fontane]] in cerkev [[Il Gesù]]. Pod mestom so tudi starodavne rimske [[katakombe]]. 

V Rimu so tudi številne zelo pomembne katoliške verske izobraževalne ustanove, prevsem [[Papeška lateranska univerza]] (''Lateranum''), [[Papeški biblični inštitut]], [[Papeška univerza Gregoriana]], [[Papeška univerza Urbaniana]] in [[Papeški orientalski inštitut]].

Od konca Rimske republike je Rim tudi središče pomembne [[Judovstvo|judovske]] skupnosti, ki je nekoč imela sedež v [[Trastevere|Trasteveru]], pozneje pa v rimskem getu. Tam je tudi glavna [[sinagoga]] v Rimu, [[Velika rimska sinagoga|Tempio Maggiore]].

==== Antični Rim ====
Eden od simbolov Rima je [[Kolosej]] (70–80 n. št.), Največji [[amfiteater, ki je bil kdaj koli zgrajen v Rimskem cesarstvu. Prvotno je zmogel 60.000 gledalcev, uporabljali pa so ga za gladiatorske boje. Pomembni spomeniki in znamenitosti starega Rima so [[Rimski forum]], [[Domus Aurea]], [[Panteon]], [[Trajanov steber]], [[Trajanova tržnica]], [[katakombe]], [[Circus Maximus]], [[Karakalove terme]], [[Angelski grad, Rim]], [[Avgustov mavzolej]], [[Ara Pacis]], [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], [[Cestijeva piramida]] in [[Usta resnice|Bocca della Verità]].

==== Srednji vek ====
Srednjeveške priljubljene četrti mesta, ki so predvsem okoli Kapitola, so bile v veliki meri porušene med koncem 19. stoletja in fašističnim obdobjem, vendar je ostalo še vedno veliko pomembnih stavb. Bazilike iz krščanske antike so [[Bazilika Marije Snežne, Rim| Santa Maria Maggiore]] in [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|svetega Pavla zunaj obzidja]] (slednji sta bila v veliki meri obnovljeni v 19. stoletju), v obeh pa so dragoceni mozaiki iz 4. stoletja našega štetja. Pomembnejše srednjeveške mozaike in freske najdemo tudi v cerkvah [[Bazilika svete Marije v Trasteveru|Santa Maria in Trastevere]], Santi Quattro Coronati in Santa Prassede. Posvetne stavbe so številni stolpi, največja sta Torre delle Milizie in Torre dei Conti, oba poleg rimskega foruma, in ogromno zunanje stopnišče, ki vodi do [[Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim|bazilike Santa Maria v Aracoeliju]].

==== Renesansa in barok ====
Rim je bil glavno svetovno središče renesanse, takoj za [[Firence|Firencami]] in se ga je gibanje močno dotaknilo. Med drugimi je mojstrovina renesančne arhitekture v Rimu Michelangelov trg [[Kapitolski trg, Rim|Piazza del Campidoglio]] ali [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolski trg]], na katerem stoji [[Konservatorska palača, Rim|Konservatorska palača]]. V tem obdobju so velike aristokratske družine v Rimu gradile bogata stanovanja, kot so [[Kvirinalska palača|Palazzo del Quirinale]] ([[Kvirinalska palača|Kvirinalska]] palača; danes sedež [[predsednik Italijanske republike|predsednika Italijanske republike]]), [[Beneška palača, Rim|Palazzo Venezia]], [[Palača Farnese]], [[Palača Barberini]], [[Chigijeva palača]] (danes sedež italijanskega [[Predsednik vlade|predsednika vlade]]), [[Palazzo Spada]], [[Palazzo della Cancelleria]] in [[Villa Farnesina]].
{{wide image|Piazza del Campidoglio panoramic view 39948px.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na trg [[Kapitolski trg, Rim|Kapitolski trg]] s kopijo konjeniškega kipa Marka Aurelija]}}

Številni znameniti mestni trgi - nekateri ogromni, veličastni in pogosto okrašeni z obeliski, nekateri majhni in slikoviti - so v času renesanse in baroka dobili današnjo obliko. Glavni so [[Piazza Navona]], [[Španske stopnice]], [[trg Campo de' Fiori|Campo de' Fiori]], [[Beneški trg, Rim|Piazza Venezia]], [[Piazza Farnese]], [[Piazza della Rotonda]] in [[Piazza della Minerva]]. Eden najbolj znanih primerov baročne umetnosti je [[vodnjak Trevi]] avtorja Nicola Salvija. Druge pomembne baročne palače iz 17. stoletja so [[Palazzo Madama]], zdaj sedež italijanskega senata, in [[Palazzo Montecitorio]], zdaj sedež poslanske zbornice Italije.

==== Neoklasicizem ====
[[File:Vittoriano Altare della Patria 2013-09-16.jpg|thumb|right| Spomenik Viktorju Emanuelu II.]]
Leta 1870 je Rim postal glavno mesto nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. V tem času je v rimski arhitekturi prevladoval neoklasicizem, stavbni slog, na katerega je vplivala arhitektura antike. V tem obdobju so bile zgrajene številne velike palače, ki so gostile ministrstva, veleposlaništva in druge vladne agencije. Eden najbolj znanih simbolov rimskega neoklasicizma je [[Spomenik Viktorja Emanuela II.]] ali »oltar domovine«, kjer je grob neznanega vojaka, ki predstavlja 650.000 italijanskih vojakov, umrlih v prvi svetovni vojni.

==== Fašistična arhitektura ====
[[File:Palazzo della civiltà del lavoro (EUR, Rome) (5904657870).jpg|thumb| Palazzo della Civiltà Italiana v okrožju EUR]]
{{glavni|Fašistična arhitektura}}
[[Fašisti|Fašistični]] režim, ki je vladal v Italiji med letoma 1922 in 1943, se je prav tako pustil vidne sledi v Rimu. Mussolini je naročil gradnjo novih cest in trgov, kar je povzročilo uničenje starejših cest, hiš, cerkva in palač, postavljenih med papeško vladavino. Glavne dejavnosti v času njegove vlade so bile: »izolacija« Kapitolskega griča; Via dei Monti, pozneje preimenovana v Via del'Impero in nazadnje Via dei Fori Imperiali; Via del Mare, pozneje preimenovana v Via del Teatro di Marcello; »izolacija« Avgustovega mavzoleja z postavitvijo trga Augusto Imperatore; in Via della Conciliazione.

Arhitekturno je italijanski fašizem favoriziral najmodernejša gibanja, kot je [[Racionalizem (arhitektura)|racionalizem]]. Vzporedno s tem se je v 1920-ih pojavil še en slog, imenovan ''Stile Novecento'', za katerega so značilne povezave s starodavno rimsko arhitekturo. Dva pomembna kompleksa v tem slogu sta Foro Mussolini, zdaj Foro Italico, Enrica Del Debbija in Città universitaria ('univerzitetno mesto'), Marcella Piacentinija, tudi avtorja kontroverznega uničenja dela riona Borgo za odprtje Via della Conciliazione.

Najpomembnejše fašistično mesto v Rimu je okrožje EUR, ki ga je leta 1938 zasnoval Piacentini. Ta nova četrt je nastala kot kompromis med arhitekti racionalisti in novecento, prvega je vodil Giuseppe Pagano. EUR je bil prvotno zasnovan za svetovno razstavo leta 1942 in se je imenoval ''E.42'' (''Esposizione 42''). Najbolj reprezentativni stavbi v EUR-u sta Palazzo della Civiltà Italiana (1938–1943) in Palazzo dei Congressi, primera racionalističnega sloga. Do svetovne razstave ni prišlo, ker je Italija vstopila v drugo svetovno vojno leta 1940, stavbe pa so bile leta 1943 delno uničene v spopadih med italijansko in nemško vojsko in pozneje opuščene. Četrt je bila obnovljena v 1950-ih, ko so rimske oblasti ugotovile, da že imajo seme poslovnega okrožja zunaj središča, kakršno so načrtovale še druge prestolnice (London Docklands in La Défense v Parizu). Palazzo della Farnesina, sedanji sedež italijanskega zunanjega ministrstva, je bil leta 1935 zasnovana v čistem fašističnem slogu.

=== Spomeniki na seznamu Unescove svetovne dediščine ===
Pod naslovom '''Zgodovinsko središče Rima, lastnosti svetega sedeža v tem mestu, ki uživa ekstrateritorialne pravice in San Paolo Fuori le Mura''' (''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'') so naslednji spomeniki v starem mestnem jedru Rima:

Po legendi, da sta Rim ustanovila Romul in Rem leta 753 pred našim štetjem, je bil Rim najprej središče rimske republike, nato rimskega imperija in je v 4. stoletju postal prestolnica krščanskega sveta. Mesto svetovne dediščine, razširjeno leta 1990 na obzidje Urbana VIII., vključuje nekatere od pomembnejših antičnih spomenikov, kot so forumi, [[Avgustov mavzolej]], [[Angelski grad, Rim|Hadrijanov mavzolej]], [[Panteon, Rim|Panteon]], [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], pa tudi verske in javne zgradbe papeškega Rima. Svetovna dediščina obsega celotno zgodovinsko središče Rima znotraj mestnega obzidja v najširšem obsegu v 17. stoletju, kot tudi [[Bazilika sv. Pavla zunaj obzidja, Rim|baziliko sv. Pavla zunaj obzidja]]. Nepremičnina, kompleksna in stratificirana, vključuje izjemna arheološka območja, ki so integrirana v urbano tkivo.&lt;ref&gt;[http://whc.unesco.org/en/list/91 Unesco]&lt;/ref&gt;

=== Parki in vrtovi ===
[[File:Rome-VillaBorghese-TempleEsculape.jpg|thumb| Eskulapov tempelj v vrtovih Villa Borghese]]
Javni parki in naravni rezervati pokrivajo veliko območje v Rimu, mesto pa ima eno največjih zelenih površin med evropskimi prestolnicami. Najbolj opazen del te zelene površine predstavlja veliko število vil in urejenih vrtov, ki jih je ustvarila italijanska aristokracija. Medtem ko je bil v času gradnje v poznem 19. stoletju večina parkov, ki obkrožajo vile, uničenih, so nekateri ostali. Najbolj opazni med njimi so [[Vila Borghese]], Villa Ada in [[Vila Doria Pamphilij]]. Vila Doria Pamphili je zahodno od hriba Gianicolo in obsega približno 1,8 kvadratnih kilometrov. Vila Sciarra je na hribu z otroškimi igrišči in zasenčenimi sprehajalnimi območji. Na bližnjem območju [[Trastevere]] je Orto Botanico (botanični vrt) hladen in senčen zeleni prostor. Stari rimski hipodrom (Circus Maximus) je še ena velika zelena površina: ima malo dreves, vendar nanj gledata Palatin in Rožni vrt ('roseto comunale'). V bližini je bujna vila Celimontana, blizu vrtov, ki obkrožajo karakalove terme. Vrt Villa Borghese je najbolj znana velika zelena površina v Rimu, med zasenčenimi sprehodi pa je znana umetniška galerija. Vrtovi Pincio in [[Vila Medičejcev, Rim|Villa Medici]] gledajo na trg Piazza del Popolo in Španske stopnice. V Castelfusanu pri Ostiji je tudi pomemben borov gozd. Rim ima tudi številne regionalne parke precej novejšega izvora, vključno z regionalnim parkom Pineto in regionalnim parkom Apijske ceste. Naravni rezervati so tudi v Marcigliani in na Tenuta di Castelporziano.

=== Fontane in akvadukti ===
{{glavni| Fontane v Rimu|Seznam rimskih akvaduktov}}
[[File:Fontana di Trevi Rome 04 2016 6768.jpg|thumb|left|[[Vodnjak Trevi]]. Gradnja se je začela v času starega Rima in je bila dokončana leta 1762 po zasnovi Nicole Salvija.]]
Rim je mesto, ki slovi po številnih fontanah, zgrajenih v zelo različnih slogih, od klasičnih in srednjeveških, do baročnih in neoklasicističnih. Mesto ima fontane že več kot dva tisoč let, oskrbovale so mesto s pitno vodo in krasile rimske trge. V času Rimskega cesarstva, leta 98 našega štetja, je po besedah Seksta Julija Frontina, rimskega konzula, imenovanega za ''curator aquarum'' ali varuha vode mesta, Rim imel devet [[akvadukt (vodovod)|akvaduktov]], ki so napajali 39 monumentalnih vodnjakov in 591 javnih bazenov, ne da bi upoštevali vodo za oskrbovanje cesarskega gospodinjstva, kopeli in lastnikov zasebnih vil. Vsak večji vodnjak je bil povezan z dvema različnima akvaduktoma, če bi enega zaprli zaradi servisiranja.&lt;ref&gt;Frontin, Les Aqueducs de la ville de Rome, translation and commentary by Pierre Grimal, Société d'édition Les Belles Lettres, Paris, 1944.&lt;/ref&gt;

V 17. in 18. stoletju so rimski papeži rekonstruirali druge uničene rimske akvadukte in zgradili nove fontane za označbo svojega pomena, s čimer so začeli zlato dobo rimskih fontan.

Fontane v Rimu so bile, tako kot Rubensove slike, izraz novega sloga baročne umetnosti. Bile so polne alegoričnih figur in napolnjene s čustvi in gibanjem. V teh vodnjakih je kiparstvo postalo glavni element, vodo pa so preprosto uporabljali za oživitev in okrasitev skulptur. Tako kot baročni vrtovi so bili »vizualni prikaz zaupanja in moči«.&lt;ref&gt;''Italian Gardens, a Cultural History'', Helen Attlee. Francis Lincoln Limited, London 2006.&lt;/ref&gt;

=== Kipi ===
[[File:Vierströmebrunnen-Fontana dei Quattro Fiumi (27903447766).jpg|thumb|right|[[Vodnjak štirih rek, Bernini|Vodnjak štirih rek]], [[Gian Lorenzo Bernini]], 1651]]
Rim je znan po svojih kipih, predvsem pa po govorečih kipih Rima. Običajno so to starodavni kipi, ki so postali priljubljeni nabiralniki za politične in družbene razprave, ter mesta, kjer lahko ljudje (pogosto satirično) izrazijo svoje mnenje. Obstajata dva glavna kipa: Pasquino in Marforio, vendar obstajajo še štirje znani kipi: il Babuino, Madama Lucrezia, il Facchino in opat Luigi. Večina teh kipov je staro rimskih ali klasičnih, večina pa prikazuje tudi mitske bogove, starodavne ljudi ali legendarne figure; il Pasquino predstavlja Menelaja, opat Luigi je neznani rimski sodnik, il Babuino naj bi bil Silenj, Marforio predstavlja Okeana, Madama Lucrezia je doprsni kip Izide, il Facchino pa edini nerimski kip, ki je nastal leta 1580 in ne zastopa nikogar posebej. Zaradi svojega statusa so pogosto prekriti s plakati ali grafiti, ki izražajo politične ideje in stališča. Drugi kipi v mestu, ki niso povezani s govorečimi kipi, vključujejo kipe na Ponte Sant'Angelo ali več spomenikov, raztresenih po mestu, na primer [[Giordano Bruno|Giordana Bruna]] na Campo de'Fiori.

=== Obeliski in stebri ===
[[File:Piazza del Popolo Obelisco Flaminio a Roma.jpg|thumb|Flaminijev obelisk, Piazza del Popolo]]
Mesto gosti osem staroegipčanskih in pet antičnih rimskih [[obelisk]]ov skupaj s številnimi sodobnejšimi obeliski; v Rimu je bil prej (do leta 2005) starodavni etiopski obelisk.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |title=Chasing Obelisks in Rome |publisher=Initaly.com |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100206125357/http://initaly.com/regions/classic/obelisks.htm |archive-date=6 February 2010}}&lt;/ref&gt; Mesto vsebuje nekaj obeliskov na trgih, na primer na trgu Piazza Navona, Trgu sv. Petra, Piazza Montecitorio in Piazza del Popolo in drugih v vilah, termah in vrtovih, na primer v vili Celimontana, [[Dioklecijanove terme|Dioklecijanovih termah]] in Pincijanskem hribu. Poleg tega je v središču Rima tudi [[Trajanov steber]] in [[Avrelijev steber]], dva starodavna rimska stebra s spiralnim reliefom. Avrelijev steber je na trgu Piazza Colonna in ga je okoli leta 180 našega štetja postavil [[Komod]] v spomin na svoje starše. Steber je navdihnil Trajanov steber na [[Trajanov forum|Trajanovem forumu]], ki je del cesarskega foruma.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |title=7 Free Things To Do In Rome |publisher=roundtheworldmagazin.com |access-date=17 January 2017 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170217200236/http://www.roundtheworldmagazine.com/free-things-to-do-in-rome/ |archive-date=17 February 2017 |date=12 January 2017}}&lt;/ref&gt;

=== Mostovi ===
[[File:Bridge Vittorio Emanuele II at sunset.jpg|thumb|''Ponte Vittorio Emanuele II.'' ob sončnem zahodu]]
Mesto Rim ima številne znane mostove, ki prečkajo Tibero. Edini most, ki je ostal do danes iz klasične dobe nespremenjen, je [[Ponte dei Quattro Capi]], ki povezuje Isolo Tiberino z levim bregom. Drugi ohranjeni - čeprav spremenjeni - starodavni rimski mostovi, ki prečkajo Tibero, so Ponte Cestio, Ponte Sant'Angelo in [[Milvijski most|Ponte Milvio]]. Glede na Ponte Nomentano, ki je bil tudi zgrajen v starem Rimu in prečka reko Aniene, trenutno v mestu še vedno ostaja pet starodavnih rimskih mostov.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |title=The Bridges of Ancient Rome |publisher=Citrag.it |access-date=3 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100113044759/http://www.citrag.it/archi/page/bridges/e_f_pn_ro.htm |archive-date=13 January 2010}}&lt;/ref&gt; Drugi omembe vredni mostovi so Ponte Sisto, prvi most, zgrajen v renesansi nad rimskimi temelji; Ponte Rotto, pravzaprav edini preostali lok starodavnega Pons Aemiliusa, se je podrl med poplavo leta 1598 in podrl konec 19. stoletja; in Ponte Vittorio Emanuele II., sodoben most, ki povezuje Corso Vittorio Emanuele in Borgo. Večina mestnih javnih mostov je bila zgrajenih v klasičnem ali renesančnem slogu, pa tudi v baročnem, neoklasicističnem in modernem slogu. Po Enciklopediji Britannici je najlepši starodavni most v Rimu Ponte Sant'Angelo, ki je bil dokončan leta 135 n. št. in je bil okrašen z desetimi kipi angelov, ki jih je leta 1688 zasnoval Bernini.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |title=Sant'Angelo Bridge |access-date=3 February 2010 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100109154613/http://www.britannica.com/EBchecked/topic/523159/SantAngelo-Bridge |archive-date=9 January 2010}}&lt;/ref&gt;

=== Katakombe ===
{{glavni| Rimske katakombe}}
[[File:PiusXItomb2.jpg|thumb|left| Vatikanska nekropola, kraj, kjer so pokopani številni papeži]]
Rim ima ogromno starodavnih katakomb ali podzemnih grobišč pod ali v bližini mesta, od katerih jih je vsaj štirideset, nekatere so odkrili šele v zadnjih desetletjih. Čeprav so najbolj znane po krščanskih pokopih, vključujejo poganske in judovske pokope, bodisi v ločenih katakombah bodisi pomešane skupaj. Prve obsežne katakombe so izkopali od 2. stoletja dalje. Prvotno so bile izrezane skozi [[tuf]], mehko vulkansko kamnino, zunaj meja mesta, ker je rimsko pravo prepovedovalo pokopavanje v mejah mesta. Trenutno je vzdrževanje katakomb v rokah papeža, ki je salezijancem Don Boska naložil nadzor nad katakombami svetega Kaliksa na obrobju Rima.

== Gospodarstvo ==
Kot glavno mesto [[Italija|Italije]], Rim gosti vse glavne institucije države, vključno s predsedstvom republike, vlado (in njenimi ministri), parlamentom, glavnimi sodišči in diplomatskimi predstavniki vseh držav za italijansko državo in [[Vatikan]]. V Rimu so številne mednarodne institucije, predvsem kulturne in znanstvene, na primer Ameriški inštitut, Britanska šola, Francoska akademija, Skandinavski inštituti in Nemški arheološki inštitut. Obstajajo tudi specializirane agencije Združenih narodov, na primer FAO. Rim gosti tudi velike mednarodne in svetovne politične in kulturne organizacije, kot so Mednarodni sklad za razvoj kmetijstva (IFAD), Svetovni program za hrano (WFP), [[Organizacija severnoatlantske pogodbe|Natova]] obrambna šola in Mednarodni center za preučevanje ohranjanja in obnove kulturnih dobrin (ICCROM).
{{wide image|Panoramic view of EUR business district, Rome.jpg|800px|align-cap=center| Panoramski pogled na poslovno četrt EUR}}
[[Slika:Tempio di Adriano - esterno.jpg|sličica|Rimska gospodarska zbornica v starodavnem Hadrijanovem templju]]
Čeprav je za rimsko gospodarstvo značilna odsotnost težke industrije in v veliki meri prevladujejo storitve, visokotehnološka podjetja (IT, vesoljska industrija, obramba, telekomunikacije), raziskave, gradbene in komercialne dejavnosti (zlasti bančništvo) ter velik razvoj turizma, ki je zelo dinamičen in izjemno pomemben za njegovo gospodarstvo. Mednarodno rimsko letališče Fiumicino je največje v Italiji, v mestu pa so sedeži velike večine večjih italijanskih podjetij, pa tudi sedež treh od 100 največjih svetovnih podjetij: Enel, Eni in Telecom Italia.

Univerze, nacionalni radio in televizija ter filmska industrija so prav tako pomembni deli gospodarstva: Rim je tudi središče italijanske filmske industrije, zahvaljujoč studiom Cinecittà, ki deluje že od 1930-ih. Mesto je tudi središče bančništva in zavarovalništva, pa tudi elektronike, energije, prometa in vesoljske industrije. Sedeži številnih mednarodnih podjetij in agencij, vladnih ministrstev, konferenčnih centrov, športnih prizorišč in muzejev se nahajajo v glavnih poslovnih četrtih v Rimu: Esposizione Universale Roma (EUR); Torrino (južneje od EUR); Magliana; Parco de 'Medici-Laurentina in tako imenovana dolina Tiburtina ob starodavni Via Tiburtina.

== Šport ==
Leta 1960 je Rim gostil [[Poletne olimpijske igre 1960|Poletne olimpijske igre]]. Tukaj imata sedež dva pomembna italijanska [[nogometni klub|nogometna kluba]], [[A.S. Roma]] in [[S.S. Lazio]], ki svoje domače tekme igrata na [[Stadio Olimpico|olimpijskem stadionu]]. V mestu je med letoma [[Sezona Velikih nagrad 1925|1925]] in {{F1|1954}} potekala [[Dirke za Velike nagrade|dirka]] za [[Velika nagrada Rima|Veliko nagrado Rima]].

== Mednarodne povezave ==
Rim je od leta 1956 ekskluzivno mesto-dvojček [[Pariz]]a,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |title=Les pactes d'amitié et de coopération |work=Paris.fr |accessdate=24.7.2014 |archive-date=2013-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130117011700/http://www.paris.fr/politiques/paris-a-l-international/paris-ville-monde/les-pactes-d-amitie-et-de-cooperation/rub_6587_stand_16468_port_14974 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; po načelu »''Solo Parigi è degna di Roma; solo Roma è degna di Parigi''« (»Samo Pariz je vreden Rima; samo Rim je vreden Pariza«). Druge mednarodne povezave z mesti (pobratena, sestrska ali partnerska mesta) so:
{{div col|colwidth=20em}}
* {{ikonazastave|Bolivija}} [[Achacachi]], Bolivija
* {{ikonazastave|Alžirija}} [[Alžir]], Alžirija
* {{ikonazastave|Srbija}} [[Beograd]], Srbija
* {{ikonazastave|Brazilija}} [[Brasília]], Brazilija
* {{ikonazastave|Egipt}} [[Kairo]], Egipt
* {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Kijev]], Ukrajina
* {{ikonazastave|Poljska}} [[Krakov]], Poljska
* {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[London]], Združeno kraljestvo
* {{ikonazastave|Pakistan}} [[Multan]], Pakistan
* {{ikonazastave|Indija}} [[Mumbaj]], Indija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Madrid]], Španija
* {{ikonazastave|Španija}} [[Marbella]], Španija
* {{ikonazastave|Kanada}} [[Montreal]], Kanada
* {{ikonazastave|ZDA}} [[New York City]], ZDA
* {{ikonazastave|Ljudska republika Kitajska}} [[Peking]], LR Kitajska
* {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Plovdiv]], Bolgarija
* {{ikonazastave|Indija}} [[New Delhi]], Indija
* {{ikonazastave|Južna Koreja}} [[Seul]], Južna Koreja
* {{ikonazastave|Avstralija}} [[Sydney]], Avstralija
* {{ikonazastave|Albanija}} [[Tirana]], Albanija
* {{ikonazastave|Japonska}} [[Tokio]], Japonska
* {{ikonazastave|Belgija}} [[Tongeren]], Belgija
* {{ikonazastave|Tunizija}} [[Tunis]], Tunizija
* {{ikonazastave|ZDA}} [[Washington, D.C.]], ZDA
{{div col end}}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
* Rus Roman, ''Vodnik po Rimu'', Družina, Ljubljana 1999{{COBISS|ID=97689600}}
* Hughes Roberts, ''Rim'', Modrijan, Ljubljana 2014,{{COBISS|ID=27613312}}
* Valigi Cinzia, ''Rim in Vatikan: Sikstinska kapela, Castel Gandorfo, Tivoli'' , Narni, Plurigraf, med 2000 in 2012 {{COBISS|ID=753224}} ISBN 978 88 7551 212 0
* Boldrini Fabio, Castelucci Leonardo, Giuntoli Stefano, ''Il libro d'oro di Roma'', Casa editrice Bonechi, Firenze 1988 (v italijanščini) 
* ''Rim od začetkov do naših dni'', Lozzi Roma S.A.S., 1999, ISBNː 978-88-86843-67-6

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Zunanje povezave ==
{{wikislovar}}
{{zbirka|Rome|Rim}}
* {{Wikipotovanje-medvrstično|Rome}}
* [http://www.comune.roma.it/PCR/do/jpsite/Site/home Uradna spletna stran mestnih oblasti] {{ikona it}}
* [http://www.rim.veleposlanistvo.si/ Spletne strani slovenskega veleposlaništva v Rimu]

{{Province of Rome}}
{{Evropske prestolnice}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Glavna mesta Evrope]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Rim|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Gostiteljska mesta poletnih olimpijskih iger]]
[[Kategorija:Sveta mesta]]</text>
      <sha1>g414sc69n5nmrvhhrk7225vtk52f7c9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojne v nekdanji Jugoslaviji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>16670</id>
    <revision>
      <id>6721677</id>
      <parentid>6116967</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:59:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>HenrikBaun</username>
        <id>178102</id>
      </contributor>
      <origin>6721677</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39984" sha1="ss1rq6qdsiu05rtd2h8p55p49ec5hkr" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt
|conflict=Vojne v nekdanji Jugoslaviji
|partof=
|image=[[Slika:Collage Yugoslav wars.jpg|300px]]
|caption=Prizori iz vojn v nekdanji Jugoslaviji.
|date=[[1991]]–[[2001]]
|place=[[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina|Bosna]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]], [[Kosovo]], [[Makedonija]]
|casus=različne narodnosti, padec komunizma in medetnična trenja.
|territory=
|result=Nastanek novih neodvisnih držav.
|combatant1={{flagicon|Slovenija}} [[Slovenija]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Hrvaška}} [[Hrvaška]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Bosnia and Herzegovina|1992}} [[Bosna in Hercegovina]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of the Croatian Republic of Herzeg-Bosnia.svg|20px]] [[Hrvaška republika Herceg Bosna]]&lt;br&gt;
{{flagicon|NATO}} [[NATO]]&lt;br&gt;
[[File:UCK KLA.svg|20px]] [[Osvobodilna vojska kosova]]&lt;br&gt;
[[File:Uck Nla logo.svg|20px]] [[Nacionalna osvobodilna vojska]]&lt;br&gt;
|combatant2={{flagicon|Jugoslavija}} [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]&lt;br&gt; 
[[File:Flag of Republika Srpska.svg|20px]] [[Republika srbska]]&lt;br&gt; 
[[File:Flag of Serbian Krajina (1991).svg|20px]] [[Srbska republika Krajina]]&lt;br&gt;
[[File:Flag of AP Western Bosnia (1993-1995).svg|20px]] [[Avtonomna pokrajina Zahodna Bosna]]&lt;br&gt;
{{flagicon|Makedonija}} [[Makedonija]]
|commander1=[[Milan Kučan]]&lt;br&gt; [[Franjo Tuđman]]&lt;br&gt; [[Alija Izetbegović]]&lt;br&gt; [[Hashim Thaci]]&lt;br&gt; [[Wesley Kanne Clark]]&lt;br&gt;  [[Javier Solana]]&lt;br&gt; [[Muhamet Xhemajli]]&lt;br&gt; [[Ridvan Chazimi-Leshi]]&lt;br&gt; [[Ali Ahmeti]]
|commander2=[[Slobodan Milošević]]&lt;br&gt; [[Veljko Kadijević]]&lt;br&gt; [[Radovan Karadžić]]&lt;br&gt; [[Ratko Mladić]]&lt;br&gt; [[Željko Ražnatović]]&lt;br&gt; [[Dragoljub Ojdanić]]&lt;br&gt; [[Svetozar Marjanović]]&lt;br&gt; [[Nebojša Pavković]]
|strength1=
|strength2=
|casualties1=
|casualties2=
|casualties3= okoli 140.000 mrtvih; več tisoč pogrešanih; več kot 1.000.000 ljudi je moralo zapustiti dom
|notes=
}}

'''Vojne v nekdanji Jugoslaviji''' so vse [[vojna|vojne]], ki so se zgodile na ozemlju bivše [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] od leta [[1991]] do [[2001]]. V vojne je bilo vpletenih vseh šest nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna se je končala hitro v [[Slovenija|Sloveniji]], v drugih republikah, kot sta [[Hrvaška]] in [[Bosna in Hercegovina]], pa je trajala skoraj štiri leta. Po nekajletnem miru je ponovno prišlo do konflikta na [[Kosovo|Kosovu]], ki se je nato razširil na [[Makedonija|Makedonijo]], kjer je nastala kratkotrajna državljanska vojna.

Za večino vojn na tleh nekdanje Jugoslavije so bili značilni izraziti etnični konflikti med Srbi, Hrvati, Bošnjaki in Albanci, kasneje pa tudi med Albanci in Makedonci. Te konflikte je podžgalo spodbujanje nacionalizma ter trenja, zlasti med Hrvati in Srbi, kar so izkoristili (ali celo sami spodbujali) politiki tako na srbski kot hrvaški strani. Ključno pa je etnične konflikte razplamtela politika nekaterih srbskih politikov kot je zlasti [[Slobodan Milošević]], kar je na koncu pripeljalo do najbolj krvavih vojn na [[Evropa|evropskih]] tleh po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].

Vojne so povzročile ogromno gospodarsko škodo. Veliko ljudi je bilo pregnanih s svojih domov, prišlo pa je tudi do množičnih pobojev skoraj na vseh v vojne vpletenih straneh. Zaradi nemogočih razmer je posredovala [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in na ozemlje bivše Jugoslavije poslala mirovne sile, da bi umirile strasti, vendar te pri svojem delu niso bile učinkovite. Nekoliko bolje so se izkazale le na [[Kosovo|Kosovu]] in v [[Makedonija|Makedoniji]].

Zaradi številnih vojnih zločinov je [[Evropska unija]] ustanovila [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije]]  . Po drugi svetovni vojni in [[Nürnberški procesi|Nürnberških procesih]], kjer so sodili nacistom, je bilo to prvo mednarodno sodišče v Evropi, namenjeno sojenju vojnim zločincem na območju nekdanje Jugoslavije. Sodišče je učinkovito opravilo svojo vlogo, saj so vsi obtoženci priprti. .Zadnja sodba sodišča je bila izrečena 29. novembra 2017, institucija pa je formalno prenehala obstajati 31. decembra istega leta .

== Kronologija dogodkov v Jugoslaviji ==
* 1968 - Študenti na [[Kosovo|Kosovu]] zahtevajo več pravic za Albance
* 1971 - Demonstracije na [[Hrvaška|Hrvaškem]]
* 1974 - [[Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|Nova jugoslovanska ustava]] vsem jugoslovanskim republikam podeli več pravic
* 1980 - [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|Umre Josip Broz Tito]]
* 1981 - Začne se gospodarska kriza, na [[Kosovo|Kosovu]] pride do novih protestov. Albanci zahtevajo, da Kosovo postane republika
* 1989 - V Srbiji pride na oblast [[Slobodan Milošević]]
* 1990 - V Jugoslaviji so organizirane prve demokratične volitve po 2. svetovni vojni, na oblast pride srbska elita, ki želi preprečiti demokratične spremembe, vendar ji to spodleti. Slovenska in hrvaška novoizvoljena vlada ne skriva težnje po samostojni državi. Hrvaški Srbi začnejo upor proti novi hrvaški vladi.
* 1991 - [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|Slovenija]] in Hrvaška razglasita neodvisnost. V Sloveniji se začne [[desetdnevna vojna]]. [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] se nato umakne iz  Slovenije in poseže v spopade na Hrvaškem. Začnejo se boji za [[Vukovar]], [[Dubrovnik]] in [[Osijek]]
* 1992 - [[Hrvaška osamosvojitvena vojna|Vojna na Hrvaškem]] se razširi. [[Makedonija]] in [[Bosna]] razglasita neodvisnost. Začne se vojna v Bosni. [[Organizacija združenih narodov|OZN]] uvede sankcije proti Jugoslaviji in medse sprejme Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1993 - Začne se vojna med Hrvaško in BiH. Med spopadi v [[Mostar]]ju Hrvati porušijo [[Mostarski most]].
* 1994 - Z mirovnim sporazumom se končajo spopadi med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino.
* 1995 - V [[Srebrenica|Srebrenici]] pride do pokola civilistov. Hrvaška začne operaciji [[Operacija Nevihta|Nevihta]] in [[Operacija Blisk|Blisk]]. [[NATO]] napade vojaške položaje vojske bosanskih Srbov. Podpisan je [[Daytonski sporazum]].
* 1996 - Takrat mednarodno nepriznana [[Zvezna republika Jugoslavija]], ki je nastala na pogorišču nekdanje SFRJ, prizna Hrvaško in BiH
* 1998 - Na [[Kosovo|Kosovu]] pride do spopadov med Srbi in Albanci
* 1999 - NATO začne vojaško operacijo proti Srbom na Kosovu z bombardiranjem strateških ciljev na Kosovu, v Srbiji in Črni gori, pri čemer umirajo tudi nedolžni civilisti. Nadzor nad Kosovom prevzame OZN.
* 2000 - Slobodan Milošević izgubi na predsedniških volitvah. Predsednik Zvezne Republike Jugoslavije postane [[Vojislav Koštunica]].
* 2001 - V [[Makedonija|Makedoniji]] pride do spopadov med makedonsko vojsko in albanskimi skrajneži
* 2002 - [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] aretirajo in ga izročijo [[Haško sodišče|Haaškemu sodišču]]
* 2003 - Zvezna Republika Jugoslavija se preimenuje v državo [[Srbija in Črna gora]]
* 2005 - [[Ante Gotovina|Anteja Gotovino]] aretirajo. Leta 2012 je haaško sodišče ugodilo pritožbi in sodbo na prvi stopnji razveljavilo.
* 2006 - [[Črna gora]] po referendumu razglasi neodvisnost od ZRJ ([[Srbija|Srbije]]). Razpade tretja jugoslovanska država.
* 2008 - [[Kosovo]] razglasi neodvisnost in državotvornost.
* 2008 - Srbske oblasti aretirajo [[Radovan Karadžić|Radovana Karadžića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Ratko Mladić|Ratka Mladića]]
* 2011 - Srbske oblasti aretirajo [[Goran Hadžić|Gorana Hadžića]], zadnjega obtoženca za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

==Vzroki za vojno==
[[Slika:Breakup of Yugoslavia.gif|thumb|right|300px|Jugoslavija pred razpadom.]]
Vzroke za krvavo vojno v Jugoslaviji moramo iskati v njeni preteklosti, ki pa je bila prav tako krvava. [[Balkan]] je bil že od nekdaj večnacionalen saj so ga naseljevale različne etnične skupine z različnimi jeziki, običaji in verami. Spopadi med temi skupinami so bili pogosti, zato je predstavljal nekakšen &quot;divji zahod&quot; Evrope, hkrati pa je imel tudi izjemno pomembno lego, saj je preko njega tekla kopenska povezava in trgovina z Orientom med zahodom in vzhodom. Zaradi teh razlogov je bilo območje skozi stoletja pod nenehnim vplivom evropskih in drugih velesil ([[Otomansko cesarstvo]], [[Avstrijsko cesarstvo]], [[Rusko cesarstvo]], [[Avstro-Ogrska]], [[Italija]] ...). Te sile so zapletene razmere na Balkanu še dodatno poslabšale tako, da se je Balkana prijelo ime &quot;sod smodnika&quot;, saj se nikoli ni vedelo kdaj in zaradi katerega razloga bo izbruhnil nov krvav konflikt, ki bo pomembno vlival na razmerje sil v Evropi. V začetku dvajsetega stoletja so Balkan in območje bodoče Jugoslavije zaznamovale [[Prva svetovna vojna|prva]] in [[druga balkanska vojna]]. Največje spremembe je povzročila prva svetovna vojna, ki se je začela prav na Balkanu, zaradi atentata na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu. Razpad večnacionalne Avstro-Ogrske je na Balkanu povzročil nastanek nove države [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki se je nato preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Kraljevina je bila večnacionalna, v večini so jo sestavljali [[Slovenci]], [[Hrvati]], [[Srbi]], [[Črnogorci]], [[Bošnjaki]] in [[Makedonci]]. Vsi narodi so sprva podpirali nastanek nove t. i. južnoslovanske države, kjer bi bili vsi [[Južni Slovani|južnoslovanski]] narodi enakopravni  in bi si usodo krojili sami in ne evropske velesile. Začetno veselje pa je kmalu izginilo, saj so nadzor nad kraljevino v glavnem prevzeli Srbi, kar se je odražalo tudi v kasnejših obdobjih, saj je veliko Srbov vse tri Jugoslavije, ki so v 20. stoletju nastale v tem delu sveta, smatralo za razširjeno večnacionalno srbsko državo. To je skozi desetletja povzročalo huda politična in nacionalna trenja, katere je vlada v Beogradu uspela nadzorovati le z represijo. Prav zaradi teh notranjih trenj, skrajno birokratizirana in centralizirana kraljevina, ki je nastala po prvi svetovni vojni, nikoli ni delovala kot država vseh narodov v njej. Bilo je le vprašanje časa kdaj bo razpadla. Do razpada prve jugoslovanske države je prišlo po [[Aprilska vojna|aprilski vojni]], aprila 1941. V skladu z dogovorom med [[Sile osi|silami osi]] in Hitlerjevimi usmeritvami so si državo razdelile: Italija, [[Tretji rajh|Nemčija]], [[Madžarska]], [[Romunija]] , [[Bolgarija]] in NDH. Kmalu po zasedbi se je na posameznih območjih okupirane kraljevine začel odpor. Najbolj dejavni so bili [[komunisti]] pod poveljstvom [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]]. Njihova moč in vpliv sta v kratkem izredno narasla, zato so komunisti kmalu prišli v navzkriž z [[četniki]] in [[ustaši]], ki so zaradi boja za oblast, prestopili na stran sil osi in s tem izgubili večinsko podporo prebivalstva. Vedno večjo moč komunistov so opazili tudi zavezniki, zato so jih tekom vojne, v skupnem boju proti nacistični Nemčiji, začeli oskrbovati. S tem se je njihova moč še dodatno povečala.Titu pa je s pomočjo komunistične ideologije, na svojo stran uspelo pridobiti vse večje jugoslovanske narode in jih združiti v skupni boj proti okupatorju. Po vojni je bila pod vodstvom Tita in komunistov razglašena [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]]. Zaradi povojne obnove, komunistične ideologije in Tita, ki je kot kult osebnosti združeval vse narode, so bile razprtije med jugoslovanskimi narodi začasno pozabljene in potlačene, vendar ne za dolgo. Zaradi vse večjih političnih, socialnih in gospodarskih razlik med posameznimi jugoslovanskimi republikami so spori ponovno privreli na dan in bili kmalu tudi na silo zatrti. V izogib novim sporom, je bilo leta 1973 z novo ustavo republikam podeljeno več pravic in samouprave, med drugim tudi pravica do samoodločbe. Leta 1980 je Tito umrl. Od takrat naprej so se razmere v državi samo še slabšale. Razmerje med narodi je bilo podrto in Srbija je začela pridobivati na moči. S tem je prišla v navzkriž z ostalimi jugoslovanskimi narodi, predvsem z Slovenijo in Hrvaško, kateri sta zahtevali večjo avtonomijo inkasneje tudi neodvisnost. Že tako napete razmere v državi, pa je poslabšala še gospodarska kriza in nacionalizem nekaterih srbskih politikov. Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je postajalo vse bolj jasno, da bo tudi druga jugoslovanska država razpadla. Vprašanje je bilo le kdaj in kako se bo to zgodilo. Kakor danes priča zgodovina, se je to zgodilo na zelo krvav način.

==Vojna v Sloveniji==
{{glavni|Slovenska osamosvojitvena vojna}}
[[Slika:Slovenian war map.jpg|thumb|right|300px|Glavne smeri napada JLA v desetdnevni vojni.]]
Potem ko so propadli vsi pogovori z jugoslovansko vlado v [[Beograd]]u o spremembi ustave, je Slovenija, 25. junija 1991, [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila samostojnost]]. Vlada v Beogradu, ki je bila pod močnim vplivom vojske in srbskega nacionalizma, je na razglasitev samostojnosti  Slovenije , reagirala zelo ostro. Na mejne prehode z Italijo, Avstrijo in Madžarsko so poslali vojsko. Namen vojske je bil odrezati Slovenijo od zunanjega sveta ter z silo preprečiti njeno razdružitev od Jugoslavije. Prvi tanki [[JLA]] so se na slovenskih cestah pojavili še isti dan po razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti. Naslednji dan, 26. junija, pa se je pokazala vsa razsežnost agresije vojske. JLA je imela v Sloveniji okoli 22.300 dobro opremljenih in oboroženih vojakov s podporo letalstva, nasproti njih pa je stalo 35.000 slabo oboroženih in opremljenih pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|slovenske teritorialne obrambe]] (TO) in 10.000 rezervnih pripadnikov takratne slovenske milice. V prvih dneh agresije so enote JLA zasedle večino mejnih prehodov z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Oklepno mehanizirana enota iz [[Vrhnika|Vrhnike]] pa je zasedla [[letališče Brnik]]. Hkrati so iz smeri Hrvaške proti [[Ljubljana|Ljubljani]] in mejnim prehodom začele prodirati oklepne kolone. Njihovo napredovanje je bilo zaradi cestnih barikad kmalu ustavljeno. Enote so ostale obkoljene daleč od svojih vojašnic. Pri preboju barikad je prišlo do ostrih spopadov z TO, v katerih so padle prve žrtve. JLA je poizkušala nekatere svoje enote rešiti z helikopterskimi desanti, ki pa so se prav tako ponesrečili. Pri tem sta bila sestreljena tudi dva helikopterja. Ker je TO kronično primanjkovalo orožja in opreme, so bila napadena in zavzeta številna vojaška skladišča. Jugoslovanska vojska pa ni ostala odrezana samo na terenu, ampak tudi v svojih lastnih vojašnicah. Izklopljena jim je bila voda in elektrika, zato je morála med vojaki, večinoma naborniki, začela hitro upadati. Mnogi so dezertirali. Ker tankovske enote niso dosegle svojega cilja, je vojska na pomoč poslala letalstvo, katero je raketiralo radijske oddajnike, cestne barikade, letališče Brnik in ne zelo ogroženo Termo elektrarno Šoštanj. Napadi so bili le deloma uspešni, stanje v armadi pa se je iz ure v uro slabšalo. Vsi poizkusi preboja iz smeri Hrvaške so zaradi močnega odpora teritorialcev propadli, večina mejnih prehodov na zunanjih mejah pa je padla v roke TO. Armadi, ki je bila obkoljena v svojih vojašnicah in tako izolirana od zunanjega sveta, ni preostalo drugega kot da sprejme premirje, ki ji je bilo ponujeno. V naslednjih dneh so se enote začele vračati v svoje vojašnice, pogajanja pa so bila prepuščena politikom. [[Brionska deklaracija|Na Brionih]] je bilo sklenjeno trajno premirje, določen pa je bil tudi trimesečni rok v katerem se mora JLA umakniti iz Slovenije. Zadnji vojak JLA je Slovenijo zapustil v noči iz 25. na 26. oktober 1991.

==Vojna na Hrvaškem==
{{glavni|Domovinska vojna}}
[[Slika:Croatian War 1991 Vukovar destroyed tank.jpg|thumb|right|250px|Uničen tank JLA med boji za Vukovar.]]
Hrvaška je svojo samostojnost razglasila istočasno s Slovenijo, nanjo pa je bila precej slabše pripravljena kot njena severna soseda. Na Hrvaškem je živelo veliko Srbov, ki so ostro nasprotovali odcepitvi in so začeli sami, ob izdatni podpori Srbije, organizirati oborožen odpor. Kot velik problem se je izkazala tudi oborožitev hrvaške teritorialne obrambe, ki jo je JLA v mesecih pred vojno skoraj popolnoma razorožila, poleg tega pa so bile enote JLA po dogodkih v Sloveniji že bolje pripravljene na vojaško posredovanje. Podobno kot v Sloveniji, je tudi na Hrvaškem armada ostala ujeta v vojašnicah, vendar ne za dolgo. Iz njih se je poizkušala prebiti s silo in pri tem je bilo veliko žrtev na obeh straneh. Zaradi razpada države so začeli armado množično zapuščati Makedonci in Albanci, tako so jo večinoma sestavljali le še Srbi, s čimer se je enotnost le-te povečala. 

Da bi armada zavarovala ostanke srbske Jugoslavije in srbsko prebivalstvo na hrvaškem, je v [[Dalmacija|Dalmaciji]] in na meji z Bosno in Srbijo začela z serijo ofenziv. Ofenzive so zaznamovali obsežni in krvavi spopadi za: [[Dubrovnik]], [[Gospić]], [[Šibenik]], [[Zadar]], [[Karlovec]], [[Sisak]], Slavonski Brod, [[Osijek]], [[Vinkovci|Vinkovce]] in [[Vukovar]]. Najbolj dramatično je postalo [[Bitka za Vukovar|obleganje Vukovarja]], ki je 18. novembra 1991, po 87 dneh obleganja, padel v srbske roke. Po končanem obleganju pa so srbske paravojaške enote v mestu in njegovi okolici izvajale vojne zločine nad civilnim prebivalstvom in vojnimi ujetniki. Proti koncu leta 1991 se je po začetnem šoku moč hrvaške vojske izredno povečala, zato je ta začela prehajati v ofenzivo, s katero je osvobodila velik del zasedenega ozemlja, dosežki pa so bili vidni tudi v zunanjepolitičnem dogajanju, saj so Hrvaško kot samostojno državo priznale številne evropske države. Ob podpori tretjih držav so se začela prva mirovna pogajanja, ki pa niso prinesla trajnega miru, zato so se boji nadaljevali z vso silovitostjo. Decembra so Srbi v obmejnem pasu razglasili [[Srbska republika Krajina|Srbsko republiko Krajino]], ki pa je razen Srbije ni priznala nobena druga država.
[[Slika:Muzej DR-crop.JPG|thumb|left|250px|Dubrovnik v plamenih.]]
Zaradi krvavih spopadov v [[Slavonija|Slavoniji]] in Dalmaciji ter priznanja Hrvaške kot samostojne in neodvisne države, je JLA izgubila legitimnost po vojaškem posredovanju, zato ji ni preostalo drugega, kot da je na zahtevo Združenih narodov 2. januarja 1992 podpisala premirje in se zavezala, da se umakne v Bosno in Hercegovino (BIH), kjer je še istega leta izbruhnil nov krvav konflikt. Izpraznjene položaje JLA so zasedli vojaki Republike Srbske Krajine, ki premirja niso spoštovali, zato so Združeni narodi na nemirna območja poslali enote UNPROFORJA, da bi ločile sprte strani. Preostanek leta 1992 so zaznamovali manjši spopadi, ki pa niso prinesli bistvenega napredka ne na eni ne na drugi strani.

Leto 1993 sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi; ''Operacija Maslenica'' in ''Operacija Medački žep''. Namen operacije Maslenica je bil osvoboditi območje okoli Maslenice in strateško pomemben most, ki je Zadar povezoval z [[Zagreb]]om. Operacija se je začela [[22. januar]]ja in je Srbe popolnoma presenetila. Po kratkem boju je hrvaška vojska ob podpori letalstva in mornarice prebila srbske obrambne položaje in zasedla strateško pomembne položaje okoli Zadra. V strahu, da bi Hrvati zasedli vso Srbsko Krajino so Srbi napadli skladišča orožja, ki jih je varoval UNPROFOR in se začeli bolj učinkovito upirati. Operacija je bila zaradi vedno večjih izgub v začetku februarja ustavljena. Razmere na tem bojišču, razen topniških obstreljevanj in manjših spopadov, so do maja 1995 ostale nespremenjene. V začetku septembra 1993 je bila v okolici Gospića sprožena nova ofenziva, s katero so Hrvati želeli preprečiti nenehno topniško obstreljevanje Gospića (Operacija Medački žep). Ofenziva je uspela, pri tem pa so hrvaške sile pod vodstvom Mirka Noraca in ostalih poveljujočih zagrešile številne vojne zločine nad srbskim prebivalstvom. Po ofenzivi se je hrvaška vojska umaknila, njihove položaje pa so zasedle sile UNPROFOR-ja.
[[Slika:Destruction of a tank.jpg|thumb|right|250px|Pripadnika hrvaške vojske se pripravljata za napad na srbski tank.]]
Med letoma 1992 in 1994 so bili Hrvati posredno vpleteni v še en konflikt, ki je potekal v BIH med tamkaj živečimi Hrvati in Bošnjaki. Spopadi so se končali februarja 1994 s podpisom premirja v Washingtonu, marca istega leta pa sta Hrvaška ter BIH sklenili zavezništvo v boju proti skupnemu sovražniku, vojski Republike Srbske in vojski Republike Srbske Krajine. To zavezništvo je hrvaški vojski omogočalo, da je lahko začela izvajati vojaške operacije v BIH. Najbolj odmevni sta bili operacija ''Zima 94'' in ''Cincar'' kjer sta hrvaška in bošnjaška vojska združili sile v boju proti združenima srbskima vojskama v oklici Kupresa, Dinare in Livna s čimer so želeli deloma obkoliti [[Knin]] in omejiti obleganje Bihaća, ki je potekalo že od junija 1992. Medtem se je obleganje tega mesta nadaljevalo z vso silovitostjo. Razmere so se nekoliko umirile šele, ko je Varnostni svet Združenih narodov odobril vojaško posredovanje zveze [[NATO]].

Zadnje leto vojne, 1995, sta zaznamovali dve veliki hrvaški ofenzivi: ''[[Operacija Blisk]]'' in ''[[Operacija Nevihta]]''. S prvo je hrvaška vojska osvobodila velik del ozemlja okoli Okučanov v Slavoniji, hkrati pa je bila ta operacija nekakšen uvod v precej bolj obsežno ''Operacijo Nevihta''. Ta se je začela [[4. avgust]]a 1995, v njej je sodelovalo 200.000 hrvaških vojakov, 350 tankov in 200 topov; nasproti njih pa je stala vojska Srbske republike Krajine s 40.000 vojaki 250 tanki in 250 topovi. Operacija, za katero pravijo, da je potekala po priročniku za bojevanje, je srbsko vojsko popolnoma presenetila, tako da je hrvaška vojska že prvi dan ofenzive prebila srbsko obrambno linijo in obkolila posamezne srbske enote ter tako hitro napredovala v notranjost Srbske republike Krajine. [[6. avgust|Šestega avgusta]] je bil osvobojen Knin, dva dni pozneje pa so bile, zaradi popolne hrvaške zmage in premirja, ustavljene vse vojaške operacije. Srbska vojska se je predala 9. avgusta, v tem času je v Srbijo in BIH pobegnilo okoli 150.000 Srbov. Mnogi, ki so ostali na svojih domovih, pa so postali žrtve vojnih zločinov. Vojna na Hrvaškem se je zaključila po podpisu [[Erdutski sporazum|Erdutskega]] in [[Daytonski sporazum|Daytonskega sporazuma]], novembra 1995.

==Vojna v Bosni in Hercegovini==
{{glavni|Vojna v Bosni in Hercegovini}}
[[Slika:Norsk Sisu fra NORLOGB.jpg|thumb|right|250px|Pripadniki UNPROFOR-ja v obleganem Sarajevu.]]
Po odcepitvi Slovenije in Hrvaške, so začeli o samostojnosti resneje razmišljati tudi v BIH, zato so v ta namen pripravili referendum, na katerem se je večina prebivalcev izrekla za neodvisnost od Jugoslavije. Pri tem pa so se pojavile težave. BIH je bila multietnična republika, saj je poleg bošnjaškega prebivalstva (43%) tam živelo tudi veliko Srbov (31%) in Hrvatov (17%), ki se z razglasitvijo samostojne in neodvisne BIH niso strinjali, zato so tako Srbi kot tudi Hrvati razglasili svojo državo: [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] in hrvaško republiko Herceg-Bosno. Bosna in Hercegovina je svojo samostojnost in neodvisnost razglasila 1. marca 1992. Po predhodnem dogovoru se je JLA iz te republike umaknila bolj ali manj mirno, pri tem pa je večino težke oborožitve predala vojski Republike Srbske in srbskim paravojaškim skupinam. Te enote niso izgubljale časa in so hitro zavzele območja z večinskim srbskim prebivalstvom, nato pa so se usmerili še na območja z manjšinskim srbskim prebivalstvom. Pri tem so se začeli pojavljati prvi vojni zločini, ki so jih tekom vojne izvajale vse tri v vojno vpletene strani.

Leto 1992 je bilo za bošnjaško vojsko težavno. Bili so slabo opremljeni in oboroženi. Poleg tega so se morali boriti na dveh frontah hkrati, proti vojski Republike Srbske in proti hrvaški vojski samooklicane Herceg-Bosne. Ker je bila država z vseh strani obkrožena s sovražnikom, jo je reševala le lastna industrija in kmetijstvo, ki pa nista mogla slediti potrebam prebivalstva in vojske, zato se je začelo pojavljati vsesplošno pomanjkanje in lakota. To je najbolj prišlo do izraza v [[Sarajevo|Sarajevu]], mestu ki je od začetka vojne pa vse do leta 1995 ostalo razdeljeno in obkoljeno z vojsko bosanskih Srbov. Večinski bošnjaški del mesta je bil obkoljen, medtem ko je manjši srbski del mesta bil povezan z ozemlji pod kontrolo srbske vojske. Iz bošnjaškega dela mesta ali v mesto samo, se je dalo priti le po dveh poteh: preko [[Letališče Sarajevo|sarajevskega letališča]], ki ga je nadzoroval UNPROFOR ali pa preko [[Sarajevski predor|podzemnega rova]] pod letališčem. Bošnjaški del mesta so že kmalu po izbruhu vojne obkolile srbske enote in ga začele neusmiljeno obstreljevati. Istočasno so bošnjaške enote obstreljevale z zunanje strani obroča dele mesta z srbskim prebivalstvom. Na obeh straneh so bili dejavni tudi [[Ostrostrelec|ostrostrelci]], ki so streljali na vse kar se je premikalo po mestnih ulicah. Prizaneseno ni bilo niti ženskam in otrokom. Med skoraj štiriletnimi boji je v mestu umrlo okoli 15.000 ljudi, ogromna je bila tudi gospodarska škoda, saj je v mestu bilo veliko stavb poškodovanih ali uničenih. Poleg Sarajeva, je do konca vojne ostalo oblegano tudi mesto Bihać. Mesto je bilo pod zaščito UNPROFOR-ja, tekom vojne so ga oblegale kar tri vojske: vojska Republike Srbske, vojska Srbske republike Krajine in vojska Avtonomne republike Zahodne Bosne.

[[Slika:Bombed mosque in Ahmici.jpg|thumb|left|250px|Uničena mošeja v Ahmićih.]]
Sredi leta 1993 si je bošnjaška vojska že nekoliko opomogla in se okrepila od začetnega šoka, zato je počasi prehajala v ofenzivo. To leto so predvsem zaznamovali boji s Hrvati v osrednji Bosni in v Hercegovini. Izjemno odmevni so bili ulični boji za strateško pomembna mesta, kot so Vitez, Novi Travnik, Gornji Vakuf in [[Mostar]]. Boji za Mostar so se začeli že junija 1992. Najprej je mesto obstreljevala JLA, po njenem umiku pa so položaje zasedli Hrvati. Ti so tekom vojne prevzeli zahodni del Mostarja in njegovo okolico, vzhodni del je ostal v bošnjaških rokah. Da bi Bošnjaki prekinili obleganje mesta, so septembra sprožili ''Operacijo Neretva 93'', ki pa je bila kmalu zatem prekinjena zaradi poročil o vojnih zločinih nad ujetniki in civilnim prebivalstvom. Da bi UNPROFOR zaščitil civilno prebivalstvo je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 824 s katero je: Sarajevo, Goražde, [[Srebrenica|Srebrenico]], [[Tuzla|Tuzlo]], Žepo in Bihać razglasil za varna območja pod nadzorom Združenih narodov.

[[Slika:DaytonAgreement.jpg|thumb|right|250px|S podpisom Daytonskega sporazuma se je končala vojna v Bosni in na Hrvaškem.]]

Pomlad 1994 je za BIH prinesla veliko olajšanje, saj je bilo med hrvaško Herceg-Bosno in muslimanskim delom Bosne, sklenjeno trajno premirje kateremu je nato sledilo še vojaško zavezništvo s Hrvaško. Državi sta tako proti skupnemu sovražniku (Srbom) začeli izvajati usklajene vojaške operacije, ki so v kratkem času prinesle preobrat na bojišču. Preobrat v vojni je povzročila tudi granata, ki je 5. februarja 1994 na tržnici v Sarajevu ubila 68 in ranila 144 ljudi. Svetovna javnost je bila nad dogodkom zgrožena. Čeprav preiskave niso ugotovile, katera stran je granato izstrelila, je javnost zahtevala vojaško posredovanje mirovnih sil. Varnostni svet OZN je zahteval umik vsega težkega orožja okoli mesta. Grožnja mednarodne skupnosti je uspela saj je 12. februar minil mirno brez enega samega strela in ene same žrtve. 

Čeprav je bila celotna vojna v BIH izredno krvava, je bilo leto 1995 še toliko bolj. Leto so zaznamovale številne ofenzive, ki so naznanjale konec vojne. Julija je vojska Republike Srbske zasedla Srebrenico, ki je bila pod zaščito Združenih narodov. Od 8.000 muslimanskih vojakov in civilistov jih je srbska vojska [[Srebreniški pokol|umorila okoli polovico]], druga polovica pa je padla med boji v poskusih preboja proti Tuzli. Svetovna javnost je bila nad dogajanjem zgrožena, zato je NATO krepil število letalskih napadov na srbske položaje. Konec julija sta združeni vojski Hrvaške in BIH sprožili ''Operacijo Poletje 95'', kateri je nato avgusta sledila še ''[[Operacija Nevihta]]''. Ta operacija je predstavljala preobrat v vojni, saj je bila vojska Srbske Krajine med spopadi poražena. Operaciji Nevihta je sledilo še več manjših spopadov, dokler ni bil 21. novembra 1995 v Daytonu podpisan mirovni sporazum, ki je končal vojno v BIH in na Hrvaškem.

==Vojna na Kosovu==
{{glavni|Vojna na Kosovu}}

Tako kot drugje po Jugoslaviji, je na Kosovu začelo vreti že leta, oziroma že desetletja pred razpadom Jugoslavije. Nezadovoljstvo ljudi se je pojavilo tudi na začetku osemdesetih let dvajsetega stoletja s prihodom gospodarske krize in političnimi spremembami, ki jih je povzročila [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|smrt predsednika Jugoslavije Tita]]. Leta 1981 so [[Albanci]] na Kosovu zahtevali svojo republiko, s katero bi dobili več pravic. Protesti so bili bolj ali manj na silo zatrti. V drugi polovici osemdesetih let so se razmere na Kosovu zaradi srbskega nacionalizma znova poslabšale, zato sta morali posredovati policija in vojska. V začetku devetdesetih let, po izbruhu vojne v Sloveniji in na Hrvaškem, so bile razmere na Kosovu bolj ali manj mirne, čeprav je Srbija Albancem drastično zmanjšala državljanske pravice (odpuščanje delavcev albanskega rodu, prepoved albanskega jezika, ukinjanje šol, večina podjetji je postala državna last, ...). Albanci so se na to odzvali z ustanovitvijo vzporednih državnih institucij, ni jim pa uspelo odpraviti brezposelnosti, ki se je dvignila na neverjetnih 80%. Zaradi vsesplošnega nezadovoljstva je bil septembra 1991 izpeljan referendum o odcepitvi, ki ga je podprlo kar 90% Albancev, vendar se ni zgodilo nič, saj je Srbija referendum razglasila za neveljavnega. Istega leta je bila ustanovljena tudi OVK ([[Osvobodilna vojska Kosova]]), ki je zaradi napadov na Srbe in državne institucije kmalu pristala na seznamu terorističnih organizacij.
[[Slika:Aviano f-15.jpg|thumb|left|250px|Aviano, [[F-15]] se odpravlja na bojno nalogo nad Srbijo.]]
Prvi spopadi v tej nemirni pokrajini so se zgodili v začetku leta 1996, potem ko so albanski politiki izgubili vsakršno upanje, da bi spor rešili po politični poti. Napadi do takrat malo znane OVK na srbske varnostne sile in institucije, so v kratkem povzročili spiralo nasilja, ki mu ni bilo videti konca. Stvari so se še dodatno poslabšale zaradi kriznih razmer v sosednji [[Albanija|Albaniji]]. Srbska policija in varnostne sile so na vsako agresijo OVK odgovorile z še večjo agresijo, kar je imelo za posledico veliko civilnih žrtev. Ker se je zdelo, da se bo regija ponovno pogreznila v vojno, so Združeni narodi in [[ZDA]] zahtevali takojšnjo prekinitev ognja. Do tega ni prišlo, so pa ob pomoči [[Rusija|Rusije]] dosegli, da so na Kosovo prišli mednarodni opazovalci. Ti niso mogli kaj dosti pomagati, saj so se spopadi leta [[1998]] še bolj razširili in so po novem potekali v okolici vseh strateško pomembnih poti in mest. Spopadi so iz domov pregnali več kot 250.000 Albancev, ki so se povečini zatekli v Albanijo in Makedonijo. Ker se stvari niso umirile, je Varnostni svet Združenih narodov, konec septembra 1998 sprejel resolucijo, ki je predvidela zračne napade Natovih letal na srbske položaje in strateške cilje. Zastraševanje je uspelo, saj je bilo oktobra istega leta podpisano premirje, ki pa tudi ni zdržalo dolgo. Januarja in februarja [[1999]] se je nasilje ponovno začelo stopnjevati, vse pogostejši so postali uboji, ki so nato vodili do večjih spopadov in posameznih bombnih napadov. Sprti strani sta mir, pod pritiskom drugih držav, zopet poizkušali doseči z mirovnimi pogajanji, ki pa niso obrodila nobenega sadu, saj so se pogoji za obe strani zdeli preveč radikalni in zato nesprejemljivi. [[22. marec|Dvaindvajsetega marca]] 1999 so Kosovo začeli zapuščati zunanji opazovalci, kar je bil za Srbe znak, da se nekaj pripravlja. Po preostanku Jugoslavije (Srbija z Vojvodino, Kosovo, Črna gora) tako imenovane ZRJ, je bil sprožen preplah in izvedena popolna mobilizacija vojske. Dan pozneje je Richard Holdbrook javnost obvestil, da so mirovna pogajanja propadla in s tem so reševanje konflikta prepustili NATO-vim silam. Naslednji dan, 24. marca 1999 ob 19:00 so Natova letala začela z bombardiranjem vojaških objektov (takrat še) jugoslovanske vojske. Med marcem in junijem so Natova letala opravila več kot 38.000 bojnih nalog nad Srbijo, [[Črna gora|Črno goro]] in Kosovo. Sprva so bili cilji letalskih napadov vojaški objekti (vojašnice, skladišča orožja, vojaška letališča, ...), protiletalska obramba in srbski obrambni položaji. Kasneje, ko so uvideli da bombardiranja nimajo zaželenega učinka, pa so prešli še na t.i. objekte za večnamensko uporabo: mostove, železnico, ceste, RTV oddajnike, energetske objekte, ... Aprila je postalo jasno, da bombardiranja niso spravila Srbe na kolena, saj so postali še bolj enotni, politična moč Miloševića pa se je še povečala. Poleg tega je naraščala tudi kolateralna škoda (bomba na kitajsko veleposlaništvo in na konvoj albanskih beguncev ...). Zato so v NATU razmišljali tudi o kopenski operaciji, ki bi jo bilo treba izvesti še pred zimo, ko so ceste iz Albanije in Makedonije še prevozne. Ko je kazalo, da se bo konflikt sprevrgel v resen spopad z Natovimi silami, ki bi lahko imel globalne posledice, se je med sprte strani v zadnjem trenutku vmešala Rusija. Ta je, s pomočjo [[Finska|Finske]], od srbskega predsednika Miloševića zahtevala premirje in ga, ob zagotovilu da tja pridejo ruske mirovne sile, tudi dobila. Ponovno so se začela pogajanja in 3. julija je bilo podpisano trajno premirje. 10. julija so bile ustavljene vse letalske operacije enot NATO pakta. Dva dni kasneje pa so na Kosovo prišle mednarodne sile za zagotavljanje miru [[KAFOR]]. V skladu z mirovnim sporazumom so se morale iz Kosova umakniti vse enote srbske vojske in policije, državne ustanove pa so morali predati predstavnikom mednarodnih sil. 

[[17. februar|Sedemnajstega februarja]] [[2008]] je Kosovo razglasilo samostojnost in neodvisnost. Kljub temu mednarodne enote za zagotavljanje miru, KAFOR ostajajo tam. Sporom med Albanci in Srbi namreč ni videti konca, saj se Srbi niso sprijaznili z izgubo Kosova. 

==Vojna v Makedoniji==
{{glavni|Makedonska državljanska vojna}}
[[Slika:2001 Macedonia insurgency hr.svg|thumb|right|300px|Zemljevid spopadov v Makedoniji.]]
Makedonija je bila edina republika, ki je Jugoslavijo zapustila brez vojne in brez večjih političnih pretresov, zato je že od samega začetka veljala za stabilno državo. Tako je ostalo večino devetdesetih let dvajsetega stoletja, dokler se razmere v regiji zaradi vojne na Kosovu, niso nenadoma spremenile. V Makedoniji je živelo okoli 23% Albancev, ki so živeli večinoma na severu, na meji s Kosovom. V nasprotju s svojimi severnimi sosedi (Srbijo), so imeli Albanci v Makedoniji dobro urejene manjšinske pravice, njihovi predstavniki pa so bili zastopani tudi v makedonskem parlamentu. Zato se je marsikateri spor lahko rešil s pogajanji. Kljub temu se je med Albanci začelo širiti separatistično mišljenje, ki se je s prihodom albanskih beguncev in upornikov iz Kosova, leta 1999 še okrepilo. Med letoma 1998 in 1999 je v Makedonijo pribežalo 360.000 albanskih beguncev, kar je imelo za makedonsko gospodarstvo katastrofalne posledice, saj država ni zmogla oskrbeti tako veliko število ljudi. Spremenilo se je tudi razmerje v etnični sestavi Makedonije. Kot velik problem se je izkazala tudi izredno porozna makedonsko-kosovska meja, preko katere so Albanci tovorili orožje in opremo za boj proti Srbom na Kosovu, mejo pa so večkrat prehajali tudi pripadniki OVK [[Osvobodilna vojska Kosova|(Osvobodilna vojska Kosova]]). Makedonija je mednarodno skupnost več let zaman opozarjala na nevzdržne varnostne razmere in nevarnost širjenja spopadov na svoje ozemlje. Ker ni dobila pomoči, je na mejo poslala vojsko. Konec leta 1999 in v začetku leta 2000 je bilo le še vprašanje časa kdaj bo počil prvi strel s katerim se bo začel nov krvav konflikt na Balkanu. Do prvega večjega incidenta je prišlo januarja 2001, ko so oboroženi Albanci napadli neko policijsko postajo v bližini Tetova. V napadu je umrl en policist, trije pa so bili ranjeni. Odgovornost za napad je prevzela v Makedoniji delujoča albanska Nacionalna osvobodilna vojska (NOV). Kasneje se je izkazalo da je bilo v organizaciji veliko pripadnikov OVK. Kmalu zatem so med OVK in makedonskimi varnostnimi silami izbruhnili prvi večji spopadi. OVK je bila v spopadih kmalu premagana, zato je preko meje pobegnila na Kosovo. Makedonija je potem NATO obtožila, da niso naredili nič za razorožitev Albancev in zaščito kosovsko-makedonske meje. Marca so se pripadniki OVK vrnili v Makedonijo in zasedli hribe okoli Tetova, nato pa z vso silo začeli napadati makedonske varnostne sile v mestu. Ker pogajanja o premirju niso uspela je makedonska vojska 18. marca izvedla mobilizacijo rezervistov, tej je 25. marca sledila še ofenziva na položaje OVK. Po dvodnevnih srditih bojih je OVK zapustila položaje in preko meje zopet pobegnila nazaj na Kosovo. Prvi ofenzivi je sledila še druga, v kateri so makedonske varnostne sile očistile področja severno od [[Skopje|Skopja]] in Tetova, operacija je bila ustavljena 31. marca 2001. Čeprav so makedonske varnostne sile zmagale v tej vojni, se varnostne razmere še dolgo časa niso povsem umirile, saj je neprestano prihajalo do manjših incidentov in napadov iz zasede. Spopadi so se prenehali šele s podpisom ohridskega sporazuma 13. avgusta 2001. Makedoncem je bil vsiljen separativni mir, s katerim so Albanci v Makedoniji dobili še več pravic in avtonomije.

==Glej tudi==
* [[balkanski vojni]]
* [[prva svetovna vojna]]
* [[druga svetovna vojna]]

==Zunanje povezave==
'''(v angleščini)'''
*[http://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552526 Video on the Conflict in the Former Yugoslavia] from the [https://repository.library.georgetown.edu/handle/10822/552494/browse?type=title Dean Peter Krogh Foreign Affairs Digital Archives]
*Bora Radović: [http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf Jugoslovenski ratovi 1991–1999 i neke od njihovih društvenih posledica] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304220222/http://www.ian.org.rs/publikacije/tortura/srpski/01.pdf |date=2016-03-04 }}.
*[http://www.historyguy.com/balkan_war_third.htm Information and links on the Third Balkan War (1991–2001)]
*Wiebes, Cees. Intelligence and the War in Bosnia 1992–1995, Publisher: Lit Verlag, 2003
*http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070929214505/http://srebrenica.brightside.nl/srebrenica/ |date=2007-09-29 }}
*Dr. R. Craig Nation. [http://www.strategicstudiesinstitute.army.mil/pdffiles/00117.pdf &quot;War in the Balkans 1991–2002.&quot;]
*[http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf &quot;Yugoslavia: the outworn structure&quot; (CIA) Report from November 1970] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121015181230/http://www.foia.cia.gov/CPE/ESAU/esau-46.pdf |date=2012-10-15 }}
*[http://youtube.com/watch?v=WkO7aqbTQuM&amp;mode=related&amp;search=/ Operation Storm]
*Strategic Studies Institute, 2002, ISBN 1-58487-134-2

{{portal|Vojaštvo}}

[[Kategorija:Vojaška zgodovina Jugoslavije]]
[[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji|*]]
[[Kategorija:Vojne Slovenije]]
[[Kategorija:Vojne Hrvaške]]
[[Kategorija:Vojne Bosne in Hercegovine]]
[[Kategorija:Vojne Makedonije]]
[[Kategorija:Vojne Zvezne republike Jugoslavije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ss1rq6qdsiu05rtd2h8p55p49ec5hkr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bizon</title>
    <ns>0</ns>
    <id>22077</id>
    <revision>
      <id>6721686</id>
      <parentid>6245104</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T00:48:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721686</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4212" sha1="540rurynlzmptab78nphg10qolyjv2z" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Bizon
| fossil_range = {{Fossil range|2|0}}&lt;small&gt;zgodnji [[pleistocen]]&amp;nbsp;– sedanjost&lt;/small&gt;
| status = 
| image = American bison k5680-1.jpg
| image_width = 250px   
| image_caption = [[Ameriški bizon]] (''Bison bison'')
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Chordata]] (strunarji)
| classis = [[Mammalia]] (sesalci)
| ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji)
| familia = [[Bovidae]] (votlorogi)
| subfamilia = [[Bovinae]] (prava goveda)
| genus = '''''Bison'''''
| genus_authority = [[Charles Hamilton Smith|Hamilton Smith]], 1827
| subdivision_ranks = [[Vrsta (biologija)|vrste]]
| subdivision = {{plainlist|
*''[[ameriški bizon|B. bison]]''
*''[[zober|B. bonasus]]''
*†''[[Bison antiquus|B. antiquus]]''
*†''[[Bison georgicus|B. georgicus]]''&lt;ref name=Biolib&gt;Biolib.cz, [https://www.biolib.cz/en/taxontree/id20930/ Genus - Bisons] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250219164028/https://www.biolib.cz/en/taxontree/id20930/ |date=2025-02-19 }}&lt;/ref&gt;
*†''[[B. hanaizumiensis]]''
*†''[[Bison latifrons|B. latifrons]]''
*†''[[Bison menneri|B. menneri]]''&lt;ref name=Biolib /&gt;
*†''[[Bison occidentalis|B. occidentalis]]''
*†''[[Bison palaeosinensis|B. palaeosinensis]]''
*†''[[Steppe Wisent|B. priscus]]''
*†''[[B. schoetensacki]]''}}
| authority = [[Charles Hamilton Smith|Hamilton Smith]], 1827
}}

'''Bizoni''' so veliki, [[sodoprsti kopitarji]] iz rodu '''''Bison''''' v poddružini [[govedo|goveda]] (''Bovinae'').

Prepoznani sta dve obstoječi ([[zober]] in [[ameriški bizon]]) in šest izumrlih vrst. Od šestih izumrlih vrst jih je pet izumrlo v dogodku [[kvartar]]nega izumrtja. ''Bison palaeosinensis'' se je razvil v zgodnjem [[pleistocen]]u v južni Aziji in je bil evolucijski prednik ''B. priscus'' (stepski bizon), ki je bil prednik vseh drugih vrst bizonov. Od 2 mia do 6000 pr. n. št. se je stepski bizon razprostiral po mamutski stepi in je naselil Evropo in severno Azijo kot ''B. schoetensacki'' (gozdnimi bizoni) in Severno Ameriko z ''B. antiquus'', ''B. latifrons'' ter ''B. occidentalis''. Zadnjo vrsto, ki je izumrla, ''B. occidentalis'', je nasledil 3000 pr. n. št. ''B. bison''.

[[Ameriški bizon]], ''B. bison'', ki ga najdemo samo v Severni Ameriki, je ena od dveh še živečih vrst. Čeprav je v Združenih državah in Kanadi splošno znan kot »bivol« ({{Jezik-en|buffalo}}),&lt;ref&gt;{{navedi splet | title=Bison | author=Olson, Wes | work=The Canadian Encyclopedia | url=http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/bison/ | accessdate=2013-04-23 | url-status=live | archiveurl=https://web.archive.org/web/20140317035258/http://www.thecanadianencyclopedia.ca/en/article/bison/ | archivedate=17 March 2014 | df= }}&lt;/ref&gt; je le daljno soroden resničnim [[bivol]]om. Severnoameriška vrsta je sestavljena iz dveh podvrst, prerijskega (''B. b. bison'') in gozdnega bizona (''B. b. athabascae''), ki je dal ime narodnemu parku Wood Buffalo v Kanadi. Tretja podvrsta, vzhodni bizon (''B. b. pennsylvanicus'') se ne šteje več za veljaven takson, saj je sinonim za ''B. b. bison''.&lt;ref name=&quot;pennsylvanicus&quot;&gt;{{navedi splet|title=BIson americanus pennsylvanicus|url=https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=203621#null|website=ITIS|accessdate=13 March 2017|url-status=live|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170314153713/https://www.itis.gov/servlet/SingleRpt/SingleRpt?search_topic=TSN&amp;search_value=203621#null|archivedate=14 March 2017|df=}}&lt;/ref&gt; Zmedene omembe »gozdnega bizona« iz vzhodnih Združenih držav se nanašajo prerijskega bizona, ne pa na ''B. b. athabascae'', ki ga v regiji niso našli. Zober (''B. bonasus'') je bil v Evropi in na Kavkazu ponovno naseljen po izumrtju v naravi.

Medtem ko so vse vrste bizonov uvrščene v svoj rod, se včasih parijo z [[Domače govedo|domačim govedom]] (rod ''Bos'') in imajo plodne potomce, ki jih imenujejo ''beefalo'' ali ''[[žubron]]''.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Bison}}
* [https://web.archive.org/web/20180602052953/http://boldventure.info/ History of Bison Blend Cattle]

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Govedo]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1827]]</text>
      <sha1>540rurynlzmptab78nphg10qolyjv2z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih filmov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>24109</id>
    <revision>
      <id>6721660</id>
      <parentid>6707700</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:34:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Seznam */ np</comment>
      <origin>6721660</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="88184" sha1="egtfppt8dp5ow7456mx9kuxc1fulli0" xml:space="preserve">[[File:Spominska plošča Grosman Ljutomer.JPG|thumb|right|150px|Sp. plošča, Ljutomer]]

'''Seznam [[Slovenija|slovenskih]] [[film]]ov''' zajema tako posnete na filmskem traku kot tiste kasnejše na digitalnem.

Za obdobje pred razglasitvijo neodvisnosti 25. junija 1991 so našteti slovenski filmi, producirani v Jugoslaviji. 

Naslovi in datumi so v glavnem povzeti po vnosih v uradni bazi podatkov [[Slovenski filmski center|Slovenskega filmskega centra]], ki se včasih razlikujejo od vnosov v drugih bazah podatkov o filmih (npr. [[Internet Movie Database|IMDb]]).

== Mejniki ==
Leta 1898 je nastal najstarejši, a neohranjen filmski zapis (tuje produkcije), kadarkoli posnet na naših tleh.

Leta 1905 je [[Karol Grossmann]] iz Ljutomera, posnel prvi sploh slovenski film (kratki posnetki).

Leta 1931 je bil posnet ''[[V kraljestvu Zlatoroga (film)|V kraljestvu Zlatoroga]]'', prvi slovenski celovečerec (nemi film).

Leta 1948 je bil posnet ''[[Na svoji zemlji]]'', prvi slovenski igrani celovečerec in prvi zvočni film pri nas.

== Seznam ==
{{color box|#F8DE7E|Digitalno restravrirani filmi v visoki ločljivosti (v blu-ray zbirki [[SI-FI Klasika]])}}&lt;br /&gt;
{{color box|#D6CADD|Digitalno restravrirani filmi v visoki ločljivosti (še niso del zbirke [[SI-FI Klasika]])}}
{| class=&quot;wikitable sortable plainrowheaders&quot; style=&quot;background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot; cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;3&quot; border=&quot;1&quot;
|- style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Naslov
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Leto
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Režiser
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Glavne vloge
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Zvrst
!scope=&quot;col&quot; width:180px;&quot;|Opombe
|-
| ''[[Razgled po Ljubljani]]''&lt;br /&gt;(tudi ''Razgled Ljubljane'' ali ''Panorama Ljubljane'') || 1898 || [[Brata Lumière|Studio Lumière]] || / || kratki dokumentarni posnetki || Velja za prvi film, posnet na ozemlju današnje Slovenije. Z [[Ljubljanski grad|ljubljanskega gradu]] prikazuje mesto jeseni 1898, ko je vanj prihajalo veliko ljudi zaradi [[Ljubljanski potres 1895|potresa 1895]]. Dolg je bil okoli dve minuti in se ni ohranil.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Pregled razvoja kinematografije pri Slovencih |first=Janko |last=Traven |first2=Lilijana |last2=Nedič |first3=Stanko |last3=Šimenc |year=1992 |publisher=[[Slovenski gledališki in filmski muzej]] |isbn=961-6417-23-1 |page=50}}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Sejem v Ljutomeru]]''&lt;br /&gt;''[[Odhod z maše v Ljutomeru]]''&lt;br /&gt;''[[Na domačem vrtu]]'' || 1905 || [[Karol Grossmann]] || / || kratki dokumentarni posnetki || Prvi primeri slovenskega filma.&lt;ref name=&quot;CulturalProfiles&quot;&gt;{{navedi splet |title=History and development of the Slovene film sector |url=http://www.culturalprofiles.net/slovenia/Directories/Slovenia_Cultural_Profile/-6811.html |work=Slovenia Cultural Profiles |publisher=Visiting Arts |accessdate=2011-02-23 |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723064431/http://www.culturalprofiles.net/slovenia/Directories/Slovenia_Cultural_Profile/-6811.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[V kraljestvu Zlatoroga (film)|V kraljestvu Zlatoroga]]'' || 1931 || [[Janko Ravnik]] || [[Joža Čop]], [[Miha Potočnik]], [[Franica Sodja]], [[Herbert Drofenik]] || igrano-dokumentarni film || Prvi slovenski celovečerec.&lt;ref name=&quot;CulturalProfiles&quot; /&gt; Nemi film.
|-
|''[[Triglavske strmine]]'' || 1932 || [[Ferdo Delak]] || [[Milka Badjura]], [[Anton Danilo Cerar|Anton Danilo  Cerar]], [[Pavla Marinko]], [[Miha Potočnik]], [[Uroš Zupančič]] || igrano-dokumentarni film || Nemi film.
|-
|''[[O, Vrba]]'' || 1945 || [[Mario Foerster]] || /|| dokumentarec ||
|-
|''[[Ljubljana pozdravlja osvoboditelje]]'' || 1946 || [[Mario Foerster]] || /|| dokumentarec ||
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Na svoji zemlji]]'' || 1948 || [[France Štiglic]] || [[Miro Kopač]], [[Angela Rakar]], [[Stane Sever]] || vojni film || Po noveli ''[[Očka Orel]]'' [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]]. Prvi slovenski igrani celovečerec in prvi slovenski [[zvočni film]];&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.slovenia.si/en/culture/arts/film/ |title=Film |work=Slovenia.si |publisher=Government Communication Office |accessdate=2011-02-22 |archive-date=2011-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110122090435/http://www.slovenia.si/en/culture/arts/film/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; nominiran za [[zlata palma|zlato palmo]] na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] 1949.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4203/year/1949.html |title=Na svoji zemlji |publisher=Festival de Cannes |accessdate=2011-02-22 |archive-date=2011-07-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110710235326/http://www.festival-cannes.com/en/archives/ficheFilm/id/4203/year/1949.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Trst (film)|Trst]]'' || 1951 || [[France Štiglic]] || [[Mira Bedenk]], [[Angelo Benetelli]], [[Sandro Bianchi]] || drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Kekec (film)|Kekec]]'' || 1951 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Matija Barl]], [[France Presetnik]], [[Zdenka Logar]], [[Frane Milčinski - Ježek]] || mladinski pustolovski || Po povesti ''[[Kekec nad samotnim breznom]]'' [[Josip Vandot|Josipa Vandota]]. Prvi slovenski mladinski film. Prvi slovenski film z mednarodno nagrado - [[zlati lev|zlatim levom]] za mladinski film na 16. [[Beneški filmski festival|beneškem filmskem festivalu.]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://www.siol.net/trendi/kalejdoskop/top_pet/2010/07/kekec_najbolj_priljubljen_slovenski_film.aspx |title=Kekec najbolj priljubljen slovenski film |work=Siol.net |language=slovenščina |date=2010-07-02 |accessdate=2011-02-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Svet na Kajžarju]]'' || 1952 || [[France Štiglic]] || [[Miro Kopač]] || drama || Po [[Svet na Kajžarju (povest)|istoimenski povesti]] [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]].
|-
|''[[Jara gospoda (film)|Jara gospoda]]'' || 1953 || [[Bojan Stupica]] || [[Bojan Stupica]], [[Stane Sever]], [[Mira Stupica]] || zgodovinska drama || Po [[Jara gospoda|istoimenski povesti]] [[Janko Kersnik|Janka Kersnika]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Vesna (film)|Vesna]]'' || 1953 || [[František Čáp]] || [[Metka Gabrijelčič]], [[Franek Trefalt]], [[Jure Furlan]], [[Janez Čuk]], [[Elvira Kralj]] || romantična komedija || Prva slovenska [[komedija]].&lt;br /&gt;Nadaljevanje ''[[Ne čakaj na maj]]''.
|-
|''[[Trenutki odločitve]]'' || 1955 || [[František Čáp]] || [[Stane Sever]] || vojna drama || [[Velika zlata arena za najboljši film]] na [[Puljski filmski festival|Puljskem festivalu]].
|-
|''[[Tri zgodbe]]'' || 1955 || [[Jane Kavčič]],&lt;br&gt;[[France Kosmač]],&lt;br&gt;[[Igor Pretnar]] || [[Stane Sever]], [[Julka Starič]], [[Bert Sotlar]], [[Mira Sardoč]] || omnibus || 
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Dolina miru]]'' || 1956 || [[France Štiglic]] || [[Tugo Štiglic]], [[Ewelyne Wohlfeiler]], [[John Kitzmiller]] || mladinska vojna drama || Nagrada za najboljšega igralca (John Kitzmiller) in nominacija za [[zlata palma|zlato palmo]] na [[Filmski festival v Cannesu|filmskem festivalu v Cannesu]] 1957&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.imdb.com/title/tt0049150/awards |title=Awards for Valley of Peace |publisher=[[IMDb]] |accessdate=2011-02-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Ne čakaj na maj]]'' || 1957 || [[František Čáp]] || [[Metka Gabrijelčič]], [[Franek Trefalt]], [[Elvira Kralj]], [[Stane Sever]] || romantična komedija || Nadaljevanje filma ''[[Vesna (film)|Vesna]]''.
|-
|''[[Dobro morje]]'' || 1958 || [[Mirko Grobler]] || [[Janez Vrhovec]], [[Stane Potokar]] || drama ||
|-
|''[[Kala (film)|Kala]]'' || 1958 || [[Krešimir Golik]], [[Andrej Hieng]] || [[Jure Doležal]] || vojna drama/pustolovski || Po [[Kala (povest)|istoimenski povesti]] [[Ivan Ribič|Ivana Ribiča]].
|-
|''[[Dobri stari pianino]]'' || 1959 || [[France Kosmač]] || [[Frane Milčinski]], [[Vida Kuhar]] || vojna melodrama || Po radijski igri ''Dobri stari pianino'' [[Frane Milčinski - Ježek|Franeta Milčinskega - Ježka]].
|-
|''[[Tri četrtine sonca]]'' || 1959 || [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] || [[Arnold Tovornik]], [[Bert Sotlar]], [[Lojze Potokar]] || drama ||
|-
|''[[Veselica (film)|Veselica]]'' || 1960 || [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] || [[Miha Baloh]], [[Velimir Gjurin]], [[Mira Sardoč]] || romantična drama || Po [[Veselica (novela)|istoimenski noveli]] [[Beno Zupančič|Bena Zupančiča]].
|-
|''[[Akcija (film)|Akcija]]'' || 1960 || [[Jane Kavčič]] || [[Lojze Rozman]], [[Aleksander Valič]], [[Stane Potokar]], [[Arnold Tovornik]] || vojni film ||
|-
|''[[X-25 javlja]]'' || 1960 || [[František Čap]] || [[Dušan Janićijević]], [[Tamara Miletić]], [[Stevo Žigon]], [[Angelca Hlebce]] || vojna drama || Po romanu [[Milan Nikolić|Milana Nikolića]].
|-
|''[[Nočni izlet]]'' || 1961 || [[Mirko Grobler]] || [[Primož Rode]], [[Špela Rozin]] || drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Ples v dežju]]'' || 1961 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Miha Baloh]], [[Duša Počkaj]] || drama || Po romanu ''[[Črni dnevi in beli dan]]'' [[Dominik Smole|Dominika Smoleta]].
|-
|''[[Balada o trobenti in oblaku (film)|Balada o trobenti in oblaku]]'' || 1961 || [[France Štiglic]] || [[Lojze Potokar]] || vojna drama || Po [[Balada o trobenti in oblaku|istoimenskem romanu]] [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]].&lt;br&gt;[[Velika zlata arena za najboljši film]] na [[Puljski filmski festival|Puljskem festivalu]].
|-
|''[[Družinski dnevnik]]'' || 1961 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Stane Sever]], [[Jurij Souček]], [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]], [[Metka Bučar]], [[Lojze Potokar]], [[France Presetnik]] || družinska komedija ||
|-
|''[[Ti loviš]]'' || 1961 || [[France Kosmač]] || [[France Presetnik]], [[Janez Čuk]] || mladinski detektivski ||
|-
|''[[Minuta za umor]]'' || 1962 || [[Jane Kavčič]] || [[Demeter Bitenc]], [[Vanja Drach]], [[Zlatko Madunič]], [[Duša Počkaj]], [[Lojze Rozman]] || kriminalna drama ||
|-
|''[[Naš avto]]'' || 1962 || [[František Čáp]] || [[Metka Bučar]], [[Štefka Drolc]], [[Janez Čuk]], [[Aleksander Valič]] || družinska komedija ||
|-
|''[[Peščeni grad]]'' || 1962 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Milena Dravić]], [[Ali Raner]], [[Ljubiša Samardžić]] || drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Tistega lepega dne]]'' || 1962 || [[France Štiglic]] || [[Bert Sotlar]], [[Marija Šeme]], [[Duša Počkaj]] || komedija || Po istoimenski noveli [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Srečno, Kekec!]]'' || 1963 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Velimir Gjurin]], [[Marin Mele]], [[Ruša Bojc]] || mladinski pustolovski || Prvi slovenski [[barvni film|barvni film.]]&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=983 |title=Film med Slovenci |author=Koršič, Igor |journal=Gea |access-date=2011-02-23 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719064244/http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=983 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Po povesti ''[[Kekec na volčji sledi]]'' [[Josip Vandot|Josipa Vandota]].
|-
|''[[Samorastniki (film)|Samorastniki]]'' || 1963 || [[Igor Pretnar]] || [[Rudi Kosmač]], [[Majda Potokar]] || zgodovinska drama || Po noveli ''[[Samorastniki]]'' [[Prežihov Voranc|Prežihovega Voranca]]
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Ne joči, Peter]]'' || 1964 || [[France Štiglic]] || [[Lojze Rozman]], [[Bert Sotlar]], [[Majda Potokar]], [[Zlatko Šugman]], [[Bogdan Lubej]] || vojni film/&lt;br /&gt;mladinski pustolovski ||
|-
|''[[Zarota (film)|Zarota]]'' || 1964 || [[Franci Križaj]] || [[Štefka Drolc]], [[Duša Počkaj]], [[Vladimir Skrbinšek]] || drama || Po dramski igri ''[[Dialogi (igra)|Dialogi]]'' [[Primož Kozak|Primoža Kozaka]].
|-
|''[[Lažnivka]]'' || 1965 || [[Igor Pretnar]] || [[Majda Potokar]], [[Bata Živojinović]] || drama ||
|-
|''[[Lucija (film)|Lucija]]'' || 1965 || [[France Kosmač]] || [[Alenka Vipotnik]] || drama || Po povesti ''[[Strici (povest)|Strici]]'' [[Fran Saleški Finžgar|Frana Saleškega  Finžgarja]].
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Po isti poti se ne vračaj]]'' || 1965 || [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] || [[Davor Antolić]], [[Ljubiša Samardžić]], [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]] || drama ||
|-
|''[[Amandus]]'' || 1966 || [[France Štiglic]] || [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], [[Kristijan Muck]], [[Miha Baloh]], [[Sandi Krošl]], [[Anka Zupanc]] || zgodovinska drama || Po istoimenski noveli [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]].
|-
|''[[Grajski biki]]'' || 1967 || [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] || [[Nikola-Kole Angelovski]], [[Maks Bajc]], [[Miha Baloh]], [[Polde Bibič]], [[Hana Brejchová]], [[Olivera Markovič]] || drama ||
|-
|''[[Na papirnatih avionih]]'' || 1967 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Polde Bibič]], [[Mirko Bogataj]], [[Štefka Drolc]] || drama ||
|-
|''[[Nevidni bataljon]]'' || 1967 || [[Jane Kavčič]] || [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]], [[Metka Bučar]], [[Lojze Rozman]], [[Demeter Bitenc]], [[Miha Baloh]] || vojni film/&lt;br /&gt;mladinski pustolovski ||
|-
|''[[Zgodba, ki je ni]]'' || 1967 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Polde Bibič]], [[Mirko Bogataj]], [[Vinko Hrastelj]], [[Milena Dravić]] || drama ||
|-
|''[[Kekčeve ukane]]'' || 1968 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Zlatko Krasnič]], [[Boris Ivanovski]], [[Jasna Krofak]], [[Milorad Radovič]], [[Polde Bibič]] || mladinski pustolovski ||Po motivih [[Josip Vandot|Josipa Vandota]].
|-
|''[[Sončni krik]]'' || 1968 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Bojan Mark]], [[Vinko Hrastelj]], [[Zvone Šedlbauer]], [[Angelca Hlebce]], [[Marjana Brecelj]], [[Demeter Bitenc]] || akcijska komedija ||
|-
|''[[Peta zaseda]]'' || 1968 || [[France Kosmač]] || [[Tone Gogala]], [[Boris Cavazza]] || vojni film ||
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Sedmina (film)|Sedmina]]'' || 1969 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Rade Šerbedžija]], [[Snežana Nikšić]], [[Milena Dravić]] || vojni film || Po romanu ''[[Sedmina (roman)|Sedmina]]'' [[Beno Zupančič|Bena Zupančiča]].
|-
|''[[Onkraj]]'' || 1970 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Janez Škof (1924)|Janez Škof]], [[Ivica Vidović]], [[Jasna Andronja]], [[Jože Zupan (1909)|Jože Zupan]], [[Janez Eržen]] || drama ||
|-
|''[[Oxygen (film)|Oxygen]]'' || 1970 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Stevo Žigon]], [[Dušica Žegarac]], [[Dare Ulaga]] || drama ||
|-
|''[[Rdeče klasje]]'' || 1970 || [[Živojin Pavlović (režiser)|Živojin Pavlović]] || [[Rade Šerbedžija]], [[Majda Potokar]], [[Majda Grbac]] || drama || Po romanu [[Na kmetih (Potrč)|''Na kmetih'']] (1954) [[Ivan Potrč|Ivana Potrča]].&lt;br&gt;[[Velika zlata arena za najboljši film]] na [[Puljski filmski festival|Puljskem festivalu]].
|-
|''[[Maškarada (film)|Maškarada]]'' || 1971 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Vida Jerman]], [[Miha Baloh]], [[Igor Galo]] || erotična drama || Označen za [[pornografija|pornografijo]] in močno cenzuriran ob izidu; integralna verzija je bila prvič predvajana šele leta 1982&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://24ur.com/ekskluziv/film/umrl-bostjan-hladnik.html |title=Umrl Boštjan Hladnik |work=24ur.com |date=2006-05-30 |accessdate=2011-02-22}}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Mrtva ladja]]'' || 1971 || [[Rajko Ranfl]] || [[Franc Uršič (igralec)|Franc Uršič]], [[Polde Bibič]] || romantični/grozljivka ||
|-
|''[[Na klancu (film)|Na klancu]]'' || 1971 || [[Vojko Duletič]] || [[Štefka Drolc]], [[Tone Kuntner]] || drama || Po romanu ''[[Na klancu]]'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]].
|-
|''[[Poslednja postaja]]'' || 1971 || [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]] || [[Polde Bibič]], [[Majda Potokar]], [[Arnold Tovornik]] || drama ||
|-
|''[[Ko pride lev]]'' || 1972 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Marko Simčič]], [[Milena Dravić]], [[Marina Urbanc]] || romantična komedija ||
|-
|''[[Begunec (film, 1973)|Begunec]]'' || 1973 || [[Jane Kavčič]] || [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]], [[Danilo Bezlaj]], [[Polde Bibič]] || vojna drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Cvetje v jeseni (film)|Cvetje v jeseni]]'' || 1973 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Polde Bibič]], [[Milena Zupančič]] || romantična melodrama || Po povesti ''[[Cvetje v jeseni (povest)|Cvetje v jeseni]]'' [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]].&lt;br&gt;Film je v resnici povzetek istoimenske miniserije. Leta 2012 so film restavrirali in digitalizirali. 
|-
|''[[Let mrtve ptice]]'' || 1973 || [[Živojin Pavlović (režiser)|Živojin Pavlović]] || [[Jožica Avbelj]], [[Polde Bibič]], [[Tone Gogala]] || drama ||
|-
|''[[Ljubezen na odoru (film)|Ljubezen na odoru]]'' || 1973 || [[Vojko Duletič]] || [[Metka Franko]], [[Iztok Jereb]], [[Aleksander Valič]] || romantična drama || Po [[Ljubezen na odoru|istoimenski noveli]] [[Prežihov Voranc|Prežihovega  Voranca]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Pastirci (film)|Pastirci]]'' || 1973 || [[France Štiglic]] || [[Bogo Ropotar]], [[Ksenija Sinur]], [[Miha Levstek]], [[Andrej Čevka]] || mladinska drama || Po mladinski povesti ''[[Pastirci]]'' [[France Bevk|Franceta Bevka]].
|-
|''[[Pomladni veter]]'' || 1974 || [[Rajko Ranfl]] || [[Mira Nikolić]], [[Marinko Šebez]] || romantični film ||
|-
|''[[Strah (film, 1974)|Strah]]'' || 1974 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Ljuba Tadić]], [[Milena Zupančič]], [[Ivo Ban]], [[Polde Bibič]] || drama ||
|-
|''[[Mama umrla stop]]'' || 1974 || [[Andrej Stojan]] || [[Angela Janko-Jenčič]], [[Vida Juvan]], [[Polde Bibič]] || tragikomedija ||Po scenariju [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]].
|-
|''[[Čudoviti prah]]'' || 1975 || [[Milan Ljubić]] || [[Ljubiša Samardžić]], [[Silvo Božič]] || vojna drama || Po [[Čudoviti prah (roman)|istoimenskem romanu]] [[Vjekoslav Kaleb|Vjekoslava Kaleba]].
|-
|''[[Med strahom in dolžnostjo (film)|Med strahom in dolžnostjo]]'' || 1975 || [[Vojko Duletič]] || [[Demeter Bitenc]], [[Marjeta  Gregorač]], [[Angelca Hlebce]] || vojna drama || Po [[Med strahom in dolžnostjo|istoimenskem romanu]] [[Karel Grabeljšek|Karla Grabeljška]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Povest o dobrih ljudeh (film)|Povest o dobrih ljudeh]]'' || 1975 || [[France Štiglic]] || [[Olga Kacjan]], [[Bata Živojinović]], [[Karel Pogorelec]], [[Elvira Kralj]] || melodrama || Po [[Povest o dobrih ljudeh|istoimenski povesti]] [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]].
|-
|''[[Bele trave]]'' || 1976 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Marina Urbanc]], [[Polde Bibič]], [[Ljubiša Samardžić]], [[Barbara Jakopič]], [[Dare Valič]] || drama || 
|-
|''[[Idealist (film)|Idealist]]'' || 1976 || [[Igor Pretnar]] || [[Radko Polič]], [[Milena Zupančič]] || drama || Po romanu ''[[Martin Kačur]]'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]].&lt;br&gt;[[Velika zlata arena za najboljši film]] na [[Puljski filmski festival|Puljskem festivalu]].
|-
|''[[Vdovstvo Karoline Žašler]]'' || 1976 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Milena Zupančič]], [[Zlatko Šugman]], [[Polde Bibič]] || drama || Nominiran za [[zlati medved|zlatega medveda]] na [[Berlinale|berlinskem filmskem festivalu.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.imdb.com/title/tt0075380/awards | title=Awards for Vdovstvo Karoline Zasler (1976) |work=[[Internet Movie Database|IMDb]] |accessdate=2011-02-20}}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[O težavah s Kalmanovim truplom in neprimerni ljubezni med Frančekom in Gelo]]'' || 1977 || [[Andrej Stojan]] || [[Peter Ternovšek]] || tragikomedija ||Po scenariju [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]].
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Sreča na vrvici]]'' || 1977 || [[Jane Kavčič]] || [[Matjaž Gruden]], [[Nino de Gleria]], [[Vesna Jevnikar]] || mladinski film ||Po mladinski povesti ''[[Teci, teci kuža moj]]'' [[Vitan Mal|Vitana Mala]].
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[To so gadi]]'' || 1977 || [[Jože Bevc]] || [[Bert Sotlar]], [[Dare Valič]], [[Majda Potokar]] || komedija ||
|-
|''[[Ko zorijo jagode (film)|Ko zorijo jagode]]'' || 1978 || [[Rajko Ranfl]] || [[Irena Kranjc]], [[Roman Goršič]], [[Metod Pevec]] || mladinski romantični film ||Po [[Ko zorijo jagode|istoimenskem mladinskem romanu]] [[Branka Jurca|Branke Jurca]]
|-
|''[[Praznovanje pomladi]]'' || 1978 || [[France Štiglic]] || [[Zvone Agrež]], [[Zvezdana Mlakar]], [[Radko Polič]] || zgodovinska drama ||
|-
|''[[Draga moja Iza (film)|Draga moja Iza]]'' || 1979 || [[Vojko Duletič]] || [[Zvone Hribar]], [[Judita Zidar]] || drama || Po [[Draga moja Iza|istoimenskem romanu]] [[Ivo Zorman|Iva Zormana]].
|-
|''[[Iskanja]]'' || 1979 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Boris Cavazza]], [[Boris Juh]] || drama || Po romanu ''[[S poti]]'' [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]].
|-
|''[[Krč (film)|Krč]]'' || 1979 || [[Božo Šprajc]] || [[Teja Glažar]], [[Milena Zupančič]], [[Ivo Ban]] || drama ||
|-
|''[[Ubij me nežno]]'' || 1979 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Duša Počkaj]], [[Janez Starina]], [[Miranda Caharija]], [[Igor Samobor]], [[Marina Urbanc]] || erotična drama/triler ||
|-
|bgcolor=#F8DE7E|''[[Nasvidenje v naslednji vojni]]'' || 1980 || [[Živojin Pavlović (režiser)|Živojin Pavlović]] || [[Metod Pevec]], [[Hans Christian Blech]] || vojna drama || Po romanu ''[[Menuet za kitaro]]'' [[Vitomil Zupan|Vitomila Zupana]].
|-
|''[[Prestop (film)|Prestop]]'' || 1980 || [[Matija Milčinski]] || [[Mirko Bogataj]] || drama || 
|-
|''[[Splav meduze]]'' || 1980 || [[Karpo Godina]] || [[Olga Kacjan]], [[Vladislava Milosavljević]], [[Boris Komnenić]] ||  drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Krizno obdobje]]'' || 1981 || [[Franci Slak]] || [[Ana Avbar]], [[Roberto Batelli]], [[Peter Božič]] || drama ||TV film.
|-
|''[[Boj na požiralniku (film)|Boj na požiralniku]]'' || 1982 || [[Janez Drozg]] || [[Bert Sotlar]], [[Jerca Mrzel]] || socialna drama || Po [[Boj na požiralniku|istoimenski noveli]]  [[Prežihov Voranc|Prežihovega  Voranca]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Deseti brat (film)|Deseti brat]]'' || 1982 || [[Vojko Duletič]] || [[Matjaž Višnar]], Jana Habjan, [[Radko Polič]], [[Bert Sotlar]]|| zgodovinska drama || Po romanu ''[[Deseti brat]]'' [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]].
|-
|''[[Pustota (film)|Pustota]]'' || 1982 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Boris Juh]], [[Lojze Rozman]], [[Ivanka Mežan]] || zgodovinska drama || Po [[Pustota|istoimenskem romanu]] [[Vladimir Kavčič|Vladimirja  Kavčiča]].
|-
|''[[Razseljena oseba]]'' || 1982 || [[Marjan Ciglič]] || [[Matjaž Višnar]], [[Ivo Ban]] || drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica]]'' || 1982 || [[Karpo Godina]] || [[Boris Cavazza]], [[Ivo Ban]], [[Jožef Ropoša]] || drama ||
|-
|''[[Učna leta izumitelja Polža]]'' || 1982 || [[Jane Kavčič]] || Miha Petrovčič, Tanja Vrenk, Bogdan Zupan || mladinska komedija ||
|-
|''[[Dih (film)|Dih]]'' || 1983 || [[Božo Šprajc]] || [[Draga Potočnjak]], [[Ivo Ban]], [[Faruk Begolli]] || melodrama/triler ||
|-
|''[[Eva (film, 1983)|Eva]]'' || 1983 || [[Franci Slak]] || [[Miranda Caharija]] || drama ||
|-
|''[[Trije prispevki k slovenski blaznosti]]'' || 1983 || [[Boris Jurjaševič]],&lt;br&gt;[[Žare Lužnik]],&lt;br&gt;[[Mitja Milavec]] || [[Peter Boštjančič]], [[Štefka Drolc]], [[Simona Gruden]], [[Vladislava Milosavljević]], [[Desa Muck]], [[Radko Polič]], [[Majda Potokar]] || omnibus/triler || 
|-
|''[[Opre Roma - Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet]]'' || 1983 || [[Filip Robar Dorin]] ||  /|| dokumentarni film || 
|-
|''[[Pasja pot]]'' || 1983 || [[Janez Drozg]] || [[Boris Juh]], [[Polde Bibič]] || socialna drama || TV film. Po noveli ''Dvojčka'' [[Prežihov Voranc|Prežihovega Voranca]].
|-
|''[[Nobeno sonce]]'' || 1984 || [[Jane Kavčič]] || [[Vesna Jevnikar]], [[Matjaž Arsenjuk]], [[Rudolf Čamernik]], [[Evgen Car]] || romantična najstniška melodrama ||
|-
|''[[Leta odločitve]]'' || 1984 || [[Boštjan Vrhovec]] || [[Boris Ostan]], [[Boris Cavazza]], [[Damjana Černe]] || drama ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Veselo gostivanje]]'' || 1984 || [[France Štiglic]] || [[Danilo Benedičič]], [[Polde Bibič]], [[Igor Samobor]] || romantična drama || Po poglavju iz romana ''[[Strici so mi povedali]]'' [[Miško Kranjec|Miška Kranjca]]. Po celem romanu posneta istoimenska TV nadaljevanka.
|-
|''[[Butnskala]]'' || 1985 || [[Franci Slak]] || [[Emil Filipčič]], [[Marko Derganc]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]] || groteskna komedija/parodija ||Po istoimenski radijski igri [[Emil Filipčič|Emila Filipčiča]] in [[Marko Derganc|Marka Derganca]].
|-
|''[[Christophoros]]'' || 1985 || [[Andrej Mlakar]] || [[Milena Zupančič]], [[Radko Polič]], [[Boris Juh]] || drama ||
|-
|''[[Dediščina (film)|Dediščina]]'' || 1985 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Ivo Ban]], [[Majda Potokar]] || drama ||
|-
|''[[Doktor (film)|Doktor]]'' || 1985 || [[Vojko Duletič]] || [[Slavko Cerjak]] || zgodovinska drama || Po [[Doktor (roman)|istoimenskem romanu]] [[Janez Vipotnik|Janeza Vipotnika]].
|-
|''[[Ljubezen (film, 1984)|Ljubezen]]'' || 1985 || [[Rajko Ranfl]] || [[Rok Bogataj]], [[Vesna Jevnikar]], [[Bernarda Gašperčič]] || vojna drama/erotični || Po [[Ljubezen (roman)|istoimenskem romanu]] [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]].
|-
|''[[Naš človek]]'' || 1985 || [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] || [[Boris Juh]] || drama ||
|-
|''[[Heretik (film)|Heretik]]'' || 1986 || [[Andrej Stojan]] || [[Polde Bibič]], [[Lidija Jenko]], [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]], [[Borut Alujevič]], [[Ivo Ban]] || zgodovinska drama ||
|-
|''[[Kormoran (film)|Kormoran]]'' || 1986 || [[Anton Tomašič]] || [[Boris Cavazza]], [[Milena Zupančič]], [[Igor Samobor]]|| drama ||
|-
|''[[Ovni in mamuti]]'' || 1986 || [[Filip Robar Dorin]] || [[Božidar Bunjevac]], [[Marko  Derganc]], [[Blaž Ogorevc]], [[Slavko Štimac]], [[Zlatko Zajc]] || socialna drama/satira || Glavna nagrada na [[Mednarodni filmski festival Mannheim-Heidelberg|Mednarodnem filmskem festivalu Mannheim-Heidelberg]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iffmh.de/1985_Awards_And_Juries |title=Preisträger 1985 |publisher=Internationales FilmFestival Mannheim-Heidelberg |accessdate=2011-02-18 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719045003/http://www.iffmh.de/1985_Awards_And_Juries |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719045003/http://www.iffmh.de/1985_Awards_And_Juries |date=2011-07-19 }}&lt;/ref&gt;
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Poletje v školjki]]'' || 1986 || [[Tugo Štiglic]] || David Sluga, [[Kaja Štiglic]], [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], [[Dare Valič]], [[Majda Potokar]], [[Jure Sotlar]], [[Marjana Karner]] || mladinski pustolovski || Po mladinski povesti ''[[Ime mi je Tomaž]]'' [[Vitan Mal|Vitana Mala]]. Zlati Grifin na mednarodnem festivalu mladinskega filma v Giffoniju.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.imdb.com/title/tt0265548/awards |title= Awards for A Summer in a Sea Shell |work=[[IMDb]] |accessdate=2011-02-17}}&lt;/ref&gt; 
|-
|''[[Usodni telefon]]'' || 1986 || [[Damjan Kozole]] || [[Vinci Vogue Anžlovar]], [[Miran Šušteršič]] || drama ||neodvisni film
|-
|''[[Čas brez pravljic]]'' || 1987 || [[Boštjan Hladnik]] || [[Bernarda Gašperčič]], [[Boris Kerč (igralec)|Boris Kerč]], [[Damjan Koren]], [[Boštjan Omerza]], [[Ana Pretnar]] || mladinska vojna melodrama || Po [[Čas brez pravljic (povest)|istoimenski mladinski povesti]] [[Borut Pečar|Boruta  Pečarja]].
|-
|''[[Čisto pravi gusar]]'' || 1987 || [[Anton Tomašič]] || [[Janez Albreht (igralec)|Janez Albreht]], [[Ivo Ban]], [[Rok Bogataj]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]] || mladinski pustolovski ||
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Hudodelci (film)|Hudodelci]]'' || 1987 || [[Franci Slak]] || [[Mario Šelih]], [[Anja Rupel]], [[Bata Živojinović]], [[Rade Šerbedžija]], [[Elizabeth Spender]] || drama || Po romanu ''[[Hudodelci]]'' [[Marjan Rožanc|Marjana Rožanca]].
|-
|''[[Ljubezen nam je vsem v pogubo]]'' || 1987 || [[Jože Gale (režiser)|Jože Gale]] || [[Jožica Avbelj]], [[Marija Benko]], [[Boris Cavazza]] || zgodovinska romantična drama || Po povesti ''[[V Zali]]'' [[Ivan Tavčar|Ivana Tavčarja]].&lt;br&gt;Posnet tudi kot miniserija z enakim naslovom.
|-
|''[[Ljubezni Blanke Kolak]]'' || 1987 || [[Boris Jurjaševič]] || [[Mira Furlan]], [[Mustafa Nadarević]], [[Peter Boštjančič]] || drama ||
|-
|''[[Živela svoboda]]'' || 1987 || [[Rajko Ranfl]] || [[Danilo Benedičič]], [[Demeter Bitenc]], [[Ranko Gučevac]], [[Boris  Juh]], [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], [[Andrej Kurent]] || drama/komedija || Po romanu ''[[Kako se je naša dolina privadila svobodi]]'' [[Miloš Mikeln|Miloša Mikelna]].
|-
|''[[Maja in vesoljček]]'' || 1988 || [[Jane Kavčič]] || Dario Ajdovec, Ana Papež || mladinski znanstveno-fantastični ||
|-
|''[[Moj ata, socialistični kulak]]'' || 1988 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Polde Bibič]], [[Milena Zupančič]], [[Ivo Ban]] || tragikomedija || Po [[Moj ata, socialistični kulak (igra)|istoimenski gledališki igri]] [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]].
|-
|''[[Odpadnik (film)|Odpadnik]]'' || 1988 || [[Božo Šprajc]] || [[Ivo Ban]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]] || drama/triler ||
|-
|''[[Poletje v školjki 2]]'' || 1988 || [[Tugo Štiglic]] || David Sluga, [[Kaja Štiglic]], [[Dare Valič]], [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], [[Mila Kačič]] || mladinski film || Nadaljevanje filma ''[[Poletje v školjki]].''
|-
|''[[P. S. (Post scriptum)]]'' || 1988 || [[Marcel Buh]],&lt;br&gt;[[Boštjan Hladnik]],&lt;br&gt;[[Andrej Stojan]] || [[Stevo Žigon]], [[Boštjan Hladnik]], Jean-Claude Bernardet || omnibus ||
|-
|''[[Remington (film)|Remington]]'' || 1988 || [[Damjan Kozole]] || [[Mario Šelih]], [[Lara Bohinc]], [[Rasim Softić]] || drama ||
|-
|''[[Coprnica Zofka (film)|Coprnica Zofka]]'' || 1989 || [[Matija Milčinski]] ||  [[Svetlana Makarovič]], [[Ljerka Belak]], [[Janez Bončina Benč]] (glasovi) || lutkovni film || Po pravljici ''[[Coprnica Zofka]]'' [[Svetlana Makarovič|Svetlane Makarovič]].&lt;br&gt;Prvi slovenski celovečerni [[lutka|lutkovni]] film.
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]]'' || 1989 || [[Jože Pogačnik (1932)|Jože Pogačnik]] || [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]], [[Lidija Kozlovič]], [[Branko Šturbej]] || drama ||
|-
|''[[Nekdo drug]]'' || 1989 || [[Boštjan Vrhovec]] || [[Marko Mlačnik]], [[Barbara Lapajne]], [[Gojmir Lešnjak]] || drama ||
|-
|''[[Pod sinjim nebom (film)|Pod sinjim nebom]]''
|1989
|Dušan Prebil
|[[Matija Barl]], [[Peter Zobec]], [[Anton Marti]], [[Boštjan Hladnik]], [[Andrej Žigon]]
|komedija
|TV film
|-
|''[[Trinajstica]]'' || 1989 || [[Anton Tomašič]] || [[Boris Cavazza]], [[Olga Kacjan]], [[Mirjam Korbar]], [[Barbara Lapajne]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Marija Lojk]] || kriminalka/komedija ||TV film
|-
|''[[Črna orhideja (film)|Črna orhideja]]''
|1990
|[[Matjaž Klopčič]]
|[[Mirjam Korbar]], [[Igor Samobor]], [[Alojz Svete]], [[Matjaž Tribušon]]
|drama
|TV film. Po istoimenski noveli [[Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]]
|-
|''[[Decembrski dež]]'' || 1990 || [[Božo Šprajc]] || [[Ljerka Belak]], [[Danilo Benedičič]], [[Demeter Bitenc]] || romantična drama ||
|-
|''[[Do konca in naprej (film)|Do konca in naprej]]'' || 1990 || [[Jure Pervanje]] || [[Matjaž Tribušon]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]] || kriminalka/komedija ||
|-
|''[[Umetni raj]]''|| 1990 || [[Karpo Godina]]|| Jürgen Morche, [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], Dragana Mrkić|| biografska drama ||
|-
|''[[Veter v mreži]]'' || 1990 || [[Filip Robar Dorin]] || [[Milan Štefe]], [[Robert Prebil]], [[Ludvik Bagari]], [[Boris Kralj (igralec)|Boris Kralj]], [[Branko Šturbej]], [[Primož Ekart]], [[Renato Jenček]], ... || drama || Po romanu ''[[Novo mesto (roman)|Novo mesto]]'' [[Miran Jarc|Mirana Jarca]], pričevanju [[Marjan Mušič|Marjana Mušiča]] ter pesmih, pismih, dnevnikih in refleksijah mnogih. [[Nagrada Prešernovega sklada|Nagrada prešernovega sklada]] 1990.
|-
|''[[Ječarji]]''|| 1991 || [[Marjan Ciglič]]|| [[Jože Babič (režiser)|Jože Babič]], [[Ivo Ban]], [[Danilo Benedičič]]|| znanstvenofantastična distopična kriminalka ||
|-
|''[[Ljubezen po kranjsko]]'' || 1991 || [[Janez Drozg]] || Marjan Hlastec, [[Angelca Hlebce]], [[Vesna Lubej]], [[Radko Polič]], [[Milena Zupančič]] || romantična komedija/drama || Po [[Ljubezen po kranjsko (povest)|istoimenski povesti]] [[Janez Zupan|Janeza Zupana]].
|-
|''[[Operacija Cartier]]'' || 1991 || [[Miran Zupanič]] || [[Faruk Begolli]], [[Haris Burina]], [[Borut Veselko]] || črna komedija || TV film. Po romanu ''[[Drobtinice (Mazzini)|Drobtinice]]'' [[Miha Mazzini|Mihe Mazzinija]].
|-
|''[[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]]''
|1991
|[[Anton Tomašič]]
|[[Boris Cavazza]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], [[Barbara Lapajne-Predin|Barbara Lapajne Predin]], [[Silva Čušin]], [[Aleš Valič]]
|črna komedija
|TV film
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Babica gre na jug]]''|| 1992 || [[Vinci Vogue Anžlovar]]|| [[Majolka Šuklje]], [[Bojan Emeršič]], [[Nataša Matjašec]]|| komična drama || neodvisni film. Prvi hit samostojne Slovenije.
|-
|''[[Gospodična Mary]]'' || 1992 || [[Matjaž Klopčič]] || [[Maruša Oblak]], [[Boris Cavazza]], [[Bojan Emeršič]], [[Rastko Krošl]] || drama ||TV film
|-
|''[[Srčna dama (film)|Srčna dama]]'' || 1992 || [[Boris Jurjaševič]] || [[Svetozar Cvetković]], [[Vladislava Milosavljević]] || triler ||
|-
|''[[Triangel (film)|Triangel]]'' || 1992 || [[Jure Pervanje]] || Iztok Ajdič, [[Boris Cavazza]], [[Damijan Cavazza]] || komedija ||
|-
|''[[Kdo bo koga (film, 1993)|Kdo bo koga]]'' || 1993 || [[Igor Šmid]] || [[Majda Potokar]], [[Danilo Benedičič]], [[Roman Končar]], [[Jernej Šugman]] || komedija ||TV film
|-
|''[[Ko zaprem oči]]'' || 1993 || [[Franci Slak]] || [[Petra Govc]], [[Mario Šelih]] || kriminalka/romantični/triler || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[66. podelitev oskarjev|66. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Morana (film)|Morana]]'' || 1993 || [[Aleš Verbič]] || [[Tanja Dimitrievska]], Damjana Grašič, [[Urška Hlebec]], [[Iztok Jereb]], [[Zoran More]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Nataša Tič Ralijan]], [[Borut Veselko]], [[Branko Završan]], [[Vojko Zidar]] || grozljivka/triler || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[67. podelitev oskarjev|67. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Oko za oko (film, 1993)|Oko za oko]]'' || 1993 || [[Vinci Vogue Anžlovar]] || [[Claire Forlani]], Jim Metzler || akcijska romantična drama ||omejena distribucija v Sloveniji l. 1994
|-
|''[[Predsednik (film)|Predsednik]]'' || 1993 || [[Anton Tomašič]] || [[Boris Cavazza]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak,]] [[Marijana Brecelj]], [[Branko Završan]] || komedija/satira ||TV film
|-
|''[[Halgato]]'' || 1994 || [[Andrej Mlakar]] || [[Jože Kramberger]], [[Vlado Kreslin]], [[Mirjam Korbar]] || drama || Po romanu ''[[Namesto koga roža cveti]]'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].
|-
|''[[Hči mestnega sodnika (film)|Hči mestnega sodnika]]'' || 1994 || [[Andrej Stojan]] || [[Tanja Ribič]], [[Roman Končar]] || zgodovinska drama || TV film. Po [[Hči mestnega sodnika|istoimenski povesti]] [[Josip Jurčič|Josipa Jurčiča]].
|-
|''[[Zrakoplov (film)|Zrakoplov]]''|| 1994 || [[Jure Pervanje]]|| [[Gojmir Lešnjak]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Alojz Svete]]|| drama ||TV film
|-
|''[[Junaki petega razreda]]''|| 1995 || [[Boris Jurjaševič]] || [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], Sebastjan Šoba, Lena Andrenšek, Ivi Švegovič, [[Peter Boštjančič]], [[Tanja Ribič]] || mladinski pustolovsko/detektivski ||TV film
|-
|''[[Rabljeva freska]]''|| 1995 || [[Anton Tomašič]]|| [[Roman Končar]], [[Igor Samobor]], [[Lučka Počkaj]], [[Dare Valič]], [[Lojze Rozman]]|| grozljivka/drama ||
|-
|''[[Radio.doc]]'' || 1995 || [[Miran Zupanič]] || [[Nataša Matjašec]], [[Lojze Rozman]], [[Andrej Kurent]] || drama ||TV film
|-
|''[[Striptih]]''
|1995
|[[Filip Robar Dorin]]
|Barbara Babič, [[Alenka Tetičkovič]], Juna Ornik, [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], [[Peter Musevski]]
|drama
|TV film po treh kratkih zgodbah [[Andrej Blatnik|Andreja Blatnika]], Blaža Ogorevca in Marijana Pušavca.
|-
|''[[Tantadruj (film)|Tantadruj]]'' || 1995 || [[Tugo Štiglic]] || [[Aljoša Ternovšek]], [[Roman Končar]], [[Polde Bibič]] || melodrama || TV film. Po noveli ''[[Tantadruj]]'' [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]].
|-
|''[[Carmen (film, 1995)|Carmen]]''|| 1996 || [[Metod Pevec]]|| [[Nataša Barbara Gračner]], [[Sebastijan Cavazza]]|| drama || Po [[Carmen (roman)|istoimenskem romanu]] [[Metod Pevec|Metoda Pevca]].
|-
|''[[Čamčatka]]''
|1996
|Mitja Novljan
|[[Sebastijan Cavazza]], [[Tina Gorenjak]]
|drama
|TV film. Po povesti ''Melitta'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]].
|-
|''[[Felix (film)|Felix]]'' || 1996 || [[Božo Šprajc]] || Feliks Žnidarčič, [[Milena Zupančič]] || vojna mladinska drama || ni bil v redni distribuciji in velja za izgubljenega. [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[69. podelitev oskarjev|69. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Peter in Petra]]''|| 1996 || [[Franc Arko]]|| [[Borut Veselko]], [[Polde Bibič]], [[Marko Okorn]], Sebastjan Šoba || mladinska komedija ||TV film
|-
|''[[Spomini mame Manke]]''
|1996
|[[Sašo Đukić]]
|[[Sašo Đukić]], [[Franci Kek]], [[Jani Muhič]], Rudolf Škof, Jerica Pezdič, Rok Jožef
|komedija
|neodvisni film
|-
|''[[Ekspres, ekspres]]'' || 1997 || [[Igor Šterk]] || [[Gregor Baković]], [[Barbara Cerar]] || drama ||
|-
|''[[Herzog (film)|Herzog]]''|| 1997 || [[Mitja Milavec]]|| [[Boris Cavazza]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Janez Hočevar - Rifle]]|| ljubezenska melodrama ||
|-
| ''[[Milice]]'' ||1997 ||[[Sašo Đukić]] ||[[Sašo Đukić|Sašo Djukič]], [[Franci Kek]], [[Jani Muhič]], Rok Jožef, Petra Škerlj, Sebastijan Ajdišek ||komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Nebo gori modro]]''
|1997
|[[Jure Pervanje]]
|[[Maša Derganc]], [[Miha Arh]], [[Metod Pevec]], [[Barbara Lapajne-Predin|Barbara Lapajne Predin]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]]
|drama
|TV film
|-
|''[[Outsider]]'' || 1997 || [[Andrej Košak]] || [[Davor Janjić]], [[Nina Ivanič]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[70. podelitev oskarjev|70. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Staro in novo (video)|Staro in novo]]''
|1997
|Neven Korda Andrič, [[Zemira Alajbegović Pečovnik]]
|/
|eksperimentalni dokumentarni video
|
|-
|''[[Steber (film, 1997)|Steber]]''
|1997
|[[Matjaž Fistravec]]
|[[Borut Veselko]], [[Mirjam Korbar]]
|gorniška drama
|TV film
|-
|''[[Stereotip (film)|Stereotip]]'' || 1997 || [[Damjan Kozole]] || [[Robert Pešut - Magnifico]], [[Tina Gorenjak]] || drama ||
|-
|''[[Moj prijatelj Arnold]]'' || 1997 || [[Boris Jurjaševič]] || Blaž Novak, [[Nataša Barbara Gračner]], [[Bojan Emeršič]], Sanja Ogrin, [[Pavle Ravnohrib]] || mladinski detektivski || kratki igrani film
|-
|''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]''
|1997
|[[Matjaž Klopčič]]
|[[Nataša Barbara Gračner]]
|drama
|TV film. Po [[Triptih Agate Schwarzkobler|istoimenskem romanu]] [[Rudi Šeligo|Rudija Šeliga]].
|-
|''[[Vrtoglavi ptič]]''
|1997
|[[Sašo Podgoršek]]
|[[Maja Delak]], Mala Kline, Kathleen Reynolds, Claudia de Serpa Soares, Jordi Casanovas Sempere, Antoine Lubach
|kratki eksperimentalni plesni film
|najboljši film na Slovenskem filmskem maratonu 1997
|-
|''[[Blues za Saro]]'' || 1998 || [[Boris Jurjaševič]] || [[Bojan Emeršič]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Metka Trdin]], [[Ljubiša Samardžić]] || detektivska komedija ||
|-
|''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' || 1998 || [[Igor Šmid]] || [[Peter Boštjančič]], [[Bojan Emeršič]], [[Barbara Jakopič]], [[Darja Reichman]], [[Zlatko Šugman]], Maja Gal Štromar || drama ||
|-
|''[[Pet majskih dni]]''
|1998
|[[Franci Slak]]
|[[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]], [[Pavle Ravnohrib]], [[Slavko Cerjak]], [[Dare Valič]]
|drama
|TV film
|-
|''[[Patriot (film, 1998)|Patriot]]''|| 1999 || [[Tugo Štiglic]]|| [[Roman Končar]], [[Branko Završan]], [[Tanja Dimitrijevska]]|| akcijski triler ||
|-
|''[[Socializacija bika?]]''|| 1999 || [[Zvonko Čoh]], [[Milan Erič]]|| / || animirana zf komedija || Prvi slovenski animirani celovečerni film.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.awn.com/articles/contemporary-european-features/page/2,1 |title=Contemporary European Features |author=Jokinen, Heikki |date=1999-11-01 |accessdate=2011-02-19 |publisher=Animation World Network |archive-date=2012-10-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121016055353/http://www.awn.com/articles/contemporary-european-features/page/2,1 |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121016055353/http://www.awn.com/articles/contemporary-european-features/page/2,1 |date=2012-10-16 }}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Temni angeli usode]]'' || 1999 || [[Sašo Podgoršek]] || Matjaž Pegam, Jože Pegam, Goran Šalamon, Bojan Fifnja, Nikola Sekulovič || drama ||
|-
|''[[V leru]]'' || 1999 || [[Janez Burger]] || [[Matjaž Javšnik]] || komedija || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Mokuš]]'' || 2000 || [[Andrej Mlakar]] || [[Dario Varga]], [[Ludik Bagari]], [[Nataša Tič Ralijan]] || drama || Po romanu ''[[Ki jo je megla prinesla]]'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].
|-
|bgcolor=#D6CADD|''[[Jebiga]]'' || 2000 || [[Miha Hočevar]] || [[Polona Juh]], [[Matej Družnik]], David Furlan || komedija || 
|-
|''[[Nepopisan list]]'' || 2000 || [[Jane Kavčič]] || Jan Grilanc, Iva Štefančič, [[Tanja Ribič]] || mladinska melodrama ||
|-
|''[[Nuba: čisti ljudje (film)|Nuba: čisti ljudje]]'' || 2000 || [[Tomo Križnar]],&lt;br&gt;[[Maja Weiss]] || /|| dokumentarec || Po romanu ''[[Nuba: čisti ljudje]]'' [[Tomo Križnar|Toma  Križnarja]].
|-
|''[[Porno film]]'' || 2000 || [[Damjan Kozole]] || [[Matjaž Latin]], [[Primož Petkovšek]] || drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[V petek zvečer]]'' || 2000 || [[Danijel Sraka]] || Primož Rokavc, [[Katarina Čas]], Primož Preksavec, Tina Cvek, Tadej Čapeljnik, Manja Plešnar, [[Jernej Kuntner]] || komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Barabe!]]'' || 2001 || [[Miran Zupanič]] || [[Marko Mandič]], [[Katarina Stegnar]] || drama ||
|-
|''[[Kruh in mleko]]'' || 2001 || [[Jan Cvitkovič]] || [[Peter Musevski]], [[Sonja Savić]], [[Tadej Troha]]|| družinska socialna drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[74. podelitev oskarjev|74. podelitvi oskarjev]]; zlati lev prihodnosti na 58. [[Beneški filmski festival|beneškem filmskem festivalu]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo| url=http://www.kinoeye.org/01/03/pozun03.php |author=Požun, Brian J. |title=Slovene film makes a splash at the Lido |journal=Kinoeye |volume=1 |issue=3 |date=2001-10-01}}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Poker (film)|Poker]]'' || 2001 || [[Vinci Vogue Anžlovar]] || [[Borut Veselko]], Urša Božič, [[Roberto Magnifico]], [[Pavle Ravnohrib]] || drama ||
|-
|''[[Oda Prešernu]]'' || 2001 || [[Martin Srebotnjak]] || [[Martin Srebotnjak]], [[Barbara Cerar]], [[Brane Grubar]], [[Gašper Tič]] || komedija ||
|-
|''[[Sladke sanje]]'' || 2001 || [[Sašo Podgoršek]] || [[Janko Mandič]], [[Veronika Drolc]], [[Iva Zupančič]], Josef Nadj, [[Marinka Štern]], [[Jože Horvat - Jaki|Jože Horvat]], [[Iva Babić|Iva Babič]], Luka Tratnik, Ana Troha || drama || Nagrada Mednarodne federacije filmskih kritikov (FIPRESCI) na mednarodnem filmskem festivalu v Festroii 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.fipresci.org/awards/awards/awards_2002.htm| title=Festival awards 2002| publisher=The international federation of film critics| accessdate=2011-02-22| archive-date=2012-05-16| archive-url=https://web.archive.org/web/20120516004618/http://www.fipresci.org/awards/awards/awards_2002.htm| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Dvojne počitnice (film)|Dvojne počitnice]]'' || 2001 || [[Tugo Štiglic]] || [[Štefka Drolc]], [[Roman Končar]], [[Jernej Kuntner]], [[Marko Okorn]], [[Radko Polič]] || mladinska komedija || TV film. Po kratki prozi ''[[Dvojne počitnice]]'' [[Brane Dolinar|Braneta Dolinarja]].
|-
|''[[Šifra: skrita kamera]]'' || 2001 || [[Miha Čelar]] || [[Matjaž Javšnik]], Sebastjan Baus, Veronika Miketič, Mojca Pačnik, Lojze Klemenc, David Eascorza || kratki ljubezenski film || neodvisni film
|-
|''[[Zadnja večerja (film)|Zadnja večerja]]'' || 2001 || [[Vojko Anzeljc]] || [[Drago Milinović]], [[Matjaž Javšnik]], [[Aleksandra Balmazović]] || romantična komedija ||
|-
|''[[Amir - šerif iz Nurića]]'' || 2002 || [[Miha Čelar]] || [[Uroš Fürst]], [[Marko Miladinovič]], [[Velimir Bata Živojinović]], [[Magdalena Kropiunig]], [[Aleksandra Balmazović]] || drama || neodvisni film. naslov tudi ''Amir.'' 
|-
|''[[(A)torzija]]'' || 2002 || [[Stefan Arsenijević]] || [[Davor Janjić]], [[Amir Glamočak]], [[Emina Muftić]], [[Mirjana Šajinović]] || kratki film || [[Zlati medved]] za najboljši kratki film,&lt;br&gt;nominacija za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši kratki film.
|-
|''[[Ljubljana (film)|Ljubljana]]'' || 2002 || [[Igor Šterk]] || [[Gregor Zorc]], [[Tjaša Železnik]], [[Jaka Ivanc]] || drama ||
|-
| ''[[Na svoji Vesni]]'' || 2002 || [[Sašo Đukić]] || [[Sašo Đukić|Sašo Djukič]], [[Franci Kek]], [[Jani Muhič]] ||komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Pozabljeni zaklad (film)|Pozabljeni zaklad]]'' || 2002 || [[Tugo Štiglic]] || [[Tadej Pišek]], Aleš Šubic, Nino Koritnik, Žiga Zver, Katja Šivic, Jošt Žerjav, [[Miha Ribarič]], Tamara Goričanec, [[Roman Končar]] || mladinska pustolovska komedija ||Po istoimenski mladiski povesti [[Ivan Sivec|Ivana Sivca]].
|-
|''[[Slepa pega (film)|Slepa pega]]'' || 2002 || [[Hanna Slak]] || [[Manca Dorrer]], [[Kolja Saksida]], [[Silva Čušin]], [[Uroš Fürst]], [[Jožica Avbelj]], Dare Jolič, [[Lotos Vincenc Šparovec]] || drama ||
|-
|''[[Šelestenje]]'' || 2002 || [[Janez Lapajne]] || [[Barbara Cerar]], [[Rok Vihar]], [[Gregor Zorc]], [[Maša Derganc]], [[Mateja Koležnik]] || drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Varuh meje]]'' || 2002 || [[Maja Weiss]] || [[Iva Krajnc]], [[Tanja Potočnik]], [[Pia Zemljič]], [[Jonas Žnidaršič]] || drama ||
|-
|''[[Zgodba gospoda P. F.]]'' || 2002 || [[Karpo Godina]] || [[Peter Florjančič]]|| dokumentarec ||
|-
|''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]'' || 2002 || [[Andrej Košak]] || [[Jernej Šugman]] || drama || Po [[Zvenenje v glavi (roman)|istoimenskem romanu]] [[Drago Jančar|Draga  Jančarja]].&lt;br&gt;[[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[75. podelitev oskarjev|75. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Kajmak in marmelada]]'' || 2003 || [[Branko Đurić]] || [[Branko Đurić]], [[Tanja Ribič]], [[Dragan Bjelogrlić]] || komedija ||
|-
|''[[Kdo se boji Jerryja Springerja]]''
|2003
|Leo Spai
|Linda Šimič, Miha Ark, Maja Merljak, Samo Jakoš, Ivo Godnič
|drama
|neodvisni film
|-
|''[[Na planincah]]''&lt;br /&gt; || 2003 || [[Miha Hočevar]] || Filip Đurić, [[Saša Tabaković]] || komedija/melodrama ||
|-
|''[[Peterka: leto odločitve]]'' || 2003 || [[Vlado Škafar]] || [[Primož Peterka]]|| dokumentarni film ||
|-
|''[[Pesnikov portret z dvojnikom]]'' || 2003 || [[Franci Slak]] || [[Pavle Ravnohrib]], [[Jožica Avbelj]], [[Ludvik Bagari]], [[Ivo Ban]] || biografski film ||
|-
|''[[Pod njenim oknom]]'' || 2003 || [[Metod Pevec]] || [[Polona Juh]], [[Marijana Brecelj]], [[Saša Tabaković]], [[Robert Prebil]], [[Zlatko Šugman]] || romantična drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[77. podelitev oskarjev|77. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Rezervni deli]]'' || 2003 || [[Damjan Kozole]] || [[Aljoša Kovačič]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[76. podelitev oskarjev|76. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Delo osvobaja]]'' || 2004 || [[Damjan Kozole]] || [[Peter Musevski]], [[Nataša Barbara Gračner]] || drama ||
|-
|''[[Dergi in Roza: V kraljestvu svizca]]'' || 2004 || [[Boris Jurjaševič]] || [[Marko Derganc]], [[Magdalena Kropiunig]], [[Andrej Rozman - Roza]], [[Bojan Emeršič]], [[Jernej Šugman]] || komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Predmestje (film)|Predmestje]]'' || 2004 || [[Vinko Möderndorfer]] || [[Renato Jenček]], [[Peter Musevski]], [[Jernej Šugman]] || drama || Po [[Predmestje (roman)|istoimenskem romanu]] [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]].
|-
|''[[Ruševine (film, 2004)|Ruševine]]'' || 2004 || [[Janez Burger]] || [[Nataša Matjašec]], [[Matjaž Tribušon]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[78. podelitev oskarjev|78. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Ljubljana je ljubljena]]'' || 2005 || [[Matjaž Klopčič]] ||  [[Ivo Ban]], [[Polde Bibič]], [[Barbara Cerar]], [[Slavko Cerjak]], [[Nataša Barbara Gračner]] || romantična vojna drama || Posvečen stoti obletnici slovenskega filma, 60. obletnici osvoboditve Ljubljane in [[Rudi Šeligo|Rudiju Šeligi]].
|-
|''[[Tu pa tam]]'' || 2005 || [[Mitja Okorn]] || [[Klemen Bučan]], [[Miki Bubulj]], [[Toni Cahunek]], Adnan Omerović || mladinski/kriminalka/komedija || neodvisni film
|-
|[[Življenje kot v filmu (film)|''Življenje kot v filmu'']]|| 2005 ||[[Špela Kuclar]]||Neja Brglez, Tjaša Razdevšek, [[Nataša Barbara Gračner]], [[Vojko Zidar]], [[Ksenija Mišić]], [[Akira Hasegawa]]||mladinski film || TV film. Po [[Življenje kot v filmu (roman)|istoimenskem romanu]] [[Nejka Omahen|Nejke Omahen]].
|-
|''[[Odgrobadogroba]]'' || 2005 || [[Jan Cvitkovič]] || [[Gregor Baković]], [[Drago Milinović]], [[Sonja Savić]], [[Mojca Fatur]] || črna komedija || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[79. podelitev oskarjev|79. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Desperado tonic]]'' || 2005 || [[Hanna Slak]],&lt;br&gt;[[Zoran Živulović]], &lt;br&gt;[[Varja Močnik]], &lt;br&gt;[[Boris Petkovič]] || [[Ivan Volarič - Feo]], [[Radoš Bolčina]], [[Peter Musevski]] || omnibus ||
|-
|''[[Norega se metek ogne]]'' || 2005 || [[Mitja Novljan]] || [[Uroš Potočnik (igralec)|Uroš Potočnik]], [[Petra Zupan]], [[Ludvik Bagari]] || komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Slepilo]]'' || 2005 || Jan Bilodjerič || Dejan Lendvaj, Kaja Bilodjerič, Samo Rumež || drama ||neodvisni film
|-
|''[[Kratki stiki]]''|| 2006 ||[[Janez Lapajne]]||[[Tjaša Železnik]], [[Gregor Zorc]], [[Jernej Šugman]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Boris Cavazza]], [[Maša Derganc]], [[Primož Ekart]]|| drama ||[[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[80. podelitev oskarjev|80. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Noč (film)|Noč]]''|| 2006 ||[[Miha Knific]]||Naida Raimova, Henrik Walgeborg, Christina Luoma|| drama ||
|-
|''[[Tea (film)|Tea]]''|| 2006 ||[[Hanna Slak]]||Nikolaj Burger, Pina Bitenc|| fantazija ||
|-
|''[[Uglaševanje (film)|Uglaševanje]]'' || 2006 || [[Igor Šterk]] || [[Peter Musevski]], [[Nataša Burger]] || drama || Glavna nagrada na [[Mednarodni filmski festival Mannheim-Heidelberg|Mednarodnem filmskem festivalu Mannheim-Heidelberg]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.iffmh.de/2005_Awards_And_Juries |title=Preisträger 2005 |publisher=Internationales FilmFestival Mannheim-Heidelberg |accessdate=2011-02-22 |archive-date=2011-07-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719045051/http://www.iffmh.de/2005_Awards_And_Juries |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110719045051/http://www.iffmh.de/2005_Awards_And_Juries |date=2011-07-19 }}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Estrellita - Pesem za domov]]'' || 2007 || [[Metod Pevec]] || [[Silva Čušin]], Tadej Troha || drama ||
|-
|''[[Instalacija ljubezni]] ''|| 2007 || [[Maja Weiss]] || [[Bernarda Oman]], [[Igor Samobor]], [[Desa Muck]], [[Andrej Rozman Roza]] || romantična drama ||
|-
|''[[L ... kot ljubezen]] ''|| 2007 || [[Janja Glogovac]] || [[Lucija Šerbedžija]], [[Labina Mitevska]], [[Davor Janjić]] || kriminalna romantična drama ||
|-
|''[[Otroci s Petrička]]''|| 2007 ||[[Miran Zupanič]]||  /|| dokumentarec ||[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]''|| 2007 ||[[Marko Naberšnik]]||[[Primož Bezjak]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], [[Pia Zemljič]]|| romantična komedija || Po romanu ''[[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].&lt;br&gt;[[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[81. podelitev oskarjev|81. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Dar Fur - Vojna za vodo]]'' || 2008 || [[Tomo Križnar]],&lt;br&gt;[[Maja Weiss]] || /|| dokumentarec ||
|-
|''[[Hit poletja (film)|Hit poletja]]'' || 2008 || [[Metod Pevec]] || [[Ula Furlan]], [[Primož Bezjak]] || drama || TV film. Po [[Hit poletja|istoimenskem romanu]] [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].
|-
|''[[Lajf]]'' || 2008 || [[Vito Taufer]] || [[Tjaša Železnik]] || drama ||
|-
|''[[Morje v času mrka (film)|Morje v času mrka]]''|| 2008 || [[Jure Pervanje]]|| [[Boris Cavazza]]|| drama || TV film. Po [[Morje v času mrka|istoimenskem romanu]] [[Mate Dolenc|Mateja Dolenca]].
|-
|''[[Nikoli nisva šla v Benetke]]'' || 2008 || [[Blaž Kutin]] || [[Aljoša Ternovšek]], [[Iva Krajnc]], [[Peter Ternovšek]], [[Tadej Toš]] || drama ||
|-
|''[[Pokrajina št. 2 (film)|Pokrajina št. 2]]'' || 2008 || [[Vinko Möderndorfer]] || [[Marko Mandić]], [[Janez Hočevar - Rifle|Janez Hočevar]], [[Slobodan Ćustić]] || kriminalka || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[82. podelitev oskarjev|82. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Realnost (film)|Realnost]]'' || 2008 || [[Dafne Jemeršić]] || [[Simon Tanšek]], [[Slavko Škvorc]], [[Filip Šovagović]] || komedija ||
|-
|''[[Vampir z Gorjancev (film)|Vampir z Gorjancev]]''||2008||[[Vinci Vogue Anžlovar]]||[[Sebastian Cavazza]], [[Inti Šraj]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]]||drama|| Po [[Vampir z Gorjancev|istoimenski povesti]] [[Mate Dolenc|Mateja Dolenca]]
|-
|''[[Videvanja Van Gogha]]'' || 2008 || [[Mladen Jernejec]] || Maja Gal Štromar, [[Brane Grubar]], [[Barbara Denžič]] || drama ||
|-
|''[[Za konec časa]]'' || 2008 || [[Ema Kugler]] || [[Igor Samobor]], [[Marko Mandič]], [[Maja Delak]] || drama ||
|-
|''[[9:06]]'' || 2009 || [[Igor Šterk]] || [[Igor Samobor]], [[Silva Čušin]] || triler || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[83. podelitev oskarjev|83. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Distorzija (film)|Distorzija]]'' || 2009 || [[Miha Hočevar]] || [[Žan Perko]], [[Jure Dolamič]], [[Jani Vrhovnik]] || mladinska drama || Po [[Distorzija|istoimenskem romanu]] [[Dušan Dim|Dušana Dima]].
|-
|''[[Gola resnica (film, 2009)|Gola resnica]]'' || 2009 || [[Vojko Anzeljc]] || [[Artur Štern]], [[Jasmina Ržen]], [[Danilo Türk]], [[Alojz Peterle]], [[Mitja Gaspari]] || komični dokumentarec  ||
|-
|''[[Korpus krispi]]''
|2009
|Vitomir Kaučič
|Mario Belovič, Marko Mehtsun, Nataša Bavec
|grozljivka
|neodvisni film
|-
|''[[Osebna prtljaga]]'' || 2009 || [[Janez Lapajne]] || [[Klemen Slakonja]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Branko  Završan]], [[Boris Cavazza]], [[Nina Rakovec]] || drama || 
|-
|''[[Prehod (film, 2009)|Prehod]]''|| 2009 || [[Boris Palčič]]|| [[Jure Ivanušič]], [[Iva Krajnc]], [[Anita Kravos]]|| psihološki triler ||
|-
|''[[Prihod domov]]'' || 2009 || [[Rahela Jagrič]] || Rosie Taylor, Adrian Bouchet, Holly Clarck, Beth Kelly, Brownen Pounds, Louie Phillips, Nigel Croftadams, Andrew Bolton, Elisabeth Jee || kratki igrani film || Prvi slovenski 3D film.
|-
|''[[Slovenka (film)|Slovenka]]'' || 2009 || [[Damjan Kozole]] || [[Nina Ivanišin]], [[Peter Musevski]], [[Primož Pirnat]], [[Maruša Kink]], [[Uroš Fürst]] || drama ||
|-
|''[[Skriti spomin Angele Vode]]'' || 2009 || [[Maja Weiss]] || [[Silva Čušin]], [[Mojca Fatur]], [[Aliash Tepina]] || biografska drama || Po avtobiografskem romanu ''[[Skriti spomin]]'' [[Angela Vode|Angele Vode]].
|-
|''[[Trst je naš!]]'' || 2009 || [[Žiga Virc]] || [[Gojmir Lešnjak]], Anja Drnovšek, [[Silva Čušin]], [[Dario Varga]] || satirična drama || kratki igrani film
|-
|''[[Ukrivljanje prihodnosti]]''
|2009
|Andraž Jerič
|[[Luka Marčetič]], Lana Semečnik, Niko Zagode, Elvis Halilović, Leon Vovk, Branka Drk, Peter Rebernik, Mileva Sovdat, Karl Čretnik, Ivo Stropnik, [[Jonas Žnidaršič]]
|drama
|neodvisni film
|-
|''[[Vsega je kriva Nina]]''
|2009
|Miha Dulmin
|Maja Lovrekovič, Darijan Suhodolc, Martin Zupančič, Danijel Utješanovič, Aljoša Markovič, Boštjan Benedičič, Renata Lavtižar, Tomaž Lavtižar
|komedija romantični
|neodvisni film
|-
|''[[Za vedno]]''|| 2009 || [[Damjan Kozole]]|| [[Marjuta Slamič]], [[Dejan Spasić]], [[Peter Musevski]]|| drama ||
|-
|''[[Črni bratje (film)|Črni bratje]]'' || 2010 || [[Tugo Štiglic]] || [[Franko Korošec]], [[Gojmir Lešnjak]], [[Rastko Krošelj]], [[Danijel Malalan]], [[Nataša Tič Ralijan]] || mladinska zgodovinska drama || TV film. Po [[Črni bratje|istoimenski povesti]] [[France Bevk|Franceta Bevka]].
|-
|''[[Gremo mi po svoje]]'' || 2010 ||  [[Miha Hočevar]] || [[Jurij Zrnec]], [[Tadej Koren Šmid]], [[Jure Kreft]], [[Matevz Štular]], [[Jana Zupančič]], [[Luka Cimprič]], [[Uroš Kavrin]] || mladinski pustolovski ||
|-
|''[[Oča]]'' || 2010 || [[Vlado Škafar]] || [[Milivoj Miki Roš]], Sandi Šalamon || drama ||
|-
|''[[Piran - Pirano]]'' || 2010 || [[Goran Vojnović]] || [[Mustafa Nadarević]], [[Boris Cavazza]], [[Nina Ivanišin]] || drama ||
|-
|''[[Arheo]]'' || 2011 || [[Jan Cvitkovič]] || [[Niko Novak]], [[Medea Novak]], Tommaso Finzi || drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Circus Fantasticus]]''|| 2011 || [[Janez Burger]]|| [[Leon Lučev]], [[Ravil Sultanov]], Pauliina Räsänen || vojna drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Stanje šoka]]''|| 2011 || [[Andrej Košak]]|| [[Martin Marion]], [[Urška Hlebec]], [[Nikola Kojo]]|| komična drama ||
|-
|''[[Lahko noč, gospodična]]'' || 2011 || [[Metod Pevec]] || [[Polona Juh]], [[Jernej Šugman]] || drama ||
|-
|''[[Sfinga (film)|Sfinga]]''
|2011
|[[Vojko Anzeljc]]
|Anže Marenče, Miha Kajzelj, Miha Marenče, [[Gregor Kresal]], [[Ante Mahkota]], Peter Ščetinin
|igrano dokumentarni alpinistični
|neodvisni film
|-
|''[[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]]'' || 2011 || [[Branko Đurić]] || [[Tanja Ribič]], [[Branko Đurić]] || komična drama || Po romanu ''[[Vankoštanc]]'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].
|-
|''[[Vlomilci delajo poleti (film)|Vlomilci delajo poleti]]'' || 2011 || [[Roman Končar]] || [[Roman Končar]], [[Nina Ivanič]] || družinska komedija/detektivski ||
|-
|''[[Zakleta bajta (film)|Zakleta bajta]]'' || 2011 || [[Roman Končar]] || [[Roman Končar]], [[Nina Ivanič]] || družinska komedija/srhljivka || Nadaljevanje uspešnice Vlomilci delajo poleti
|-
|''[[Dober Prijatelj - Pedro Opeka]]'' || 2012 || [[Jože Možina]] || [[Pedro Opeka]] || dokumentarec ||
|-
|''[[Dolge počitnice]]''
|2012
|[[Damjan Kozole]]
|Aleksandar Jovanović, Katarina Keček (Stojanović), Nisveta Lovec, Aleksander Doplihar, [[Katarina Kresal]], [[Matevž Krivic]], [[Lojze Peterle]], [[Slavko Debelak]]
|dokumentarec
|o [[Izbrisani|Izbrisanih]].
|-
|''[[Izlet (film)|Izlet]]'' || 2012 || [[Nejc Gazvoda]] || [[Nina Rakovec]], [[Jure Henigman]], [[Luka Cimprič]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[85. podelitev oskarjev|85. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Jaz sem Janez Janša (film)|Jaz sem Janez Janša]]'' || 2012 || [[Janez Janša (režiser)|Janez Janša]] || [[Dražen Dragojević]] || dokumentarec ||
|-
|''[[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]]'' || 2012 || [[Klemen Dvornik]] || [[Jonas Žnidaršič]], [[Peter Musevski]], [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Zvezdana Mlakar]] || drama ||
|-
|''[[Nahrani me z besedami]]'' || 2012 || [[Martin Turk]] || [[Boris Cavazza]] , [[Sebastijan Cavazza]], [[Jure Henigman]], [[Maša Derganc]] || drama ||
|-
|''[[Oči in ušesa boga – videonadzor Sudana]]'' || 2012 || [[Tomo Križnar]],&lt;br&gt;[[Maja Weiss]] || /|| dokumentarec ||
|-
|''[[Prikrita skrivnost (film)|Prikrita skrivnost]]'' || 2012 || Jan Ulaga || Tina Šmit, Samantha Rajh, Grega Golavšek, Laura Vasle || mladinski film || neodvisni film
|-
|''[[Sosedska (ne)ljubezen]]'' || 2012 || Peter Bajnoci || Anton Lavrenčič, Peter Bajnoci, Barbara Slukan, Jani Groznik || komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]]'' || 2012 || [[Marko Naberšnik]] || Asli Bayram, Visar Vishka, [[Bojan Emeršič]], [[Senad Bašić]] || drama || Po romanu ''[[Nedotakljivi]]'' [[Feri Lainšček|Ferija Lainščka]].
|-
|''[[Vaje v objemu]]'' || 2012 || [[Metod Pevec]] || [[Uroš Fürst]], [[Jana Zupančič]], [[Pia Zemljič]], [[Primož Pirnat]] || drama ||
|-
|''[[Čefurji raus! (film)|Čefurji raus!]]'' || 2013 || [[Goran Vojnović]] || [[Benjamin Krnetić]], Dino Hajderović, Ivan Pašalić, [[Jernej Kogovšek]] || komedija || Po romanu ''[[Čefurji raus!]]'' [[Goran Vojnović|Gorana Vojnovića]].
|-
|''[[Dvojina (film)|Dvojina]]'' || 2013 || [[Nejc Gazvoda]] || [[Nina Rakovec]], Mia Jexen, Marjan Brulc, Olga Frank, [[Nataša Barbara Gračner]] || drama ||
|-
|''[[Gremo mi po svoje 2]]'' || 2013 ||  [[Miha Hočevar]] || [[Jurij Zrnec]], [[Tadej Koren Šmid]], [[Jure Kreft]], [[Matevž Štular]],[[Tadej Toš]], [[Jana Zupančič]], [[Mateja  Pucko]], [[Sabina Kogovšek]] || mladinski pustolovski ||nadaljevanje filma [[Gremo mi po svoje]].
|-
|''[[Hvala za Sunderland]]'' || 2013 || [[Slobodan Maksimović]] || [[Gregor Baković]], [[Jernej Kuntner]], [[Tanja Ribič]], [[Eva Derganc]] || komična drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]]
|-
|''[[Izgubljen, da najden]]''|| 2013 || Tomaž Šneberger || David Matići, Elvis Lukačič, Mitja Mešl, Katja Šimek, Leonora Matići || drama ||neodvisni film
|-
|''[[Izhod (slovenski film, 2013)|Izhod]]'' || 2013 || [[Dejan Babosek]] || [[Aljoša Kovačič]], Katarina Jurkovič, Gea Erjavec, Simon Pribac, [[Jurij Bradač]], [[Ludvig Bagari]], [[Jernej Kuntner]], [[Dragan Bjelogrlić]] || akcijska komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Kolesarji v temi]]''
|2013
|Vasja Rovšnik
|Jurij Husar, Josip Mekiš Pinki, Iztok Horvat, Samo Tuš, Vito Dundek, Borut Stergar, Damjan Sovec, Jure Volf, Dušan Rakar, Tone Regoršek, [[Jernej Šavel]]
|drama
|neodvisni film
|-
|''[[Prelomnica (slovenski film)|Prelomnica]]''
|2013
|Mišo Šušak
|Samo Ravnikar, Jure Fortuna, Robert Kostadinoski, Meta Černe, Miha Zrimšek, Mojca Lavrič
|kriminalna drama
|neodvisni film
|-
|''[[Razredni sovražnik]]'' || 2013 || [[Rok Biček]] || [[Igor Samobor]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Tjaša Železnik]], [[Maša Derganc]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[86. podelitev oskarjev|86. podelitvi oskarjev]].&lt;br&gt;[[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Srečen za umret]]'' || 2013 || [[Matevž Luzar]] || [[Evgen Car]] , [[Milena Zupančič]], [[Ivo Ban]], [[Vlado Vaškalič]] || črna komedija ||
|-
|''[[Tu se piše življenje]]''
|2013
|Tomo Novosel
|Gregor Podričnik, Miha Pačnik, Maša Flogie, Sara Nuša Golob Grabner, Brina Belšak
|drama
|neodvisni film
|-
|''[[Boj za]]''|| 2014 || [[Siniša Gačić]]|| /|| dokumentarec || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Drevo (film)|Drevo]]'' || 2014 || [[Sonja Prosenc]] || [[Jernej Kogovšek]], [[Katarina Stegnar]], [[Saša Pavlin Stošić]], Lukas Rosas, Suad Fazli || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[88. podelitev oskarjev|88. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Inferno (slovenski film)|Inferno]]''
|2014
|[[Vinko Möderndorfer]]
|[[Marko Mandić]], [[Medea Novak]], Marko Bukvič, Lara Volavšek
|drama tragedija
|
|-
|''[[Mama je ena sama]]'' || 2014 || [[Miha Čelar]] || [[Martina Žmuc Tomori]], [[Tatjana Knežević]], [[Andrej Perko]], [[Svetlana Makarovič]], [[Saša Einsiedler]], [[Alenka Puhar]], [[Irena Brunec Tebi]], [[Alja Adam]], [[Lili Gavrilović]], [[Andrej Kožar]] || delno animirani komični dokumentarec ||
|-
|''[[Panika (film)|Panika]]'' || 2014 || [[Barbara Zemljič]] || [[Janja Majzelj]] || romantična komedija ||
|-
|''[[Pot v raj]]'' || 2014 || [[Blaž Završnik]] || [[Ajda Smrekar]], [[Klemen Janežič]], [[Igor Žužek]], [[Stane Tomazin]] || romantična komedija ||
|-
|''[[Zapelji me]]''|| 2014 || [[Marko Šantić]]|| [[Janko Mandič]], [[Nina Rakovec]], [[Dario Varga]], [[Primož Pirnat]], [[Peter Musevski]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Gregor Zorc]], [[Ljerka Belak]]|| drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[87. podelitev oskarjev|87. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Vloga za Emo]]'' || 2014 || [[Alen Pavšar]] || Lara Safran, Jan Pušavec, Slavica Mikač, Monika Oset, Urban Pajk, Matic Oset, [[Tina Gorenjak]], [[Vojko Belšak]], Alida Bevk, [[Manca Košir]], [[Zlatan Čordić]], Smiljan Mori || mladinski ||neodvisni film
|-
|''[[Avtošola (slovenski film)|Avtošola]]''
|2015
|[[Janez Burger]]
|[[Maruša Majer]], [[Gregor Čušin]], [[Vesna Pernarčič]], [[Ivo Ban]], [[Matjaž Tribušon]]
|komedija kriminalni
|
|-
|''[[Dekleta ne jočejo]]'' || 2015 || [[Matevž Luzar]] || [[Tanja Ribič]], [[Nina Rakovec]], [[Maša Derganc]] || drama ||
|-
|''[[Idila (grozljivka)|Idila]]'' || 2015 || [[Tomaž Gorkič]] || [[Nina Ivanišin]], [[Lotos Vincenc Šparovec]], [[Nika Rozman]], [[Jurij Drevenšek]], [[Manca Ogorevc]], [[Sebastijan Cavazza]], [[Damjana Černe]] || grozljivka || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Rdeča raketa (film)|Rdeča raketa]]''
|2015
|[[Vojko Anzeljc]]
|Aljoša Bregar, [[Gaja Filač]], [[Jernej Kogovšek]]
|mladinska drama
|
|-
|''[[Rimska zgodba]]'' || 2015 || Nejc Furlan || Jani Groznik, Dejan Slokar, Ivan Počkar, Anton Lavrenčič, [[Andrej Ferjančič]] || zgodovinska komedija || neodvisni film
|-
|''[[Šiška Deluxe]]'' || 2015 || [[Jan Cvitkovič]] || [[Marko Miladinović]], [[Žiga Födransperg]], [[David Furlan]], [[Jana Prepeluh]] || komedija ||
|-
|''[[Šuplje priče - the movie - Zdej te je, a zdej te ni]]''
|2015
|Samir Bajrić
|Samir Bajrić, Jure Gorjanec, [[Saša Pavlin Stošić]], Dino Hajderović, Sanja Gregorčič, Jernej Škulj, [[Borut Veselko]], [[Branden Garrett]], [[Valentina Plaskan]]
|farsa kriminalni
|neodvisni film
|-
|''[[Baron Codelli in legenda o Tarzanu]]'' || 2016 || [[Miha Čelar]] || [[Primož Bezjak]], [[Janja Majzelj]], [[Mojca Fatur]], [[Gregor Zorc]] || igrano-dokumentarni film
|-
|''[[Houston, imamo problem! (2016)|Houston, imamo problem!]]'' || 2016 || [[Žiga Virc]] || [[Josip Broz Tito]], [[Slavoj Žižek]], [[John F. Kennedy]], [[Richard Nixon]], [[Bill Clinton]] || igrano-dokumentarni film || koprodukcija; [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]]. [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[89. podelitev oskarjev|89. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Mama (film, 2016)|Mama]]'' || 2016 || [[Vlado Škafar]] || [[Nataša Tič Ralijan]], Vida Rucli, Gabriella Ferrari, Pierluigi Di Piazza || drama ||
|-
|''[[Nočno življenje (film)|Nočno življenje]]'' || 2016 || [[Damjan Kozole]] || [[Pia Zemljič]], [[Jernej Šugman]], [[Marko Mandić]], [[Peter Musevski]] || drama || Nagrada za najboljšega režiserja na [[Karlovi Vari (filmski festival)|festivalu v Karlovih Varih]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/novice/damjan-kozole-najboljsi-reziser-v-karlovih-varih/397775 |title=Damjan Kozole najboljši režiser v Karlovih Varih |accessdate=10. avgusta 2016 |date=9. julij 2016 |work=[[MMC RTV-SLO]] }}&lt;/ref&gt;
|-
|''[[Pojdi z mano (film)|Pojdi z mano]]'' || 2016 || [[Igor Šterk]] || Ivan Vastl, Mak Tepšić, Ronja Matijevec Jerman, Matija David Brodnik || mladinski triler || Po romanu ''[[Pojdi z mano (roman)|Pojdi z mano]]'' [[Dušan Čater|Dušana Čatra]].
|-
|''[[Pr' Hostar]]'' || 2016 || [[Luka Marčetič]] || [[Goran Hrvaćanin]], Mario Ćulibrk, Dejan Krupić, [[Luka Marčetič]] || komedija ||neodvisni film
|-
|''[[Psi brezčasja]]'' || 2016 || [[Matej Nahtigal]] || [[Primož Vrhovec]], [[Niko Goršič]], [[Vida Breže]], [[Radko Polič]], [[Blaž Setnikar]], [[Ivo Barišič]] || triler ||neodvisni film
|-
|''[[Anina provizija]]''|| 2017 || [[Igor Šmid]]||[[Vesna Milek]], Rebeka Marinšek Počivavšek, [[Dejan Spasić]]|| kriminalka ||
|-
|''[[Družina (film)|Družina]]'' || 2017 || [[Rok Biček]] || Matej Rajk, Nia Kastelec, Barbara Kastelec, Alenka Rajk, Mitja Rajk, Boris Rajk || dokumentarec || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Družinica]]'' || 2017 || [[Jan Cvitkovič]] || [[Primož Vrhovec]], Irena Kovačevič, Miha Kosec, Ula Gulič, [[Borut Veselko]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], [[Marjuta Slamič]], [[Eva Stražar]], [[Ludvik Bagari]], [[Nataša Burger]] || drama || 
|-
|''[[Ivan (film, 2017)|Ivan]]'' || 2017 || [[Janez Burger]] || [[Maruša Majer]], [[Matjaž Tribušon]], [[Nataša Barbara Gračner]], [[Polona Juh]], [[Branko Šturbej]], [[Leon Lučev]], [[Mojca Funkl]], [[Mateja Pucko]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[91. podelitev oskarjev|91. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Košarkar naj bo (film)|Košarkar naj bo]] ''|| 2017 || [[Boris Petkovič]]|| Klemen Kostrevc, Matija David Brodnik, [[Gaja Filač]], Marko Miladinović, [[Lado Bizovičar]], [[Ana Maria Mitič]], [[Matjaž Javšnik]], [[Gojmir Lešnjak]]|| mladinski športni || Po [[Košarkar naj bo!|istoimenski mladinski uspešnici]] [[Primož Suhodolčan|Primoža Suhodolčana]]
|-
|''[[Komedija solz]]''|| 2017 || [[Marko Sosič]]|| [[Marjuta Slamič]], [[Ivo Barišič]], Mojca Lavrič, Katerina Antler, [[Tina Gunzek]], Matija Rupel, Luna Jurančič Šribar, Ivo Selj|| drama ||
|-
|''[[Milice 2]]'' || 2017 || [[Sašo Đukić]] || [[Sašo Đukić]], [[Franci Kek]], [[Matjaž Javšnik]], [[Demeter Bitenc]], [[Jonas Žnidaršič]] || komedija || neodvisni film. nadaljevanje filma ''[[Milice]]''
|-
|''[[Odraščanje (film)|Odraščanje]]''
|2017
|[[Siniša Gačić]], [[Dominik Mencej]]
|/
|dokumentarec družinski
|
|-
|''[[Prebujanja]]''
|2017
|[[Peter Bratuša]]
|[[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]], [[Katarina Čas]], [[Saša Pavlin Stošić]], [[Primož Pirnat]], [[Jurij Zrnec|Jure Zrnec]], [[Jana Zupančič]], Petja Labovič
|drama
|
|-
|''[[Privid (film)|Privid]]'' || 2017 || [[Boštjan Slatenšek]] || Aude Le Pape, Aleksandar Rajaković, May-Linda Kosumovic, Alketa Sylay, Luan Jaha || drama ||
|-
|''[[Rudar (film)|Rudar]]'' || 2017 || [[Hanna Slak]] || [[Leon Lučev]], [[Marina Redžepović]], Zala Đurić Ribič, Tin Marn, [[Boris Cavazza]], Nikolaj Burger, [[Jure Henigman]], [[Boris Petkovič]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[90. podelitev oskarjev|90. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Slovenija, Avstralija in jutri ves svet]]''
|2017
|[[Marko Naberšnik]]
|[[Jure Ivanušič]], Minca Lorenci, [[Aljoša Ternovšek]], [[Bojan Emeršič]]
|drama
|
|-
|[[Poj mi pesem (film)|''Poj mi pesem'']]
|2018
|[[Miran Zupanič]]
|[[Vlado Kreslin]], Eva Strmljan Kreslin, [[Milan Kreslin]], Vera Pergar, [[Blaž Ogorevc]], [[Beltinška banda]] ...
|dokumentarni
|Nosi naslov po Kreslinovi istoimenski pesmi. Odprl je festival LIFFE 2018. 
|-
|''[[Posledice]]'' || 2018 || [[Darko Štante]] || [[Matej Zemljič]], [[Timon Šturbej]], Gašper Markun, Lovro Zafred, Lea Cok, [[Rosana Hribar]], [[Blaž Setnikar]], [[Dejan Spasić]] || drama ||
|-
|''[[Skupaj (film)|Skupaj]]''|| 2018 || [[Marko Šantić]]|| [[Primož Bezjak]], Nadja Debeljak, [[Jernej Šugman]], [[Olga Kacjan]], [[Silva Čušin]], [[Ivo Ban]]|| drama ||
|-
|''[[Gajin svet]]''
|2018
|[[Peter Bratuša]]
|Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, [[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]], [[Ajda Smrekar]]
|komična kriminalna mladinska drama
|
|-
|''[[Vztrajanje]]''|| 2018 || [[Miha Knific]] || [[Štefka Drolc]], [[Brane Grubar]], [[Katarina Čas]], [[Aliash Tepina]], [[Demeter Bitenc]], [[Ivanka Mežan]], [[Bine Matoh]], [[Matevž Biber]], Omaki Yuya, Ivica Knez, Huong Lu Q || drama ||
|-
|''[[Izbrisana (film)|Izbrisana]]''|| 2019 || [[Miha Mazzini]]|| [[Judita Franković Brdar]], [[Sebastijan Cavazza|Sebastjan Cavazza]]|| drama || po romanu [[Izbrisana (Mazzini)|''Izbrisana'']]
|-
|''[[Jaz sem Frenk]]''
|2019
|[[Metod Pevec]]
|[[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Valter Dragan]], [[Katarina Čas]], [[Mojca Partljič]], [[Mojca Ribič]], [[Silva Čušin]], Anja Novak, [[Radko Polič]]
|drama
|
|-
|[[Kako postati pisatelj]]
|2019
|[[Irenej Vid Bošnjak]]
|Paul Hernes Barnes, Urška Klajn
|črna komedija, drama
|neodvisni film, prvi slovensko-škotski celovečerni film
|-
|''[[Košarkar naj bo 2]]''
|2019
|Boris Bezić
|Klemen Kostrevc, Matija David Brodnik, [[Gaja Filač]]
|mladinski športni romantični komedija
|nadaljevanje filma ''[[Košarkar naj bo (film)|Košarkar naj bo]]''
|-
|''[[Korporacija (slovenski film)|Korporacija]]''
|2019
|[[Matej Nahtigal]]
|[[Uroš Fürst]], [[Primož Vrhovec]], [[Ivo Barišič]], [[Jana Zupančič]]
|kriminalni noir
|
|-
|''[[Ne bom več luzerka]]'' || 2019 || [[Urša Menart]] || [[Eva Jesenovec]], [[Živa Selan]], [[Saša Pavček]] || drama || [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Oroslan]]''
|2019
|[[Matjaž Ivanišin]]
|Margit Gyecsek, [[Dejan Spasić]], [[Milivoj Roš|Milivoj Miki Roš]]
|drama
|
|-
|''[[Preboj (slovenski film)|Preboj]]''
|2019
|[[Dejan Babosek]]
|[[Domen Valič]], Jernej Gašperin, Ana Špik, Lovro Zafred, Denys Bilash, Rok Vihar, Marko Plantan, Tjan Premzl, [[Darko Nikolovski]], Jan Bučar, [[Valentina Plaskan]], Darja Krhin, [[Andrei Lenart]], Miha Rodman, Dominik Vodopivec
|partizanski
|neodvisni film. naročil [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije|ZZB NOB Slovenije]]. vesna za posebni dosežek
|-
|''[[Prekletstvo Valburge]]''
|2019
|[[Tomaž Gorkič]]
|[[Jurij Drevenšek]], [[Marko Mandić|Marko Mandič]], [[Saša Pavlin Stošić]], Niklas Kvarforth, [[Luka Cimprič]], Žiga Födransperg, [[Tanja Ribič]], [[Jonas Žnidaršič]], [[Katarina Stegnar]]
|grozljivka
|neodvisni film
|-
|''[[Zgodbe iz kostanjevih gozdov]]'' || 2019 || [[Gregor Božič]] || Massimo De Francovich, [[Giusi Merli]], Ivana Roščić, [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]], [[Anita Kravos]], [[Tomi Janežič]], [[Nejc Cijan Garlatti]], Nataša Keser, Dora Ciccone || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[93. podelitev oskarjev|93. podelitvi oskarjev]], [[Festival slovenskega filma|vesna za najboljši slovenski film]].
|-
|''[[Zgodovina ljubezni]]'' || 2019 || [[Sonja Prosenc]] || [[Doroteja Nadrah]], [[Kristoffer Joner]], [[Matej Zemljič]] || drama || [[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[92. podelitev oskarjev|92. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Ne pozabi dihati]]''
|2020
|[[Martin Turk]]
|Matija Valant, Tine Ugrin, Klara Kuk
|drama mladinski
|vesna za najboljši igrani celovečerni film
|-
|''[[Polsestra (film)|Polsestra]]''
|2020
|[[Damjan Kozole]]
|[[Urša Menart]], [[Liza Marijina]], [[Jurij Drevenšek]]
|drama
|
|-
|''[[Vsi proti vsem]]''
|2020
|[[Andrej Košak]]
|[[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], [[Silva Čušin]], [[Aleksandra Balmazović]], [[Iva Krajnc Bagola]], Blagoj Veselinov, [[Valter Dragan]], [[Peter Musevski]], [[Rok Vihar]]
|kriminalni triler
|
|-
|''[[Sanremo (film)|Sanremo]]''
|2020
|[[Miroslav Mandić]]
|[[Sandi Pavlin]], [[Silva Čušin]], [[Boris Cavazza]], [[Mojca Funkl]], [[Barbara Cerar]], [[Lara Komar]], [[Barbara Vidovič]], [[Vladimir Jurc]], [[Safet Mujčić]]
|drama
|[[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[94. podelitev oskarjev|94. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Divja Slovenija]]''
|2021
|[[Matej Vranič]]
|/
|naravoslovni dokumentarni
|
|-
|''[[Nekoč so bili ljudje]]''
|2021
|[[Goran Vojnović]]
|[[Francesco Borchi]], [[Moamer Kasumović]], [[Maruša Majer]], [[Jaka Jakopič]], [[Emir Hadžihafizbegović]]
|drama
|
|-
|''[[Orkester (film)|Orkester]]''
|2021
|[[Matevž Luzar]]
|[[Gregor Zorc]], [[Gregor Čušin]], [[Jernej Kogovšek]], [[Lovro Lezič]], [[Gaber K. Trseglav]], [[Maria Hofstätter]]
|komična drama
|[[Seznam slovenskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|Slovenski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]] na [[95. podelitev oskarjev|95. podelitvi oskarjev]].
|-
|''[[Babičino seksualno življenje]]''
|2021
|[[Urška Djukić]]
|[[Doroteja Nadrah]], [[Jure Henigman]], [[Mara Vilar]], [[Božena Zabret]], [[Bojana Ciglič]]
|kratki animirano-dokumentarni film 
|[[Evropska filmska nagrada]] za najboljši kratki film, cezar za najboljši animirani kratki film. Po knjigi [[Ogenj, rit in kače niso za igrače]] [[Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]].
|-
|''[[Inventura (film, 2022)|Inventura]]''
|2022
|[[Darko Sinko]]
|[[Radoš Bolčina]], [[Mirel Knez]], [[Dejan Spasić]], [[Renato Jenček]], [[Mojca Partljič]], [[Saša Tabaković]]
|komična drama
|
|-
|''[[Kapa (film, 2022)|Kapa]]''
|2022
|Slobodan Maksimovič
|Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štúr
|družinski drama
|
|-
|[[Prasica, slabšalni izraz za žensko|''Prasica, slabšalni izraz za žensko'']]
|2022
|[[Tijana Zinajić]]
|[[Liza Marijina]], [[Tosja Flaker Berce]], [[Anuša Kodelja]], [[Jure Henigman]]
|drama
|vesna za najboljši celovečerni film, vesna za najboljši film po izboru občinstva
|-
|''[[Gajin svet 2]]''
|2022
|[[Peter Bratuša]]
|Uma Štader, Neža Smolinsky, Enej Černe Berčič, [[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]], [[Jurij Zrnec]], [[Bojan Emeršič]], [[Ajda Smrekar]]
|komična mladinska kriminalna drama
|
|-
|''[[Pr' Hostar 2‰]]'' 
|2022
| [[Luka Marčetič]]
| [[Goran Hrvaćanin]], Mario Ćulibrk, Dejan Krupić, [[Luka Marčetič]]
| komedija
|
|-
|''[[Dedek gre na jug]]'' 
|2023
| [[Vinci Vogue Anžlovar]]
| [[Boris Cavazza]], [[Vlado Novak (igralec)|Vlado Novak]], Zala Djurić, [[Maruša Majer]], Goran Navojec, Senko Velinov, Jasna Diklić, [[Primož Pirnat]]
| komedija
|
|-
|''[[Nekaj sladkega]]'' 
|2023
| [[Tin Vodopivec]]
| Saško Kocev, Jelena Jovanova, [[Ula Furlan]], [[Tina Gorenjak]], [[Nik Škrlec]], [[Sašo Đukić]], [[Ranko Babić]], Tin Vodopivec
| romantična komedija
|
|-
|''[[Šepet metulja]]'' 
|2023
| [[Alen Pavšar]]
|Ali Ogrizek, Mitja Ritlop, Ana Praznik, Lara Kolar, Elyes Samba, [[Branko Završan]], Urška Majcen, Tarik Rashid
|mladinska drama
| 
|-
|''[[Vzornik (film)|Vzornik]]'' 
|2023
| [[Nejc Gazvoda]]
|France Mandić, [[Mojca Funkl]], [[Jure Henigman]], [[Vesna Pernarčič]], Klara Kuk, [[Luka Cimprič]], [[Matej Puc]]
|drama
| 
|-
|''[[Kaj pa Ester?]]'' 
|2023
| [[Tosja Flaker Brence]]
|Katja Predan, [[Bojan Cvjetićanin]], Diana Kolenc, Veronika Železnik, Suzana Krevh, Mila Peršin, [[Nina Valič]], [[Miha Hočevar]]
|mladinska romantična komedija
| 
|-
|''Odrešitev za začetnike''
|2024
| Sonja Prosenc
|Marko Mandić, Aliocha Schneider, Katarina Stegnar 
|drama, komedija
|-
|''Gajin svet 3''
|2026
| [[Peter Bratuša]]
|Uma Štader, Neža Smolinsky, Enej Černe Berčič, [[Sebastijan Cavazza|Sebastian Cavazza]], [[Jurij Zrnec]], [[Jernej Kogovšek]], [[Ajda Smrekar]]
|komična mladinska kriminalna drama
|
|-
|''Dekle noči''
|2026
| [[Luka Marčetič]]
|Urban Kuntarič, Lara Wolf, Rok Roudi, Nejc Jezernik, [[Marko Mandić]], Doroteja Nadrah
|komedija
|
|-
|''Vse, kar je narobe s tabo''
|2026
| [[Urša Menart]]
|Anuša Kodelja, Klara Kuk&lt;br&gt;''preostala zasedba še neznana''
|drama
|
|-
|''Izgubljeni sin''
|2026
| [[Darko Štante]]
|[[Jure Henigman]], Nejc Cijan Garlatti, [[Igor Samobor]], Lara Maria Vouk, Tamara Avguštin, Goran Bogdan, [[Nika Rozman]], Svit Šturbej
|drama
|
|-
|''Birma''
|2026
| [[Darko Sinko]]
|Martin Kelc, Leo Stopajnik, Petra Hajdinjak, Ajda Mihajlović, Tai Fištravec, [[Timon Šturbej]], [[Vojko Belšak]], [[Maruša Majer]]
|drama
|
|-
|''Tiha milost''
|2026
| [[Martin Turk (filmski režiser)|Martin Turk]]
|[[Lara Komar]], [[Lučka Počkaj]], Fulvio Falzarano, Nejc Cijan Garlatti, [[Vesna Jevnikar]], [[Mirjam Korbar]], Alenka Nika Pirjevec, Francesco Borchi
|psihološka drama
|
|-
|''Hotel Alkohol''
|2026
| [[Jan Cvitkovič]]
|[[Gregor Baković]], Medea Novak, Drago Milinović, [[Mojca Fatur]], [[Ivo Barišič]], Irena Kovačević, [[Timon Šturbej]], [[Ludvik Bagari]], [[Primož Pirnat]], [[Nataša Burger]]
|drama, komedija
|
|-
|''20 metrov''
|2026
| [[Damjan Kozole]]
|Maja Izetbegović, Goran Bogdan, Kim Radovac, Ajda Opara, [[Saša Tabaković]], [[Nina Valič]], Valter Dragan
|kriminalna drama, triler
|
|-
|''En mesec''
|2026
| [[Janez Burger]]
|Maks Dakskobler, [[Nataša Barbara Gračner]], [[Klemen Janežič]], Suzana Krevh, Jara Sofija Ostan, [[Vesna Slapar]], [[Timon Šturbej]], [[Vladimir Vlaškalić]], [[Jurij Zrnec]]
|intimna drama
|
|-
|''Zverine''
|2026
| [[Maja Križnik]]
|[[Nika Rozman]], [[Jana Zupančič]], [[Janja Majzelj]], Goran Marković, Dejan Spasić, Isabel Gradišnik, Julijan Cvet, [[Marijana Brecelj]], [[Ivo Ban]], [[Timon Šturbej]]
|družinska drama
|
|-
|''Mila/Marina''
|2026
| [[Andrina Mračnikar]]
|Doroteja Nadrah, Oskar Haag, [[Marko Mandić]], Petja Labović, Leon Lučev, Edita Malovčić
|zgodovinska drama
|
|-
|''Tartuferije''
|2026
| [[Igor Šterk]]
|Frano Lasić, [[Gregor Baković]], [[Jana Zupančič]], [[Silva Čušin]], [[Janez Škof]], Lara Wolf, Klemen Kovačič, Anita Kravos, [[Sebastijan Cavazza]], [[Primož Pirnat]], [[Arne Hodalič]]
|črna komedija
|
|-
|}

== Druga produkcija ==

Drugi filmi, delno ali posredno, a bistveno povezani s slovensko filmsko produkcijo.

* ''[[Deveti krog]]'' - jugoslovanska produkcija, režiser [[France Štiglic]] - [[Seznam jugoslovanskih kandidatov za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film|jugoslovanski kandidat za nominacijo za oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film]], sprejeta nominacija na [[33. podelitev oskarjev|33. podelitvi oskarjev]].&lt;ref name=&quot;Oscars1961&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/oscars/ceremonies/1961 |title=The 33rd Academy Awards (1961) Nominees and Winners |accessdate=2011-10-29|work=oscars.org}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' (''Ničija zemlja'', 2001) - bosansko-slovensko-italijansko-francosko-belgijsko-britanska koprodukcija - [[oskar za najboljši tujejezični film]] na [[74. podelitev oskarjev|74. podelitvi oskarjev]].
* ''[[Svet je velik in rešitev se skriva za vogalom]]'' (''Svet e goljam i spasenie debne otvsjakade'', 2008) - bolgarsko-slovensko-nemško-madžarska koprodukcija.
* ''[[Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan]]'' (''The Chronicles of Narnia: Prince Caspian'', 2008) - več pomembnih prizorov je bilo posnetih na lokaciji ob [[Soča|Soči]] blizu [[Bovec|Bovca]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.telegraph.co.uk/travel/artsandculture/2185923/The-Chronicles-of-Narnia-Prince-Caspian-film-sets-where-myth-and-reality-collide.html |author=Campbell, Fiona |title=The Chronicles of Narnia: Prince Caspian - film sets where myth and reality collide |date=2008-06-24 |work=The Telegraph |accessdate=2011-02-22}}&lt;/ref&gt;
* ''[[Mož, ki ni mogel molčati]]'' (''Čovjek koji nije mogao šutjeti'', 2024) - francosko-hrvaško-slovensko-bolgarska koprodukcija, sprejeta nominacija na [[97. podelitev oskarjev|97. podelitvi oskarjev]].

== Sklici ==

{{sklici|2}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |first=Silvan |last=Furlan |display-authors=etal |year=1994 |title=Filmografija slovenskih celovečernih filmov |publisher=[[Slovenski gledališki in filmski muzej]] |isbn= |cobiss=38635520 |pages=|location=Ljubljana}}
* {{navedi knjigo |author= |year=2011 |title=Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931—2010 |url=http://www.bukla.si/upload/book_media/5483/5485/5667.pdf |publisher=[[UMco]] in [[Slovenska kinoteka]] |isbn= |cobiss=255395072 |pages= |access-date=2016-08-26 |archive-date=2013-10-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131019192413/http://www.bukla.si/upload/book_media/5483/5485/5667.pdf |url-status=dead }}
*[https://www.bukla.si/doc/product/slovenski-film-20.pdf Marcel Štefančič, jr. SLOVENSKI FILM 2.0 Kritična enciklopedija slovenskega celovečernega filma 1991–2016] (kazalo). ''bukla.si''

== Glej tudi ==

* [[Seznam filmov]]
* [[Seznam slovenskih TV nadaljevank]]
* [[SI-FI Klasika]]

== Zunanje povezave ==
* [https://bsf.si/sl/ Baza slovenskih filmov] (Filmoteka in Slovenski filmski center)
* [http://issuu.com/predpremiera/docs/filmografija_slovenskih_celovecernih_filmov_isuu Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-2010]. ''issuu.com''
*[https://web.archive.org/web/19990208013137/http://www.film-sklad.si/ Filmski sklad RS] (arhivirano 8. feb. 1999)

{{Slovenija}}

[[Kategorija:Seznami slovenskih filmov|*]]
[[Kategorija:Slovenski film]]</text>
      <sha1>egtfppt8dp5ow7456mx9kuxc1fulli0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>26572</id>
    <revision>
      <id>6721617</id>
      <parentid>6541299</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:04:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zunanje povezave */ kat</comment>
      <origin>6721617</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17578" sha1="g2t1l4r2vj8dfo9muk4i2dmuhedcb5r" xml:space="preserve">{{Infobox UN
| name = Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
| image = Flag of UNESCO.svg
| caption = Unescova zastava
| type = agencija znotraj [[Organizacija združenih narodov|OZN]]
| acronyms = UNESCO, Unesco
| head = ''generalni direktor Unesca''&lt;br /&gt;
: [[Audrey Azoulay]]
: {{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]
| status = aktiven
| established = 16. 11. 1945
| website = [http://www.unesco.org/ www.unesco.org]
}}

'''Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro''' (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: ''United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation'') je specializirana [[agencija]] znotraj [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]], ki je bila ustanovljena 16. novembra 1945. Glavni cilj [[organizacija|organizacije]], naveden v prvem členu njene [[ustava|ustave]], je prispevati k [[mir (družbeno stanje)|miru]] in [[varnost]]i s sodelovanjem [[država|držav]] na področjih [[izobraževanje|izobraževanja]], [[znanost]]i in [[kultura|kulture]] z namenom poglobiti splošno spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih pravic in osnovnih svoboščin.

V UNESCO je včlanjenih 192 držav. [[Slovenija]] je članica od leta 1992. Sedež organizacije je v [[Pariz]]u ([[Francija]]), prek 50 pisarn ter več inštitutov in centrov pa ima organizacija tudi po svetu, med njimi od leta 1980 tudi [[Mednarodni center za kemijske študije]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. UNESCO sledi svojim ciljem skozi pet programskih sektorjev, ki zajemajo področja [[izobraževanje|izobraževanja]], [[naravoslovje|naravoslovja]], [[družboslovje|družboslovja]] in [[humanistika|humanistike]], [[kultura|kulture]] ter [[komunikacija|komunikacije]] in [[informiranje|informiranja]]. Projekti, ki jih podpira UNESCO, vključujejo programe za povečevanje [[pismenost]]i, tehnične programe, programe za usposabljanje učiteljev, mednarodne znanstvene programe, regionalne in kulturnozgodovinske projekte, promocijo kulturne raznolikosti ter sporazume o mednarodnem sodelovanju za zavarovanje svetovne [[kulturna dediščina|kulturne]] in [[naravna dediščina|naravne dediščine]] ter varovanje [[človekove pravice|človekovih pravic]].

== Zgodovina in razvoj organizacije ==

Ideja o organizaciji, ki bi se ukvarjala z izobraževanjem po svetu, se je pojavila že po prvi svetovni vojni, in sicer v [[Društvo narodov|Društvu narodov]], ki je imelo za to področje imenovan Odbor za intelektualno sodelovanje (angleško: International Committee of Intellectual Co-operation). Tako kot je bilo [[Društvo narodov]] predhodnik [[Organizacija združenih narodov|OZN]], je bil tudi ta odbor predhodnik Unesca. 

Unesco je bil ustanovljen 16. novembra 1945. Predstavniki 37-ih držav, ki so bili prisotni na ustanovni konferenci, se je od vsega začetka strinjalo, da je izobrazba pomembna in tudi zato je bilo že na ustanovnem srečanju rečeno, da mora ta nova organizacija vzpostaviti »intelektualno in moralno solidarnost človeštva«. Na konferenci je bila podpisana [[ustava]] organizacije, ki je začela veljati skoraj leto zatem, bolj natančno 4. novembra 1946, do takrat pa jo je ratificiralo že 20 držav. 

Na začetku delovanja je bil Unesco nastanjen v centru [[Pariz]]a v bivšem hotelu z imenom Majestic. Leta 1958 se je Unesco preselil v svoj stalni sedež v Parizu na Place de Fontenoy, sestavljen iz štirih poslopij, ki so jih projektirali trije arhitekti iz različnih držav in katerih gradnjo je nadzoroval mednarodni komite. Izmed poslopij je najbolj znano največje, ki se zaradi značilne oblike imenuje Y oziroma tri-kraka zvezda. Med poslopji in v njih se nahajajo različna umetniška dela tako znanih kot tudi manj znanih umetnikov, med drugimi umetnijami so tudi slika [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]] in umetniški deli [[Joan Miró|Joana Miroja]]. 

Leta 1972 je bila sprejeta [[Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine]], do prvih vnosov na [[unescova svetovna dediščina|seznam svetovne dediščine]] pa pride šest let kasneje. 

V letih 1984−1985 zaradi nestrinjanja z organizacijo in določenimi ukrepi iz Unesca izstopijo [[Združene države Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Singapur]], zaradi česar organizacija doživi finančno krizo. V tem obdobju se začnejo v Unescu izvajati nekatere reforme, ki so poskušale bolje urediti organizacijo dela in zmanjšati število zaposlenih, saj je bilo Unescu mnogokrat očitano, da izvaja preveč birokracije. [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] k Unescu zopet pristopi leta 1997, [[Združene države Amerike|Združene države]] pa šele 2003. 

Unesco je do danes sprejel 192 članic. Republika [[Slovenija]] je bila sprejeta 27. maja 1992 kot 167. članica. 

== Države članice ==

Ob ustanovitvi Unesca se je v organizacijo včlanilo 37 držav. Število držav članic Unesca je nato hitro naraščalo, danes pa jih je že 192. V obdobju od ustanovitve do danes je izstopilo 10 držav, a se do sedaj le ena ni ponovno vključila, in sicer [[Singapur]]. Med pomembnejšimi državami, ki so izstopile iz Unesca so [[Združene države Amerike]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] in [[Republika Južna Afrika|Južnoafriška republika]]. Poleg polnopravnih članic pa je v Unesco vključenih še 6 pridruženih članic. 

180 držav članic ima v Unescu svoja stalna predstavništva, ki jih vodijo stalni predstavniki s statusom ambasadorjev. Stalna predstavništva služijo predvsem v posvetovalne namene, še posebej ko se zadeve tičejo države ali območja, iz katerega prihajajo oziroma katerega zastopajo. 

Pridružene članice so samoupravna območja, ki pa niso odgovorna za urejanje zunanjih zadev, saj te urejajo države, pod katera ta območja spadajo (npr. [[Aruba]] spada pod [[Nizozemska|Kraljevino Nizozemsko]]). Pridružene članice Unesca nimajo pravice do glasovanja, smejo pa se udeleževati vseh rednih in izrednih generalnih konferenc in na njih tudi sodelovati, biti članice odborov in komisij ter so upravičene do prejemanja vseh dokumentov in poročil, ki jih dobijo tudi države članice. 

Ustava Unesca določa, da morajo države članice ustanoviti nacionalne komisije ali nacionalne kooperativne odbore, ki skrbijo za povezavo med organizacijo, vladami držav članic in nevladnimi organizacijami ter njihovimi vladnimi in nevladnimi telesi.

Unesco sodeluje tudi s [[parlament]]i vseh držav članic. 

=== Unesco in Slovenija ===

[[Slovenija]] je k Unescu pristopila 27. maja 1992 kot 167. članica. 

Slovenija je ustanovila nacionalno komisijo, ki se uradno imenuje Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in deluje znotraj Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, vodi pa ga Marjutka Hafner, ki je tudi generalna sekretarka komisije. 

Slovenija ima tudi stalno predstavništvo pri Unescu, ki se v angleščini imenuje ''Permanent Delegation of the Republic of Slovenia to UNESCO''. Stalno predstavništvo deluje v sklopu [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Franciji|slovenskega veleposlaništva v Parizu]]. Člani stalnega predstavništva so stalni predstavnik dr. Janez Šumrada, namestnica stalnega predstavnika Milena Šmit in ataše Suzana Crassard Marič. 

Slovenija je skupaj z Unescom leta 1980 v [[Ljubljana|Ljubljani]] ustanovila [[Mednarodni center za kemijske študije]], ki združuje več kot sto univerz, raziskovalnih institutov in razvojnih centrov s področja kemije.

== Upravna telesa Unesca ==
=== Generalna konferenca ===
Generalno konferenco Unesca sestavljajo delegacije držav članic Unesca. Vsaki državi pripada en glas. Generalna konferenca se sestaja na rednih sejah vsaki dve leti, po potrebi pa se lahko sestane tudi na izrednih sejah, kar pa se zgodi zelo poredko. Za delovne jezike Generalna konferenca Unesca uporablja [[arabščina|arabščino]], [[kitajščina|kitajščino]], [[angleščina|angleščino]], [[ruščina|ruščino]] in [[španščina|španščino]]. V vseh teh jezikih se izvaja [[simultano tolmačenje]] in vsi dokumenti, o katerih mora odločati generalna konferenca, so na razpolago v teh jezikih.

Nekatere izmed nalog generalne konference: 
* določitev politike in smernic delovanja Unesca ter odločanje o programih, ki jih predloži izvršilni odbor;
* sprejem predloga programa in proračuna za naslednji dve leti;
* svetovanje OZN o zadevah, ki se tičejo izobraževanja, znanosti in kulture;
* volitev članov Izvršilnega odbora Unesca;
* vsake štiri leta volitev generalnega direktorja Unesca, ki ga predlaga izvršilni odbor.

=== Izvršilni odbor ===
Izvršilni odbor vodi in upravlja Unesco in se sreča dvakrat letno. Sestavljen je iz 58-ih držav članic (ki se imenujejo kar člani) izvoljenih za štiriletni mandat. 

Njegovo delo in naloge se prepletajo z delom in nalogami Generalne konference Unesca, saj izvršilni odbor pripravi vse potrebno za generalno konferenco in poskrbi, da so vsi njeni procesi izpeljani pravilno, generalna konferenca pa izvoli njegove člane in mu na vsaki dve leti določi nove naloge. Odbor med drugim tudi predlaga kandidata za generalnega direktorja Unesca. Izvršilni odbor je tudi nekakšna Unescova »vez« z [[Organizacija združenih narodov|OZN]], ostalimi specializiranimi agencijami [[Organizacija združenih narodov|OZN]] in drugimi medvladnimi organizacijami. 

=== Sekretariat ===
Sekretariat Unesca je izvršilna veja v organizaciji.Ukvarja se predvsem z administracijo, notranjim nadzorom, obveščanjem javnosti, pripravo pogodb itd. 

Sestavljajo ga generalni direktor in okrog 2100 uradnikov iz 170-ih držav, katerih ena tretjina dela v 58-ih Unescovih uradih, ki se nahajajo na različnih koncih sveta. S temi pisarnami ter različnimi instituti in centri po vsem svetu želi Unesco preprečiti centralizacijo organizacije in povečati svojo učinkovitost. 

Sekretariat ima pet programskih sektorjev, ki se ukvarjajo s področji delovanja Unesca. To so izobraževanje, naravoslovne znanosti, družboslovne znanosti, kultura ter komunikacije in informacije. 

==== Generalni sekretarji UNESCO ====
# [[Julian Huxley]], Združeno kraljestvo (1946–1948)
# [[Jaime Torres Bodet]], [[Mehika]] (1948–1952)
# [[John W. Taylor]], ZDA ([[vršilec dolžnosti]] 1952–53)
# [[Luther Evans]], ZDA (1953–1958)
# [[Vittotino Veronese]], [[Italija]] (1958–1961)
# [[René Maheu]], [[Francija]] (1961–1974)
# [[Amadou-Mahtar M'Bow]], [[Senegal]] (1974–1987)
# [[Federico Mayor]], [[Španija]] (1987–1999)
# [[Koičiro Matsura]], [[Japonska]] (1999–2009)
# [[Irina Bokova]], [[Bolgarija]] (2009–2017)
# [[Audrey Azoulay]], [[Francija]] (2017–2025)
# [[Khaled Ahmed El-Enany Ali Ezz]] (2025–)

== Področja delovanja ==
=== Kultura ===
Unesco si prizadeva za čim večji prispevek k medkulturnemu dialogu in pluralizmu, ki temelji na spoštovanju medkulturnih razlik in ohranjanju skupne dediščine človeštva. Spodbuja tudi umetniško ustvarjanje, in sicer s praznovanjem raznih praznikov, ki se navezujejo na perečo družbeno problematiko (npr. 23. avgust je svetovni ''dan odprave suženjstva'') ali [[umetnost]] (npr. 21. marec je ''dan poezije''), najbolj pa je znano Unescovo prizadevanje v okviru podeljevanja nagrad umetnikom, znanstvenikom in rokodelcem (npr. ''nagrada obrtnikom'', ki je namenjena spodbujanju in odkrivanju talentov na področju obrtništva in rokodelstva). 

=== Svetovna dediščina ===
Unesco v okviru Centra za svetovno dediščino spodbuja države, da podpišejo [[Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine|Konvencijo o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine]] (World Heritage Convention), ki jo je Unesco sprejel v [[Pariz]]u leta 1972. Konvencija spodbuja države, da predlagajo lokalne znamenitosti, ki bi jih lahko uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine. Na seznamu je 830 znamenitosti, od tega jih je 644 s področja kulture, 162 naravnih in 24 mešanih znamenitosti, v vsega skupaj 138-ih državah. Unesco s spiskom pomaga promovirati naravno in kulturno dediščino v svetu ter obenem spodbuja ljudi k ohranjanju te dediščine. Potrebno je poudariti, da obveznosti varovanja in ohranjanja dediščine prevzemajo države, Unesco pa le nadzoruje izvajanje teh obveznosti. 

Unesco razlikuje med snovno in nesnovno dediščino. Pod pojmom snovne svetovne dediščine razumemo predmete, ohranjene ostanke predmetov, ostaline, arhitekturne posebnosti ter spomenike, ki pričajo o življenju nekoč in danes. Pojem nesnovne svetovne dediščine pa vključuje prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine (npr. ustna izročila, rituali ipd.). 

==== Svetovna dediščina v Sloveniji ====
* [[Škocjanske jame]]: vpisane v seznam svetovne naravne in kulturne dediščine 28. novembra 1986;&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/390]&lt;/ref&gt;
* [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp]]: vpisana 27. junija 2011&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1363]&lt;/ref&gt;
* [[Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija.]]: vpisana 30. junija 2012.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1313]&lt;/ref&gt;
* [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]]: vpisana leta 2007.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1133]&lt;/ref&gt; Spomenik se zdaj razteza čez 12 držav, poleg Ukrajine, Slovaške in Nemčije še Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Romunija, Slovenija in Španija. V Sloveniji sta vključena gozd Ždrocle na Snežniku in kočevski pragozd Krokar.
* [[Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka]]: vpisana 28. julija 2021.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1643]&lt;/ref&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:SkocjanskeJame.jpg|Škocjanske jame
Slika:Šelštev, Idrija.jpg|[[Antonijev rov]]. Vhod v rudnik [[živo srebro|živega srebra]] v [[Idrija|Idriji]]
File:Ždrocle03.jpg|Ždrolce
File:Ljubljana marsh - W.jpg|Ljubljansko barje
File:Ljubljana - Tromostovje (48749657067).jpg|Tromostovje v Ljubljani
&lt;/gallery&gt;

=== Izobraževanje ===
Unesco si prizadeva, da bi bil vsakdo deležen osnovne izobrazbe, pri čemer poseben poudarek namenja izobraževanju o virusu HIV in preventivnih ukrepih zoper Aids v Afriki. Eno izmed prizadevanj Unesca je tudi, da bi vsi ljudje na svetu poleg osnovne izobrazbe prejeli tudi izobrazbo druge stopnje.

Unesco s svojim gibanjem EFA (iz angleščine: ''Education for all'') spodbuja in omogoča izobraževanja mladostnikov in otrok.

Z iniciativo LIFE (iz angleščine: ''Literacy Initiative for Empowerment'') poskuša Unesco v letih 2005-2015 znižati stopnjo nepismenosti v 34-ih deželah z več kot 10 milijoni prebivalcev, kjer je stopnja nepismenosti še vedno 50 odstotna. Ciljna skupina so predvsem ženske.

EDUCAIDS je Unescova iniciativa, s katero želi Unesco širiti vedenje o Aidsu in poznavanje posledic te bolezni. 

=== Naravoslovne znanosti ===
Organizacija pomaga državam v razvoju na področju znanosti, tehnike in tehnologije.Ukvarja se predvsem z ohranjanjem ekosistemov, kot so morja in sladke vode, pa s pripravljenostjo na katastrofe in razvojem v smeri obnovljivih energijskih virov. V najširšem smislu pa si Unesco v okviru naravoslovnih znanosti prizadeva za mir, napredek v znanosti in vsesplošen družbeni razvoj. Veliko pozornosti posveča tudi ohranjanju čiste pitne vode, ki je ključnega pomena za življenje na Zemlji. 

=== Družboslovne znanosti ===
Unesco je aktiven na različnih družboslovnih področjih: [[etika]], [[človekove pravice]], [[šport]] in [[filozofija]]. 
Unesco je v področje znanosti vpeljal etiko in pričel razmišljati o moralno (ne)spornih znanstvenih dosežkih in postopkih.
V okviru človekovih pravic se Unesco bojuje proti [[rasizem|rasizmu]], [[ksenofobija|ksenofobiji]] in drugim oblikam [[nestrpnost]]i, bojuje se za vrednote demokracije, mir, varnost, [[enakost spolov]] in človekove pravice. V okviru prizadevanj za enakost spolov in za mir na svetu je Unesco tudi eden izmed glavnih pobudnikov športnih prireditev in tekmovanj. Unesco podpira tudi filozofsko razmišljanje, ki lahko pripomore k boljši družbi.

=== Komunikacije in informacije ===
Unesco si prizadeva za prost pretok idej v besedi in sliki, za prost dostop do informacij in znanja, pri čemer je poudarek na svobodi govora in tiska ter razvijanju komunikacije, ki jo lahko uporabimo v znanosti, izobraževanju in kulturi. Medijem poskuša zagotavljati neodvisnost in podpira pluralizem, ki ga razume kot temelj demokracije. V okviru razvoja medijev Unesco spodbuja tudi izobraževanje žensk kot novinark zlasti v tretjem svetu.

== Spominske medalje ==

Od leta 1966 Unesco izdaja posebne spominske medalje oziroma kovance, in sicer v dveh sklopih:
* svetovna dediščina;
* obletnice, osebe in zgodovinski dogodki.

==Glej tudi==
* [[Unescova svetovna dediščina]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.unesco.si/ Slovenska nacionalna komisija za UNESCO] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090516191448/http://www.unesco.si/ |date=2009-05-16 }} {{ikona sl}}
* [http://www.unesco.org/ Uradno spletišče UNESCO] {{en}}


[[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]]
[[Kategorija:UNESCO|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1945]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g2t1l4r2vj8dfo9muk4i2dmuhedcb5r</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>37393</id>
    <revision>
      <id>6721501</id>
      <parentid>6721053</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:11:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6721501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37805" sha1="5ocgto63fzmmrcxf53gx4iy6spynj6e" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''.


{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] –  [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar –  [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] 

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Bellini]] –[[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] –  [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] –  [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay''

== C ==
[[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] –  [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp;[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc)

== F ==
[[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&amp;Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&amp;Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – &lt;small&gt;Miha &amp; Manu Hvala&lt;/small&gt; – [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce –  [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] 

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] –  [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] –  [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''&quot;Dr.Evil&quot;'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] –  [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]]  – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko&gt;&gt;Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] –﻿ [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&amp;Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] –  [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-&quot;Jenki&quot;'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] –  [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat &amp; Jose|''Jose'']]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' –  [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (&amp; Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] –  [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &amp;[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' –  [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]]

== S ==
[[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&amp;[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]=&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] –  [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? 

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Nina Vodušek]]=[[Nina Donelli]] – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Y ==
[[Irena Yebuah Tiran]]?

== Z ==
[[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković''

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>5ocgto63fzmmrcxf53gx4iy6spynj6e</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721504</id>
      <parentid>6721501</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:14:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* V */</comment>
      <origin>6721504</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37848" sha1="5noo968w3phoe70z9v7q0h37lokhvra" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''.


{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] –  [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar –  [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] 

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Bellini]] –[[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] –  [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] –  [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay''

== C ==
[[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] –  [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp;[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc)

== F ==
[[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&amp;Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&amp;Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – &lt;small&gt;Miha &amp; Manu Hvala&lt;/small&gt; – [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce –  [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] 

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] –  [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] –  [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''&quot;Dr.Evil&quot;'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] –  [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]]  – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko&gt;&gt;Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] –﻿ [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&amp;Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] –  [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-&quot;Jenki&quot;'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] –  [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat &amp; Jose|''Jose'']]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' –  [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (&amp; Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] –  [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &amp;[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' –  [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]]

== S ==
[[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&amp;[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]=&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] –  [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? 

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Bellini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Y ==
[[Irena Yebuah Tiran]]?

== Z ==
[[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković''

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>5noo968w3phoe70z9v7q0h37lokhvra</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721505</id>
      <parentid>6721504</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:16:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6721505</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37870" sha1="h5y1cr8fidsycxe4i25643f7515mlh4" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''.


{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] –  [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar –  [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] 

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Bellini]] (=''Anja Vodošek'') – [[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] –  [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] –  [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay''

== C ==
[[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] –  [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp;[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc)

== F ==
[[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&amp;Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&amp;Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – &lt;small&gt;Miha &amp; Manu Hvala&lt;/small&gt; – [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce –  [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] 

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] –  [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] –  [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''&quot;Dr.Evil&quot;'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] –  [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]]  – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko&gt;&gt;Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] –﻿ [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&amp;Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] –  [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-&quot;Jenki&quot;'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] –  [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat &amp; Jose|''Jose'']]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' –  [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (&amp; Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] –  [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &amp;[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' –  [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]]

== S ==
[[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&amp;[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]=&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] –  [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? 

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Bellini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Y ==
[[Irena Yebuah Tiran]]?

== Z ==
[[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković''

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>h5y1cr8fidsycxe4i25643f7515mlh4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721576</id>
      <parentid>6721505</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:06:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* B */</comment>
      <origin>6721576</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="37868" sha1="dxodzop4v4l9d9uw4j287cmpys7to7a" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pevec|pevcev]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]]'''.


{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{compactTOC2}}

== A ==
[[Tadeja Abram]] – [[Rok Ahačevčič]] – [[Marija Ahačič Pollak]] – [[Tomaž Ahačič]]''=Fogl'' – Ajda (''Podgornik Valič'') – [[Katja Ajster]]''=Kataya'' – [[Tia Alfirev]] – [[Ali En]]=''Ali Džafić'' – [[Matej Alič]]-''Matt'' – [[Primož Alič]] – [[Vanja Alič]] – [[Julija Aljaž]]''=July Jones'' – [[Alya]]''=Alja Omladič'' – [[David Amaro]]''=D. Dekić'' – [[Amaya]]= ''Maja Keuc'' – [[Berta Ambrož]] – [[Anabel (pevka)|Anabel]]''=Ana Teržan'' – [[Gregor Andolšek]] – [[Peter Andrej]] – [[Anette]]''=Anja Bukovec'' – [[Anja Istenič|Anja]] – [[Anjuta]] – [[Anna]]=''Ana Grdadolnik'' – [[Annia]]''-Anja Ruperčič –'' Annie =? – [[Oliver Antauer]] – [[Borut Antončič]]''=Bort Ross'' – [[Anu]]=? – [[Joliette Anžlovar]] –  [[April (pevka)|April]]''=Špela Papež'' – [[Anika Arh]]-''Kani'' ''–'' [[Majda Arh]] – [[Karli Arhar]]''=Charlie'' – Primož Arhar –  [[Astrid Ana Kljun|Astrid]] (''Ana Kljun'') – [[Miklavž 'Miki' Ašič]] – [[Sandra Auer]] – [[Damir Avdić]] – [[Simon Avsec]] – [[Meri Avsenak Pogačnik]] – [[Monika Avsenik]] – [[Aynee]]=''Simona Černetič'' – [[Bojan Ažman]] 

== B ==
[[Esad Babačić]] – [[Jože Babič]] – [[Matic Babič]] – [[Ludvik Bagari]] – [[Metka Bahlen Okoli]] – [[Martina Bajc]] – [[Urška Baković]] – [[Dominik Bagola]]-[[Balladero]] – [[Stane Bakan]] – [[Miha Balažič]] – [[Matevž Banko]] – [[Metod Banko]] – [[Ivek Baranja]] – [[Andrej Barbič]]''=KRT'' – [[Darko Barbič]]=[[Dare Acoustic]] – [[Mario Barišič]] – [[Nada Barle]] – [[Lea Bartha]] Pesek – [[Aleš Bartol]]''=Bart'' – [[Jan Baruca]]''=Yan Baray'' – [[Lara Baruca]] – [[Luka Basi]] (''=Matej Prikeržnik'') – [[Anja Baš]] – [[Nina Bauman]] – [[Boris Bele]] – [[Anja Belini]] (=''Anja Vodošek'') – [[Jana Beltran]] – [[Maks Bembič]] – [[Zoran Benčič]] – [[Boris Benko]] – [[Grega Benko]] – [[Simona Benko]] – [[Mirjam Beranek]] – [[Sonja Berce]] – [[Marko Berčič]] – [[Bereka]]''=Rebeka'' ''Bogataj'' – [[Nina Berger]] – [[Manca Berlec]] – [[Vili Bertok]] – [[Klemen Berus]] – [[Davorin Bešvir]] – [[Eva Beus]] Poje – ([[Grega Bevc Haš]]) – [[Gregor Bezenšek ml.|Gregor Bezenšek]]''=SoulGreg'' – [[Ana Bezjak]] – [[Rado Bezjak]] ''–'' [[Biba &amp; Bibitas]] – [[Bilbi]] – [[Anton Birtič]] –  [[Brane Bitenc]] – [[Marko Bitenc]] – [[Lovro Bizjak]] – [[Lado Bizovičar]] – [[Helena Blagne]] – [[Tina Blazinšek]] – [[Mateja Blaznik]] – [[Miha Blažič - N'toko|Miha Blažič-N'toko]] – [[Andraj Blažon]] – [[Franjo Bobinac]] – [[Boco]] – [[Maša Bogataj]] (''Masharik'') – [[Mirna Bogdanović]] – [[Janez Bončina - Benč|Janez Bončina-Benč]] – [[Marko Boh]] – [[Voranc Boh]] – [[Rok Bohte]] – [[Borja Bolčina]] – [[Martin Bolka]]''=Čiw'' – [[Marjan Bone]] – [[Tomaž Boškin]] - [[Rusmir Bošnjak]]''=Rus'' '''–''' [[Andrej Boštjančič]] – [[bratje Boštjančič]] – [[Eva Boto]] – [[Davor Božič]] – [[Nina Božič]] – [[Pika Božič]] – [[Tjaša Božič]] – [[Igor Bračič]]''=Sadež'' – [[Eva Brajkovič]] – [[Nina Brasseur]] – [[Marko Bratuš]]''=Smaal Tokk'' – [[Jožica Brdnik]] – [[Marko Brecelj]] – [[Vasilij Brecelj]] – [[Manuela Brečko|Manuella Brečko]]-''Manu (Emanuela Hvala)'' – [[Uroš Bregar]]-''Brgo'' – [[Brendi]] – [[Goran Breščanski]]-''Gorc'' – [[Eva Breznikar]] – [[Saša Brezovšek]] – [[Klara Brglez Klasinc]] – [[Sara Briški Cirman]]''=Raiven'' – [[Imer Brizani|Imer Traja Brizani]] – [[Mate Brodar]]=Bro – [[Edi Bucovaz]] –  [[Leon Bučar]] – [[Rudi Bučar]] – [[Špela Buda]] – [[Laura Budal]] – [[Samo Budna]] – [[Neisha|Neža Buh-Neisha]] – [[Uroš Buh]] – [[Edi Bucovaz]] – [[Zvone Bukovec]] – [[Klemen Bunderla]] – [[Marjan Bunič]] – [[Nina Burger]] – [[Danijela Burjan]]-''Buryana'' – [[Maša But]] – [[Andrea Butković]] – [[Korado Buzetti|Korado Buzeti]] – [[Nina Bužanin Simčič]]''=Ninnay''

== C ==
[[Jasmina Cafnik]] - [[Canegatto]] ''([[Andraž Gartner]]) –'' [[Erik Carpani]] – [[Branko Caserman]] – [[Petra Ceglar]] – [[Alex Centa]] – [[Frenk Centa]] – [[Matija Cerar]] – [[Mija Cerar]] ''–'' [[Natalija Cerar]] – [[Špela Cesar]] – [[Veronika Cetin]] – [[Challe Salle]] (=''Saša'' ''Petrović'') – [[Cherie]] – [[Tjaša Cigut]] – [[Lina Cigler]] – [[Alenka Cilenšek]] – [[Zoran Cilenšek]] – [[Arni L. Cindrič]] – Claudia – [[Clemens]]=''Klemen Mramor'' – [[Boštjan Colarič]] – [[Kristijan Crnica]]''=Kikifly'' ''–'' [[Petra Crnjac]] – [[Zoran Crnković]] – [[Juš Cupar]]? – [[Jelka Cvetežar]] – [[Luka Cvetičanin]] – [[Bojan Cvjetičanin]]

== Č ==
[[Grega Čadež]] ''–'' [[Neža Čadež]] – [[Štefan Čamič]]''=Steffanio –'' [[Danilo Čampa]] – [[Katarina Čas]]''=K.A.T.'' – [[Sergej Čas]] – [[Anže Čater]] – [[Theo Čebron]] – [[Miro Čekeliš]] – [[Alenka Šmid - Čena|Čena]] – [[Ditka Čepin]] – [[Urška Čepin]] – [[Aleksandra Čermelj]] – [[Eva Černe]] – [[Klemen Černe]] – [[Rok Černe]] – [[Simona Černetič]]''=Aynee'' – [[Reno Čibej]] – [[Jože Činč]] – [[Kristin Čona]]''=Kristina Vrčon'' – [[Ana Čop]] – [[Zlatan Čordić|Zlatan Čordić-Zlatko]] – [[Jurij Egzi Čotar|Jurij &quot;Egzi&quot; Čotar]] – [[Katarina Čotar]] – [[Andreja Črešnar]] ''Pungaršek'' – [[Mič Čuček]] – [[6pack Čukur|Boštjan (=6-pack) Čukur]]

== D ==
[[Dadi Daz]]''=David Davidovič'' – [[Dalaj Eegol]] – [[Saša Danilov|Saša (Sasha Alexandra) Danilov]](a) – [[Dare Acoustic]] – Darka – [[Jernej Darovec]] – [[Saša Debeljak]] – [[Ingrid Debevec]] – David Dekić=''[[David Amaro]]'' – [[Alex Delfin]] – [[Ana Delin]] – [[Mladen Delin]] – [[Tomislav Demšer]] – [[Aleksandra Denda]] – [[Ledeni|(Ledeni) Denile]]  – [[Nelfi Depangher]] – [[Matevž Derenda]] – [[Nuša Derenda]] – [[Boštjan Dermol]] – ''Julija in Hana Dermol'' – [[Jernej Dermota]] – [[Igor Dernovšek]]? – [[Marjana Deržaj]] – [[Taja Devi]]''=Taja Penič Golavšek'' – [[Anžej Dežan]] – [[Ana Dežman]] – [[Diona Dim]]m – [[Nastja Dimnik|Nastja]] &amp;[[Sandra Dimnik]] – [[Jernej Dirnbek]] – [[Ditka Čepin|Ditka]] (''Čepin'') – [[Zlatko Dobrič]] – [[Zlatko Djogić]] – [[Meta Dobrajc]] – [[Dejan Dogaja]]''=Dejan Krajnc'' – [[Matic Dokler]] – [[Marko Doles]] – [[Janez Doltar]]? – [[Tomaž Domicelj]] – [[Nina Donelli]]''=Nina Vodušek'' – [[Dejan Došlo]] – [[Saša Dragaš]]''=Sasha Vrtnar'' – [[Kaja Draksler]] – [[Nuška Drašček]] – [[Rebeka Dremelj]] – [[Tatjana Dremelj]] – [[Maks Drobež]] –  [[Neža Drobnič]]-Bogataj – [[Jure Duh]] – [[Sašo Đukić]]

== E ==
[[Iztok Novak - Easy|Easy]] – [[Saša Einsiedler]] – [[Sebastjan Elersič]] – [[Alya Elouissi]] – [[Gorazd Elvič]] – [[Emkej]]''=Marko Kocjan'' – [[Nejc Erazem]] – [[Ines Erbus]] – [[Julijan Erič|Julijan]] &amp;[[Miha Erič]] – [[Rok Erjavec]] – [[Jure Erman - Piko|Jure Erman-Piko]] – [[Eva Marija]] (Puc)

== F ==
[[Melanija Fabčič]]''=Melée'' – [[Tjaša Fabjančič]] – [[Maja Fajdiga]] – [[Tjaša Fajdiga]] – [[Vili Fajdiga]] – [[Neca Falk]] – [[Aleš Farčnik]] – [[Katja Fašink]] – [[Tadeja Fatur]] – [[Sandra Feketija]] – [[Manca Fekonja]] – [[Melita Feldin]] – [[Artur Felicijan]] – [[Mitja Ferenc]] – [[Rok Ferengja]] – [[Erik Ferfolja]] – [[Mojca Ferle]] – [[Ana Ferme]] – [[Martina Feri]] – [[Robert Ficker]] – [[Danica Filiplič]] – [[Sanja Filipović-Čugura]]''=Sanja FC'' – [[Zorica Fingušt]] – [[Nataša Fink]] – [[Rok Fink]] – [[Luka Flegar]] – [[Iva Flisar]] – [[Edvin Fliser]] – [[Flora Ema Lotrič|Flora]] – [[Tinkara Fortuna]] (r. ''Zorec'') – [[Milan Fras]] – [[Ani Frece]] ''–'' [[Maša Frece Uranjek]] ''–'' [[Fredy Miler]] – [[Ljudmila Frelih]] – [[Simon Fugina]]''=Kühlschrank'' – [[Luka Furlan]] – [[Polona Furlan]] – [[Tulio Furlanič]]

== G ==
[[Boris Gaberšnik]] – [[Nastja Gabor]] – [[Barbara Gabrielle]] – [[Sonja Gabršček]] – [[Sašo Gačnik]]''=Svarogov'' – [[Tina Gačnik]]''=Tiana'' – [[Darja Gajšek]] – [[Klara Gajšek|Klara (&amp;Tita) Gajšek]] – [[Urška Gajšt]] – [[Aleš Gangl]] – [[Andraž Gartner]]''=Canegatto'' – [[Rudolf Gas]] (''[[Strnad]]'') – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper ''(Šantl'']]'')'' – [[Zlata Gašperšič]] – [[Blaž Gec]] – [[Darja Gajšek]] – [[Tea Gerlanc]] – [[Natka Geržina]] – [[Gal Gjurin]]''=Gal George'' – [[Severa Gjurin]] – [[Robert Glač|(Robert) Glač]] – [[Alenka Godec]] – [[Vesna Godler]] – [[Damijana Godnič]] – [[Gojmir Lešnjak - Gojc|Gojmir Lešnjak-Gojc]] – [[Damjana Golavšek]] – [[Taja Penič Golavšek|Taja Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Dejan Golob]] ''–'' [[Simon Gomilšek|Simon (&amp;Diana) Gomilšek]]''-Duo Platin –'' [[Tina Gorenjak]] – [[Tamara Goričanec]] – [[Mateja Gorjup]] – [[Špela Gorogranc]]''=Shana'' – [[Bor Gostiša]] – [[Alenka Gotar]] – [[Barbara Grabar]] – [[Daša Gradišek]] – [[Uroš Grahek]] – [[Štefica Grasselli]]''=Steffy'' – [[Ana Grdadolnik]]''=Anna'' – [[Alberto Gregorič]] – [[Marko Gregorič]] – [[Darko Grgič]]-''Dare'' - [[Roman Gril]] – [[Nina Grilc]] – [[Petra Grkman]] – [[Sanja Grohar]] – [[Tatjana Gros]] – [[Špela Grošelj]] – [[Mirko Grozny]] – [[Peter Gruden]] – [[Darjan Gržina]] – [[Andrej Guček]] – [[Mia Guček]] – [[Dorina Gujt]] – [[Miha Guštin|Miha Guštin-Gušti]]

== H ==
[[Katarina Habe]] – [[Ditka Haberl]] – [[Grega Habič]] – [[Primož Habič]] – [[Jani Hace]]? – [[Aleš Hadalin]] – [[Manuel Hahn]] – [[Senida Hajdarpašić]]''= Senidah'' – [[Jonatan Haller]] ''(Pereira)'' – [[Lucija Harum]] – [[Marko Hatlak]] – [[Žan Hauptman|(Žan) Hauptman]] – [[Dušan Hedl]] – [[Dare Hering]] – [[Klavdija Hercog]]=Claudia – [[Miha Hercog]] – [[Jaka Hliš]] – [[Eva Hočevar]] – [[Miško Hočevar]] – [[Sonja Hočevar]] – [[Urška Hočevar Čepin]] – [[Zala Hodnik]] – [[Domen Don Holc]] – [[Anika Horvat]] – [[Denis Horvat]] – [[Dušan Horvat]]''=Vajta'' – [[Mateja Horvat]]''=Moira'' – [[Samo Horvatič]] – [[Ivana Honsić]] – [[Mateja Horvat]]-''Moira'' – [[Tomaž Hostnik]] – [[Anja Hrastovšek]] – [[Eva Hren]] – [[Rebeka Hren Dragolič]] – [[Saša Hren]] – [[Andraž Hribar]] – [[Milan Hribar]] – [[Tjaša Hrobat Košir]] – [[Tjaša Hrovat Steklasa]] – [[Enzo Hrovatin]] – [[Dejvi Hrušovar|Tadej &quot;Dejvi&quot; Hrušovar]] – [[Lana Hrvatin]] – [[Nika Hrvatin]] – [[Nina Hudej]]''=Huda'' – [[Ines Hudnik]] – [[Ivan Hudnik]] – [[Alenka Husić]] – [[Janja Hvala]] – &lt;small&gt;Miha &amp; Manu Hvala&lt;/small&gt; – [[Janez Hvale]]?

== I ==
[[Aleksandra Ilijevski]] – [[Nadja Irgolič]] – [[Rafko Irgolič]] – [[Ramona Irgolič]] – [[Iris (pevka)|Iris (Ošlaj)]] – [[Anja Istenič]] – [[Samo Ivačič]] – ''[[Aleksej Ivačič Kolar]]''=PolarAce –  [[Slavko Ivančič]] – [[Jure Ivanušič]] – [[Peter Izlakar|Peter (Pero) Izlakar]] – [[Manca Izmajlova]] 

== J ==
Jacob (''Kapus'') – [[Jacuzzy Krall]] – [[Sara Jagrič]] – [[Urška Jakobčič]] – [[Mateja Jan]] – [[Gregor Jančič]]-''Moony'' – [[Iztok Jančič]] – [[Peter Januš]] – [[Nastja Janžekovič]] – [[Barbara Jarc]] – [[Goran Jarnevič]] – [[Petra Javor]] – [[Gašper Jazbec]] – [[Klara Jazbec]] – [[Majda Jazbec]] – [[Rudi Jazbec]] – [[Miha Jazbinšek]] – [[Žiga Jelar]] – [[Matjaž Jelen]] – ''Leila''=[[Aleksandra Jelić]] – [[Jan Jenko]] – [[Matic Jere]]''=Jerry'' – [[Matic Jereb]]''=Ozzy'' – [[Milan Jerkić]] – [[Hana Jerončič]]''=Lady Lotus'' – [[Špela Jezovšek]]-[[Stella]] – [[Aleksander Jež]] – [[Erik Jež]] – [[Jože Jež]] ''–'' [[Gaynor Johnson]] ''–'' [[July Jones]] (''Julija Aljaž'') – [[Vita Jordan]] ''–'' [[Murat &amp; Jose|Jose]] – [[Aleksandra Josić]] – [[Drago Jošar]] – [[Branko Jovanović Vunjak – Brendi|Branko Jovanović-Brendi]] – [[Klarisa Jovanović]] – [[Tomislav Jovanović - Tokac|Tomislav Jovanović-Tokac]] – Alino/[[Alina Juhart]] – [[Robert Jukič]]?– [[Jernej Jung]] – [[Nace Junkar]] – [[Tomo Jurak]] – [[Jadranka Juras]] – [[Bojan Jurjevčič]]-''Jurki'' – [[Beti Jurković]] – [[Anastazija Juvan]] – [[Valentin Južnič]]

== K ==
[[Lara Kadis]] – [[Tina Kadunc]]-''[[Tiana]]'' – [[Ana Kalan]]=?[[Ana Nuša Kalanj]] – [[Tatjana Kalin]] ''–'' [[Joži Kališnik]] – Kami (''Katja Mihelčič'') – [[Adrijana Kamnik]] – [[Milan Kamnik]] – [[Mojca Kamnik]] – [[Črt Kanoni]] – [[Jakob Kapus]]-''Jacob'' – [[Toni Kapušin]] – [[Jure Karas]]-''Slon'' – [[Šefik Kardumovič]]-''Šeki'' – [[Ana Karneža]] – [[KARYN]] – [[Polona Kasal]] – [[Urška Kastelic]] – [[Katarina Mala]] – [[Kataya]] – [[Dare Kaurič]] – [[Pavel Kavec]] – [[Aljoša Keber]] – [[Maja Keuc]]-[[Amaya]] – [[Beny Kic]] – [[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]''=Laetitia Pohl'' – [[Kikifly]]-''=Kristijan Crnica'' – [[Dragica Kladnik|Dragica Klad(e)nik]]-''Dada'' – [[Pia Kladnik]] –  [[Darja Klančar]]? – [[Robi Klančič]] – [[Klara Klasinc]] – [[Špela Kleinlercher]] – [[Klemen Klemen]] – [[Katja Klemenc]] – [[Sandra Klemm]]-[[Sendi]] – [[Tomaž Klepač]] – [[Aleš Klinar]] – [[Karmen Klinc]] – [[Astrid Ana Kljun]] – [[Domen Kljun]] – [[Zlatko Klun|Zlatko &quot;Zlati&quot; Klun]] – [[Eva Knefelc|Eva Knafelc]] – [[Slavka Knez]] – [[Sven Kneževič]] – [[Jakob Kobal]] – [[Janja Kobale]] – [[Jože Kobler]]−Dan – Sara Kobold – [[Gregor Kocijančič]] (''Gregij Felis Catus; Tsujigiri'') – Marko Kocjan=[[Emkej]] – [[Danilo Kocjančič]] – [[Urban Koder]] – [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] – [[Irena Kohont]] – [[Boris Kokalj]] – [[Franci Kokalj]] – [[Aljaž Kolar]] –  [[Sandi Kolenc]]''=Koli'' – [[Alenka Kolman]] Polanec – [[Natalija Kolšek]] – [[Martin Koncilja]] – [[Matjaž Končan]] – [[Martina Konestabo]] – [[Mišo Kontrec|Mišo (in Dominik) Kontrec]] – [[Boris Kopitar]] – [[Sašo Koprivec]] – [[Žan Koprivec Perjet]] – [[Jure Kopušar]] – [[Kevin Koradin]] – [[Korado Buzetti|Korado (Buzeti)]] – [[Goran Koražija]] – [[Franc Korbar]] – [[Magda Korbar-Koren]] – [[Braco Koren]] – [[Franc Koren]] – [[Katja Koren (pevka)|Katja Koren]] – [[Tim Kores|Tim Kores-Kori]] – [[Matic Koritnik]] – [[Rezika Koritnik]]? – [[Urban Koritnik]] – [[Boštjan Korošec]] – [[Hajdi Korošec]] Jazbinšek – [[Katja Korošec]] – [[Sara Korošec]]-''[[Muzikačaka]]'' – [[Mili Korpar]] – [[Sonja Kos]] – [[Urška Kosec]]-[[Rina|RINA]] – [[Matej Kosmač]] – [[Rok Kosmač]] – [[Tadej Košir]] – [[Anja Kotar]] – [[Klemen Kotar]] – [[Daniel Kovac]] - [[Jože Kovač - Uri|Jože Kovač]]=''Uri'' – [[Tinkara Kovač]] – [[Vesna Kovač]] – [[Ajda Kovačič]] – [[Damijan Kovačič]]-[[Ledeni|''Ledeni Denile'']] – [[Janez 'Jani' Kovačič]] – [[Jani Kovačič]] – [[Moni Kovačič]] – [[Slavc L. Kovačič]] – [[Stanka Kovačič]] – [[Alen Kovše]] – [[David Kovšca]]-''[[Gautama Buda|Buda]]'' – [[Dominik Kozarič]] – [[Lean Kozlar]]-''Luigi'' – [[Nino Kozlevčar|Nino]] in [[Samo Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozlevčar]] – [[Tomaž Kozovinc]] – [[Dejan Krajnc]]''=Dejan Dogaja'' – [[Laura Krajnc]] – [[Matej Krajnc]] – [[Romana Krajnčan]] – [[Žigan Krajnčan]] – [[Anita Kralj]] – [[Marcel Kralj (glasbenik)|Marcel Kralj]] – [[Miha Kralj]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala Kralj]] – [[Jacuzzy Krall|''Jacuzzy Krall'']] – [[Anja Kramar]] – [[Jaša Kramaršič Kacin]] – [[Branka Kraner]] – [[Alenka Kranjac]] – [[Ivanka Kraševec]] (-''Prešern'') – [[Tone Kregar|Tonček Kregar]] – [[Jure Kremenšek]] – [[Žiga Jan Krese]] – [[Vlado Kreslin]] – [[Mojca Krevel]] – [[Kristie Clé]]=''Kristina Mišovič'' - [[Urška Krišelj Grubar]] – [[Marjana Križman]] – [[Anja Križnik Tomažin]] – [[Boris Krmac]] – [[Branko Krmac]] – [[Claudio Krmac]] – [[Jasna Krmac]] – [[Nika Krmec]] – [[Dominik Krt]] – [[Breda Krumpak]]? – [[Alja Krušič]] – [[Milan Krušič|Milan Krušič-''&quot;Dr.Evil&quot;'']] – [[Zoran Kržišnik]] – [[Lina Kuduzović]] – [[Viviana Kukar]] – [[Kукла]]/[[Kukla]] – [[Matjaž Kumelj]] – [[Domen Kumer]] – [[Laura Kumer]] – [[Peter Kunaver]] – [[Gaja Kuščer]] – [[Tomo Kutin]]
== L ==
[[Lady Lotus]]''=Hana Jerončič'' – [[Neli Lalovič]] – [[Lamai]]''=Lara Poreber'' – [[Sara Lamprečnik]] – [[Nina Lampret]] – [[Aleksandra Lamut]] – [[Sia Lana]]''=Lana Lančič'' – [[Anže Langus Petrović]]-''Dagi'' – [[Bojan Lapanja]] – [[Katja Lapkovsky]] – [[Andrej Lapoša]] – [[Aleš Lavrenčič]] –  [[Kajetan Lazar]] – [[Renato Leber]] –  [[Diana Lečnik]]-Gomilšek? - [[Ledeni|Ledeni (Denile)]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Leyre Legarda Ventura]] – [[Leila Aleksandra]] (''Jelić'') – [[Saša Lendero]] – [[Lepi Dasa]] – [[Jure Lesar]] – [[Katja Lesjak (pevka)|Katja Lesjak]] – ([[Tine Lesjak]]) – [[Lado Leskovar]] – [[Maja Lešnik]] – [[Gojmir Lešnjak]]''=Gojc'' – [[Saša Lešnjek]] – [[Teja Letonja]] – [[Katja Levstik]] – [[Dano Ličen]] – [[Arni Likar Cindrič]] ''–'' [[Darko Likar]] – [[Lea Likar]] – [[Rok Lipičnik]] – [[Amanda Lipuš]] – [[Dolores Lipuš]] – [[Damir Lisica]] – [[Nataša Loborec]]-''Perovšek'' – [[Nejc Lombardo]] – [[Tanja Lončar]] – [[Lucienne Lončina]] – [[Adrijana Lorber]] – [[Flora Ema Lotrič]] – [[Tilen Lotrič]] – [[Lara Love]] ''(Lara Šiljevinac-[[Puntar]])'' – [[Miroslav Lovrič|Miro(slav) Lovrič]] – [[Peter Lovšin]] – [[Greta Ložar]] – [[Ula Ložar]] – [[Bojan Lubej]] – [[Julija Lubej]] – [[Arijana Lucas]]-''Ari'' – [[Samuel Lucas]]-''Sammy'' – [[Sergije Lugovski]] ''–'' [[Sebastijan Lukovnjak]] – [[Martin Lumbar]] – [[Rok Lunaček]] – [[Birigita Lupša]]  – [[Tine Lustek]] – [[Ursula Luthar]] – [[Urban Lutman]]

== M ==
[[Stanka Macur]] – Maček (''Robert Vrtovšek'') – [[Zlatko Magdalenič]] – [[Magnifico]] (''Robert Pešut'') – [[Maj Valerij]] – [[Matija Majcen]] – [[Urška Majdič|Urška Majdič-Uma]] – [[Martina Majerle]] – [[Janja Majzelj]] – [[Svetlana Makarovič]] – [[Andreja Makoter]] – [[Demetra Malalan]] – [[Sabina Mali]] – [[Malidah]] – [[Mateja Malnar]] – [[Meta Malus]] – [[Hannah Mancini]] – [[Stane Mancini]] – [[Tomaž Manzini]] – [[ManuElla|Manu(Ella)]] ''Brečko&gt;&gt;Emanuela Hvala'' – [[Aleksander Maraž]] – [[Lucija Marčič]] – [[Matic Marentič]] – [[Marin]] – [[Jani Marinšek]] – [[Tina Marinšek]] – [[Armando Mariutti]] – [[Ana Markelj Karlič]] – [[Miro Markič]] – [[René]] Markič – [[Marlenna]] – [[Borut Marolt]] – [[Doca Marolt]] – [[Martin Martian]] – [[Alenka Marsenič - Marsa|Alenka Marsenič-]]''Marsa'' – [[Marina Martensson|Marina Mårtensson]] – [[Martina]] (''Plankelj Švab'') – [[Maria Masle]] – [[David Matići]] – [[Marko Matjašič]] – [[Tine Matjašič]] –  [[Maja Mauko]] – [[Gal Mavretič]] – [[Vita Mavrič]] – [[Maya]] – [[Roman Mazej]] –﻿ [[Jernej “Jerry” Mažgon]] – [[Maša Medik]] – [[Jan Medle]] – [[Roman Medvešek]] – [[Florjan Meglič]] – [[Simon Meglič]] – [[Tomi Meglič]] – [[Boštjan Meh]] – [[Žiga Mejač]] – [[Laura Menard]] – [[Alma Merklin]] – [[Miha Merlak]] – [[Igor Mermolja]] – [[Ana Mezgec]] – [[Aleksander Mežek]] – [[Andraž Miculinič]] – [[Katja Mihelčič]]-''[[Kami]]'' – [[Gašper Mihelič|Gašper (&amp;Primož) Mihelič]] – [[Nataša Mihelič]] – [[Tomaž Mihelič]]-''Marlenna'' – [[Tatjana Mihelj]] – [[Urša Mihevc]] – [[Igor Mikič]] – Mila (''Emilia Dębska'') – [[Frane Milčinski - Ježek|Frane Milčinski-Ježek]] – [[Nana Milčinski]] – [[Fredi Miler]] – [[Mina Špiler|Mina]] – [[Igor Misdaris]] – [[Maja Misson]] – [[Kristina Mišovič]]-''[[Kristie Clé]]'' – [[Ana Marija Mitić]]? - [[Mitja Šedlbauer|Mitja]] (''Šedlbauer'') – [[Marijana Mlinar]] – [[Sanja Mlinar Marin]] – [[Ladi Mljač|Ladi (Vladimir) Mljač]] – [[Meta Močnik]]-Gruden – [[Mateja &quot;Matejči&quot; Mohar]] – [[Renata Mohorič]] – [[Ivo Mojzer]] – [[Tadeja Molan]] – [[Rok Molnar]] –  [[Cole Moretti]] – [[Eva Moškon]] – [[Moya]]''=Mojca Štoka'' –  [[Karin Možina]] – [[Tulio Možina]] – [[Iztok Mlakar]] – [[Monique De Haviland|Monique]] – [[Damir Mrak]] – [[Matjaž Mrak]] – [[Patrik Mrak]] – [[Klemen Mramor]]''=Clemens'' – [[Martina Mravinec|Martina (Mravinec]] Bohte[[Martina Mravinec|)]] – [[Matej Mršnik]] – [[Nanča Muck]] – [[Ivian Kan Mujezinović]] – [[Jani Mule]] – [[Marko Mulec]] – [[Metod Munda]] – [[Murat &amp; Jose|Murat]] – [[Damjan Murko]] – [[Žiga Murko]]? – [[Miki Muster]] – [[Deja Mušič]] – [[Marion Mic]]-''Mario Pešić''

== N ==
[[Omar Naber]] – [[Nataša Nahtigal]]? – [[Janko Narat]]''-&quot;Jenki&quot;'' – [[Matic Nareks]] – [[Neisha]] – [[Zarja Nemec]] – [[Nessy]]-[[Neža Pančur|''Neža Pančur'']] – [[Ninette]]''=Nina Radkovič'' – [[Ninnay]]''=Nina Bužanin Simčič'' – [[Nino Ošlak|Nino]] – [[Alfi Nipič]] – Boštjan Nipič=[[Nipke]] – [[Frenk Nova]] – [[Anja Novak]]-''Anjuta''? – [[Čarli Novak]]? – [[Ivana Novak]] – [[Iztok Novak - Easy|Iztok Novak-''Easy'']] – [[Janko Narat - Jenki|Janko Narat-''Jenki'']] –  [[Nipke]] – ([[Jure Novak]]) – Marjan Novak – [[Mija Novak]] – [[Niko Novak]] – [[Špela Novak]]-''Pupa'' – [[Zvezdana Novaković]]-''ZveN'' – [[Marijan Novina]] – [[Miha Blažič - N'toko|N'toko]] – Nusha D'roiis ([[Nuša Rojs]]) – ''[[Joseph Nzobandora]]''-[[Murat &amp; Jose|''Jose'']]

== O ==
[[Kristina Oberžan]] – [[Katja Obleščak]] – Vasja Ocvirk – [[Maja Oderlap]] – [[Miran Odobašič - Billy|Miran Odobašič-Billy]] – [[Nuša Ofentavšek]] – [[Zlata Ognjanovič|Zlata Ognjenovič]]? – [[Matjaž Ograjenšek]] – [[Jadran Ogrin]] – [[Tomaž Ogrin]] – [[Tomaž Okroglič Rous]] – [[Alja Omladič]]-[[Alya]] – [[Iztok Orešnik]]-''Gino'' – [[Klemen Orter]] – [[Nina Osenar]] – [[Franjo Oset]] – [[Lara Oset]]-''Larao'' – [[Vitalij Osmačko]] – [[Melita Osojnik]] – [[Milan Ostojić Leszczynski]] – [[Iris (pevka)|Iris Ošlaj]] – [[Nino Ošlak]] – [[Jan Ovnik]]

== P ==
[[Sonja Pahor]] - [[Isaac Palma|Isaac (Leandro) Palma]] – [[Tadeja Pančič]] – [[Neža Pančur]]''=Nessy'' – [[Amadej Papež]] ''–'' [[April (pevka)|Špela Papež-=]]''April'' – [[Alex Paradiž]] – [[Parvani Violet]] ''(Veronika Steiner)'' – [[Jani Pavec]] – [[Vojko Pavčič]] – [[Eva Pavli]] – [[Anja Pavlin]] – [[Špela Pavlin|Špel(c)a Pavlin]] – [[Oto Pestner]] – [[Rok Pečečnik]] – [[Milan Pečovnik - Pidži|Milan Pečovnik]]=''Pidži'' – [[Aleš Pelhan]] – [[Milan-Mišo Pelzel]] – [[Taja Penič Golavšek]]''=Taja Devi'' – [[Aleksandra Perčič|Aleksandra '''''Alex''''' Perčič]] ''–'' [[Uroš Perić]] – [[Klemen Perih]] – [[Kim Perme]] – [[Martin Perović]] – [[Nika Perunović]] – [[Andrej Pervanje]] – [[Boštjan Pertinač]] – [[Laura Pesjak]] – [[Robert Pešut - Magnifico|Robert Pešut-Magnifico]] – [[Majda Petan]] – [[Marijan Petan]] – [[Robert Petan]] – [[Viktorija Petek]] – [[Jaka Peterka]] – [[Sara Petešič]] – [[Rok in Polona Petovar]] – [[Lana Petrovič]] – [[Milan Petrovič]] – [[Toni Petrovič]] – [[Sara Petrovčič]] – [[Maja Pihler Stermecki]] – [[Anej Piletič|Anej in]] [[Rok Piletič]] (BQL) – [[Vlado Pilja]]''=Lepi Dasa'' –  [[Alenka Pinterič]] – [[Breda Pinterič]] – [[Andreja Pinotič]] – [[Manca Pirc]] – [[Marija Pirnat Trampuž]] – [[Nika Pirnat]] – [[Franci Pirš]] – [[Samuel Blues|Samuel (Samo) Pivač]]-''Samuel Blues'' – [[Alenja Pivko Kneževič]] – [[Sarah Planinšek]] – [[Karmen Plazar]]-''Lady C'' – [[Jan Plestenjak]] – [[Andrej Plevnik]] – [[Nuša Pliberšek]] – [[Simona Plut]] – [[Tjaša Plut]] – [[Ivo Poderžaj]] – [[Ajda Podgornik Valič|Ajda (Podgornik Valič)]] – [[Anuša Podgornik]] – [[Sebastijan Podgornik]]-''Sebastian'' – [[Bojan Podgoršek]] – [[Ksenija Podlesnik]]-''Xenia''; ''Anu'' – ''Mitja Podlesnik''=[[Mark Zebra]] – ''[[Laetitia Pohl]]=[[Kiki (slovenska glasbenica)|Kiki]]'' – [[Mira Polanc]] – [[PolarAce]]''=Aleksej Ivačič Kolar'' – [[Andraž Polič]] – [[Tina Poljanšek]] – [[Sanja Poljšak Pesan]] – [[Polona Kasal|Polona]] (''Kasal'') – [[Ines Polončič]]''=Sara Being –'' [[Andrej Pompe]] – [[Lovro Ponikvar]] – [[Gianni Poposki]] – [[Lara Poreber]] – [[Vlado Poredoš]] – [[Mateja Poročnik]] – [[Maja Porta]] – [[Tit Potecin]] – [[Vesna Potokar]] – [[Jože Potrebuješ]] – [[Žana Povše]] – [[Eva Poženel]] – [[Matej Prah]] – [[Maja Prašnikar]] – [[Ana Praznik]] – [[Irena Preda]] – [[Maja Predatoria]] – [[Zoran Predin]] – Patrik (&amp; Vanesa) [[Prelec]] – [[Rebeka Prelesnik]] – [[Tadej Premužič]] – [[Gaja Prestor]] – [[Simon Pribac]] – [[Matej Prikeržnik]]=''Luka Basi'' – [[Darja Pristovnik]] – [[Ema Prodnik]] – [[Romana Prosenc]] – [[Tadej Prosenc]] –  [[Dušan Prosinečki]] –  [[Marjeta Prudič]] – [[Eva in Nika Prusnik|Eva in Nika]] [[Prusnik]] – [[Eva Marija]] Puc – [[Monika Pučelj]] – [[Moni-Simona Pučko|Simona Pučko-Moni]] – [[Pupa]] (''Špela Novak'') – [[Nina Pušlar]] – [[Davor Pušnik]] – [[Matija Puž]] Petra Polak

== R ==
[[Raay]] – [[Ivo Radin]] – [[Nina Radkovič]]''=Ninette'' – [[Lina Rahne]] – [[Tanja Rafolt]] – [[Perica Rai]] – [[Raiven]] – [[Predrag Perica Rajčić|Predrag (Perica) Rajčić]]''=Perica Rai'' – [[Andreja Rajh]] – [[Daniel Rampre]] – [[Aljaž Ramot]] – [[Martin Ramoveš]] – [[Uršula Ramoveš]] – [[Marjeta Ramšak]] – [[Sergej Ranđelović]]-''Runjoe'' ''–'' [[Tanja Ravljen]] – [[Gregor Ravnik]] – [[Rado Razdevšek|Rado (Marijan) Razdevšek]] – [[Alex Raztresen]] – [[Franci Rebernik]] – [[RecycleMan]] – [[Regina]] – [[Nataša Regovec]] – [[Tjaša Rozalija Rems]] – [[Miha Renčelj]] – [[René]] (''Markič'') – [[Majda Renko]] – [[Vita Renko]] – [[Ana Vida Resnik]] – [[Vili Resnik]] – [[Katarina Rešek - Kukla|Katarina Rešek-]][[Kукла]] – [[Mirna Reynolds]] – [[Igor Ribič]] – [[Tanja Ribič]] – [[Gašper Rifelj]] – [[Gianni Rijavec]] – [[Mario Rijavec]] – [[Rina K]].''=Urška Kosec'' – [[Matjaž Robavs]] – [[Ivo Robič|Ivo Robić]] – [[Nino Robič|Nino Robić]] – [[Marjan Roblek]]''=Matevž'' – [[Pascal Rogl]] – [[Damiano Roi]] – [[Nuša Rojs]]''=Nusha D'roiis'' – [[Matjaž Romih]] &amp;[[Vanja Romih]] – [[Primož Romšak]] – [[Janko Ropret]] – [[Marin Rosić]] – [[Bort Ross]]''=Borut Antončič'' – [[Ella Roš]] – [[Janko Rošelj]] – [[Nina Rotner]] – [[Ana Rotar]] – [[Miran Rudan]] – [[Andrej Rudolf]]-''TLC'' – [[Anja Rupel]] – [[Anja Ruperčič]]''=Annia'' –  [[Lea Rus]] – [[Jelena Rusjan]] – [[Mojca Rusjan]] – [[Žiga Rustja]] – [[Jože Ružič]]

== S ==
[[Dušan Sagadin]]''=Duco'' – ''[[Sahareya]]'' – [[Teja Saksida]] – [[Jure Salobir]] – [[Salome|Salomé]] – [[Samantha Maya]]''=Samanta Šolaja'' – [[Sammy]] (Sami-''[[Samuel Lucas]]'') – [[Katarina Samobor]] – [[Samuel Blues]] –  [[Sanja FC]] – [[Sebastjan Sapač Žalik]] – [[Sasha Alexandra Danilova]] – [[Sasha Vrtnar]]''=Saša Dragaš'' – [[Saška (ime)|Saška]] – [[Jonas Savšek]] – [[Sebastian (pevec)|Sebastian]] (''Podgornik'') – [[Goga Sedmak]] – [[Lucija Selak]] – [[Robert Semen]] – [[Dean Semolič]] – [[Jana Sen]] – [[Sendi (pevka)|Sendi]] – [[Sarah Senica]] – [[Senidah]] – [[Majda Sepe]] – [[Mojmir Sepe]] – [[Žan Serčič]] – [[Dario Seraval]] – [[Sergeja]] – [[Jure Sešek]] – [[Luka Sešek]] – [[Blaž Sever]] – [[Karin Sever]] – [[Katja Sever|Katja Sever Kržič]] – [[Urban Sever]] – [[Sheby]]''=Maja Šebenik –'' [[Dado Sheik]] ''–'' [[Ervin Sikošek]] – [[Sara Simeunović]] – [[Boštjan Simon]] – [[David Sinkovič]] – [[Tara Sinkovič]] – [[Lea Sirk]] – [[Primož Siter]] – [[Grega Skočir]] – [[Kaja Skrbinšek]]-[[Malidah]] – [[Jože Skubic]] – [[Klemen Slakonja]] – [[Dušan Slanič]] – [[Petra Slapar]] – [[Maja Slatinšek]] – [[Slon in Sadež]] – [[Sanela Smajlović]] – [[Marijan Smode]] – [[Saša Smodej|Saš(k)a Smodej]] – [[Branka Smodiš]] – [[Adi Smolar]] – [[Manca Smolič]] – [[Zala Smolnikar]]''=ZÁLI'' – [[Iris Soban]] – [[Bogdan Sojič]]''=Kanela –'' [[Ana Soklič]] – [[Boštjan Soklič]] – [[Sašo Solarovič]] – [[Matija Solce]] – [[Tanja Srednik]] – [[Karmen Sreš]] – [[Larisa Sreš]] ''–'' [[Petra Srnec]] – [[Eva Sršen]] – [[Matej Sršen]] – [[Marko Stabej]] – [[Meta Stare]] – [[Iva Stanič]] – [[Nika Starčević]] – [[Karmen Stavec]] – [[Sergej Steblovnik]] – [[Steffanio]] – [[Steffy]] (''Štefica Stipančević''-''[[Grasselli]]'') – [[Veronika Steiner]]''=Parvani Violet'' – [[Stela Sofia]]''=Stela Tavželj'' – [[Stella]]''=Špela Jezovšek'' – [[Uroš Steklasa]] (&amp;[[Tjaša]] ''Hrovat'') – [[Zvezdana Stele]] – [[Stella Sofia]] – [[Jelka Stergar]] – Petar Stojanović – [[Bojan Stopar]] – [[Petra Stopar]] – [[Anja Strajnar]] – [[Gregor Strasbergar]]''=Štras'' – [[Branka Strgar]] – [[Nina Strnad]] – [[Rudolf Strnad]]''=Rudolf Gas'' – [[Veronika Strnad]] – [[Pia Nina Stružnik Štefe]] – [[Bruno Subiotto]] – [[Matic Supovec]] – [[Edo Sušnik]] – [[Danijel Svenšek]] – [[Jožica Svete]] – [[Sylvo]] – [[Bela Szomi Kralj]]

== Š ==
[[Jaša Šaban]] – [[Matevž Šalehar - Hamo|Matevž Šalehar-Hamo]] – [[Goran Šalamon]] – [[Jože Šalej]] – [[Cveto Šali]] – [[Gašper Šantl &amp; Zala Kralj|Gašper Šantl]] – [[Rudi Šantl]] – [[Miki Šarac]] – [[Ksenija Šašek]] – [[Maja Šebenik]]''=Sheby'' – [[Mitja Šedlbauer]] – [[Barbara Šerbec - Šerbi]] – [[Mario Šelih]] – [[Matjaž Šemrov]]-''Šemsa'' – [[Andrej Šifrer]] – [[Lara Šiljevinac Puntar]]''=Lara Love'' – [[Vinko Šimek]] – [[Tjaša Šimonka Kavaš]] – [[Barbara Šinigoj]] – [[Mitja Šinkovec]]-''Šiki'' – [[Vojko Šintler]] – [[Urška Škafar]] – [[Viktor Škedelj]]=&quot;''Viki Baba''&quot;– [[Janez Škof (1960)|Janez Škof]] – [[Marko Škof]] – [[Patricija Škof]] – (Alex in) [[Sergej Škofljanec]] – [[Alenka Šmid - Čena|Alenka Šmid-Čena]] – [[Matej Šoklič]] – [[Samanta Šolaja]] =''[[Samantha Maya]]'' – [[Sara Špelec]] – [[Martin Špendl]] – [[Manca Špik]] – [[Mina Špiler]] – [[Martina Šraj]] – [[Grega Šteharnik]] – [[Ervina Štelcl]] – [[Apolonija Šterk]] – [[Martin Štibernik]]''=Mistermarsh'' – [[Eva Štirn]] – [[Metka Štok]] – Mojca Štoka=''[[Moya]]'' – [[Leon Štrakl]] – [[Lucija Štrekelj]]''=Lucy'' – [[Tomaž Štular]]''=Bordo'' – [[Katja Šulc]] – [[Brigita Šuler]] – [[Tamara Šumej]] – [[Simon Šurev]] –  [[Anže Šuštar]] – [[Jana Šušteršič]] – [[Sandra Šušteršič Simonič]] – [[Blaž Švab]] – [[Darja Švajger]] – [[Taja Šviligoj]]

== T ==
[[Matija T.]] – [[Saša Tabaković]] – [[Taja]]=? [[Taya]] (''Damjan)'' – [[Talia]] – [[Klemen Tehovnik]] – ''Janja Tekavec – [[Rok Terkaj|(Rok) T(e)rkaj]] –'' [[Tjaša Teropšič]] Ahačič – [[Ana Teržan]]-[[Anabel (pevka)|''Anabel'']] – [[Aphra Tesla]] – [[Tiana]]-''[[Tina Gačnik]]'' – [[Tiana]]''=Tina Kadunc'' – [[Borut Tiran]] – [[Kaja Tokuhisa]] – [[Miro Tomšič]] – [[Manca Trampuš]] – [[Tina Gorenjak|Tina G]] –  [[Irena Tratnik]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Klemen Tičar (pevec)|Klemen Tičar]] – [[Borut Tiran]] – [[Klara Tiselj]] – [[Tokac]] – [[Zvone Tomac]]? – [[Ažbe Toman]] – [[Rado Tomažič]] – [[Anja Tomažin]] – [[Andrej Tomšič]] – [[Klemen Torkar]] – [[Tomi Toth]] – [[Peter Tovornik]] – [[Jernej Tozon]] – [[Manca Trampuš]] – [[Irena Tratnik]] Dosso – [[Tadej Tratnik]]''=Tadiman'' – [[Maja Tripar]] – [[Anina Trobec]] – [[Elvis Trobec]] – [[Neža Trobec]] – [[Špela Trobec]] – [[Andrej Trobentar]] – [[Dominik Trobentar]] – [[Neža Trošt]] – [[Tschimy Obenga]] – [[Ivo Tull]] – [[Ajda Stina Turek]] – [[Andrej Turk]] – [[Gašper Turk]] – [[Iztok Turk]] – [[Aleš Turnšek]]=Turi – [[Pija Tušek]]? 

== U ==
[[Blaž Učakar]] – [[Blažka Udir]] – [[Boogie (glasbena skupina)|Niels Udir]] – [[Ronald Ujčič]]? – [[Martin Ukmar]] – [[Tanja Ukmar]] – [[Marjan Uljan]] – [[Urška Majdič|Uma]]''=Urška Majdič'' – [[Manca Urbanc]]-[[Manca Izmajlova|Izmajlova]] – [[Rok Urbanija]] – [[Boštjan Usenik]]

== V ==
[[Simon Vadnjal]] - [[Maj Valerij]] – [[David Valh]] – [[Goran Vasiljević]]''=Vasko'' – [[Barbara Vauda]] – [[Dušan Veble]] – [[Vedeževalec Blaž]] (''Knez'') – [[Boštjan Velkavrh]] – [[Zvezdan Velić]]=Viki – [[Maja Vene]] – [[Stojan Vene]] – [[Natalija Verboten]] – [[Katja Verderber]]=[[Katarina Mala]] – [[Maks Verderber]] – [[Ivica Vergan]] – [[Maksim Vergan]] – [[Vito Vest]] – [[Klara Veteršek]] – [[Marko Vezovišek]] – [[Gregor Videc]] – [[Žan Videc]] – [[Brina Vidic]] – [[Irena Vidic]] – [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] – [[Primož Vidovič]] – [[Alenka Vidrih]] – [[Jan Vihar]] – [[Hieronim Vilar]] – [[Sten Vilar]]? – [[Rok Vilčnik]]? – [[Bruno Viler]] – [[Elda Viler]] – [[Ana Vipotnik]] – [[Saša Vipotnik]] – [[Nina Virant]] – [[Kristijan Virtič]] – [[Primož Vitez]] – [[Alan Vitezič]] – [[Jon Vitezič]] – [[Dean Vivod]] – [[Larisa Vivoda]] – [[Mojca Vižentin]] – [[Miki Vlahovič]] – [[Matjaž Vlašič]] – [[Peter Vode]] – [[Nastja Vodenik]] – [[Dominik Vodopivec]] – [[Nina Vodopivec]] – [[Simona Vodopivec]] – [[Anja Vodošek]]=''Anja Belini'' – [[Nina Vodušek]]=''[[Nina Donelli]]'' – [[Brina Vogelnik]] – [[Janja Vogrin]] – [[Martin Vogrin]] – [[Marko Vogrinc-Mare]] – [[Vinci Vogue Anžlovar]]? – [[Alex Volasko]] – [[Gregor Volk]] – [[Aleš Vovk - Raay|Aleš Vovk-Raay]] – [[Marjetka Vovk]] – [[Davor Vovko]] – [[Marko Vozelj]] – [[Dejan Vrbančič]] – [[Blaž Vrbič]] – [[Irena Vrčkovnik]] – [[Kristina Vrhovec]]''=Kristin Čona'' – [[Vanja Rok Vrtovec]] – [[Robert Vrtovšek]]''-Maček'' – [[Denis Vučak]] – [[Katja Vučković Zinrajh]] – [[Matevž Vuga]] – [[Mateja Vuk|Mateja &quot;Tejči&quot; Vuk]] – [[Roman Vukina]]''=Romc'' – [[Marko Vuksanović]] – [[Dejan Vunjak]]

== W ==
[[Miran Waldhütter]] – [[Suzana Werbole]] – [[Joseph Wheba]] – [[Werner Brozovič|Werner (Brozovič)]] – [[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Wolfand-Wolf]] – [[Maja Weiss (pevka)]] – [[Simona Weiss]]

== X ==
Xenia ([[Ksenija Podlesnik]]-Anu?)

== Y ==
[[Irena Yebuah Tiran]]?

== Z ==
[[Maša Zagorc]] - [[Pino Zagoričnik]] – [[Uroš Zagožen]] – [[Tine Zajc]] – [[Ivan Zak]] – [[Zala Kralj &amp; Gašper Šantl|Zala (Kralj)]]/[[zalagasper]] – [[Zala (Smolnikar)]]-''ZÁLI'' – [[Maja Založnik]] – [[David Zavolovšek]] – [[Liza Zavrl]] – [[Mark Zebra]]''=Mitja Podlesnik'' – [[Zeeky Sand]] – [[Ognjen Zeljić]]-[[Bogunov]] – [[Marjana Zelko]] – [[Karin Zemljič]] – [[Martina Zerial]] – [[Neža Zevnik]] – [[Marjan Zgonc]] – [[Živa Zidar]] – [[Karmen Zinrajh]] (''Karmen in September'') ''–'' [[Katja Zinrajh|Katja (Vučkovič) Zinrajh]] – [[Zoran Zlatič]] – [[Zlatko (raper)|Zlatko]] – [[Janez Zmazek - Žan|Janez Zmazek-Žan]] – [[Ylenia Zobec]] (-''Mihelič'') – [[Igor Zonta]] – [[Damijan Zorc]]''=Damo'' – [[Anita Zore]] – [[Bojan Zore]] – [[Marta Zore]] – [[Mihael Zore|Miha(el) Zore]] – [[Petra Zore]] – [[Vika Zore]] – [[Mladen Zorec]] – [[Tinkara Fortuna|Tinkara (Zorec) Fortuna]] – [[Nika Zorjan]] – [[Zvonko Zorjan]] – [[Srečko Zorko]] – [[Tomaž Zorko]] – [[Brane Zorman]] – [[Vesna Zornik]] – [[Lazaro Zumeta]] – [[Dejan Zupan]] – [[Matjaž Zupan (pevec)|Matjaž Zupan]] – [[Nina Zupan]] – [[Rafael Zupanc]]=''Raf'' – [[Sandra Klemm|Sandra Zupanc=Sendi]] – [[Aljoša Zupančič]] – [[Andreja Zupančič]] ''–'' [[Rihard Zupančič (pevec)|Rihard Zupančič]] – [[Lukas Zuschlag]]? – [[ZveN]]''=Zvezdana Novaković''

== Ž ==
[[Tanja Žagar]] – [[Darja Žalik]] – [[Tjaša Žalik]] – [[Žana Povše|Žana]] – [[Žavbi Brothers]] – [[Domen Žbun]] – [[Nada Žgur]] – [[Tim Žibrat]] – [[Žiga Jan]] ''(Krese)'' – [[Lili Žigo]] – [[Jasna Žitnik]] – [[Primož Žižek]]''=Pimpi'' – [[Maša Žlajpah Puš]] – [[Mia Žnidarič]] – [[Jurij Žohar]]? – [[Davor Byron Žorž|Davor &quot;Byron&quot; Žorž]] – [[Metod Žunec]]

== Glej tudi ==

* [[seznam slovenskih pevcev resne glasbe]]
* [[seznam slovenskih glasbenikov]]
*[[seznami pevcev]]
*[[seznam slovenskih šansonjerjev]]
*[[seznam slovenskih kantavtorjev]]
*[[seznam slovenskih ljudskih pevcev]]
*[[seznam slovenskih izvajalcev rapa]]

{{seznami narodov po poklicu|pevcev zabavne glasbe}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Seznami Slovencev|Pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|*]]</text>
      <sha1>dxodzop4v4l9d9uw4j287cmpys7to7a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mira Voglar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>51576</id>
    <revision>
      <id>6721668</id>
      <parentid>6721416</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:56:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721668</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6150" sha1="pymwgl3359sjutr50baqhnay4o97mxs" xml:space="preserve">{{več sklicev}}{{Infopolje Oseba}}

'''Mira Voglar''', [[Slovenci|slovenska]] [[skladatelj]]ica in glasbena [[pedagog]]inja, * [[1. maj]] [[1935]], [[Ravne na Koroškem]], † [[julij]] [[2026]].

== Življenje ==
Študij [[muzikologija|muzikologije]] in glasbene pedagogike je končala leta 1969 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], podiplomski študij glasbene pedagogike pa na [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademiji za glasbo v Ljubljani]]. Poučevala je metodiko glasbene vzgoje na Srednji vzgojiteljski šoli v Ljubljani, zatem, do upokojitve, pa je bila profesorica na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]]. Mira Voglar je avtorica glasbenih pravljic, glasbeno didaktičnih iger, ugank, izštevank, radijskih in televizijskih oddaj, scenske glasbe za otroška gledališča in pesmi za otroke. Je tudi avtorica knjig za vzgojitelje in učitelje in utemeljiteljica sodobne predšolske glasbene vzgoje. Leta 1981 je prejela [[Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Žagarjevo priznanje]] za delo na vzgojno-izobraževalnem področju.

== Značilnosti otroških pesmi Mire Voglar ==
Veliko otroških pesmi Mire Voglar je ponarodelih. Pesmi lahko otroci ne le prepevajo, ampak tudi spremljajo z malimi instrumenti. Melodije so preproste, vesele, igrive. Pesmi govorijo o stvareh, ki so otrokom dobro znane, o ljudeh, predmetih, živalih. V pesmih so velikokrat uporabljene pomanjševalnice, medmeti, ponavljanja. Pesmi imajo otroci radi, ker jih lahko prepevajo in pri tem uporabljajo male instrumente.

== Bibliografija ==
* ''Leze, leze polžek počasi''. Nekaj pesmi in iger za najmlajše, 1961 {{COBISS|ID=4207673}}
* ''Mali kino'', 1966 {{COBISS|ID=9121081}}
* ''Čirule Čarule'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}}
* ''Pojte pesmice in rajajte'' (z Marto Paulin, ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1966 {{COBISS|ID=9054521}}
* ''Osnutek okvirnega načrta glasbene vzgoje v vzgojno-varstvenih zavodih'', 1971 in 1972 {{COBISS|ID=29394433}}
* ''Otrok in glasba. Metodika predšolske vzgoje'', 1973 {{COBISS|ID=7942913}}
* ''[[b:Uganke|Uganke]]'', 1975 {{COBISS|ID=1264904}}
* ''[[Biba, buba, baja]]'', 1979 {{COBISS|ID=1450760}}
* ''Kako približamo otrokom glasbo'', 1979 {{COBISS|ID=4444161}}
* ''Glasbena vzgoja predšolskih otrok načrtovanje'', 1980 {{COBISS|ID=18536960}}
* ''Kam pa kam: za petje in ustvarjanje'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1980 {{COBISS|ID=22262272}}
* ''Bibanke ugibanke'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1981 {{COBISS|ID=22261248}}
* ''Bibarije'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1982 {{COBISS|ID=177457}}
* ''[[Majhna sem bila]]'' (z [[Milena Nograšek|Mileno Nograšek]]), 1982 {{COBISS|ID=4207929}}
* ''Bibe v avtošoli'' (ilustrirala [[Lidija Osterc]]), 1983 {{COBISS|ID=52017}}
* ''Rad imam glasbo'', 1984 {{COBISS|ID=117045}}
* ''Mali instrumenti'', 1985 {{COBISS|ID=20216833}}
* ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=7909122}}
* ''Palček, miška in dva slona'', 1995 {{COBISS|ID=51805184}}
* ''Miška, ki je rada takšna, kakršna je'', 1998 {{COBISS|ID=74480128}}
* ''Poletje v gozdu: didaktične igre za uvajanje in spoznavanje Orffovih instrumentov'', 2007 {{COBISS|ID=74480128}}
* ''Palček, pomagaj'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2008 {{COBISS|ID=512919592}}
* ''Klip Klop; pravljica za Anico'', 2000 {{COBISS|ID=106309120}}
* ''Kahlica bahlica'' (ilustriral [[Danijel Demšar]]), 2010 {{COBISS|ID=250947584}}

'''''Notna gradiva'''''

* ''Uganka'', 1958 {{COBISS|ID=512663848}}
* ''Novoletna'', 1958 {{COBISS|ID=512667176}}
* ''Žiga-Žaga'', 1958 {{COBISS|ID=512670504}}
* ''Ježek in medved'', 1959 {{COBISS|ID=512670504}}
* ''Skladbe za male in velike instrumente'', 1989 {{COBISS|ID=13989888}}
* ''Prečudovite pesmi o soncu: uglasbene pesmi za k zibelki, otroke vseh starosti, starše, vzgojitelje in za tebe'', 1990 {{COBISS|ID=19875328}}
* ''Kvakova glasbena barvanka'', 1994 {{COBISS|ID=47212544}}
* ''Polžek je gospod'', 1996 {{COBISS|ID=57688832}}
* ''Majhna sem bila'', 1996 {{COBISS|ID=61681408}}
* ''Dva psa'', 2000 {{COBISS|ID=108255488}}
* ''Sonce za krta'', 2000 {{COBISS|ID=108259840}}
* ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=218799360}}
* ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=223024384}}

'''''Članki'''''

* ''Slovenska predšolska glasbena vzgoja''. Pedagoška obzorja. – ISSN 0353-1392. – Let. 2, št. 5-6 (1987), str. 13–17.
* ''Glasbene čararije Palčka Izmišljavčka. Pravljica o štirih bratih, štirih kamnih in najdenčku''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 45, št. 6 (februar 1990), str. 22–26.
* ''Kaj stori Biba, če sreča mrtvega ptička? / Kaj stori Biba, če sreča izgubljenega medvedka?''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 52, št. 3 (november 1996), str. 8–9.
* ''Ena''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 1 (september 1997), str. [8]–[9].
* ''Sonce za krta''. Ciciban. – ISSN 0350-8870. – Let. 53, št. 10 (junij 1998), str. 74–75.

'''Zvočni posnetki'''

* ''[[Pleši, pajacek, pleši]]'', 1972 {{COBISS|ID=10967861}}
* ''Cicibanove urice'', 1983 {{COBISS|ID=6741256}}
* ''Rad imam glasbo'' (5 zvočnih zapisov), 1984 {{COBISS|ID=1680956}}
* ''Smešne pesmi'', 1984 {{COBISS|ID=2140042}}
* ''Se glasba lahko smeji'', 1984 {{COBISS|ID=41054465}}
* ''Polžek je gospod'', 2000 {{COBISS|ID=13999163}}
* ''Gradič'', 2004 {{COBISS|ID=14424123}}
* ''Živalski karneval'', 2004 {{COBISS|ID=14424379}}
* ''Papirnat čolniček'', 2004 {{COBISS|ID=214891776}}
* ''Živali pri babici zimi'', 2004 {{COBISS|ID=214893824}}
* ''Balalajci'', 2005 {{COBISS|ID=4940318}}
* ''Krampata, campata'', 2005 {{COBISS|ID=12590645}}
* ''Palček, pomagaj'', 2007 {{COBISS|ID=7323721}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih skladateljev]]
* [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikiknjiga: predstavitev slikanice Mire Voglar Uganke]]
* [[:s:Uganke (Mira Voglar)|Wikivir: Mira Voglar, Uganke]]

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Voglar, Mira}}
[[Kategorija:Slovenski skladatelji]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>pymwgl3359sjutr50baqhnay4o97mxs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glaser</title>
    <ns>0</ns>
    <id>52995</id>
    <revision>
      <id>6721665</id>
      <parentid>6549132</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:52:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <origin>6721665</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1608" sha1="ns8848kpyca8bd8kiht3hvicp98a7eb" xml:space="preserve">'''Glaser''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 93 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.654. mesto.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Edvard Glaser]] (1922—2007), zdravnik transfuziolog, publicist
* [[Karol Glaser]] (1845—1913), jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec 
*[[Marjana Glaser Kraševac]], zdravnica hematologinja, prof. MF UM
*[[Marko Glaser]] (1806—1889), duhovnik, pesnik, prevajalec, nabožni pisec
* [[Roman Glaser]] (*1947), veterinar, menedžer (gospodarstvenik)
* [[Samo Glaser]], strokovnjak za jedrske tehnologije, energetik, športnik
* [[Stanislav Glaser|Stanislav (Staša) Glaser]] (*1928), slovensko-hrvaško-nemški violinist in strojnik, strokovnjak za hladilne stolpe
* [[Vladimir Glaser]] (1894—1975), slovensko-hrvaški pravnik in narodnoprosvetni delavec
*[[Vladimir Jurko Glaser]] (1924—1984), hrvaški kvantni fizik slov. porekla ([[CERN]] Ženeva)

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Sam Glaser]] (*1962), ameriški glasbenik
* [[Donald Arthur Glaser]] (1926—2013), ameriški fizik in nevrobiolog
* [[Franjo Glaser]] (1913—2003), hrvaški nogometaš, vratar
*[[Franz Glaser]] (*1950), avstrijski arheolog in zgodovinar, Einspielerjev nagrajenec 2021
* [[Milton Glaser]] (1929—2020), ameriški grafični oblikovalec in ilustrator

==Glej tudi==
* priimek [[Glazer]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Glaser}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>ns8848kpyca8bd8kiht3hvicp98a7eb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721666</id>
      <parentid>6721665</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:53:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Znani slovenski nosilci priimka */</comment>
      <origin>6721666</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1609" sha1="jckvnmz70yrgqyoyegcc6re10envlkc" xml:space="preserve">'''Glaser''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 93 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 4.654. mesto.

== Znani slovenski nosilci priimka ==
* [[Bruno Glaser]], strokovnjak za jedrske tehnologije, energetik, športnik
* [[Edvard Glaser]] (1922—2007), zdravnik transfuziolog, publicist
* [[Karol Glaser]] (1845—1913), jezikoslovec, literarni zgodovinar in prevajalec 
*[[Marjana Glaser Kraševac]], zdravnica hematologinja, prof. MF UM
*[[Marko Glaser]] (1806—1889), duhovnik, pesnik, prevajalec, nabožni pisec
* [[Roman Glaser]] (*1947), veterinar, menedžer (gospodarstvenik)
* [[Stanislav Glaser|Stanislav (Staša) Glaser]] (*1928), slovensko-hrvaško-nemški violinist in strojnik, strokovnjak za hladilne stolpe
* [[Vladimir Glaser]] (1894—1975), slovensko-hrvaški pravnik in narodnoprosvetni delavec
*[[Vladimir Jurko Glaser]] (1924—1984), hrvaški kvantni fizik slov. porekla ([[CERN]] Ženeva)

== Znani tuji nosilci priimka ==
* [[Sam Glaser]] (*1962), ameriški glasbenik
* [[Donald Arthur Glaser]] (1926—2013), ameriški fizik in nevrobiolog
* [[Franjo Glaser]] (1913—2003), hrvaški nogometaš, vratar
*[[Franz Glaser]] (*1950), avstrijski arheolog in zgodovinar, Einspielerjev nagrajenec 2021
* [[Milton Glaser]] (1929—2020), ameriški grafični oblikovalec in ilustrator

==Glej tudi==
* priimek [[Glazer]] 

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Glaser}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>jckvnmz70yrgqyoyegcc6re10envlkc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tony Vidmar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53669</id>
    <revision>
      <id>6721555</id>
      <parentid>5899459</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:30:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Šanghai Porta F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721555</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4766" sha1="a2byfxotsfyycicw5wcdmh1s23d2aru" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                = Tony Vidmar
| fullname            = Anthony Vidmar
| image               = 
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| height              = 186 cm
| position            = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1         = 
| youthclubs1         = 
| years1 = 1989–1995
| clubs1 = [[Adelaide City FC|Adelaide City]]
| caps1 = 134
| goals1 = 15
| years2 = 1993
| clubs2 = → [[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Ekeren]] (pos.)
| caps2 = 9
| goals2 = 1
| years3 = 1995–1997
| clubs3 = [[NAC Breda]]
| caps3 = 61
| goals3 = 4
| years4 = 1997–2002
| clubs4 = [[Rangers F.C.|Rangers]]
| caps4 = 104
| goals4 = 9
| years5 = 2002–2003
| clubs5 = [[Middlesbrough F.C.|Middlesbrough]]
| caps5 = 12
| goals5 = 0
| years6 = 2003–2005
| clubs6 = [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]]
| caps6 = 73
| goals6 = 2
| years7 = 2005–2006
| clubs7 = [[NAC Breda]]
| caps7 = 21
| goals7 = 0
| years8 = 2006–2008
| clubs8 = [[Central Coast Mariners FC|Central Coast Mariners]]
| caps8 = 33
| goals8 = 0
| totalcaps = 448
| totalgoals = 31
| nationalyears1      = 1990–1992
| nationalteam1       = Avstralija do 23 let
| nationalcaps1       = 18 
| nationalgoals1      = 7
| nationalyears2      = 1991–2006
| nationalteam2       = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]
| nationalcaps2       = 76 
| nationalgoals2      = 3
| manageryears1 = 2009–2010
| managerclubs1 = [[Adelaide United FC Youth|Adelaide United Youth]] (pom.)
| manageryears2 = 2009–2012
| managerclubs2 = [[FFSA NTC]]
| manageryears3 = 2012–2017
| managerclubs3 = [[FFA Centre of Excellence|FFA CoE]]
| manageryears4 = 2012–2013
| managerclubs4 = Avstralija do 17 let (pom.)
| manageryears5 = 2013–2017
| managerclubs5 = Avstralija do 17 let
| manageryears6 = 2017–2019
| managerclubs6 = [[Melbourne City FC|Melbourne City]] (pom.)
| manageryears7 = 2019–
| managerclubs7 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (pom.)
| manageryears8 = 2019–2022
| managerclubs8 = Avstralija do 23 let (pom.)
| manageryears9 = 2022–2026
| managerclubs9 = Avstralija do 23 let
| manageryears10= 2026–
| managerclubs10= [[Šanghai Port F.C.|Šanghai Port]]
}}
'''Anthony »Tony« Vidmar''', [[Avstralci|avstralski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]] [[Slovenci|slovenskega rodu]], * [[4. julij]] [[1970]], [[Adelaide]], [[Avstralija]].

Vidmar je igral na položaju [[branilec (nogomet)|branilca]]. Tudi njegov starejši brat [[Aurelio Vidmar|Aurelio]] je bil [[nogometaš]].

Bil je član [[avstralska nogometna reprezentanca|avstralske nogometne reprezentnace]] na [[Poletne olimpijske igre 1992|Poletnih olimpijskih igrah 1992]] v [[Barcelona|Barceloni]]. Od takrat je bil redni član avstralske izbrane vrste, ki je trikrat v kvalifikacijah za [[svetovno prvenstvo v nogometu]] obtičala na zadnji stopnički. Leta 1993 so klonili proti [[Argentina|Argentini]], leta 1997 proti [[Iran]]u in leta 2001 proti [[Urugvaj]]u (znani so posnetki jokajočega Vidmarja takoj po koncu te tekme). Zato pa se je leta 2005 »socceroosom« v dodatnih kvalifikacijah za [[svetovno prvenstvo v nogometu 2006]] v [[Nemčija|Nemčiji]] uspelo oddolžiti Urugvajcem. Kvalifikacije je odločilo izvajanje enajstmetrovk in med tistimi, ki so zadeli, je bil tudi Vidmar, ki bo tako najverjetneje edini »Slovenec« na prvenstvu.

Med letoma 1989 in 1995 je z izjemo kratkega obdobja (1993) pri [[Belgija|belgijskem]] klubu [[Germinal Ekeren]] igral za domači [[Adelaide City]]. Leta 1995 se je preselil v [[Nizozemska|nizozemski]] klub [[NAC Breda]], po dveh letih pa v sloviti [[Glasgow Rangers]], kjer je ostal do leta 2002. Eno sezono je igral za [[Anglija|angleški]] [[Middlesbrough F.C.]], med letoma 2003 in 2005 je igral za [[Wales|valižanski]] [[Cardiff City F.C.]], nato pa se je vrnil v Bredo, od koder je odšel v klub [[Central Coast Mariners FC]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam avstralskih nogometašev]]
* [[seznam avstralskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Vidmar, Tony}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski Slovenci]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Nogometaši K.F.C. Germinal Beerschota]]
[[Kategorija:Nogometaši Rangersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Cardiff Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Middlesbrougha]]
[[Kategorija:Nogometaši Adelaide Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši NAC Brede]]
[[Kategorija:Nogometaši Central Coast Marinersov]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Šanghai Porta F.C.]]</text>
      <sha1>a2byfxotsfyycicw5wcdmh1s23d2aru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aurelio Vidmar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>53670</id>
    <revision>
      <id>6721554</id>
      <parentid>6367052</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:28:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721554</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4101" sha1="cs3sgg6gtly6t9yb26qmx6gmu306pth" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Aurelio Vidmar
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears2    =           |youthclubs2 = 
| years1         = 1985–1991 |clubs1  = [[Adelaide City FC|Adelaide City]]     |caps1  = 157 |goals1  = 29
| years2         = 1991–1992 |clubs2  = [[K.V. Kortrijk|Kortrijk]]             |caps2  = 30  |goals2  = 10
| years3         = 1992–1994 |clubs3  = [[K.S.V. Waregem|Waregem]]             |caps3  = 57  |goals3  = 25
| years4         = 1994–1995 |clubs4  = [[Standard Liège]]                     |caps4  = 32  |goals4  = 22
| years5         = 1995–1996 |clubs5  = [[Feyenoord]]                          |caps5  = 15  |goals5  = 2
| years6         = 1996      |clubs6  = [[FC Sion|Sion]]                       |caps6  = 14  |goals6  = 7
| years7         = 1997–1998 |clubs7  = [[CD Tenerife|Tenerife]]               |caps7  = 25  |goals7  = 1
| years8         = 1998–1999 |clubs8  = [[Sanfrecce Hiroshima]]                |caps8  = 24  |goals8  = 6
| years9         = 1999–2003 |clubs9  = [[Adelaide City FC|Adelaide City]]     |caps9  = 110 |goals9  = 21
| years10        = 2001      |clubs10 = → [[Croydon Kings]] (pos.)             |caps10 = 3   |goals10 = 0
| years11        = 2003–2004 |clubs11 = [[Adelaide United FC|Adelaide United]] |caps11 = 27  |goals11 = 2
| totalcaps      = 494
| totalgoals     = 125
| nationalyears1 = 1996            |nationalteam1 = Avstralija do 23 let             |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 3
| nationalyears2 = 1991&amp;ndash;2001 |nationalteam2 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]               |nationalcaps2 = 44 |nationalgoals2 = 17
| manageryears1  = 2005–2006 |managerclubs1 = [[Adelaide United FC|Adelaide United]] (pom.)
| manageryears2  = 2007–2010 |managerclubs2 = [[Adelaide United FC|Adelaide United]]
| manageryears3  = 2010–2016 |managerclubs3 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (pom.)
| manageryears4  = 2010–2016 |managerclubs4 = Avstralija do 23 let
| manageryears5  = 2012      |managerclubs5 = Avstralija do 20 let
| manageryears6  = 2013      |managerclubs6 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (zač.)
| manageryears7  = 2016–2017 |managerclubs7 = [[BG Pathum United F.C.|Bangkok Glass]]
| manageryears8  = 2019–2021 |managerclubs8 = [[Lion City Sailors F.C.|Lion City Sailors]]
| manageryears9  = 2021      |managerclubs9 = [[BG Pathum United F.C.|BG Pathum United]]
| manageryears10 = 2022      |managerclubs10 = [[Bangkok United F.C.|Bangkok United]]
| manageryears11 = 2023–     |managerclubs11 = [[Melbourne City F.C.|Melbourne City]]
}}

'''Aurelio Vidmar''', [[Avstralci|avstralski]] [[nogomet|nogometaš]] [[Slovenci|slovenskega rodu]], * [[3. februar]] [[1967]], [[Adelaide]], [[Avstralija]].

Njegov brat [[Tony Vidmar]] je bil prav tako nogometaš.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam avstralskih nogometašev]]
* [[seznam avstralskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Aurelio Vidmar}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Vidmar, Aurelio}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Avstralski Slovenci]]
[[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Standard de Liègea]]
[[Kategorija:Nogometaši CD Tenerifa]]
[[Kategorija:Nogometaši Adelaide Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši K.V. Kortrijka]]
[[Kategorija:Nogometaši K.S.V. Waregema]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Siona]]
[[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]]
[[Kategorija:Nogometaši Adelaide Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Croydon Kingsov]]
[[Kategorija:Trenerji Adelaide Uniteda]]
[[Kategorija:Selektorji avstralske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji BG Pathum Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Lion City Sailorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Bangkok Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Melbourne Cityja FC]]</text>
      <sha1>cs3sgg6gtly6t9yb26qmx6gmu306pth</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Genova</title>
    <ns>0</ns>
    <id>63211</id>
    <revision>
      <id>6721647</id>
      <parentid>6720980</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:20:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721647</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3004" sha1="pyu1cj0gyj4i1zu02qyc3ztpxwo8uem" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Genova
| official_name = ''Comune di Genova''
| native_name = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline = Collage Genova.jpg
| imagesize = 270px
| image_alt =
| image_caption = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo:Torre della Lanterna, Piazza de Ferrari, Galleria Mazzini, Brigata Liguria Street, pogled na San Teodoro iz pristanišča
| image_flag = Flag of Genoa.svg
| image_shield = Stemma di Genova.svg
| shield_alt =
| region = [[Ligurija]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto Genova|Genova]] (GE)
| frazioni =
| mayor_party = 
| mayor = [[Silvia Salis]]
| sovereign = 
| metropolitan_area = 1400000
| population_demonym = Genovesi
| elevation_footnotes =
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = [[Sveti Janez Krstnik]]
| day = 24. junij
| postal_code = 16121-16167
| area_code = 010
| website = {{official website|http://www.comune.genova.it}}
| footnotes =
}}
'''Genova''' (slovenska izgovorjava: ''génova''; {{jezik-it|Genova}}, [džènova]; {{jezik-lij|Zêna}}; {{jezik-la|Genua}}) je [[mesto]] in [[morje|morsko]] [[pristanišče]] v [[severna Italija|severni Italiji]], ki je [[glavno mesto]] [[Genova (pokrajina)|pokrajine Genova]] in italijanske [[Ligurija|dežele Ligurija]].

Samo mesto ima okoli {{IT|p}} [[prebivalstvo|prebivalcev]] ({{IT|y}}),&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; medtem ko jih ima [[metropolitansko območje]] Genove okoli 900.000.

Genovsko pristanišče je največje v Italiji in drugo največje v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]. Leži približno v sredini [[Ligurija|Ligurije]] in v najsevernejšem delu [[Genovski zaliv|Genovskega zaliva]] med ''Vzhodno obalo/Primorjem'' (''[[Riviera di Levante]]'' /ligursko ''Rivëa de Levante'') in ''Zahodno obalo/Primorjem'' (''[[Riviera di ponente]]'' / ligursko ''Rivëa de Punènte''). Je tudi prometno vozlišče več avtocest in železniških prog. Znamenit avtocestni viadukt iz 60. let 20. stoletja, znan kot [[Most Morandi]] (''Ponte Morandi'', uradno ''Viadotto Polcevera'') nad Genovo se je avgusta 2018 v neurju delno zrušil, kar je terjalo kar nekaj smrtnih žrtev, ker pa je bila celotna konstrukcija sumljiva, so ga kar v celoti podrli. Leta 2020 je bil zgrajen nov sodoben most (viadukt) po načrtih arhitekta [[Renzo Piano|Renza Piana]].

==Sklici==
{{sklici|1}}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[seznam pristanišč v Italiji]]
* [[Genova (pokrajina)]]
* [[Genova (jadro)]]
* [[Genovska republika]]
* [[Nadškofija Genova]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.comune.genova.it/] Uradna spletna stran mesta Genove

{{Province of Genoa}}
{{Svetovna dediščina v Italiji}}
{{European Capital of Culture}}
{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Pristanišča v Italiji]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
[[Kategorija:Genova|*]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
[[Kategorija:Metropolitansko mesto Genova]]
[[Kategorija:Obalna mesta]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>pyu1cj0gyj4i1zu02qyc3ztpxwo8uem</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Petar Žekov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74766</id>
    <revision>
      <id>6721800</id>
      <parentid>5961309</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:49:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721800</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2483" sha1="tqn7pgeexdbr66i8ihmhutlvokf8el7" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | fullname             = Petar Petrov Žekov
 | birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
 | height               = 182 cm
 | position             = [[Napadalec (nogomet)|napadalec]]
 | youthyears1          = | youthclubs1    = 
 | years1   = 1962–1963 | clubs1   = [[FK Dimitrovgrad|Dimitrovgrad]] | caps1   = 25 | goals1   = 8
 | years2   = 1963–1968 | clubs2   = [[PFC Beroe Stara Zagora|Beroe Stara Zagora]] | caps2   = 141 | goals2   = 101
 | years3   = 1968–1975 | clubs3   = [[PFC CSKA Sofija|CSKA Sofija]] | caps3   = 167 | goals3   = 144
 | totalcaps = 333      | totalgoals = 253
 | nationalyears1 = 1964–1973 | nationalteam1  = [[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]] | nationalcaps1  = 44 | nationalgoals1 = 25
 | manageryears1 = 1976–1977 | managerclubs1 = [[PFK Hebar Pazardžik|Hebar Pazardžik]]
 | manageryears3 = 2000      | managerclubs3 = [[FK Dobrudža Dobrič|Dobrudža Dobrič]]
 | medaltemplates      = {{MedalCountry|{{BUL}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Srebrna medalja  | [[Poletne olimpijske igre 1968|México 1968]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1968|ekipno]]}}
}}
'''Petar Petrov Žekov''' ({{jezik-bg|Петър Петров Жеков}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[10. oktober]] [[1944]], [[Knižovnik]], [[Bolgarija]], † [[18. februar]] [[2023]], [[Sofija]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 1968|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1968|poletnih olimpijskih iger leta 1968]] in osvojil srebrno medaljo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam bolgarskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Žekov, Petar}}
[[Kategorija:Bolgarski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Bolgarijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1968]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Bolgarijo]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Dimitrovgrada]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC Beroa Stara Zagora]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji FK Hebarja Pazardžik]]
[[Kategorija:Trenerji PFK Dobrudže Dobrič]]</text>
      <sha1>tqn7pgeexdbr66i8ihmhutlvokf8el7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Christian Bassedas</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74805</id>
    <revision>
      <id>6721507</id>
      <parentid>5899659</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:17:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721507</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2695" sha1="qnv73a35six1v6ymis8pbdwmpah2z0x" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name          = Christian Bassedas
| image          = 
| fullname       = Christian Gustavo Bassedas
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 178 cm
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]], [[branilec (nogomet)|branilec]]
| youthyears1    = 
| youthclubs1    = [[Club Atlético Vélez Sársfield|Vélez Sársfield]]
| years1         = 1990&amp;ndash;2000
| years2         = 2000&amp;ndash;2003
| years3         = 2002
| clubs1         = [[Club Atlético Vélez Sársfield|Vélez Sársfield]]
| clubs2         = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]
| clubs3         = → [[CD Tenerife|Tenerife]] (pos.)
| caps1          = 267
| caps2          = 24
| caps3          = 14
| goals1         = 21
| goals2         = 1
| goals3         = 0
| totalcaps      = 305
| totalgoals     = 22
| nationalyears1 = 1994&amp;ndash;1999
| nationalteam1  = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
| nationalcaps1  = 22
| nationalgoals1 = 0
| manageryears1  = 2015–2016 
| managerclubs1  = [[Club Atlético Vélez Sarsfield|Vélez Sarsfield]]
| manageryears2 = 2017
| managerclubs2 = [[Club Atlético Boca Unidos|Boca Unidos]]
| manageryears3 = 2017–2018
| managerclubs3 = [[Club Olimpo|Olimpo]]
| manageryears4 = 2018–2020
| managerclubs4 = [[Club Deportivo UAI Urquiza|UAI Urquiza]]
| medaltemplates   = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Srebrna medalja  | [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1996|ekipno]]}}
}}
'''Christian Gustavo Bassedas''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[16. februar]] [[1973]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1996|poletnih olimpijskih iger leta 1996]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Bassedas, Christian}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Vélez Sársfielda]]
[[Kategorija:Nogometaši CD Tenerifa]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Velez Sarsfielda]]
[[Kategorija:Trenerji Boca Unidosa]]
[[Kategorija:Trenerji Olimpo de Bahía Blance]]
[[Kategorija:Trenerji UAI Urquize]]</text>
      <sha1>qnv73a35six1v6ymis8pbdwmpah2z0x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hernán Crespo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74806</id>
    <revision>
      <id>6721499</id>
      <parentid>6367103</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:09:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Cluba Atlas]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5129" sha1="hruzyrrmuljf3m3bl4vfh7lhzt5fbyt" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name               = Hernán Crespo
| fullname           = Hernán Jorge Crespo
| height             = 183 cm
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| position           = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1             = 1993–1996 |clubs1  = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]              |caps1  = 64  |goals1  = 24
| years2             = 1996–2000 |clubs2  = [[Parma F.C.|Parma]]                                   |caps2  = 116 |goals2  = 62
| years3             = 2000–2002 |clubs3  = [[S.S. Lazio|Lazio]]                                   |caps3  = 54  |goals3  = 39
| years4             = 2002–2003 |clubs4  = [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]          |caps4  = 18  |goals4  = 7
| years5             = 2003–2008 |clubs5  = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]                               |caps5  = 49  |goals5  = 20
| years6             = 2004–2005 |clubs6  = → [[A.C. Milan|Milan]] (pos.)                          |caps6  = 28  |goals6  = 10
| years7             = 2006–2008 |clubs7  = → [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]] (pos.) |caps7  = 49  |goals7  = 18
| years8             = 2008–2009 |clubs8  = [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]          |caps8  = 14  |goals8  = 2
| years9             = 2009–2010 |clubs9  = [[Genoa C.F.C.|Genoa]]                                 |caps9  = 16  |goals9  = 5
| years10            = 2010–2012 |clubs10 = [[Parma F.C.|Parma]]                                   |caps10 = 46  |goals10 = 10
| totalcaps          = 453       |totalgoals = 197
| nationalyears1 = 1995–2007 |nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]    |nationalcaps1 = 70 |nationalgoals1 = 41
| medaltemplates   = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Srebrna medalja  | [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1996|ekipno]]}}
| manageryears1 = 2014–2015
| managerclubs1 = [[Parma Calcio 1913 Youth Sector|Parma Primavera]]
| manageryears2 = 2015–2016
| managerclubs2 = [[Modena F.C. 2018|Modena]]
| manageryears3 = 2019–2020
| managerclubs3 = [[Club Atlético Banfield|Banfield]]
| manageryears4 = 2020–2021
| managerclubs4 = [[Defensa y Justicia]]
| manageryears5 = 2021
| managerclubs5 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
| manageryears6 = 2022–2023
| managerclubs6 = [[Al-Duhail SC|Al-Duhail]]
| manageryears7 = 2023–2024
| managerclubs7 = [[Al Ain FC|Al Ain]]
| manageryears8 = 2025–2026
| managerclubs8 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
| manageryears9 = 2026–
| managerclubs9 = [[Atlas F.C.|Atlas]]
}}
'''Hernán Jorge Crespo''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[5. julij]] [[1975]], [[Florida, Argentina|Florida]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1996|poletnih olimpijskih iger leta 1996]].

=== Dosežki ===
'''Klubski naslovi '''
* [[Primera División Argentina]]: 1993, 1994, 1996
* [[Copa Libertadores]]: 1996
* [[Pokal UEFA]]: 1999
* Italijanski pokal/ [[Coppa Italia]]: 1999
* Italijanski super pokal: 1999, 2000, 2004, 2006, 2008
* [[FA Community Shield]]: 2005
* [[Premier League]]: 2006
* [[Serie A]]: 2007, 2008, 2009
'''Reprezentanca'''
* [[Pan Ameriške igre]] - 1995 Mar del Plata: Zlata medalja
* [[Poletne olimpijske igre 1996]] : Srebrna medalja
Finalist: [[FIFA pokal konfederacij]], 1995
'''Individualno'''
* [[Poletne olimpijske igre 1996]]: Top strelec
* ''Coppa Italia Capocannoniere'': 1999 and 2007 z 4 goli na 4 tekmah
[[FIFA 100]]
Serie A, top strelec - 2000-01
[[FIFA nagrade|FIFA nagrada]]: 2006
Primera División Argentina, top strelec: 1994 (z River Plate)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Crespo, Hernan}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši Genoe C.F.C.]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Modene F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Banfielda]]
[[Kategorija:Trenerji Defensa y Justicie]]
[[Kategorija:Trenerji São Paula]]
[[Kategorija:Trenerji Al-Duhaila SC]]
[[Kategorija:Trenerji Al Aina FC]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Atlas]]
[[Kategorija:FIFA 100]]</text>
      <sha1>hruzyrrmuljf3m3bl4vfh7lhzt5fbyt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Claudio López</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74807</id>
    <revision>
      <id>6721483</id>
      <parentid>5899660</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:45:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721483</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2447" sha1="02dvs1c1o114bkd5dhufq1uzidkw49x" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name     =Claudio López
|image=
|fullname=Claudio Javier López
|birth_date= &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|height=177 cm
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
|currentclub=
|clubnumber=
|youthyears1=
|youthclubs1=
| years1 = 1992–1996
| clubs1 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]]
| caps1 = 116
| goals1 = 24
| years2 = 1996–2000
| clubs2 = [[Valencia CF|Valencia]]
| caps2 = 130
| goals2 = 47
| years3 = 2000–2004
| clubs3 = [[SS Lazio|Lazio]]
| caps3 = 106
| goals3 = 29
| years4 = 2004–2007
| clubs4 = [[Club América|América]]
| caps4 = 75
| goals4 = 21
| years5 = 2007–2008
| clubs5 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]]
| caps5 = 34
| goals5 = 10
| years6 = 2008–2009
| clubs6 = [[Kansas City Wizards]]
| caps6 = 57
| goals6 = 13
| years7 = 2010
| clubs7 = [[Colorado Rapids]]
| caps7 = 11
| goals7 = 0
| totalcaps = 529
| totalgoals = 144
|nationalyears1=1995&amp;ndash;2003
|nationalteam1=[[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
|nationalcaps1=55
|nationalgoals1=10
| medaltemplates   = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Srebrna medalja  | [[Poletne olimpijske igre 1996|Atlanta 1996]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 1996|ekipno]]}}
}}
'''Claudio Javier López''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[17. julij]] [[1974]], [[Río Tercero, Córdoba|Río Tercero]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 1996|poletnih olimpijskih iger leta 1996]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Lopez, Claudio}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba América]]
[[Kategorija:Nogometaši Valencie]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Kansas Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Colorado Rapidsov]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]</text>
      <sha1>02dvs1c1o114bkd5dhufq1uzidkw49x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Germán Lux</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74813</id>
    <revision>
      <id>6721484</id>
      <parentid>6244089</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:45:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721484</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2360" sha1="kkb1p5gj9f0l15z9b9zm8fu8igtjxhu" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
 | name = Germán Lux
 | fullname = Germán Darío Lux  
 | birth_date = &lt;!-- WD --&gt;      
 | birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
 | height = 186 cm&lt;ref name=Bio&gt;{{navedi novice|url=https://www.elmundo.es/elmundodeporte/envivos/fichas/1/198/4550.html|title=GERMÁN Darío LUX|publisher=[[El Mundo (Španija)|El Mundo]]|language=es|access-date=29 March 2021}}&lt;/ref&gt;
 | position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1 = 1998–2001 | youthclubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]
| years1 = 2001–2007 | clubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps1 = 54 | goals1 = 0
| years2 = 2007–2011 | clubs2 = [[RCD Mallorca|Mallorca]] | caps2 = 29 | goals2 = 0
| years3 = 2011–2017 | clubs3 = [[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]] | caps3 = 106 | goals3 = 0
| years4 = 2017–2021 | clubs4 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps4 = 12 | goals4 = 0
| totalcaps = 201| totalgoals = 0
| nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 5 | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Argentina OI | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2005 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 6 | nationalgoals3 = 0
 | medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Germán Darío Lux''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[7. junij]] [[1982]], [[Carcarañá]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Lux, Germán Darío}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši RCD Mallorce]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva de La Coruña]]</text>
      <sha1>kkb1p5gj9f0l15z9b9zm8fu8igtjxhu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Willy Caballero</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74814</id>
    <revision>
      <id>6721502</id>
      <parentid>5867248</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:13:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2645" sha1="nz1ux1toqi3nv1zvpjttg9ejrp0lzzc" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Willy Caballero
| fullname = Wilfredo Daniel Caballero Lazcano
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 186 cm
| position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| currentclub = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| clubnumber = 13
| youthyears1 = | youthclubs1 = 
| years1 = 2001–2004 | clubs1 = [[Boca Juniors]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 
| years2 = 2004–2011 | clubs2 = [[Elche CF|Elche]] | caps2 = 186 | goals2 = 0
| years3 = 2006 | clubs3 = → [[Arsenal de Sarandí|Arsenal Sarandí]] (pos.) | caps3 = 13 | goals3 = 0
| years4 = 2011–2014 | clubs4 = [[Málaga CF|Málaga]] | caps4 = 117 | goals4 = 0
| years5 = 2014–2017 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 23 | goals5 = 0 
| years6 = 2017–2021 | clubs6 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 
| years7 = 2021–2023 | clubs7 = [[Southampton F.C.|Southampton]] | caps7 = 2 | goals7 = 0
| totalcaps = 367
| totalgoals = 0
| nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 
| nationalyears2 = 2018 | nationalteam2 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 0 
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Wilfredo »Willy« Daniel Caballero Lazcano''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[28. september]] [[1981]], [[Santa Elena, Entre Ríos|Santa Elena]], [[Entre Ríos]], [[Argentina]].

Nazadnje je branil za [[Southampton F.C.|Southampton]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Caballero, Wilfredo}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Elcheja CF]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala de Sarandí]]
[[Kategorija:Nogometaši Málage CF]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]</text>
      <sha1>nz1ux1toqi3nv1zvpjttg9ejrp0lzzc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721503</id>
      <parentid>6721502</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:13:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721503</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2578" sha1="mxntfjuga3gc0263gsl47voy1zvrtgz" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Willy Caballero
| fullname = Wilfredo Daniel Caballero Lazcano
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 186 cm
| position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = 
| years1 = 2001–2004 | clubs1 = [[Boca Juniors]] | caps1 = 15 | goals1 = 0 
| years2 = 2004–2011 | clubs2 = [[Elche CF|Elche]] | caps2 = 186 | goals2 = 0
| years3 = 2006 | clubs3 = → [[Arsenal de Sarandí|Arsenal Sarandí]] (pos.) | caps3 = 13 | goals3 = 0
| years4 = 2011–2014 | clubs4 = [[Málaga CF|Málaga]] | caps4 = 117 | goals4 = 0
| years5 = 2014–2017 | clubs5 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | caps5 = 23 | goals5 = 0 
| years6 = 2017–2021 | clubs6 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]] | caps6 = 11 | goals6 = 0 
| years7 = 2021–2023 | clubs7 = [[Southampton F.C.|Southampton]] | caps7 = 2 | goals7 = 0
| totalcaps = 367
| totalgoals = 0
| nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Argentina do 20 let | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 
| nationalyears2 = 2018 | nationalteam2 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps2 = 5  | nationalgoals2 = 0 
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Wilfredo »Willy« Daniel Caballero Lazcano''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[28. september]] [[1981]], [[Santa Elena, Entre Ríos|Santa Elena]], [[Entre Ríos]], [[Argentina]].

Nazadnje je branil za [[Southampton F.C.|Southampton]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Caballero, Wilfredo}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Elcheja CF]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala de Sarandí]]
[[Kategorija:Nogometaši Málage CF]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]</text>
      <sha1>mxntfjuga3gc0263gsl47voy1zvrtgz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fabricio Coloccini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74815</id>
    <revision>
      <id>6721498</id>
      <parentid>6367108</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:05:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721498</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3400" sha1="6lttpicykgxuj5lad93wd3olqqz6h3s" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|                name = Fabricio Coloccini
|          birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|         birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|              height = 183 cm
|            position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = {{0|0000}}–1998
| youthclubs1 = [[Argentinos Juniors]]
| years1 = 1998–1999
| clubs1 = [[Boca Juniors]]
| caps1 = 1
| goals1 = 1
| years2 = 1999–2004
| clubs2 = [[A.C. Milan]]
| caps2 = 1
| goals2 = 0
| years3 = 2000–2001
| clubs3 = → [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] (pos.)
| caps3 = 19
| goals3 = 3
| years4 = 2001–2002
| clubs4 = → [[Deportivo Alavés|Alavés]] (pos.)
| caps4 = 33
| goals4 = 6
| years5 = 2002–2003
| clubs5 = → [[Atlético Madrid]] (pos.)
| caps5 = 27
| goals5 = 0
| years6 = 2003–2004
| clubs6 = → [[Villarreal CF|Villarreal]] (pos.)
| caps6 = 32
| goals6 = 1
| years7 = 2004–2008
| clubs7 = [[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruña]]
| caps7 = 105
| goals7 = 5
| years8 = 2008–2016
| clubs8 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]
| caps8 = 248
| goals8 = 6
| years9 = 2016–2021
| clubs9 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| caps9 = 55
| goals9 = 0
| years10 = 2021
| clubs10 = [[Club Atlético Aldosivi|Aldosivi]]
| caps10 = 20
| goals10 = 0
| totalcaps = 541
| totalgoals = 22
|      nationalyears1 = 2003–2014
|       nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
|       nationalcaps1 = 39
|      nationalgoals1 = 1
|    medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
| manageryears1 = 2022–2023  | managerclubs1 = Venezuela do 20 let
| manageryears2 = 2024       | managerclubs2 = [[C.D. Guadalajara|Guadalajara]] (pom.)
| manageryears3 = 2024–2025  | managerclubs3 = [[Boca Juniors]] (pom.)
| manageryears4 = 2025       | managerclubs4 = [[Club Necaxa|Necaxa]] (pom.)
| manageryears5 = 2026–      | managerclubs5 = [[Club Universidad de Chile|Universidad de Chile]] (pom.)
}}
'''Fabricio Coloccini''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[22. januar]] [[1982]], [[Córdoba, Argentina|Córdoba]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Coloccini, Fabricio}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši A.C. Milana]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Villarreala]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva de La Coruña]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Alavés]]
[[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]</text>
      <sha1>6lttpicykgxuj5lad93wd3olqqz6h3s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gabriel Heinze</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74816</id>
    <revision>
      <id>6721482</id>
      <parentid>6578072</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:44:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721482</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20208" sha1="ru3c90268c35l3h0mzsopurazi13a58" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|           name = Gabriel Heinze
|       fullname = Gabriel Iván Heinze
|     birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|    birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 178 cm
|       position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
|    currentclub = 
|     clubnumber = 
|    youthyears1 = |youthclubs1 = 
| years1         = 1996–1997 |clubs1 = [[Newell's Old Boys]]                            |caps1 = 1  |goals1 = 0
| years2         = 1997–2001 |clubs2 = [[Real Valladolid|Valladolid]]                   |caps2 = 54 |goals2 = 1
| years3         = 1998–1999 |clubs3 = → [[Sporting CP]] (pos.)                         |caps3 = 5 |goals3 = 1
| years4         = 2001–2004 |clubs4 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] |caps4 = 99 |goals4 = 4
| years5         = 2004–2007 |clubs5 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]     |caps5 = 52 |goals5 = 1
| years6         = 2007–2009 |clubs6 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]]                   |caps6 = 44 |goals6 = 3
| years7         = 2009–2011 |clubs7 = [[Olympique de Marseille|Marseille]]             |caps7 = 58 |goals7 = 7
| years8         = 2011–2012 |clubs8 = [[AS Roma|Roma]]                                 |caps8 = 30 |goals8 = 0
| years9         = 2012–2014 |clubs9 = [[Newell's Old Boys]]                            |caps9 = 54 |goals9 = 3
| totalcaps      = 397 |totalgoals = 20
| nationalyears1 = 2003–2010     |nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] |nationalcaps1 = 78  |nationalgoals1 = 4
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
| manageryears1  = 2015      |managerclubs1 = [[Godoy Cruz Antonio Tomba|Godoy Cruz]]
| manageryears2  = 2016–2017 |managerclubs2 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears3  = 2017–2020 |managerclubs3 = [[Club Atlético Vélez Sarsfield|Vélez Sarsfield]]
| manageryears4  = 2020–2021 |managerclubs4 = [[Atlanta United FC|Atlanta United]]
| manageryears5  = 2022–2023 |managerclubs5 = [[Newell's Old Boys]]
}}
'''Gabriel Iván Heinze''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[19. april]] [[1978]], [[Crespo, Argentina|Crespo]], [[Argentina]].

Heinze je bivši argentinski nogometaš in sedanji nogometni trener. Z [[argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]] osvojil zlato kolajno. V domovini je poznan pod vzdevkom ''Gringo''.&lt;ref&gt;{{navedi splet |author=18:48hs 23:48hs |url= http://www.misionmundial.com.ar/equipos/argentina/Ellis_Park_0_278972174.html |title=?!?Donde la gringo?! |publisher=Misionmundial.com.ar |date=2010-06-18 |accessdate=2010-06-26}} {{ikona es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://m.lanacion.com.ar/1271584-zona-mixta-personalidades-distintas?camp=nota_recom |title= Gringo Heinze |publisher=M.lanacion.com.ar |date= |accessdate=2010-06-26}} {{ikona es}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.infobae.com/futbol/518579-101275-0-Heinze-parte-Sudafrica-su-propia-cancion |title=Gringo Heinze |publisher=Infobae.com |date= |accessdate=2010-06-26 |archive-date=2010-06-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100602194904/http://www.infobae.com/futbol/518579-101275-0-Heinze-parte-Sudafrica-su-propia-cancion |url-status=dead |language=es}}&lt;/ref&gt;

== Klubska kariera ==
=== Zgodnja kariera ===
Heinze je svojo kariero pričel v domovini pri klubu [[Newell's Old Boys]]. Že v prvi sezoni je prejel veliko pozornosti s strani oglednikov različnih evropskih klubov in sledil je prestop v Španijo k [[Real Valladolid]]u. Ko si v prvi sezoni v Španiji ni uspel priboriti niti enega nastopa, so ga pri Valladolidu posodili na Portugalsko, k lizbonskem [[Sporting Clube de Portugal|Sportingu]]. V Lizboni je zbral pet nastopov in se kmalu spet vrnil v Valladolid, kjer je postopoma dobival vse več priložnosti. Po koncu sezone 2000/01 je okrepil vrste pariškega moštva [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]], v katerem je v treh sezonah skupaj zaigral na več kot 100 tekmah ter prispeval levji delež k slavju Parižanov v [[Coupe de France|Francoskem pokalu]] v sezoni 2003/04.

=== Manchester United ===
Junija 2004 se je Heinze pridružil [[Manchester United F.C.|Manchester Unitedu]], ki je za Argentinca francoskemu PSG-ju izplačal 6,9 milijonov funtov odškodnine.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport2/hi/football/teams/m/man_utd/3735065.stm |title=Man Utd secure Heinze deal |publisher=BBC News |date=2004-06-11 |accessdate=2010-06-26}}&lt;/ref&gt; V Manchestru je nase opozoril že na debiju septembra 2004, ko je prispeval en zadetek k remiju 2-2 proti [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderersom]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url= http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/eng_prem/3599088.stm |title=Bolton 2–2 Man Utd |publisher= [[BBC Sport]] |date=11. september 2004 |accessdate=16. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Nadaljeval je z dobrimi predstavami in se pri enem največjih angleških nogometnih klubov hitro ustalil kot prva trenerjeva izbira na položaju levega centralnega branilca.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.manchesterunited.vitalfootball.co.uk/article.asp?a=77628 |title=Je Fergie resen glede Heinzeja? |publisher=vitalfootball.co.uk |accessdate=2007-08-22 |archive-date=2007-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928190919/http://www.manchesterunited.vitalfootball.co.uk/article.asp?a=77628 |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt;

14. septembra 2005 je na tekmi [[nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] proti [[Villarreal CF|Villarrealu]] utrpel resnejšo poškodbo, ki ga je izven igralnega pogona zadržala skoraj do konca sezone 2005/06. Pred obračunom z Villarrealom je Heinze v Ligi prvakov sicer dvakrat zatresel mrežo, to mu je uspelo na povratni tekmi kvalifikacij proti madžarskemu [[Debreceni VSC|Debrecenu]], končni izid je bil 3-0.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url= http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/europe/4171220.stm |title=Debrecen 0–3 Man Utd |publisher=[[BBC Sport]] |date=24. avgust 2005 |accessdate=16. september 2009}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; Na zelenice se je vrnil aprila 2006, a je za United zaigral le na treh srečanjih, saj ga je vnovična sicer manjša poškodba spet oddaljila od igranja. Pri Unitedu so v tisti sezoni ugotovili, da nimajo prave zamenjave na položaju levega centralnega branilca, zato so v klub pripeljali Francoza [[Patrice Evra|Patrica Evraja]]. Sezona 2006/07 je bila za Heinzeja zadnja v dresu Uniteda. Svoj prvi gol v sezoni je dosegel 27. februarja 2007 na ponovljeni tekmi petega kola proti [[Reading F.C.|Readingu]], tekmo so rdeči vragi dobili z izidom 3-2.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.manutd.com/default.sps?pagegid={B4CEE8FA-9A47-47BC-B069-3F7A2F35DB70}&amp;newsid=406888 |title=Poročilo: Reading 2 Manchester United 3 |publisher=ManUtd.com |accessdate=2007-08-22 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; V sezoni 2006/07 so Unitedove vrste znova redčile poškodbe in v branilskem paru sta se sčasoma uveljavila Heinze in [[Wes Brown]]. Za zadnji dve tekmi v sezoni je Heinze tudi prevzel kapetanski trak, šlo je za gostovanje pri [[Chelsea F.C.|Chelseaju]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Poročilo: Chelsea 0 Manchester United 0 |publisher=ManUtd.com |url=http://www.manutd.com/default.sps?pagegid={B4CEE8FA-9A47-47BC-B069-3F7A2F35DB70}&amp;newsid=426251 |accessdate=2007-08-22 }} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; in domačo tekmo proti [[West Ham United F.C.|West Ham Unitedu]]. 21. julija 2007 se je za argentinskega branilca potegoval Unitedov lokalni rival [[Liverpool F.C.|Liverpool]], ki je ponudil 6,8 milijonov funtov. Ponudbo so v Manchestru zavrnili.&lt;ref&gt;[http://www.telegraph.co.uk/sport/football/2317323/Liverpool%27s-Gabriel-Heinze-bid-rejected.html United zavrnil Liverpoolovo ponudbo za Gabriela Heinzeja], ''[[Daily Telegraph]]''. {{ikona en}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Drenthe y Heinze luchando por el balón.jpg|sličica|240px|Heinze leta 2009 na srečanju z [[Valencia C.F.|Valencio]], povsem na levi v akciji vidimo tudi Nizozemca [[Royston Drenthe|Roystona Drentheja]].]]

=== Real Madrid ===
22. avgusta 2007 je odjeknila novica o Heinzejevi selitvi v [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]. Z madridskim gigantom je Heinze podpisal štiriletno pogodbo in postal tretji Unitedov igralec (po [[David Beckham|Davidu Beckhamu]] in [[Ruud van Nistelrooy|Ruudu van Nistelrooyju]]), ki se je pridružil Realu. Uradna odškodnina je znašala 8 milijonov funtov.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/europe/6960108.stm |title=Heinze &amp; Robben complete Real switch |publisher=BBC Sport |date=2007-08-23 |accessdate=2007-08-23}}&lt;/ref&gt; V Realovem dresu je debitiral 2. septembra 2007 proti Villarrealu, tedaj je na igrišče prišel kot zamenjava za [[Raúl González Blanco|Raúla]]. Šele 30. marca 2008 mu je uspel prvi zadetek za beli balet, dosegel ga je ob zmagi s 3-1 proti [[Sevilla FC|Sevilli]]. Heinze je v prvi sezoni v Madridu osvojil špansko prvenstvo in [[Supercopa de España|španski superpokal]]. V sezoni 2008/09, Heinzejevi drugi v Madridu, Argentincu z Realom ni uspelo osvojiti nobene lovorike. Delni razlog za to je tudi menjava trenerja, saj je [[Bernd Schuster|Bernda Schusterja]] decembra 2008 zamenjal [[Juande Ramos]], ki moštva v tako kratkem času ni uspel spraviti skupaj, da bi do konca sezone osvojili vsaj špansko prvenstvo. Real je imel v tisti sezoni tudi močnega nasprotnika v Barceloni, ki je pod taktirko [[Pep Guardiola|Pepa Guardiole]] osvojila vse možne lovorike.

=== Marseille ===
30. julija 2009 je Heinze podpisal dveletno pogodbo s francoskim prvoligašem [[Olympique de Marseille|Marseillom]]. Odškodnina Realu za njegov prestop ni bila razkrita. Heinze je za nove delodajalce dvakrat zadel v Ligi prvakov, prvič proti [[AC Milan|Milanu]] in drugič proti [[FC Zürich|Zürichu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.om.net/en/Saison/101002/Actualites/41145/Accord_de_principe_pour_Heinze |title=Prestop potrjen: Gabriel Heinze se seli v Marseille |publisher=om.net |date=2009-07-30 |accessdate=2009-07-30 |archive-date=2009-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090802143831/http://www.om.net/en/Saison/101002/Actualites/41145/Accord_de_principe_pour_Heinze |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Vse od prihoda v klub pa do konca prve sezone 2009/10 je bil vitalen član Marseillove začetne enajsterice. 27. marca 2010 je svoje moštvo povedel do slavja v finalu [[Coupe de la Ligue|francoskega pokala]] proti branilcu naslova in aktualnemu francoskemu prvaku [[Girondins de Bordeaux|Bordeauxu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=France |url=http://www.goal.com/en/news/90/france/2010/03/27/1852215/girondins-de-bordeaux-1-3-olympique-de-marseille-coupe-de-la |title=Girondins de Bordeaux 1-3 Olympique de Marseille: Marseille prišel do prve lovorike po 17 letih |publisher=Goal.com |date=2010-03-27 |accessdate=2010-06-26}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt; To je bila za Marseille prva lovorika po daljnem letu 1993, ki so zmagali v otvoritveni sezoni Lige prvakov 1992/93. Zmagoslavju v pokalnem tekmovanju je Marseille dodal še končno prvo mesto v francoskem prvenstvu ([[Ligue 1]]), to je bila njihova prva zvezdica po 18 letih. Po zmagi 5. maja 2010 s 3-1 proti [[Stade Rennais FC|Rennesu]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ligue1.com/ligue1/lireArticle.asp?idArticle=16256 |title=Ligue 1 : Marseille prekinil 18-letni urok s slavjem v francoskem prvenstvu  |publisher=Ligue1.com |date=2010-05-05 |accessdate=2010-06-26}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;, ki je pomenila tudi naslov francoskega prvaka, je trener [[Didier Deschamps]] igro svojih varovancev v tisti sezoni opisal kot »izjemno človeško dogodivščino.« &lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Press Association |url=http://www.guardian.co.uk/football/2010/may/06/didier-deschamps-marseille-ligue-1-title |title=Didier Deschamps dosežek svoj varovancev povzdignil v izjemno človeško dogodivščino &amp;#124; nogomet &amp;#124; guardian.co.uk |publisher=Guardian |date= |accessdate=2010-06-26}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

== Reprezentančna kariera ==
[[Slika:Heinze, Gabriel.jpg|200px|sličica|desno|Heinze ob zelenici.]]
Heinze je za [[argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] prvič nastopil 30. aprila 2003 na prijateljski tekmi proti [[libijska nogometna reprezentanca|Libiji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://worldcup.uk.msn.com/country/playerprofiles/argentina~players/ |title=Argentina - profili igralcev |publisher=MSN |accessdate=2007-08-22 |archive-date=2007-11-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117185543/http://worldcup.uk.msn.com/country/playerprofiles/argentina~players/ |url-status=dead |language=en}}&lt;/ref&gt; Leta 2004 je bil izbran v argentinsko ekipo za [[Poletne olimpijske igre 2004|Poletne olimpijske igre]], s katero je v Atenah naposled tudi osvojil zlato medaljo. Čeprav je večino sezone 2005/06 izpustil zaradi poškodbe, pa ga je argentinski selektor [[José Pekerman]] uvrstil med potnike na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|Svetovno prvenstvo 2006]] v Nemčijo. Prvenstvo se je za Argentino končalo v četrtfinalu, po izvajanju enajstmetrovk se je napredovanja v polfinale veselila gostiteljica [[nemška nogometna reprezentanca|Nemčija]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/world_cup_2006/4991602.stm |title=Nemčija slavila po kazenskih strelih |publisher=BBC Sport |accessdate=2007-08-22  | date=30. junij 2006}} {{ikona en}}&lt;/ref&gt;

Heinze je sodeloval na [[Copa América 2007|Copi Américi 2007]] in svoj edini zadetek na turnirju dosegel v polfinalu proti [[mehiška nogometna reprezentanca|Mehiki]]. Kot prvi izmed Argentincev je namreč načel mehiško mrežo, s tem ko je v zadetek z glavo pretvoril podajo [[Juan Roman Riquelme|Juana Romana Riquelmeja]] s prostega strela. Argentina je tisto tekmo dobila s 3-0.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.latimes.com/sports/printedition/la-sp-soccer12jul12,1,822421.story?coll=la-headlines-pe-sports&amp;ctrack=1&amp;cset=true |title=Argentina routs Mexico in Copa America |publisher=Los Angeles Times |accessdate=2007-08-22 }}&lt;/ref&gt; V finalu je morala Argentina nato priznati premoč [[brazilska nogometna reprezentanca|Braziliji]].

Heinzeja je novi selektor [[Diego Maradona]] uvrstil tudi med potnike na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo 2010]] v JAR. Že na prvi tekmi Argentincev je dosegel zadetek, po podaji s kota [[Juan Sebastian Veron|Juana Sebastiana Verona]] je že v tretji minuti zatresel mrežo [[nigerijska nogometna reprezentanca|Nigerije]] in s tem tudi postavil končni izid tekme. To je bil njegov tretji reprezentančni zadetek v karieri.

=== Reprezentančni zadetki ===
{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Zadel za !! Končni izid !! Tekmovanje
|-
| 1 || 17. avgust 2005 || [[Budimpešta]], [[Madžarska]] || {{fb|Madžarska}} || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;2 – 1&lt;/div&gt; || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;2 – 1&lt;/div&gt; || prijateljska tekma
|-
| 2 || 11. julij 2007 || [[Ciudad Guayana]], [[Venezuela]] || {{fb|Mehika}} || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;1 – 0&lt;/div&gt; || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;3 – 0&lt;/div&gt; || [[Copa América 2007|Copa América]], polfinale
|-
| 3 || 12. junij 2010 || [[Johannesburg]], [[JAR]] || {{fb|Nigerija}} || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;1 – 0&lt;/div&gt; || &lt;div  style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;1 – 0&lt;/div&gt; || [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|Svetovno prvenstvo]], skupina B
|}

== Dosežki ==
=== Klubski dosežki ===
*{{ikonazastave|Francija}} '''[[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]]'''
:*[[Coupe de France]]:
::*Zmagovalci: 2003/04

*{{ikonazastave|Anglija}} '''[[Manchester United F.C.|Manchester United]]'''
:*[[Premier League]]:
::*1. mesto: 2006/07

*{{ikonazastave|Španija}} '''[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]'''
:*[[La Liga]]:
::*1. mesto: 2007/08
:*[[Supercopa de España|Španski superpokal]]:
::*Zmagovalci: 2008

*{{ikonazastave|Francija}} '''[[Olympique de Marseille|Marseille]]'''
:*[[Ligue 1]]:
::*1. mesto: 2009/10
:*[[Coupe de la Ligue]]:
::*Zmagovalci: 2009/10

=== Reprezentančni dosežki ===
*{{ikonazastave|Argentina}} '''[[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina (U-23)]]'''&lt;ref&gt;Olimpijski pravilnik določa, da ima vsaka sodelujoča reprezentanca največ tri igralce, starejše od 23 let, vsi ostali pa morajo biti stari 23 let ali manj. Dejansko torej ne gre povsem za U-23 reprezentanco, temveč za U-23 reprezentanco s tremi starejšimi posamezniki.&lt;/ref&gt;
:*[[Nogomet na poletnih olimpijskih igrah|Poletne olimpijske igre]]:
::*1. mesto (zlata kolajna): 2004

=== Posamični dosežki ===
*[[Sir Matt Busby Player of the Year|Najboljši Unitedov igralec sezone po izboru navijačev]]: 2004/05

== Statistika ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;2&quot;|Liga
!colspan=&quot;2&quot;|Pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Ligaški pokal
!colspan=&quot;2&quot;|Celina
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj
|-
!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli!!Nastopi!!Goli
|-
| rowspan=&quot;2&quot;|[[Newell's Old Boys]]
|1997/98
|8||0||colspan=&quot;2&quot;|–||colspan=&quot;2&quot;|–||0||0||8||0
|-
!Skupaj
!8!!0!!colspan=&quot;2&quot;|–!!colspan=&quot;2&quot;|–!!0!!0!!8!!0
|-
|[[Real Valladolid]]
|1997/98
|0||0||0||0||colspan=&quot;2&quot;|–||0||0||0||0
|-
| rowspan=&quot;2&quot;|[[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] (posojen)
|1998/99
|5||1||1||0||colspan=&quot;2&quot;|–||0||0||6||1
|-
!Skupaj
!5!!1!!1!!0!!colspan=&quot;2&quot;|–!!0!!0!!6!!1
|-
| rowspan=&quot;3&quot;|[[Real Valladolid]]
|1999/00
|18||0||0||0||colspan=&quot;2&quot;|–||0||0||18||0
|-
|2000/01
|36||1||0||0||colspan=&quot;2&quot;|–||0||0||36||1
|-
!Skupaj
!54!!1!!0!!0!!colspan=&quot;2&quot;|–!!0!!0!!54!!1
|-
| rowspan=&quot;4&quot;|[[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]]
|2001/02
|35||0||0||0||0||0||2||0||37||0
|-
|2002/03
|35||2||0||0||0||0||4||0||39||2
|-
|2003/04
|33||2||0||0||0||0||0||0||33||2
|-
!Skupaj
!103!!4!!0!!0!!0!!0!!6!!0!!109!!4
|-
| rowspan=&quot;4&quot;|[[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|2004/05
|26||1||4||0||2||0||7||0||39||1
|-
|2005/06
|4||0||0||0||0||0||2||2||6||2
|-
|2006/07
|22||0||6||1||2||0||8||0||38||1
|-
!Skupaj
!52!!1!!10!!1!!4!!0!!17!!2!!83!!4
|-
| rowspan=&quot;3&quot;|[[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]
|2007/08
|20||1||2||0||colspan=&quot;2&quot;|–||4||0||26||1
|-
|2008/09
|24||2||1||0||colspan=&quot;2&quot;|–||7||0||32||2
|-
!Skupaj
!44!!3!!3!!0!!colspan=&quot;2&quot;|–!!11!!0!!58!!3
|-
| rowspan=&quot;2&quot;|[[Olympique de Marseille|Marseille]]
|2009/10
|27||4||0||0||2||0||7||2||36||6
|-
!Skupaj
!27!!4!!0!!0!!2!!0!!7!!2!!36!!6
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupaj v karieri
!293!!14!!14!!1!!6!!0!!41!!4!!354!!19
|}

== Sklcii ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{Navboxes colour
|title= Postave argentinske nogometne reprezentance
|bg= #75aadb
|fg= white
|bordercolor= silver
|list1=
{{Argentina squad 2004 Copa América}}
{{Argentina Squad 2004 Summer Olympics}}
{{Argentina Squad Confederations Cup 2005}}
{{Argentina Squad 2006 World Cup}}
{{Argentina squad 2007 Copa América}}
{{Argentina Squad 2010 World Cup}}
}}

{{DEFAULTSORT:Heinze, Ivan Gabriel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Newell's Old Boysov]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Valladolida]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]]
[[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Godoy Cruza]]
[[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Velez Sarsfielda]]
[[Kategorija:Trenerji Atlanta Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Newell's Old Boysov]]</text>
      <sha1>ru3c90268c35l3h0mzsopurazi13a58</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Clemente Rodríguez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74817</id>
    <revision>
      <id>6721455</id>
      <parentid>5899981</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:11:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721455</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2859" sha1="o4fx6athdvtivckxtfax4hurrb7qmd4" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|fullname= Clemente Juan Rodríguez
|birth_date= &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|height= 167 cm
|position= [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
|youthyears1= {{0|0000}}–2000
|youthclubs1= [[Club Atlético Los Andes|Los Andes]]
|years1= 2000–2004
|years2= 2004–2009
|years3= 2007
|years4= 2007–2008
|years5= 2008–2010
|years6= 2010–2013
|years7= 2013–2015
| years8 = 2015–2019
| years9 = 2019–2020
| years10= 2020
| years11= 2020
|clubs1= [[Boca Juniors]]
|clubs2= [[NK Spartak Moskva|Spartak Moskva]]
|clubs3= → [[Boca Juniors]] (pos.)
|clubs4= → [[RCD Espanyol]] (pos.)
|clubs5= [[Estudiantes de La Plata]]
|clubs6= [[Boca Juniors]]
|clubs7= [[São Paulo Futebol Clube|São Paulo]]
|clubs8= [[Club Atlético Colón|Atlético Colón]]
| clubs9 = [[Barracas Central]]
| clubs10 = [[Club Atlético Ciclón|Ciclon de Tárija]]
| clubs11 = [[Deportivo Merlo]]
| caps1 = 95
| caps2 = 71
| caps3 = 14
| caps4 = 17
| caps5 = 27
| caps6 = 73
| caps7 = 3
| caps8 = 63
| caps9 = 9
| caps10 = 
| caps11 = 7
| goals1 = 5
| goals2 = 3
| goals3 = 2
| goals4 = 0
| goals5 = 1
| goals6 = 2
| goals7 = 0
| goals8 = 1
| goals9 = 0
| goals10 = 
| goals11 = 0
| totalcaps = 379
| totalgoals = 14
|nationalyears1= 2003–2013
|nationalteam1= [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
|nationalcaps1= 20
|nationalgoals1= 0
| medaltemplates      = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic | nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Clemente Juan Rodríguez''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[31. julij]] [[1981]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]] in osvojil naslov olimpijskega prvaka.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Rodríguez, Clemente}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Spartak Moskve]]
[[Kategorija:Nogometaši RCD Espanyola]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Nogometaši São Paula FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Colóna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Barracas Centrala]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Ciclón]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Merlo]]</text>
      <sha1>o4fx6athdvtivckxtfax4hurrb7qmd4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Javier Mascherano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74819</id>
    <revision>
      <id>6721474</id>
      <parentid>5867280</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Interja Miami CF]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721474</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3631" sha1="ozcfxjvrs08zf7n37lfrcvmjx0l7nv2" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name      = Javier Mascherano
|fullname = Javier Alejandro Mascherano
|birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|height = 170 cm&lt;ref&gt;https://www.soccerbase.com/players/player.sd?player_id=38150&lt;/ref&gt;
|position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]], [[Vezni igralec (nogomet)|obrambni vezist]]
|currentclub = 
|clubnumber = 
|youthyears1 = | youthclubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]
|years1 = 2003–2005 |clubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] |caps1 = 46 |goals1 = 1
|years2 = 2005–2006 |clubs2 = [[Sport Club Corinthians Paulista|Corinthians]] |caps2 = 25 |goals2 = 0
|years3 = 2006–2007 |clubs3 = [[West Ham United F.C.|West Ham United]] |caps3 = 5 |goals3 = 0
|years4 = 2007–2010 |clubs4 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] |caps4 = 94 |goals4 = 1
|years5 = 2010–2018 |clubs5 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps5 = 203 | goals5 = 1
|years6 = 2018–2019 |clubs6 = [[Hebei China Fortune F.C.|Hebei China Fortune]]| caps6 = 53 | goals6 = 0
|years7 = 2019–2020 |clubs7 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] | caps7 = 10 | goals7 = 0
| totalcaps = 436   | totalgoals = 3
|nationalyears1 = 2003–2004 |nationalteam1 = Argentina do 20 let                                 |nationalcaps1 = 22  | nationalgoals1 = 1
|nationalyears2 = 2003–2018 |nationalteam2 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   |nationalcaps2 = 147 | nationalgoals2 = 3
| manageryears1 = 2022–2024
| managerclubs1 = Argentina do 20 let
| manageryears2 = 2023–2024
| managerclubs2 = Argentina do 23 let
| manageryears3 = 2024–2026
| managerclubs3 = [[Inter Miami CF|Inter Miami]]
|medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008|ekipno]]}}
}}
'''Javier Alejandro Mascherano''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[8. junij]] [[1984]], [[San Lorenzo, Santa Fe|San Lorenzo]], [[Santa Fe]], [[Argentina]].

Mascherano je večji del kariere igral za [[FC Barcelona|Barcelono]]. Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Mascherano, Javier}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Corinthiansa]]
[[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Hebei F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Interja Miami CF]]</text>
      <sha1>ozcfxjvrs08zf7n37lfrcvmjx0l7nv2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kily González</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74820</id>
    <revision>
      <id>6721488</id>
      <parentid>6367096</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:52:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Cluba Atlético Platense]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2894" sha1="ssdfdlrq8kjqgpjqbho22m8sutfyjwx" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | name                = Kily González
 | fullname            = Cristian Alberto González Peret
 | birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
 | position            = [[Napadalec (nogomet)|Krilni napadalec]]
 | youthyears1 = | youthclubs1 = [[Rosario Central]]
 | years1 = 1993–1995 | clubs1 = [[Rosario Central]] | caps1 = 51 | goals1 = 7
 | years2 = 1995–1996 | clubs2 = [[Boca Juniors]] | caps2 = 37 | goals2 = 3
 | years3 = 1996–1999 | clubs3 = [[Real Zaragoza|Zaragoza]] | caps3 = 90 | goals3 = 15
 | years4 = 1999–2003 | clubs4 = [[Valencia CF|Valencia]] | caps4 = 92 | goals4 = 8
 | years5 = 2003–2006 | clubs5 = [[Inter Milan]] | caps5 = 51 | goals5 = 0
 | years6 = 2006–2009 | clubs6 = [[Rosario Central]] | caps6 = 76 | goals6 = 10
 | years7 = 2009–2010 | clubs7 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | caps7 = 32 | goals7 = 0
 | years8 = 2010–2011 | clubs8 = [[Rosario Central]] | caps8 = 17 | goals8 = 2
 | totalcaps = 446 | totalgoals = 45
 | nationalyears1   = 1995&amp;ndash;2005  | nationalcaps1   = 56  | nationalgoals1   = 9  | nationalteam1   = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
 | medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
| manageryears1      = 2020–2022 | managerclubs1 = [[Rosario Central]] 
| manageryears2      = 2023–2025 | managerclubs2 = [[Unión de Santa Fe|Unión]]
| manageryears3      = 2025      | managerclubs3 = [[Club Atlético Platense|Platense]]
}}
'''Cristian Alberto »Killy« González Peret''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[4. avgust]] [[1974]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:González, Killy}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Zaragoze]]
[[Kategorija:Nogometaši Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Nogometaši Valencie]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Trenerji Unióna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Atlético Platense]]</text>
      <sha1>ssdfdlrq8kjqgpjqbho22m8sutfyjwx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lucho González</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74822</id>
    <revision>
      <id>6721489</id>
      <parentid>6367094</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:53:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos., pp</comment>
      <origin>6721489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3241" sha1="5lwrjaagh6d6hrlrzglcoxn7rvwi8oq" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Lucho González
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| fullname = Luis Óscar González
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place =  &lt;!-- WD --&gt;
| height = 185 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 1995–1998 | youthclubs1 = [[Club Atlético Huracán|Huracán]]
| years1 = 1998–2002 | clubs1 = [[Club Atlético Huracán|Huracán]] | caps1 = 111 | goals1 = 12
| years2 = 2002–2005 | clubs2 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps2 = 82 | goals2 = 17
| years3 = 2005–2009 | clubs3 = [[FC Porto|Porto]] | caps3 = 111 | goals3 = 31
| years4 = 2009–2012 | clubs4 = [[Olympique de Marseille|Marseille]] | caps4 = 87 | goals4 = 15
| years5 = 2012–2014 | clubs5 = [[FC Porto|Porto]] | caps5 = 57 | goals5 = 8
| years6 = 2014–2015 | clubs6 = [[Al-Rayyan SC|Al-Rayyan]] | caps6 = 26 | goals6 = 8
| years7 = 2015–2016 | clubs7 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps7 = 17 | goals7 = 1
| years8 = 2016–2021 | clubs8 = [[Club Athletico Paranaense|Athletico Paranaense]] | caps8 = 103 | goals8 = 4 
| totalcaps = 594 | totalgoals = 96
| nationalyears1 = 2003–2011 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 45 | nationalgoals1 = 6
| manageryears1 = 2022 | managerclubs1 = [[Club Athletico Paranaense|Athletico Paranaense]] (pom.)
| manageryears2 = 2022 | managerclubs2 = [[Ceará Sporting Club|Ceará]]
| manageryears3 = 2023–2024 | managerclubs3 = [[Sport Club Internacional|Internacional]] (pom.)
| manageryears4 = 2024 | managerclubs4 = [[Club Athletico Paranaense|Athletico Paranaense]]
| manageryears5 = 2025– | managerclubs5 = [[FC Porto|Porto]] (pom.)
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Luis Óscar »Lucho« González''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[19. januar]] [[1981]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]
* [[seznam argentinskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Lucho González}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:González, Lucho}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Porta]]
[[Kategorija:Nogometaši CA Huracána]]
[[Kategorija:Nogometaši Olympiqua de Marseille]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Rayyana SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Paranaense]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Ceará Sporting Cluba]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Atlético Paranaense]]</text>
      <sha1>5lwrjaagh6d6hrlrzglcoxn7rvwi8oq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nicolás Medina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74823</id>
    <revision>
      <id>6721475</id>
      <parentid>5890383</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:31:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721475</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3840" sha1="1u48ybss2xq72eirbt3dmt5ol9f7xvg" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | name = Nicolás Medina
 | image = 
 | fullname = Nicolás Rubén Medina
 | height = 177 cm
 | birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
 | youthyears1 = 1997-1998
 | youthclubs1 = [[Argentinos Juniors]]  
|  years1 = 1999–2001  
| years2 = 2001–2004 
| years3 = 2003–2004  
| years4 = 2004–2005  
| years5 = 2005
| years6 = 2006   
| years7 = 2006  
| years8 = 2007  
| years9 = 2007–2008  
| years10 = 2009 
| years11 = 2010 
| years12 = 2011
| years13 = 2012
| years14 = 2013–2015
| years15 = 2015
| years16 = 2016–2018
| clubs1 = [[Argentinos Juniors]]  
| clubs2 = [[Sunderland AFC]]  
| clubs3 = → [[CD Leganés]] (pos.) 
| clubs4 = [[Real Murcia]]  
| clubs5 = [[Rosario Central]]  
| clubs6 = [[Gimnasia y Esgrima de La Plata|Gimnasia de La Plata]]  
| clubs7 = → [[Club Atlético Nueva Chicago|Nueva Chicago]] (pos.)   
| clubs8 = → [[Talleres de Córdoba]] (pos.)  
| clubs9 = [[Gimnasia y Esgrima de La Plata|Gimnasia de La Plata]]  
| clubs10 = [[Club Deportivo O'Higgins|O'Higgins]]
| clubs11 = [[Tiro Federal]]
| clubs12 = [[C.F. La Piedad]]
| clubs13 = [[Club El Porvenir|El Porvenir]]
| clubs14 = [[Unión Comercio]]
| clubs15 = [[Sport Huancayo]]
| clubs16 = [[Independiente Rivadavia]]
| caps1 = 48   
| caps2 = 0   
| caps3 = 32   
| caps4 = 20   
| caps5 = 3
| caps6 = 0   
| caps7 = 1   
| caps8 = 9   
| caps9 = 7   
| caps10 = 23
| caps11 = 7   
| caps12 = 2
| caps13 = 12 
| caps14 = 63
| caps15 = 26
| caps16 = 14
| goals1 = 1  
| goals2 = 0  
| goals3 = 0  
| goals4 = 2  
| goals5 = 0  
| goals6 = 0  
| goals7 = 0 
| goals8 = 1  
| goals9 = 0  
| goals10 = 0
| goals11 = 0
| goals12 = 0
| goals13 = 0
| goals14 = 1
| goals15 = 0
| goals16 = 0
| totalcaps = 269
| totalgoals = 5
| nationalyears1 = 2001 | nationalteam1 = Argentina do 20 let                               | nationalcaps1 = 7 | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2004 | nationalteam2 = Argentina do 23 let                               | nationalcaps2 = 8 | nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2004 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 1 | nationalgoals3 = 0
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Nicolás Rubén Medina''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[17. februar]] [[1982]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnem delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Medina, Nicolás}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Nogometaši Sunderlanda]]
[[Kategorija:Nogometaši CD Leganésa]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Murcie]]
[[Kategorija:Nogometaši Nueva Chicaga]]
[[Kategorija:Nogometaši Talleresa de Córdoba]]
[[Kategorija:Nogometaši Gimnasie y Esgrima de La Plata]]
[[Kategorija:Nogometaši O'Higginsa F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Tiro Federala]]
[[Kategorija:Nogometaši C.F. La Piedada]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba El Porvenir]]
[[Kategorija:Nogometaši Unióna Comercio]]
[[Kategorija:Nogometaši Sport Huancaya]]
[[Kategorija:Nogometaši Independiente Rivadavie]]</text>
      <sha1>1u48ybss2xq72eirbt3dmt5ol9f7xvg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mauro Rosales</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74826</id>
    <revision>
      <id>6721456</id>
      <parentid>5899988</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:12:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721456</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3634" sha1="q5essfu4k256kqm1f8nij84rpo05b8a" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | name                    = Mauro Rosales
 | fullname                = Mauro Damián Rosales
 | height                  = 173 cm
 | birth_date              = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place             = &lt;!-- WD --&gt;
 | position                = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
 | youthyears1             = 
 | youthclubs1             =  
| years1                  = 1999–2004
| clubs1                  = [[Newell's Old Boys]]
| caps1                   = 119
| goals1                  = 30
| years2                  = 2004–2007
| clubs2                  = [[AFC Ajax|Ajax]]
| caps2                   = 63
| goals2                  = 6
| years3                  = 2007–2010
| clubs3                  = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]
| caps3                   = 64
| goals3                  = 4
| years4                  = 2011–2013
| clubs4                  = [[Seattle Sounders FC|Seattle Sounders]]
| caps4                   = 86
| goals4                  = 12
| years5                  = 2014
| clubs5                  = [[Chivas USA]]
| caps5                   = 21
| goals5                  = 0
| years6                  = 2014–2015
| clubs6                  = [[Vancouver Whitecaps FC|Vancouver Whitecaps]]
| caps6                   = 35
| goals6                  = 1
| years7                  = 2016
| clubs7                  = [[FC Dallas|Dallas]]
| caps7                   = 23
| goals7                  = 2
| years8                  = 2017
| clubs8                  = [[Vancouver Whitecaps FC|Vancouver Whitecaps]]
| caps8                   = 7
| goals8                  = 0
| years9                  = 2019
| clubs9                  = [[Alumni de Villa María|Alumni]]
| caps9                   = 2
| goals9                  = 1
| totalcaps               = 420
| totalgoals              = 56
| nationalyears1          = 2001
| nationalteam1           = Argentina do 20 let
| nationalcaps1           = 5
| nationalgoals1          = 0
| nationalyears2          = 2004
| nationalteam2           = Argentina OI
| nationalcaps2           = 6
| nationalgoals2          = 1
| nationalyears3          = 2004
| nationalteam3           = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
| nationalcaps3           = 10
| nationalgoals3          = 1
 | medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
}}
'''Mauro Damian Rosales''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[24. februar]] [[1981]], [[Villa María]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Rosales, Mauro}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Newell's Old Boysov]]
[[Kategorija:Nogometaši Ajax Amsterdama]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Seattle Soundersov]]
[[Kategorija:Nogometaši C.D. Chivasa USA]]
[[Kategorija:Nogometaši Vancouver Whitecapsov]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Dallasa]]
[[Kategorija:Nogometaši Alumni de Villa Maríe]]</text>
      <sha1>q5essfu4k256kqm1f8nij84rpo05b8a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mariano González</title>
    <ns>0</ns>
    <id>74828</id>
    <revision>
      <id>6721491</id>
      <parentid>5899999</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:54:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3274" sha1="ctigp3ujhngl8ixvevmdd7dlb8sr4t3" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | name      = Mariano González
 | image = 
 | fullname = Mariano Nicolás González
 | birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
 | height = 173 cm
 | position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = Bambinos
| youthyears2 = | youthclubs2 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| youthyears3 = 1998–2001 | youthclubs3 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]]
| years1 = 2001–2004 | clubs1 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]] | caps1 = 64 | goals1 = 14
| years2 = 2004–2008 | clubs2 = [[U.S. Città di Palermo|Palermo]] | caps2 = 51 | goals2 = 4
| years3 = 2006–2007 | clubs3 = → [[Inter Milan]] (pos.) | caps3 = 14 | goals3 = 0
| years4 = 2007–2008 | clubs4 = → [[FC Porto|Porto]] (pos.) | caps4 = 21 | goals4 = 2
| years5 = 2008–2011 | clubs5 = [[FC Porto|Porto]] | caps5 = 52 | goals5 = 5
| years6 = 2011–2014 | clubs6 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] | caps6 = 48 | goals6 = 2
| years7 = 2013 | clubs7 = → [[Arsenal de Sarandí|Arsenal Sarandí]] (loan) | caps7 = 13 | goals7 = 0
| years8 = 2014–2015 | clubs8 = [[Club y Biblioteca Ramón Santamarina|Santamarina]] | caps8 = 55 | goals8 = 8
| years9 = 2016–2017 | clubs9 = [[Club Atlético Huracán|Huracán]] | caps9 = 44 | goals9 = 8
| years10 = 2018–2019 | clubs10 = [[Club Atlético Colón|Colón]] | caps10 = 18 | goals10 = 0
| years11 = 2019–2022 | clubs11 = [[Club y Biblioteca Ramón Santamarina|Santamarina]] | caps11 = 73 | goals11 = 7
| totalcaps = 453| totalgoals = 50
 | nationalyears1 = 2003–2008 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 9 | nationalgoals1 = 0 
| manageryears1 = 2022
| managerclubs1 = [[Club y Biblioteca Ramón Santamarina|Santamarina]]
| medaltemplates  = {{MedalCountry|{{ARG}}}}
{{MedalOlympic |Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah}}
{{Zlata medalja  | [[Poletne olimpijske igre 2004|Atene 2004]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2004|ekipno]]}}
| pcupdate = 9. april 2016
}}
'''Mariano Nicolás González''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[5. maj]] [[1981]], [[Tandil]], [[Argentina]].

Sodeloval je na [[nogomet na poletnih olimpijskih igrah 2004|nogometnemu delu]] [[poletne olimpijske igre 2004|poletnih olimpijskih iger leta 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:González, Mariano}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2004]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Palerma]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši Porta]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala de Sarandí]]
[[Kategorija:Nogometaši CA Huracána]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba y Biblioteca Ramón Santamarina]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba y Biblioteca Ramón Santamarina]]</text>
      <sha1>ctigp3ujhngl8ixvevmdd7dlb8sr4t3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih rokometašev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78066</id>
    <revision>
      <id>6721667</id>
      <parentid>6703335</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:54:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6721667</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7940" sha1="kf3fk1o1rrpbscgid5opzufqiloujgt" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] slovenskih [[rokometaš]]ev.'''

{{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}

{{CompactTOC2}}

== A ==
[[Ana Abina]] - [[Ema Abina]] - [[Nives Ahlin]] - [[Ines Amon]] - [[Črt Abrahamsberg]] - [[Stanko Anderluh]] - [[Aljuš Anžič]]

== B ==
[[Ognjen Backovič]] - [[Špela Bajc]] - [[Dino Bajram]] - [[Polona Barič]] - [[Jože Baznik]] - [[Branko Bedekovič]] - [[Aneja Beganovič]] - [[Aneta Benko]] - [[Aleš Bezjak]] - [[Marko Bezjak]] - [[Nenad Bilbija]] - [[Blaž Blagotinšek]] - [[Goran Bojović]] - [[Miha Bojovič]]/ć - [[Vlado Bojović]] - [[Zala Bojovič]]? - [[Dean Bombač]] - [[Marta Bon]] - [[Peter Božič (rokometaš)|Peter Božič]] - [[Alenka Bratkovič]] - [[Uroš Bregar]] - [[Mojca Brezovar]] - [[Boštjan Brulec]] - [[Matjaž Brumen (rokometaš)|Matjaž Brumen]] - [[Uroš Bundalo]] -

== C ==
[[Klemen Cehte]] - [[Nejc Cehte]] - [[Špela Cerar]] - [[Darko Cingesar]] - [[Alenka Cuderman]] - [[Ivan Cvelbar]]?

== Č  ==
[[Taja Čajko]] - [[Deja Čančar]] - [[Tomaž Čater]] - [[Darko Čeak]] - [[Dušan Čeak]] - [[Olga Čečkova]] - [[Katja Čerenjak]] - [[Ines Černe]] - [[Ludvik Černigoj]]? - [[Vladimir Češnovar]]? - [[Venceslav Čihal - Veno]] (trener) - [[Romana Čolič]] - [[Jani Čop]] - [[Živa Čopi]] - [[Bojan Čotar]] - [[Sonja Čotar]] - [[Boris Čuk]]

== Ć ==
[[Aljoša Ćudić]] - [[Bojan Ćudić]] - [[Gregor Ćudić]] - 

== D ==
[[Tanja Dajčman]] - [[Boris Denič]] - [[Mojca Derčar]] - [[Natalija Derepasko]] - [[Zdenka Dežman]] - [[Jure Dobelšek]] - [[Luka Dobelšek]] - [[Danijel Dobravc]] - [[Deja Doler Ivanović|Deja Doler]] Ivanović - [[Jure Dolenec]] -

== E ==
[[Matjaž Erčulj]] - 

== F ==
[[Adrijan Fegic]] - [[Nuša Fegic]] - [[Nastja Ferenc]] - [[Teja Ferfolja]] - [[Klemen Ferlin]] - [[Boštjan Ficko]] - [[Tara Filipovič]] - [[Robert Fink]] - [[Bojan Fister]]-Bojč - [[Marijan Flander]] - [[Boštjan Frelih]] - [[Anja Frešer]] - [[Vasja Furlan]] -

== G ==
[[Matej Gaber]] - [[Gal Gaberšek]] ''-'' [[Dragan Gajič]] - [[Bruno Glaser]] - [[Gregor Glavač]] - [[Jožica Glinšek]] - [[Maja Goljar]] - [[Janez Gologranc]] - [[Mihael Gorenšek]] - [[Barbara Gorski]] - [[Filip Gradišek]] - [[Jan Grebenc]] - [[Sanja Gregorc]] - [[Timotej Grmšek]] - [[Ana Gros]] -Žan Grojzdek

== H ==
[[Matej Hartman]] - [[Nik Henigman]] - [[Mare Hojč]] - [[Natan Hojč]] - [[Nejc Hojč]] - [[Tamara Horaček]] - [[Vesna Horaček]] - [[Kristjan Horžen]] - [[Boštjan Hribar]] - [[Klara Hrovatič]] - [[Barbara Hudej Uranker]] -

== I ==
[[Silvana Ilič]] - [[David Imperl]] - [[Neli Irman]] - [[Gorana Ivanovič]] - [[Slavko Ivezič]] -

== J ==
[[Blaž Janc]] - [[Mitja Janc]] - [[Nina Jančič]] - [[Alja Jankovič]] - [[Nataša Janković Rustja]] - [[Jovita Jeglič]] - [[Ivo Jekoš]] - [[Nina Jeriček]] - [[Tomaž Jeršič]] - [[Zoran Jovičič]] - [[Iva Jug]] - [[Jošt Juričan]] -

== K ==
[[Roman Kac]] - [[Leopold Kalin]] - [[Andrej Kastelic]] - [[Urh Kastelic]] - [[Boštjan Kavaš]] - [[Aleks Kavčič]] - [[Vid Kavtičnik]] - [[Cvetka Kelc]] - [[Tone Kelenc]] - [[Sašo Kersnič]] - [[Grega Keše]] - [[Miha Keše]] - [[Jelena Kikanovič]] - [[Luka Kisovec]] - [[Blaž Kleč]] - [[Tomaž Kleč]] - [[Gregor Klepej]] - [[Domen Knez]] - [[Tilen Kodrin]] - [[Simon Kogoj]] -[[Edi Kokšarov]] - [[Robi Konečnik]] - [[David Koražija]] - [[Alja Koren]] - [[Jan Košir]] - [[Rok Kotnik]] - [[David Kovač]] - [[Miladin Kozlina]] - [[Goran Kozomara]] - [[Nejc Krabonja]] ''-'' [[Klemen Krajnc]] - [[Lea Krajnc]] - [[Dejan Kramar]] - [[Harma van Kreij]] - [[Lina Krhlikar]] - Igor Krivokapić - [[Radivoj Krivokapić]] - [[Dora Krsnik]] - [[Ale Kukavica]] - [[Katja Kurent]]-Tatarovac - [[Tanja Kušterle]] - [[Aleksander Keše]] -

== L ==
[[Beno Lapajne]] - [[Barbara Lazović]] - [[Irma Legat]]-Kapidžić - [[Nataša Ljepoja]] - [[Mitja Lesjak]] - [[Sandi Lesjak]] - [[Urban Lesjak]] - [[Žiga Lesjak]] - [[Herman Leskovar]] - [[Veronika Leški]] - [[Aleš Levc]] - [[Jani Likavec]] - [[Domen Likozar]] - [[Vesna Lipovčič]] - [[Nataša Ljepoja]] - [[Vanja Lombar]] - [[Gregor Lorger]] - [[Zoran Lubej]] - [[Jelka Lušina]] -

== M ==
[[Borut Mačkovšek]] - [[Peter Mahne]] - [[Nia Majcen]] - [[Tilen Majerle]] - [[Andraž Makuc]] - [[Domen Makuc]] - [[Simon Makuc]] - [[Snežana Maleševič]] - [[Jaka Malus]] - [[Željka Maras]] - [[Gal Marguč]] - [[Gašper Marguč]] - [[Mai Marguč]] - [[Niko Markovič]] - [[Ema Marković]] - [[Tadej Mazej]] - [[Miša Marinček]] - [[Gašper Martinc]] - [[Tamara Mavsar]] - [[Tone Medved]] - [[Branka Mijatovič]] - [[David Miklavčič]] - [[Damijan Miklavec]] - [[Vid Miklavec]] - [[Leon Mikulin]] - [[Uroš Miličević]] -  [[Matjaž Mlakar]] - [[Žiga Mlakar]] - [[Dominika Mrmolja]] - [[Matjaž Muha]]

== N ==
[[Uroš Nahtigal]] - [[Jure Natek]] - [[Domen Novak (rokometaš)]]

== O ==
[[Sebastjan Oblak]] - [[Tomaž Ocvirk]] - [[Tanja Oder]] - [[Nika Oman]] - [[Elizabeth Omoregie]] - [[Dani Ošep]] - [[Borut Ošlak]] - [[Marko Oštir]] - [[Renato Oštir]] - [[Rok Ovniček]] -

== P ==
[[Aleš Pajovič]] - [[Amra Pandžić]] - [[Stane Papež]] - [[Olga Perederij]] - [[Milan Peunik]] - [[Jerica Pintar]] - [[Jasmina Pišek]] - [[Borut Plaskan]] - [[Nadiža Pleško]] - [[Sebastjan Podbrega]] - [[Dušan Podpečan]] - [[Andraž Podvršič]] - [[Nejc Poklar]] - [[Tine Poklar]] - [[Tatjana Polajnar|Tatjana (Tanja) Polajnar]] ''-'' [[Vid Poteko]] - [[Miro Požun]] - [[Luka Pravdič]] - [[Aleš Praznik]] - [[Rok Praznik]] - [[Žare Preisinger]] - [[Primož Prošt]] - [[Iztok Puc]] - [[Jan Pucelj]] - [[Miha Pučnik]] - [[Roman Pungartnik]] - [[Alja Pusovnik]] - [[Vesna Puš]] - [[Rolando Pušnik]] -

== R ==
[[Maks Radej]] - [[Tina Randl]] - [[Simon Razgor]] - [[David Razgor]] - [[Igor Razgor]] - [[Janja Rebolj]] - [[Andraž Repar]] - /[[Aleš Repina]]/ - [[Aljoša Rezar]] - [[Sergej Rutenka|Sergej (Sjarhej) Rutenka]] - [[Samo Rutar]] - [[Uroš Rapotec]] - [[Rok Rapotec]] - [[Mario Ranzinger]] - 

== S==
[[Slava Sabol]]? - [[Mara Samardžija]] - [[Daniela Savič]] - [[Vito Selčan]] - [[Domen Sikošek Pelko]] - [[Klemen Sikošek]] - [[Aleš Sirk]] - [[Alen Skledar]] - [[Matevž Skok]] - [[Sebastian Skube]] - [[Staš Skube]] - [[Nuša Skutnik]] - [[Staš Slatinek Jovičič]] - [[Rudi Slobodnik]] - [[Tadej Sok]] - [[Tilen Sokolič]] - [[Sergej Sokolov]] - [[Tina Sotler]] - [[Sebastjan Sovič]] - [[Radivoj Stanič]] - [[Sergeja Stefanišin]] - [[Nenad Stojakovič]] - [[Tjaša Stanko]] - [[Boštjan Strašek]] - [[Tilen Strmljan]] -  [[Anika Strnad]] - [[Matic Suholežnik]] - [[Jožica Sušnik]] - [[Maja Svetik]] -

== Š ==
[[Robi Šantl]] - [[Iztok Ščurek]] - [[Luka Ščurek]] - [[Uroš Šerbec]] - [[Marko Šibila]] - [[Jože Šilc]] - [[Urban Šilc]] - [[Rok Šimić]] - [[Gorazd Škof]] - [[Miro Škrinjar]] - [[Andraž Škvarč]] - [[Aleš Šmejc]] - [[Maja Šon]] - [[Mario Šoštarič]] - [[Aleksander Špende]] - [[David Špiler]] - [[Aljoša Štefanič]] - [[Luka Štuhec]] - [[Simona Šturm]] 

== T ==
[[Branko Tamše]] - [[Andrej Telič]] - [[Rok Teržan]] - [[Tone Tiselj]] - Matjaž Tominec - [[Milja Tomšič]] - [[Tomaž Tomšič]] - [[Ula Toplak]] - [[Tinkara Toš]] - [[Vili Trofenik]] - [[Lamprini Tsakalou]] - [[Jasna Turnšek]]

== U ==
[[Maja Užmah]]
== V ==
[[Ivan Vajdl]] - [[Aleš Vidic]] - [[Mitja Vidic]] (1925-2015) - [[Aleks Vlah]] - [[Bojan Voglar]] - [[Maja Vojnović]] - [[Blaž Vončina]] - [[Jure Vran]] - [[Hana Vučko]] - [[Renato Vugrinec]] - [[Jakob Vukovič]] -

== W ==
[[Herman Wirth]] -

== Z ==
[[Rok Zaponšek]] - [[Miha Zarabec]] - [[Branka Zec]] - [[Tina Zorec]] - [[Klavdija Zorko]] - [[Uroš Zorman]] - [[Ana Zrimšek]] - [[Nina Zulič]] -

== Ž ==
[[Igor Žabič]] - [[Stefan Žabić]] ''-'' [[Nina Žabjek]] - [[Rok Žuran]] - [[Luka Žvižej]] - [[Miha Žvižej]] -

{{seznami narodov po poklicu|rokometašev}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski rokometaši|*]]
[[Kategorija:Seznami Slovencev|Rokometaši]]</text>
      <sha1>kf3fk1o1rrpbscgid5opzufqiloujgt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brescia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78383</id>
    <revision>
      <id>6721651</id>
      <parentid>6720955</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:23:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721651</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="60075" sha1="hsz3r2c4tj9ciei4uulq02x1sbp78yp" xml:space="preserve">{{about|mestu|pokrajino|Brescia (pokrajina)|drugo uporabo|}}
{{Infobox Italian comune
| name                = Brescia
| official_name       = Città di Brescia
| native_name         = Brèsa
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = {{Photomontage|position=center
| photo1a = Brescia - Duomo Nuovo visto dal castello.jpg
| photo2a = 481BresciaLoggia.jpg 
| photo2b = Brescia Castello torre dei Prigionieri.jpg
| photo3a = Duomo vecchio facciata Brescia.jpg
| photo3b = Tempio Capitolino Piazza del Foro Brescia.jpg 
| photo4a = Tramonto_su_Brescia_(Foto_Luca_Giarelli).jpg
| size = 250
| spacing = 2
| color = #FFFFFF
| border = 0
| foot_montage = V smeri urinega kazalca od zgoraj: nočni pogled na Brescio z [[Nova stolnica, Brescia|Novo stolnico]] in Pégolskim stolpom (desno); grad Brescia; ''Kapitol'' ([[UNESCO]] dediščina); panorama Brescie; [[Stara stolnica, Brescia|Stara stolnica]]; in [[Piazza della Loggia]]
}}
| image_flag          = Flag of Brescia.svg
| image_shield        = Brescia-Stemma.png
| nicknames              = {{plainlist|
* ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije')
* ''La città della Mille Miglia'' ('Mesto Mille Miglia')}}
| motto                  = ''Brixia fidelis'' ('Brescia zvesta')
| image_map           = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| latd  = 45 |latm  = 32 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 10 |longm = 14 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = 
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lombardija]]
| province            = [[Brescia (pokrajina)|Brescia]] (BS)
| frazioni            = Fornaci, Sant'Eufemia, San Polo, Urago Mella, Sant'Anna, Mompiano
| established_title      = prva naselitev:&lt;br/&gt;keltsko naselje:&lt;br/&gt;Rimsko naselje:
| established_date       = 1200 pr. n. št.&lt;br/&gt;7. stol. pr. n. št.&lt;br/&gt;89 pred n. št.
| mayor_party         = 
| mayor               = Laura Castelletti
| population_demonym     = {{ubli|{{langx|en|Brescian}}|{{langx|it|bresciano|links=no}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|it|bresciana}} ({{abbr|f.|feminine}})|{{langx|lmo|label=Brescian|bresà}} ({{abbr|m.|masculine}}), {{lang|lmo|bresàna}} ({{abbr|f.|feminine}}}}
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = sveta Faustin in Jovita
| day                 = 15. februar
| postal_code         = 25121-25136
| area_code           = 030
| website             = {{official website|http://www.comune.brescia.it}}
| footnotes           = 
}}
'''Brescia''' ({{IPA|it|ˈbreʃʃa|lang|It-Brescia.ogg}}, {{IPA|it|ˈbreːʃa|local|generic=yes}}; {{langx|lmo|link=no|label=Brescian|Brèsa}} {{IPA|lmo|ˈbrɛsɔ, ˈbrɛhɔ, ˈbrɛsa, ˈbrɛha|}}; {{langx|vec|Bressa}} ali {{lang|vec|Bresa}}; {{langx|la|Brixia}}) je [[mesto]] in občina v [[italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] v [[Italija|Italiji]]. Leži ob vznožju [[Alpe|Alp]], nekaj kilometrov od [[Gardsko jezero|Gardskega]] in [[Jezero Iseo|jezera Iseo]]. Z {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; je drugo največje mesto v Lombardiji (za [[Milano]]m), četrto največje v severozahodni Italiji in najsevernejše italijansko mesto med tistimi z okoli 200.000 ali več prebivalci. Mestno območje Brescie se razteza preko upravnih meja mesta in ima 672.822 prebivalcev,&lt;ref name=&quot;UrbanismiInItalia&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |access-date=2 August 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111110011158/http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf |archive-date=10 November 2011 |url-status=dead  }}&lt;/ref&gt; medtem ko v njenem metropolitanskem območju živi več kot 1,5 milijona ljudi.&lt;ref name=UrbanismiInItalia/&gt; Mesto je upravno središče [[Brescia (pokrajina)|pokrajine Brescia]], ene največjih v Italiji, z več kot 1,2 milijona prebivalcev.

Brescia (v antiki ''Brixia''), ustanovljena pred več kot 3200 leti, je pomembno regionalno središče že od predrimskih časov. V njenem starem mestnem jedru so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji&lt;ref name= benic&gt;{{navedi splet |url=http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |title=Italia langobardorum, la rete dei siti Longobardi italiani iscritta nella Lista del Patrimonio Mondiale dell'UNESCO |website=beniculturali.it |language=it |trans-title=Italia langobardorum, the network of the Italian Longobards sites inscribed on the UNESCO World Heritage List |access-date=14 May 2014 |archive-date=30 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161030220341/http://www.beniculturali.it/mibac/export/MiBAC/sito-MiBAC/Contenuti/MibacUnif/Comunicati/visualizza_asset.html_1468318012.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name= unesc&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/uploads/nominations/1318.pdf|title=THE LONGOBARDS IN ITALY. PLACES OF THE POWER (568–774 AD). NOMINATION FOR INSCRIPTION ON THE WORLD HERITAGE LIST |website=unesco.org |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; in številni spomeniki, kot so srednjeveški grad, stara in nova stolnica, renesančni trg Loggia in racionalistični trg Vittoria.

Monumentalno arheološko območje rimskega [[forum]]a in samostanskega kompleksa San Salvatore-Santa Giulia sta postala del Unescove svetovne dediščine kot del skupine sedmih mest, vpisanih kot Longobardi v Italiji, kraji moči.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&amp;sezb=6|title=&quot;Brescia: description of goods&quot; on Italialangobardorum.it|access-date=14 May 2013|archive-date=3 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303190655/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/descrizione.asp?seza=2&amp;sezb=6|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Brescia velja za pomembno industrijsko mesto.&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Matteo|last=Meneghello|url=http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|title=Brescia remains Italy's industrial capital|website=italy24.ilsole24ore.com|date=27 November 2014|access-date=31 July 2015|archive-date=5 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210305223836/http://www.italy24.ilsole24ore.com/art/business-and-economy/2014-11-26/brescia-remains-italy-s-industrial-capital-133804.php?uuid=ABo7sMIC|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Metalurgija in proizvodnja kovinskih delov, strojnega orodja in strelnega orožja sta še posebej gospodarskega pomena, skupaj s strojništvom in avtomobilizmom. Med večjimi podjetji s sedežem na območju Brescie so komunalno podjetje A2A, proizvajalec jekla Lucchini ter proizvajalca strelnega orožja Beretta in Perazzi.

Brescia je dom prestižne dirke klasičnih avtomobilov ''Mille Miglia'', ki se začne in konča v mestu.

V umetnosti je dobila vzdevek ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije'). Gabriele d'Annunzio si je za svoje zadnje prebivališče izbral Gardone Riviera (v bližini na obali Gardskega jezera). Posestvo ''il Vittoriale'', ki ga je zgradil (predvsem po zaslugi državnega financiranja), je zdaj javna ustanova, posvečena umetnosti; v njegovi nekdanji rezidenci je muzej, posvečen njemu. Brescia je tudi prizorišče večine dogajanja v igri ''Adelchi'' Alessandra Manzonija iz leta 1822.

Pokrajina je znana kot območje proizvodnje [[peneče vino|penečega vina]] ''Franciacorta'' in glavni vir italijanskega [[kaviar]]ja. Brescia je bila s svojim ozemljem leta 2017 ''Evropska gastronomska regija'' in leta 2023 z Bergamom ''Italijanska prestolnica kulture''.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title= Anche Brescia nella Regione europea della gastronomia | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=13 July 2015 |language=it| url =http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/15_luglio_13/anche-brescia-regione-europea-gastronomia-fb75ec00-296e-11e5-8a16-f989e7f12ffa.shtml | first=Federica| last=Bandirali|access-date=13 June 2016}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antična doba ===
{{stack|[[File:Parco archeologico di Brescia romana Vittoria alata Brescia.jpg|thumb|''Krilata zmaga Brescie'' (1. stoletje n. št.)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| first=Clara| last=Stella | title=Brixia. Scoperte e riscoperte| publisher=Skira| year=2003| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt;]]}}

Z ustanovitvijo Brescie se povezujejo različni miti: eden jo pripisuje [[Herkul]]u, drugi pa pripisuje ustanovitev Altilije ('drugi Ilij') beguncu iz obleganja [[Troja|Troje]]. Po drugem mitu je bil ustanovitelj kralj Ligurov, Cidnus, ki je v pozni bronasti dobi napadel Padansko nižino. ''Colle Cidneo'' (Cidnusov hrib) je bil poimenovan po tej različici in tam stoji srednjeveški grad. Zdi se, da ima ta mit kanček resnice, saj so nedavna arheološka izkopavanja odkrila ostanke naselja iz leta 1200 pr. n. št., za katerega znanstveniki domnevajo, da so ga zgradili in naseljevali ligurski narodi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |title=History of Brescia: the origins and the Roman Brescia |website=turismobrescia.it |access-date=2014-06-20 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209034028/http://www.turismobrescia.it/en/percorso/origins-and-roman-brescia |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&amp;t=Storia+del+Colle+Cidneo |title=Storia del Colle Cidneo |website=bresciamusei.com |language=it |trans-title=History of the Cidneo Hill |access-date=2014-05-14 |archive-date=2014-10-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082902/http://www.bresciamusei.com/ncastello.asp?nm=15&amp;t=Storia+del+Colle+Cidneo |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Nekateri učenjaki pripisujejo ustanovitev Brescie [[Etruščani|Etruščanom]].

[[Galci|Galski]] Cenomani, zavezniki [[Insubri|Insubrov]], so vdrli v 7. stoletju pred našim štetjem in mesto uporabili kot svojo prestolnico. Mesto je postalo rimsko leta 225 pr. n. št., ko so se Cenomani podredili [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Med kartažanskimi vojnami je bila 'Brixija' (kot se je takrat imenovala) zaveznica Rimljanov. Med keltskim zavezništvom proti Rimu je mesto ostalo zvesto Rimljanom. Z rimskimi zavezniki je mesto presenečeno napadlo in uničilo Insubre. Nato sta mesto in pleme mirno vstopila v rimski svet kot zvesti zavezniki in ohranila določeno upravno svobodo. Leta 89 pr. n. št. je bila Brixija priznana kot ''civitas'' ('mesto'), leta 41 pr. n. št., 48 let pozneje, pa so njeni prebivalci končno prejeli rimsko državljanstvo. [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] je leta 27 pr. n. št. tam ustanovil civilno (ne vojaško) kolonijo, on in [[Tiberij]] pa sta zgradila [[Rimski akvadukt|akvadukt]] za oskrbo z vodo. Rimska Brixija je imela vsaj tri templje, akvadukt, gledališče, forum z drugim templjem, zgrajenim pod [[Vespazijan]]om, in nekaj kopališč.

Ko je [[Konstantin I. Veliki]] leta 312 n. št. napredoval proti [[Maksencij]]u, je pri Brixiji prišlo do spopada, v katerem se je bil sovražnik prisiljen umakniti vse do [[Verona|Verone]]. Leta 402 so mesto opustošili [[Vizigoti]] [[Alarik I.|Alarika I.]] Med invazijo [[Huni|Hunov]] pod [[Atila|Atilo]g leta 452 je bilo mesto oblegano in izropano. Štirideset let pozneje je bila to ena prvih osvojitev gotskega generala [[Teoderik Veliki|Teoderika Velikega]] v njegovi vojni proti [[Odoaker|Odoakru]].

=== Srednji vek ===
[[File:Brescia - Castello.jpg|thumb|left|Srednjeveški grad Brescia]]

Leta 568 (ali 569) so Brescio Bizantincem odvzeli [[Langobardi]] in jo spremenili v prestolnico ene od svojih polneodvisnih vojvodinj. Prvi vojvoda je bil Alahis, ki je umrl leta 573. Med kasnejšimi vojvodami so bili bodoča kralja Langobardov Rothari in Rodoald ter Alahis II., goreč protikatolik, ki je bil ubit v bitki pri Cornate d'Adda leta 688. Zadnji kralj Langobardov, [[Deziderij Langobardski]], je tudi nosil naziv vojvoda Brescie.

Leta 774 je [[Karel Veliki]] zavzel mesto in končal prisotnost langobardskega kraljestva v severni Italiji. Notingus je bil prvi knezoškof (leta 844), ki je nosil naziv grofa. Od leta 855 do 875 je Brescia pod [[Ludvik II. Italijanski|Ludvikom II. Mlajšim]] postala dejanska prestolnica [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Kasneje so lokalni prebivalci in plemstvo postopoma začeli nasprotovati moči škofa kot cesarskega predstavnika, zaradi česar je Brescia v začetku 12. stoletja postala svobodna občina. Nato se je razširila na bližnje podeželje, najprej na račun lokalnih posestnikov, kasneje pa proti sosednjim občinam, predvsem [[Bergamo|Bergamu]] in [[Cremona|Cremoni]]. Brescia je slednje dvakrat premagala pri Pontogliu, nato pri Grumorju (sredi 12. stoletja) in v bitki pri Malamortu (Huda smrt) (1192).

Leta 1138 je Brescia doživela upor skupnosti proti lokalnemu škofu Manfredu, ki ga je vodil radikalni reformator in redni kanonik [[Arnold Brešijski]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Moore|first=R. I.|title=The Origins of European Dissent|publisher=University of Toronto Press|year=1994|isbn=0-8020-7566-5|location=London|pages=117}}&lt;/ref&gt; Ta upor je izbruhnil zaradi vpletenosti mesta v cerkveni in politični konflikt, ki je nastal zaradi papeških volitev leta 1130. Te kontroverzne volitve so razdelile [[kardinalski zbor]] in povzročile razkol med [[papež Inocenc II.|papežem Inocencem II.]] (ki je imel manjšinski glas) in [[protipapež Anaklet II.|protipapežem Anakletom II.]] (ki je imel večinski glas). V zgodnjih 1030-ih, ko je imel Anaklet oblast nad Brescio, je v škofijo imenoval škofa Villana, vendar je Inocenc leta 1132 ponovno prevzel nadzor in postavil Manfreda. Čeprav je Manfred podpiral reformirano duhovščino, ki jo je Brescia zgodovinsko podpirala s svojo bližino Milana in reformnim gibanjem Patarije v 11. stoletju, je bil Manfred izgnan, ker se je spopadel z rastjo komune in lokalnim plemstvom.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Greenway|first=George William|title=Arnold of Brescia|publisher=Cambridge University Press|year=1931|location=Cambridge|pages=23–25}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Schmitz-Esser|first=Romedio|title=Exile in the Middle Ages: Selected proceedings from the International Medieval Congress, University of Leeds 8–11 July 2002|publisher=Brepols|year=2004|editor-last=Napran|editor-first=Laura| location=Turnhout| pages=216| chapter=Arnold of Brescia in Exile: April 1139 to December 1143 – His Role as a Reformer, Reviewed}}&lt;/ref&gt; Upor se je začel okoli leta 1135 in je bil sprva obvladljiv, a je bil Manfred do leta 1138 prisiljen poiskati papeško podporo in oditi v Rim. Verjame se, da se je Arnold v tem času pridružil uporu, saj sodobni zgodovinar John iz Salisburyja beleži, da je Arnold le »tako zamajal um državljanov, da so škofu ob vrnitvi komaj odprli vrata«.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Moore|first=R. I.|title=The Birth of Popular Heresy|publisher=University of Toronto Press|year=1995|isbn=0-8020-7659-9|location=London|pages=67}}&lt;/ref&gt; Manfred se je zato moral vrniti v Rim in je bil verjetno priča [[Drugi lateranski koncil|drugemu lateranskemu koncilu]] leta 1139, po katerem je pridobil podporo papeža Inocenca in dal Arnolda izgnati iz Italije. Arnoldov dom je bila Brescia, vendar se v mesto ni nikoli vrnil; namesto tega je v izgnanstvu razvil svojo reformno ideologijo in še naprej nasprotoval Cerkvi. Sodeloval je z intelektualcem [[Pierre Abélard|Pierrom Abelardom]] (pri katerem je morda študiral v 1110-ih), ki je bil na koncilu v Sensu leta 1141 obsojen herezije in se leta 1148 pridružil Rimski komuni, kar je leta 1155 privedlo do njegove usmrtitve s strani [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]] in [[Papež Hadrijan IV.|papeža Hadriana IV.]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|last=Johnson|first=Phillip D.|title=Arnold of Brescia: Apostle of Liberty in Twelfth-Century Europe|publisher=Wipf &amp; Stock|year=2016|location=Eugene|pages=32–42, 68–75, 85–125}}&lt;/ref&gt;
[[File:Torre della Pallata lato ovest Brescia.jpg|thumb|150px|left|Stolp Pallata]]

Med boji v 12. in 13. stoletju med lombardijskimi mesti in svetorimskimi cesarji je bila Brescia vpletena bodisi v zavezništvo s cesarji bodisi proti njim. V [[Bitka pri Legnanu|bitki pri Legnanu]] je bil kontingent iz Brescie po velikosti drugi za milanskim. Konstanški mir (1183), ki je končal vojno s Friderikom Barbarosso, je uradno potrdil svobodni status občine. Leta 1201 je [[podeštat]] Rambertino Buvalelli sklenil mir in ustanovil zavezništvo s Cremono, Bergamom in Mantovo. Nepozabno je bilo tudi obleganje, ki ga je leta 1238 sprožil cesar [[Friderik II. Hohenstaufen]] zaradi vloge Brescie v bitki pri Cortenovi (1237). Brescia je ta napad prestala kot zmagovalka. Po padcu [[Staufovci|Staufovcev]] so republikanske institucije v Brescii, tako kot v drugih svobodnih mestih, upadle, za vodstvo pa so se borile močne družine, med katerimi so bile glavne Maggi in Brusati, slednji iz (proimperialne, protipapeške) [[Gvelfi in gibelini|gibelinske]] stranke. Leta 1258 je mesto padlo v roke Ezzelino da Romano.

Leta 1311 je cesar [[Henrik VII. Luksemburški]] šest mesecev oblegal Brescio in izgubil tri četrtine svoje vojske. Kasneje je veronski Scaliger s pomočjo izgnanih gibelinov poskušal Brescio podjarmiti. Meščani Brescie so se nato zatekli k [[Ivan Češki|Ivanu Češkem]], toda Mastino II. della Scala je izgnal guvernerja, ki ga je imenoval. Njegovo oblast so kmalu izpodbijali [[Družina Visconti|milanski Visconti]], vendar niti njihova oblast ni bila nesporna, saj je Pandolfo III. Malatesta leta 1406 mesto prevzel. Vendar ga je leta 1416 zamenjal z milanskim vojvodo Filippom Mario Viscontijem, ki ga je leta 1426 prodal Benečanom. Milanski plemiči so Filippa prisilili, da je nadaljeval s sovražnostmi proti Benečanom in tako poskušal ponovno osvojiti Brescio, vendar ga je v bitki pri Maclodiu (1427) blizu Brescie premagal general Carmagnola, poveljnik beneške najemniške vojske. Leta 1439 je Brescio ponovno oblegal Francesco Sforza, beneški kapitan, ki je premagal Niccolòja Piccinina, Filippovega [[kondotjer]]ja. Odtlej sta bili Brescia in provinca beneška posest, ki jo je francoska osvojitev prekinila šele leta 1512.

=== Zgodnja moderna doba ===
[[File:Mortier, Pierre (1661-1711), Mappa di Brescia a inizio Settecento.jpg|thumb|Zemljevid Brescie v začetku 18. stoletja]]
[[File:Broletto cortile e cupola duomo nuovo Brescia.jpg|thumb|Kupola nove stolnice]]

Brescia je imela pomembno vlogo v zgodovini violine. Številni arhivski dokumenti zelo jasno pričajo, da je bila Brescia od leta 1490 do 1640 zibelka veličastne šole godalcev in izdelovalcev, vsi imenovani ''maestro'', vseh različnih vrst godal renesanse: [[viola da gamba]] (viole); violone; lira; liron; violetta; in viola da brazzo. Tako lahko od leta 1495 najdete izraza &quot;maestro delle viole&quot; ali &quot;maestro delle lire&quot; in kasneje, vsaj od leta 1558, ''maestro di far violini'', kar pomeni mojster izdelave violin. Od leta 1530 se beseda violina pojavlja v breščanskih dokumentih in se v poznejših desetletjih širi po severni Italiji, dosegla je Benetke in Cremono. 

V začetku 16. stoletja je bila Brescia eno najbogatejših mest v Lombardiji, vendar si ni nikoli opomogla od francoskega plenjenja leta 1512.

''Plenjenje Brescie'' se je zgodilo 18. februarja 1512 med vojno [[Kambrejska liga|Kambrejske lige]]. Mesto Brescia se je uprlo francoski oblasti in se nastanilo z beneškimi četami. Gaston de Foix, ki je pred kratkim prispel, da bi poveljeval francoskim vojskam v Italiji, je mestu ukazal predajo; ko je mesto zavrnilo predajo, ga je napadel s približno 12.000 možmi. Francoski napad se je zgodil v nalivu, skozi blatno polje; Foix je svojim možem ukazal, naj sezujejo čevlje za boljši oprijem.&lt;ref&gt;Baumgartner, ''Louis XII'', 220.&lt;/ref&gt; Branilci so Francozom povzročili velike izgube, a so bili na koncu premagani, pri čemer je bilo žrtev 8000–15000.&lt;ref&gt;Baumgartner, ''Louis XII'', 220; Norwich, ''History of Venice'', 421.  Baumgartner gives 8,000 as a minimal estimate, while Norwich gives 15,000.&lt;/ref&gt; Gaskonjska pehota in landsknechti so nato mesto temeljito izropali in v naslednjih petih dneh pobili na tisoče civilistov. Po tem je mesto Bergamo Francozom plačalo približno 60.000 dukatov, da bi se izognilo podobni usodi.

Francozi so Brescio zasedli do leta 1520, ko se je ponovno vzpostavila beneška oblast. Nato je Brescia delila usodo Beneške republike, dokler ta ni padla pod roke francoskega generala [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparteja]].

Leta 1769 je bila v eksploziji v Brescii mesto opustošeno, ko je strela udarila v trdnjavo San Nazaro. Nastali požar je vžgal 90.000 kg [[smodnik]]a, ki je bil tam shranjen, kar je povzročilo ogromno eksplozijo, ki je uničila šestino Brescie in ubila 3000 ljudi.

Leta 1799 je med francoskimi revolucionarnimi vojnami trdnjava, ki so jo zasedle francoske čete, padla v roke napredujočih zaveznikov druge koalicije.

=== 19. stoletje in kasneje ===
[[File:Piazza della Vittoria Brescia.jpg|thumb|Trg Vittoria, primer italijanskega racionalizma, zgrajen med letoma 1927 in 1932, ki ga je zasnoval arhitekt Marcello Piacentini]]

V napoleonskem obdobju je bila Brescia del različnih revolucionarnih republik, nato pa del Napoleonovega kraljestva Italije, potem ko je Napoleon postal francoski cesar. Po koncu napoleonskega obdobja leta 1815 je bila Brescia priključena avstrijski marionetni državi, znani kot Kraljevina Lombardija-Benečija.

Brescia se je leta 1848 uprla; nato marca 1849, ko je piemontska vojska napadla avstrijsko Lombardijo, so prebivalci Brescie strmoglavili osovraženo lokalno avstrijsko upravo, avstrijski vojaški kontingent pod vodstvom generala Juliusa Jacoba von Haynaua pa se je umaknil v grad Castello di Brescia. Ko so se večje vojaške operacije obrnile proti Piemontčanom in jih prisilile k umiku, je bila Brescia prepuščena sama sebi. Kljub temu so se meščani uspeli upreti ponovnemu zavzetju avstrijske vojske deset dni krvavih in trdovratnih uličnih bojev, ki jih danes praznujemo kot Deset dni Brescie. To je spodbudilo pesnika Giosuèja Carduccija, da je Brescio zaradi njenega hudega odpora poimenoval ''Leonessa d'Italia'' ('Levinja Italije').

Leta 1859 so mesto osvojile italijanske čete in Brescia je bila vključena v novo ustanovljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]].

Mesto je prejelo zlato medaljo za odpor proti fašizmu v drugi svetovni vojni.

28. maja 1974 je bilo prizorišče krvavega bombnega napada na Piazza della Loggia.

== Geografija ==
Brescia je v severozahodnem delu [[Padska nižina|Padske nižine]], ob vznožju Brescijskih predalp, med gorovjema Mella in Naviglio, z jezerom Iseo na zahodu in Gardskim jezerom na vzhodu (ima pa tudi druga pomembna jezera, kot sta Idro in Moro&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Best 5 lakes of Brescia|url=http://www.bsnews.it/2018/04/25/best-5-lakes-of-brescia/|access-date=24 April 2018|date=24 April 2018}}&lt;/ref&gt;). Južno območje mesta je ravno, proti severu pa ozemlje postane hribovito. Najnižja točka mesta je 104 metrov nadmorske višine, najvišja točka je Monte Maddalena na 874 metrih, središče mesta pa je 149 metrov. Upravna občina pokriva skupno površino 90,3 kvadratnih kilometrov.

Sodobna Brescia ima osrednje območje, osredotočeno na stanovanjske in terciarne dejavnosti. Okoli mesta leži obsežna urbana aglomeracija z več kot 600.000 prebivalci, ki se širi predvsem proti severu, zahodu in vzhodu ter zajema številne občine v neprekinjeni urbani krajini.
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Vista aerea Brescia 16-07-2019.jpg
| width1            = 240
| image2            = Brescia Est e Panoramica dal Castello.jpg
| width2            = 280
| image3            = Panorama di Brescia SO dalla Via Panoramica.jpg
| width3            = 375
| image4            = 
| width4            = 281
| footer_align      = center
| footer            = Od leve proti desni: panoramski pogledi na mesto z juga in zahoda, panoramski pogled na mestno središče in poslovno okrožje.
}}
=== Podnebje ===
Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima Brescia vlažno subtropsko podnebje srednjih zemljepisnih širin (''Cfa''). Povprečna letna temperatura je 13,7 °C: podnevi 18,2 °C in ponoči 9,1 °C. Najtoplejši meseci so junij, julij in avgust, z najvišjimi temperaturami od 27,8 do 30,3 °C. Najhladnejši so december, januar in februar, z najnižjimi temperaturami od -1,5 do 0,6 °C.

Zima je zmerno hladna, vendar ne ostra, z nekaj snega, večinoma se pojavlja od decembra do februarja, vendar snežna odeja običajno ne ostane dolgo. Poletje je lahko soparno, ko je vlažnost visoka, najvišje temperature pa lahko dosežejo 35 °C. Pomlad in jesen sta na splošno prijetni, s temperaturami med 10 in 20 °C.

Relativna vlažnost je visoka skozi vse leto, zlasti pozimi, ko povzroča meglo, predvsem od mraka do poznega jutra, čeprav je ta pojav v zadnjih letih vse manj pogost.

Padavine so enakomerno razporejene skozi vse leto. Najbolj suh mesec je december s 54,6 mm padavin, najbolj moker mesec pa je maj s 104,9 mm dežja.

== Demografija ==
Leta 2025 je imela Brescia 199.949 prebivalcev, od tega 48,4 % moških in 51,6 % žensk. Mladoletniki (otroci, stari od 0 do 17 let), so predstavljali 16 % prebivalstva v primerjavi z upokojenci, ki jih je 24,6 %. To je v primerjavi z italijanskim povprečjem 16,5 % (mladoletniki) in 22 % (upokojenci). Med letoma 2024 in 2025 se je prebivalstvo Brescie povečalo za 0,85 %, medtem ko se je prebivalstvo Italije kot celote zmanjšalo za 0,06 %.  Trenutna rodnost v Brescii je 7,9 rojstev na 1000 prebivalcev v primerjavi z italijanskim povprečjem 8 rojstev.

Brescia je eno najbolj kozmopolitskih in večkulturnih mest v Italiji. Leta 2020 so prebivalci, rojeni v tujini, predstavljali 18 % celotnega prebivalstva.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/str2018/query.php?lingua=eng&amp;Rip=S1&amp;Reg=R03&amp;Pro=P017&amp;Com=29&amp;paese=A9999&amp;submit=Tavola|title=Foreign Citizens. Resident Population by sex and Demographic Balance on 31st December 2018|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://demo.istat.it/bil2018/query.php?lingua=eng&amp;Rip=S1&amp;Reg=R03&amp;Pro=P017&amp;Com=29&amp;submit=Tavola|title=Demographic Balance for the year 2018 and Resident Population from on 31st December|website=demo.istat.it|access-date=7 August 2019}}&lt;/ref&gt; Največja skupina priseljencev prihaja iz vzhodnoevropskih držav (večinoma Romunije, Ukrajine, Moldavije in Albanije), ostali pa iz južne Azije (večinoma Pakistana, Indije in Šrilanke) in Afrike. Mesto je pretežno rimskokatoliško, vendar ima zaradi priseljevanja zdaj tudi nekaj pravoslavnih kristjanov, sikhov in muslimanov.

== Upravna delitev ==
Mesto Brescia je razdeljeno na 5 okrožij, imenovanih cone. Vsaka cona je razdeljena na različno število četrti (''quartieri''). Tukaj je seznam con v Brescii:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Cona
! Št. prebivalcev &lt;br /&gt;&lt;small&gt;31. december 2017&lt;/small&gt;
! class=&quot;unsortable&quot; | Map
|-
| Zgodovinski center
| style=&quot;text-align:right;&quot;|41.856
| rowspan=&quot;15&quot;|[[File:Brescia quartieri mappa 2014.jpg|250px|Zones of Brescia.]]
|-
| Sever
| style=&quot;text-align:right;&quot;|41.427
|-
| Zahod
| style=&quot;text-align:right;&quot;|37.082
|-
| Jug
| style=&quot;text-align:right;&quot;|45.360
|-
| Vzhod
| style=&quot;text-align:right;&quot;|29.844
|-
| '''Skupaj'''
| style=&quot;text-align:right;&quot;|'''196.305'''
|}

== Glavne znamenitosti ==
Staro mestno jedro Brescie (za katero je na severovzhodu značilen pravokoten tloris z ulicami, ki se sekajo pod pravim kotom, kar je posebnost, ki se je prenesla iz rimskih časov) ima pomembno umetniško in arheološko dediščino, ki jo sestavljajo različni spomeniki od antike do sodobnosti.

=== Spomeniki svetovne dediščine UNESCO ===
{{Infobox UNESCO World Heritage Site
| WHS           = Monumental area with the monastic complex of San Salvatore-Santa Giulia&lt;br/ &gt;Monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia
| image         = File:Brescia Capitolium UNESCO.jpg
| image_upright = 1.2
| caption       = ''Capitolium'' v rimskem forumu
| location      = Brescia, Italy
| part_of       = [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]]
| criteria      = {{UNESCO WHS type|(ii), (iii), (vi)}}(ii), (iii), (vi)
| ID            = 1318-002
| coordinates   = {{coord|45.539852777814|10.228133333342|format=dms}}
| year          = 2011
| area          = 3,75 ha
| buffer_zone   = 84,13 ha
}}
Leta 2011 je UNESCO monumentalno območje z samostanskim kompleksom San Salvatore-Santa Giulia vpisal na seznam svetovne dediščine, ki spada v skupino, znano kot [[Središča oblasti Langobardov|Longobardi v Italiji: kraji moči (568–774 n. št.)]].

==== Monumentalno območje rimskega foruma ====
To je arheološki kompleks, kjer so najbolje ohranjene rimske javne stavbe v severni Italiji,&lt;ref name= benic/&gt;&lt;ref name= unesc/&gt; ki ga sestavljajo:

;Republikansko svetišče
Stoji pod Kapitolskim templjem. Zgrajeno je bilo v 1. stoletju pred našim štetjem in je najstarejša stavba foruma. Sestavljeno je iz štirih pravokotnih prostorov, ki so drug ob drugem, v njih pa so ostanki originalnih mozaičnih tal in stenskih fresk, ki so s slogovnega vidika in stanja ohranjenosti primerljive s tistimi iz [[Pompeji|Pompejev]].&lt;ref name= arc &gt;{{navedi splet| url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: monumental area|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517161951/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/area_archeologica.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Od pomladi 2015 je zahodni prostor odprt za javnost, medtem ko preostali del zgradbe še vedno poteka arheološka izkopavanja in restavriranje.
;Kapitol v Brixiji
Glavni tempelj v mestu je bil posvečen kultu Kapitolske triade. Zgrajen je bil leta 73 n. št. in je sestavljen iz treh cel, ki so ohranile veliko originalnih polikromiranih marmornih tal,&lt;ref name= arc /&gt; medtem ko so njihove notranje stene zdaj lapidarij, ki prikazuje starorimske epigrafe, zbrane v 19. stoletju. Pred [[cela]]mi je fragmentiran [[portik]], sestavljen iz [[korintski slog|korintskih]] stebrov, ki podpirajo [[pediment]] s posvetilom cesarju [[Vespazijan]]u. Skoraj v celoti ga je zasul plaz s hriba Cidneo, ponovno pa so ga odkrili leta 1823 z različnimi arheološkimi akcijami. Med izkopavanji leta 1826 so v njem našli veličasten bronasti kip krilatega Zmagoslavja, verjetno skrit v pozni antiki, da bi ga zaščitili pred plenjenjem. Po končani obnovi leta 2013 je bilo najdišče ponovno odprto kot nov arheološki park.
;Rimsko gledališče
Je tik vzhodno od Kapitola. Zgrajeno je bilo v flavijevskem obdobju in spremenjeno v 3. stoletju. S premerom 86 m je eno največjih [[Rimsko gledališče (zgradba)|rimskih gledališč]] v severni Italiji in je prvotno sprejelo okoli 15.000 gledalcev. V 5. stoletju je stavbo močno poškodoval [[potres]]. Poleg tega so bili njeni ostanki v poznejših stoletjih vključeni v nove stavbe, zgrajene na njem, ki so bile večinoma porušene od 19. stoletja naprej. Od prvotne strukture so ohranjeni polkrožno obodno obzidje, dva stranska prehoda (''aditus'') in ostanki [[proskenij]]a, pa tudi številni fragmenti stebrov in [[friz]]ov prednje [[Skena|skene]]. Večina orkestre in ima [[cavea]] je še vedno pod zemljo. Arheološka izkopavanja naj bi se nadaljevala v prihodnjih letih.

V bližini Kapitola je Palazzo Maggi Gambara, aristokratska palača, zgrajena v 16. stoletju na vrhu zahodnih ruševin rimskega gledališča.

==== Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia ====
{{glavni|San Salvatore, Brescia}}
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Museo di Santa Giulia chiese Santa Giulia San Salvatore Brescia.jpg
| width1            = 247
| image2            = Museo di Santa Giulia chiostro Sudorientale Brescia.jpg
| width2            = 314
| image3            = Museo di Santa Giulia chiostro settentrionale Brescia.jpg
| width3            = 365
| footer_align      = center
| footer            = Samostanski kompleks ''San Salvatore-Santa Giulia''
}}
[[File:Santa maria in solario (brescia) int2.jpg|thumb|right|Notranjost cerkve Santa Maria in Solario z Deziderijevim križem]]
[[File:Museo di Santa Giulia Domus dell'Ortaglia Brescia.jpg|thumb|right|''Domus dell'Ortaglia'', ostanki skupine starorimskih ''domusov'']]
Samostanski kompleks San Salvatore-Santa Giulia je izjemen arhitekturni palimpsest,&lt;ref name= benic /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: San salvatore-Santa Giulia complex|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517155718/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; danes preoblikovan v muzej Santa Giulia, ki vsebuje približno 11.000 umetniških del in arheoloških najdb.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.bresciamusei.com/santagiulia.asp|title=Santa Giulia Museum Complex|website=bresciamusei.com |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; V času vladavine Longobardov je samostan vodila princesa Anselperga, hči kralja Deziderija. Sestavljajo ga:

;Bazilika San Salvatore
Zgradila sta jo leta 753 breškinski vojvoda Deziderij, bodoči langobardski kralj, in njegova žena Ansa. Zanjo je značilna sočasna uporaba slogovnih elementov Longobardov in dekorativnih motivov klasične in [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]] ter je eden najpomembnejših primerov arhitekture visokega srednjega veka v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author= Pierluigi De Vecchi|author2=Elda Cerchiari | title=L'arte nel tempo| publisher= Bompiani| year=1991| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt; Bazilika ima ladjo z dvema [[apsida]]ma in [[transept]] s tremi apsidami. Stoji nad že obstoječo cerkvijo, ki je imela eno samo ladjo in tri apside. V naslednjih stoletjih je bila razširjena in hrani različna umetniška dela, vključno z ''Zgodbami sv. Obizija'', ki jih je naslikal Romanino, in ''Zgodbami o Devici in Kristusovem otroštvu'' Paola Cayline il Giovaneja,&lt;ref name= monastic&gt;{{navedi knjigo| first= Renata| last= Stradiotti| title=San Salvatore – Santa Giulia a Brescia. Il monastero nella storia| publisher= Skira| year=2001| location= Milano| language=it}}&lt;/ref&gt; ter druga iz karolinške dobe.

;Cerkev Santa Maria in Solario
Zgrajena je bila sredi 12. stoletja kot kapela znotraj samostana. Ima kvadratno osnovo z osmerokotno laterno in dve notranji ravni.&lt;ref name= monastic/&gt; Spodnje nadstropje pokrivajo štirje [[obok]]i, ki jih na sredini podpira starorimski [[oltar]], medtem ko polkrogelna [[kupola]] pokriva zgornji prostor, ki ima v vzhodni steni tri majhne apside. V notranjosti so freske Floriana Ferramole in dva najpomembnejša kosa zaklada starodavnega samostana: skrinjica iz Brescije (ki je sestavljena iz majhne slonokoščene škatlice iz 4. stoletja) in Deziderijev križ (izdelan iz srebrne in zlate plošče, okrašen z 212 dragimi kamni).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|title=Brescia: Longobard Monastery|website=italialangobardorum.it|access-date=14 May 2014|archive-date=17 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517172620/http://www.italialangobardorum.it/eng/sito/brescia/san_salvatore_monastero.asp?seza=2&amp;sezb=6&amp;sezc=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

;Nunski kor
Je med baziliko San Salvatore in cerkvijo Santa Giulia. Zgrajen je bil med koncem 15. in začetkom 16. stoletja in ima dve ravni. Spodnja raven je staro pokopališče, pokrito za dostop do bazilike. Zgornje nadstropje je pravi kor, ki ga sestavlja prostor, pokrit z banjastim obokom, ki je na vzhodu povezan s San Salvatorejem s tremi majhnimi okni z rešetko, na zahodu pa s Santa Giulia preko oboka. Notranjost kora je v celoti okrašena s freskami Ferramole in Cayline, v notranjosti pa so razstavljeni različni pogrebni spomeniki beneške dobe, vključno z mavzolejem Martinenga, mojstrovino renesančnega kiparstva v Lombardiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bresciamusei.com/nsantagiulia.asp?nm=7&amp;t=The+choir|title=Santa Giulia Museum Complex: the choir.|website=bresciamusei.com|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

;Cerkev Santa Giulia
Zgrajena je bila med letoma 1593 in 1599. Fasada, iz marmorja Botticino, je okrašena z dvojno vrsto pilastrov korintskega reda, ločenih z bogatim marmornim frizom in povezanih s stranicami z [[voluta]]mi. Notranjost sestavlja prostorna ladja, prekrita z banjastim obokom. V cerkvi ni sakralnega pohištva in le nekaj ostankov fresk, ki so prvotno krasile posamezne površine. Čeprav je priključena samostanu, ni del muzeja Santa Giulia in se uporablja kot konferenčna soba.&lt;ref name= monastic/&gt;

V nekdanjem zelenjavnem vrtu tega samostana so odkrili skupino rimskih ''domusov'', imenovanih ''Domus dell'Ortaglia'', ki so bili v uporabi med 1. in 4. stoletjem in sodijo med najbolje ohranjene domuse v severni Italiji.

=== Druge znamenitosti ===
{{Multiple image
| align             = center
| image1            = Palazzo Monte di Pietà nuovo Monte vecchio Loggia Brescia.jpg
| width1            = 475
| image2            = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Piazza Loggia.jpg
| width2            = 112
| image3            = Brescia Torre Orologio e macc dele ure Da Via Beccaria.jpg
| width3            = 127
| image4            = Brescia Orologio Piazza Loggia.jpg
| width4            = 240
| footer_align      = center
| footer            = ''Palazzo Monte di Pietà'' na Piazza della Loggia in urni stolp z astronomsko uro
}}
* ''Piazza della Loggia'', primer renesančnega trga z istoimensko palačo Loggia (sedanja mestna hiša). Gradnja se je začela leta 1492 pod vodstvom Filippa de' Grassija in je bila dokončana šele v 16. stoletju po zaslugi [[Jacopo Sansovino|Sansovina]] in [[Andrea Palladio|Palladia]g. Vanvitelli je zasnoval zgornjo sobo palače (1769). Na južni strani trga sta dve ''Monti di Pietà'' (krščanski posojinici) iz 15. in 16. stoletja. Njuni fasadi sta vdelani starorimski nagrobniki, ena najstarejših antičnih lapidarnih razstav v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/old-and-new-monte-di-pieta|title=The Old and New Monte di Pietà|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; V središču vzhodne strani trga stoji ''Torre dell'Orologio'', stolp z veliko astronomsko uro (sredi 16. stoletja), na vrhu katere sta dva bakrena antropomorfna avtomata, ki odbijata ure na zvonu. 28. maja 1974 je bil trg tarča terorističnega bombnega napada.
* ''Duomo Vecchio'': Stara stolnica, znana tudi kot La Rotonda, je okrogla romanska cerkev iz 11. stoletja. Glavna stavba z rustikalno zunanjostjo je bila zgrajena na ruševinah starejše bazilike. V bližini vhoda je rožnati marmorni sarkofag Berarda Maggija, v prezbiteriju pa je vhod v kripto San Filastria. V stavbi so mojstrovine Alessandra Bonvicina (Il Moretto); Girolama Romanina, Palme il Giovane, Francesca Maffeija in drugih.&lt;ref&gt;[http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomovecchio.htm#top Duomo Vecchio]. bresciainvetrina.it.&lt;/ref&gt;
* ''Duomo Nuovo'': gradnja Nove stolnice se je začela leta 1604 in je bila dokončana šele leta 1825. Sprva jo je zasnoval Palladio, vendar so zaradi ekonomskih težav mlajši lokalni arhitekti in umetniki dokončali začetna dela, vključno z dekoracijami Pietra Marie Bagnadoreja. Notranjost krasijo pomembne freske Il Moretta. Glavni oltar je delo Jacopa Zobolija (1735). Glavna znamenitost je skrinja svetega Apolonija in Filastrija (1510).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.bresciainvetrina.it/bresciaarte/duomonuovo.htm|title=Duomo Nuovo Brescia|website=www.bresciainvetrina.it}}&lt;/ref&gt;
* ''Broletto'': Mestna hiša iz 12. in 13. stoletja, v kateri so danes uradi občine in province. Na pročelju Piazze je balkon, s katerega so srednjeveški mestni uradniki govorili z meščani; na severni strani se dviga visok stolp, imenovan &quot;Pégolov stolp&quot; ali &quot;Stolp ljudstva&quot; (lombardsko: Tòr del Pégol), katerega zvonovi so nekoč klicali meščane v stiski.
* ''Piazza della Vittoria'', primer italijanske arhitekture [[art déco]]. Zgradil jo je med letoma 1927 in 1932 arhitekt Marcello Piacentini z rušenjem dela srednjeveškega starega mestnega jedra in ima obliko črke L. V notranjem desnem kotu je Torrione INA, prvi nebotičnik, zgrajen v Italiji.&lt;ref name= sky&gt;{{navedi knjigo| author= Franco Robecchi|author2=Gian Paolo Treccani | title=Piazza della Vittoria| publisher= Grafo| year=1993| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt; V severnem ozadju je velika ''Palazzo delle poste'' (&quot;Pošta&quot;) z oker belo dvobarvno oblazinjenjem. Trg dopolnjujejo ''Torre della Rivoluzione'' ('Stolp revolucije') in tri druge stavbe, ki spominjajo na klasično arhitekturo.
* ''Piazza del Foro'': lokacija rimskega foruma. Poleg že omenjenega kapitola, republikanskega svetišča in rimskega gledališča so na tem območju vidni tudi drugi ostanki. Med njimi so na južni strani trga skromni ostanki stavbe, imenovane kurija, ki je morda bila bazilika.
* ''Palazzo Martinengo Cesaresco Novarino'': palača iz sredine 17. stoletja, danes dom umetniških razstav in podzemne arheološke razstave, ki prikazuje zgodovino mesta od zgodnje železne dobe do danes in na enem mestu združuje 3000 let urbane zgodovine Brescie.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|title=Palazzo Martinengo|website=provinciadibresciaeventi.com|language=it|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140517121752/http://www.provinciadibresciaeventi.com/palazzo-martinengo/|archive-date=17 May 2014}}&lt;/ref&gt;
* ''Santa Maria dei Miracoli'': (1488–1523) cerkev z lepo fasado Giovannija Antonia Amadea, okrašena z bas reliefi in renesančnim [[peristil]]om. Velja za dragulj renesančnega kiparstva v Lombardiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/church-santa-maria-dei-miracoli|title=Church of Santa Maria dei Miracoli|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
* ''San Francesco'': romansko-gotska cerkev in samostan.
* ''Grad Brescia'': znan tudi kot ''Falcone d'Italia'' ('Sokol Italije'), stoji na vrhu hriba Cidneo v severovzhodnem kotu mesta. Grad je bil zgrajen med 13. in 16. stoletjem in je eden največjih gradov v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.turismobrescia.it/en/punto-d-interesse/castle|title=The Castle|website=turismobrescia.it|access-date=14 May 2014}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Poleg čudovitega razgleda na mesto in velik del okolice ter priljubljenega rekreacijskega območja med lokalnimi prebivalci gosti tudi Muzej orožja z bogato zbirko orožja od srednjega veka naprej; ''Muzej Risorgimento'', posvečen italijanskim vojnam za neodvisnost v 19. stoletju; razstavo modelnih železnic; in astronomski observatorij.
* ''Santi Nazaro e Celso'': cerkev, v kateri se nahaja Tizianov poliptih Averoldi.
* ''San Faustino e Giovita'': cerkev, znana tudi kot ''San Faustino Maggiore''. V notranjosti je freska, ki prikazuje apoteozo sv. Favstina, Jovita, Benedikta in Skolastike, delo Giandomenica Tiepola.
* ''Bazilika Santa Maria delle Grazie'': bazilikalna cerkev, zgrajena med 16. in 17. stoletjem z baročnimi freskami in štukaturami ter delom Il Moretta.
* ''San Giuseppe'': cerkev iz 16. stoletja hrani freske in dekoracijo, vključno s štirinajstimi postajami križevega pota sv. Jožefa (1713) Giovannija Antonia Capella. V cerkvi sta grobnici Gaspara da Salòja, enega od izumiteljev moderne violine, in Benedetta Marcella, baročnega glasbenika. V njej se nahajajo ene najstarejših orgel na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| author= Francesco de Leonardis| title=Guida di Brescia| publisher= Grafo Edizioni| year=2008| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt;
* ''San Clemente'': cerkev s slikami Bonvicina.
* ''Torre della Pallata'': masiven stolp, zgrajen leta 1254 kot del srednjeveškega obzidja. V 15. stoletju so dodali ura, cimbuli in stolp. Vodnjak na zahodni strani je leta 1597 zasnoval Bagnadore.
* ''San Giovanni'': cerkev z refektorijem, ki sta ga skupaj poslikala Il Moretto in Il Romanino.
* ''San Marco Evangelista'': majhna cerkev v romanskem slogu iz 13. stoletja.
* San Mattia alle Grazie: nekdanja cerkev iz 13. stoletja, ki je bila potlačena.
* Monumentalno pokopališče: znano tudi kot ''Vantiniano'', je največje pokopališče v Brescii, ki ga je okoli leta 1813 zasnoval Rodolfo Vantini. Je prvo monumentalno pokopališče, zgrajeno v Italiji,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.touringclub.com/monumento/lombardia/brescia/cimitero-vantiniano.aspx|title=Cimitero Vantiniano|website=touringclub.com|language=it|trans-title=Vantiniano Cemetery |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; v njegovem središču pa stoji svetilnik Brescia (visok 60 metrov), ki je navdihnil arhitekta Heinricha Stracka za zasnovo berlinskega stebra zmage.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo| first= Valerio| last= Terraroli| title=Il Vantiniano: la scultura monumentale a Brescia tra Ottocento e Novecento| publisher= Grafo| year=1990| location= Brescia| language=it}}&lt;/ref&gt;
* ''Teatro Grande'': operna hiša, večkrat prenovljena med sredino 17. in sredino 19. stoletja. Ime Grande ('Velik') izhaja iz nekdanjega imena Il Grande v čast Napoleonu Bonaparteju. Avditorij v obliki podkve je bogato okrašen in ima pet galerij. Od leta 1912 je gledališče narodni spomenik.[46] Biblioteca Queriniana, ki vsebuje redke zgodnje rokopise, vključno s Codex Brixianus, Dantejevim rokopisom iz 14. stoletja, in nekaj redkih inkunabul.
* ''Brescia Due'': poslovno okrožje v južnem delu mesta.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi splet |title=Ritratti di città. Brescia frattale |url=https://ilgiornaledellarchitettura.com/2018/11/20/ritratti-di-citta-brescia-frattale/}}&lt;/ref&gt;
* Kristalna palača: kot del Brescia Due je najvišja bivalna zgradba v mestu z višino 110 m,&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; zgradil jo je arhitekt Bruno Fedrigolli med letoma 1988 in 1992, po prvem projektu pa naj bi bil ta nebotičnik najvišji v Italiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Brescia, la ferita che non si chiude |url=https://bsnews.it/2020/06/07/brescia-la-ferita-che-non-si-chiude/}}&lt;/ref&gt;

Mesto ima kar dvainsedemdeset javnih fontan. Kamnolomi v Botticinu, 8 km vzhodno od Brescie, so dobavljali marmor za spomenik Viktorju Emanuelu II. v Rimu.
&lt;gallery&gt;
File:Cathedral of Brescia.jpg|Dve stolnici v Brescii: Stara (desno) in Nova (levo)
File:Chiesa di San Faustino a Brescia facciata.jpg|Cerkev svetega Favstina in Giovite
File:Cimitero Vantiniano monumento Giovanni Battista Bossini a Brescia.jpg|Monumentalno pokopališče v Brescii in svetilnik v Brescii
File:Brescia Teatro Grande interno.jpg|Teatro Grande
File:Piazzale Arnaldo e Mercato dei grani da est a Brescia.jpg|Piazza Arnaldo
File:Tramonto civile - panoramio.jpg|Pogled na Brescia Due z nebotičniki: najvišji je Kristalna palača
&lt;/gallery&gt;

== Gospodarstvo ==
Mesto je središče tretjega največjega italijanskega industrijskega območja.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Brescia ritorna il terzo polo industriale. Ma l'occupazione rischia un nuovo calo. | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=26 February 2014 |language=it|trans-title=Brescia becomes again the third largest industrial centre. But for the employment rate is likely a new drop.| url = http://brescia.corriere.it/brescia/notizie/economia/14_febbraio_26/brescia-ritorna-terzo-polo-industriale-ma-l-occupazione-rischia-nuovo-calo-745475ce-9ec4-11e3-a5c9-783ac0edee3c.shtml | author=Massimiliano Del Barba}}&lt;/ref&gt; Lokalna Confindustria, AIB – Associazione Industriale Bresciana (Industrijsko združenje Brescie), je bilo prvo industrijsko združenje, ustanovljeno v Italiji leta 1897.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.aib.bs.it/chi_siamo/storia|title=AIB-Associazione Industriale Bresciana. La storia.|website=aib.bs.it|language=it|trans-title=AIB-Industrial Association of Brescia. The history. |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; Brescianska podjetja so običajno majhna ali srednje velika, pogosto družinsko vodena, in segajo od živilske do inženirske industrije.

=== Kmetijstvo ===
[[File:Vigneto Pusterla Ronco Capretti e Ronchi Brescia.jpg|thumb|right|Vinogradi sredi mesta s površino 4 ha]]

Vinogradništvo je najpomembnejši kmetijski sektor brescianskega prehranskega sistema. Občina Brescia je del proizvodnih območij petih različnih vin: vina DOCG, tj. Franciacorta,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.agraria.org/vini/disciplinarefranciacorta.htm|title=Franciacorta DOCG, disciplinare di produzione|website=agraria.org|language=it|trans-title=Franciacorta DOCG, production regulations |access-date=14 May 2014}}&lt;/ref&gt; treh vin DOC (Botticino, Cellatica in Curtefranca) in vina IGT (Ronchi di Brescia). Poleg tega je v starem mestnem jedru, vzdolž severnega pobočja hriba Cidneo, največji mestni vinograd v Evropi,&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Il vigneto Pusterla rinasce e torna alla famiglia Capretti | newspaper=Bresciaoggi | date=11 September 2012 | language=it | trans-title=The vineyard Pusterla reborn and returns to the family Capretti. | url=http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | first=Michela | last=Bono | access-date=14 May 2014 | archive-date=26 February 2014 | archive-url=https://web.archive.org/web/20140226060707/http://www.bresciaoggi.it/stories/Cronaca/406729_il_vigneto_pusterla_rinasce_e_torna_alla_famiglia_capretti/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt; za katerega je značilno gojenje Invernenge, lokalne sorte belega grozdja, ki je v Bresciji prisotna že od rimskih časov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|title=Un bianco ultracentenario nel cuore di Brescia.|website=slowfood.it|language=it|trans-title=A centuries-old white wine in the heart of Brescia.|url-status=dead|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140225141905/http://www.slowfood.it/sloweb/3E6E345B18d4b1BDE9kwX34A439A/un-bianco-ultracentenario-nel-cuore-di-brescia|archive-date=25 February 2014}}&lt;/ref&gt;

Drug zelo pomemben sektor je proizvodnja oljčnega olja, zlasti v bližnjem območju Gardskega jezera. Evropska unija je kot ZOP zabeležila dve vrsti ekstra deviških oljčnih olj, in sicer Garda in Laghi lombardi.

Brescia je tudi domovina italijanskega kaviarja. V Calvisanu, približno 30 kilometrov južno od središča mesta, je največja farma jesetrov na svetu,&lt;ref&gt;{{navedi novice|first=Jane|last=Black| url=https://www.nytimes.com/2006/09/26/world/americas/26iht-caviar.2943297.html|title=Caviar from farms instead of the seas|newspaper=The New York Times |date=26 September 2006 |access-date=31 July 2015}}&lt;/ref&gt; ki letno proizvede 25 ton kaviarja, ki se izvaža po vsem svetu.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.quibrescia.it/cms/2015/03/26/e-brescia-la-capitale-mndiale-del-caviale/|title=E' Brescia la capitale mondiale del caviale|language=it|trans-title=Brescia is the world capital of caviar|website=quibrescia.it |date=26 March 2015 |access-date=31 July 2015}}&lt;/ref&gt;

=== Industrija in storitve ===
[[File:Rascacielos Crystal Palace Brescia.JPG|thumb|left|220px|Poslovno okrožje Brescie]]

Glavne industrijske dejavnosti Brescie so mehanske, specializirane za proizvodnjo in distribucijo obdelovalnih strojev. Pomembna je tudi proizvodnja motornih vozil, ki jo predstavlja OM, proizvajalec tovornjakov ''Iveco'', in proizvodnja orožja, med katerimi so ''Fausti'', ''Beretta'', ''Fabarm'' in ''Perazzi''. Zelo pomembna je metalurška industrija. Na obrobju mesta sta dve jeklarni: ''Alfa Acciai'' in ''Ori Martin''. Druge ključne industrijske dejavnosti so proizvodnja jedilnega pribora in pip, tekstila, obutve in oblačil ter proizvodnja gradbenih materialov in opeke. Intenziven industrijski razvoj je povzročil visoko stopnjo onesnaženosti na obrobju mesta, ki je v bližini opuščene kemične tovarne ''Caffaro'', ki je proizvajala PCB. Zaradi tega je ta del mesta na seznamu SIN – ''Siti di Interesse Nazionale'' (območja nacionalnega pomena). Glede na študijo, ki sta jo leta 2015 izvedli fundacija Edison in Confindustria, je Brescia provinca z najvišjo dodano vrednostjo industrije v Evropi.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Brescia capitale dell'industria in Europa – BIE |url=https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |accessdate=2026-05-02 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730204926/https://www.fierabie.com/it/brescia-capitale-dellindustria-in-europa/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V Brescii so sedeži več industrijskih skupin, vključno s skupinami Lucchini, Feralpi in Camozzi. V Brescii deluje tudi skupina A2A (nastala z združitvijo podjetij ASM Brescia, AEM Milano in AMSA).

Finančni sektor je prav tako pomemben delodajalec, saj ima več podružnic bank in finančnih sredstev. Skupina UBI Banca, četrta največja bančna skupina v Italiji, ima v mestu več sedežev divizij.

=== Turizem ===
Pomembna zgodovinska in umetniška dediščina Brescie (od leta 2011 na seznamu svetovne dediščine UNESCO) in naravne lepote njene okolice (kot so [[Gardsko jezero]], [[Val Camonica]] in [[jezero Iseo]]) so mestu omogočile, da privabi vse večje število obiskovalcev. V 10 letih se je število turistov, ki so obiskali Brescio, skoraj podvojilo, s 142.556 leta 2003&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2003|website=asr-lombardia.it|access-date=14 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140515021402/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2003/|archive-date=15 May 2014|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; na več kot 280.000 leta 2013.&lt;ref&gt;{{navedi novice | title=Turismo, Garda superstar Iseo e Franciacorta in calo | newspaper= {{Lang|it|Corriere della Sera}} | date=27 March 2014 |language=it| url = http://brescia.corriere.it/notizie/cronaca/14_marzo_27/turismo-garda-superstar-iseo-franciacorta-calo-904985d8-b5b4-11e3-88c9-f5f1afba752a.shtml | first=Alessandra| last=Troncana}}&lt;/ref&gt;

Poleg tega je Brescia blizu pomembnih turističnih destinacij ([[Milano]] je mogoče doseči neposredno v 45 minutah z vlakom, [[Benetke]] in [[Firence]] pa v približno 2 urah) in je eno najcenejših mest v Italiji glede na hotelske namestitve. Zaradi teh razlogov turisti pogosto uporabljajo Brescio kot izhodišče za raziskovanje okoliških krajev.

== Znani ljudje ==
[[File:Monumento alla Bella Italia torre bruciata Piazza Loggia a Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik ''La Bella Italia'', postavljen leta 1864 v spomin na deset dni Brescie]]
[[File:Monumento Arnaldo da Brescia Piazzale Arnaldo Brescia.JPG|thumb|right|220px|Spomenik Arnaldu na istoimenskem trgu, postavljen leta 1882]]
[[File:Monumento a Garibaldi Giuseppe Maccagnani lato Nord Brescia.jpg|thumb|right|220px|Spomenik Giuseppeju Garibaldiju, postavljen leta 1889]]
*Marcus Nonius Macrinus (fl. 152–71), rimski general in konzul cesarja Marka Avrelija
*Rothari ali Rotari (ok. 602–652), kralj Langobardov
*Rodoald ali Rodoaldo (ok. 637–653), kralj Langobardov
*[[Deziderij Langobardski]] (pred 756–ok. 786), kralj Langobardov
*[[Ludvik II. Italijanski]], sveti rimski cesar (825–875), frankovski cesar in kralj Italije
*[[Arnold Brešijski]] (1090–1155), disidentski menih
*Albertanus iz Brescije (1195–1251), latinski avtor
*Vincenzo Capirola (1474–po 1548), skladatelj
*Vincenzo Foppa (ok. 1427–ok. 1515), slikar
*[[Laura Cereta]] (1469–1499), humanistična avtorica
*Sveta Angela Merici (1474–1540), leta 1535 v Brescii ustanovila red uršulink
*Girolamo Savoldo (ok. 1480/5–po 1548), slikar
*Veronika Gambara (1485–1550), pesnica in državnica
*Girolamo Romani, znan tudi kot &quot;Romanino&quot; (ok. 1485–ok. 1566), slikar
*Bartolomeo Beretta (1490–1565), orožar in ustanovitelj podjetja za strelno orožje ''Beretta''
*[[Moretto da Brescia|Alessandro Bonvicino]]/Buonvicino, splošno znan kot »Moretto/Il Morretto da Brescia« (ok. 1498–1554), slikar
*[[Niccolo Fontana Tartaglia]] (1499–1557), matematik
*Giovanni Paoli (ok. 1500–1560/1) je prinesel tiskarski stroj v Novi svet v Ciudad de Mexico
*Gasparo da Salò, (1540–1609), pionir izdelovanja violin
*Giuliano Paratico (ok. 1550–ok. 1616), glasbenik in skladatelj
*Giulio Sirenio (1553-1593), filozof
*Luca Marenzio/Marentio (1553/4–1599), skladatelj
*Benedetto Castelli (1578–1643), matematik in strokovnjak za hidravliko
*Giulio Alenio (1582–1649), jezuitski misijonar, imenovan »Konfucij z Zahoda«
*Giovanni Battista Fontana (1589–1630), skladatelj
*Biagio Marini (1594–1663), skladatelj
*Dionisio Boldo (fl.1604), slikar
*Francesco Lana de Terzi (1631–1687), pionir aeronavtike in [[Braillova pisava|braillove pisave]]
*Carlo Bacchiocco, slikar iz 17. stoletja z delom v Brescii
*Paris Francesco Alghisi (1666–1733), skladatelj
*Giovanni Bassignani (1669–1717), arhitekt in inženir
*Pietro Gnocchi (1689–1775), ekscentrični polihistor in skladatelj
*Gaetano Crivelli (1768–1836), operni pevec
*Francesca Lechi (1773–1806), revolucionarka in osebnost milanske družbe
*Giacomo Rossetti (1807–1882), slikar in fotograf&lt;ref&gt;Brescia dell'Ateneo Commentari 1882. His obituary is on page 210 as honorary member&lt;/ref&gt;
*Sveta Marija Crocifissa di Rosa (1813–1855), ki je leta 1840 v Brescii ustanovil red nun Deklet ljubezni
*Enrico Crivelli (1820–1870), operni pevec in sin Gaetana Crivellija
*[[Giuseppe Zanardelli]] (1826–1903), pravnik, politik, predsednik vlade Kraljevine Italije (1901–1903)
*Sveti Giovanni Battista Piamarta (1841–1913), duhovnik in pedagog, ustanovitelj Kongregacije Svete družine iz Nazareta
*[[Camillo Golgi]] (1843–1926), eksperimentalni patolog, leta 1906 prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za svoje študije strukture živčnega sistema
*[[Papež Pavel VI.]] (1897–1978), rojen v bližini Concesia kot Giovanni Battista Montini
in drugi.

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

; Viri
* {{EB1911|wstitle=Brescia}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons}}
{{Wikivoyage|Brescia}}
* [http://www.bresciatourism.it/en/ Brescia Tourism official site: useful information, guide destination and hotel, airport]
* [http://www.turismobrescia.it/en Tourist Office of the City of Brescia]
* [http://www.bresciamusei.com/ Brescia Museums official site] 
* [https://web.archive.org/web/20150319061947/http://www.unibs.it/english-version University of Brescia official site]
* [https://web.archive.org/web/20090614002916/http://www.bs.unicatt.it/ Catholic University of Brescia] {{in lang|it}}

{{Province of Brescia}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

[[Kategorija:Mesta v Lombardiji]]
[[Kategorija:Brescia| ]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hsz3r2c4tj9ciei4uulq02x1sbp78yp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Legnano</title>
    <ns>0</ns>
    <id>78390</id>
    <revision>
      <id>6721655</id>
      <parentid>6712899</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:29:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721655</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1470" sha1="diqjk01d77a0garvmydwy0yhd75qrfu" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Legnano
| official_name       = Comune di Legnano
| native_name         = 
| image_skyline       = Legnano S Magno.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Cerkev San Magno.
| image_shield        = StemmaLegnano.PNG
| shield_alt          = 
| shield_size         = 85px
| region              = [[Lombardija]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto Milano|Milano]] (MI)
| frazioni            = 
| mayor_party         = PD
| mayor               = Alberto Centinaio
| population_demonym  = Legnanesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Sveti Magnus]]
| day                 = 5. november
| postal_code         = 20025
| area_code           = 0331
| website             = {{official website|http://www.legnano.org}}
| footnotes           = 
}}
'''Legnano''' je [[mesto]] v [[Lombardija|Lombardiji]].

Zajema površino {{IT|a}} km² in ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).&lt;ref name=&quot;IT-A&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt;

Leta 1176 je tu potekala [[bitka za Legnano]]. Samo mesto je poleg [[Rim]]a eno od dveh mest, ki sta edini omenjeni v [[Il Canto degli Italiani|italijanski državni himni]].

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Legnano|Legnano}}
*[http://www.legnano.org/ Comune di Legnano]

{{Province of Milan}}

{{it-naselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>diqjk01d77a0garvmydwy0yhd75qrfu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721656</id>
      <parentid>6721655</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:30:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>je mesto</comment>
      <origin>6721656</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1522" sha1="4dnubv03ssuyn6frca3tmetft9agdtn" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Legnano
| official_name       = Comune di Legnano
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Legnano S Magno.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Cerkev San Magno.
| image_shield        = StemmaLegnano.PNG
| shield_alt          = 
| shield_size         = 85px
| region              = [[Lombardija]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto Milano|Milano]] (MI)
| frazioni            = 
| mayor_party         = PD
| mayor               = Alberto Centinaio
| population_demonym  = Legnanesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Sveti Magnus]]
| day                 = 5. november
| postal_code         = 20025
| area_code           = 0331
| website             = {{official website|http://www.legnano.org}}
| footnotes           = 
}}
'''Legnano''' je [[mesto]] v [[Lombardija|Lombardiji]].

Zajema površino {{IT|a}} km² in ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).&lt;ref name=&quot;IT-A&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt;

Leta 1176 je tu potekala [[bitka za Legnano]]. Samo mesto je poleg [[Rim]]a eno od dveh mest, ki sta edini omenjeni v [[Il Canto degli Italiani|italijanski državni himni]].

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Legnano|Legnano}}
*[http://www.legnano.org/ Comune di Legnano]

{{Province of Milan}}

{{it-naselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4dnubv03ssuyn6frca3tmetft9agdtn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Juan Pablo Sorín</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79274</id>
    <revision>
      <id>6721454</id>
      <parentid>5900554</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:10:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721454</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2841" sha1="jrurk3fq9se840yxbdlxx9tfwiop597" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Juan Pablo Sorín
| image          = 
| caption        = 
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 173 cm
| position       = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1    = 1992–1994
| youthclubs1    = [[Argentinos Juniors]]
| years1 = 1994–1995
| clubs1 = [[Argentinos Juniors]]
| caps1 = 20
| goals1 = 1
| years2 = 1995–1996
| clubs2 = [[Juventus FC|Juventus]]
| caps2 = 3
| goals2 = 0
| years3 = 1996–1999
| clubs3 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]
| caps3 = 138
| goals3 = 16
| years4 = 2000–2004
| clubs4 = [[Cruzeiro EC|Cruzeiro]]
| caps4 = 121
| goals4 = 18
| years5 = 2002–2003
| clubs5 = → [[SS Lazio|Lazio]] (pos.)
| caps5 = 6
| goals5 = 0
| years6 = 2003
| clubs6 = → [[FC Barcelona|Barcelona]] (pos.)
| caps6 = 15
| goals6 = 1
| years7 = 2003–2004
| clubs7 = → [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]] (pos.)
| caps7 = 33
| goals7 = 2
| years8 = 2004–2006
| clubs8 = [[Villarreal CF|Villarreal]]
| caps8 = 41
| goals8 = 8
| years9 = 2006–2008
| clubs9 = [[Hamburger SV]]
| caps9 = 24
| goals9 = 4
| years10 = 2008–2009
| clubs10 = [[Cruzeiro EC|Cruzeiro]]
| caps10 = 1
| goals10 = 0
| totalcaps = 402
| totalgoals = 50
| nationalyears1 = 1995–2006
| nationalteam1  = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
| nationalcaps1  = 76
| nationalgoals1 = 12
}}
'''Juan Pablo Sorín''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[5. maj]] [[1976]], [[Buenos Aires]].

Sorín je nazadnje igral za [[Cruzeiro Esporte Clube|Cruzeiro]] v [[Argentinska nogometna liga|argentinski ligi]] in bil kapetan [[argentinska nogometna reprezentanca|argentinske nogometne reprezentance]].

Predhodno je igral za: [[Argentinos Juniors]] (1994-95), [[Juventus]] (1995-96), [[CA River Plate|River Plate]] (1996-99), [[Cruzeiro Esporte Clube|Cruzeiro]] (2000-01 in 2004), [[S.S. Lazio|Lazio]] (2002), [[FC Barcelona|Barcelona]] (2003) in [[Paris Saint-Germain]] (2003-04).

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Sorin, Juan Pablo}}
[[Kategorija:Argentinski Judje]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Nogometaši Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Juventusa]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Villarreala]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV]]
[[Kategorija:Nogometaši Cruzeira EC]]
[[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]]</text>
      <sha1>jrurk3fq9se840yxbdlxx9tfwiop597</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ubaldo Fillol</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79277</id>
    <revision>
      <id>6721494</id>
      <parentid>5890353</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:57:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2593" sha1="6b6wpj4yoj98hguej0z8cn6fzf3zxj7" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name      = Ubaldo Fillol
| fullname =  Ubaldo Matildo Fillol
| height = 181 cm
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1 =  
| youthclubs1 =  
|  years1 =    1965–1971 
| years2 =  1972–1973 
| years3 =  1974–1983 
| years4 =  1983 
| years5 =  1984–1985 
| years6 =  1985–1986 
| years7 =  1986–1989 
| years8 =  1989–1991
|  clubs1 =   [[Quilmes Atlético Club|Quilmes AC]] 
| clubs2 =  [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]] 
| clubs3 =   [[Club Atlético River Plate|River Plate]] 
| clubs4 =  [[Argentinos Juniors]] 
| clubs5 =  [[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]] 
| clubs6 =  [[Atlético Madrid]] 
| clubs7 =  [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]] 
| clubs8 =  [[Club Atlético Vélez Sársfield|Vélez Sársfield]]
| caps1 =   57  
| caps2 =   59  
| caps3 =  360  
| caps4 =   17  
| caps5 =   34   
| caps6 =   17  
| caps7 =   71  
| caps8 =   42  
| goals1 =  0  
| goals2 =  0  
| goals3 =  0  
| goals4 =  0  
| goals5 =  0  
| goals6 =  0  
| goals7 =  0  
| goals8 =  0 
| totalcaps = 657
| totalgoals = 0
| nationalyears1 =  1974–1985
| nationalteam1 =    [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
| nationalcaps1 =    58  
| nationalgoals1 =   0 
| manageryears1 = 2004    
| managerclubs1 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing Club]]
}}
'''Ubaldo Matildo Fillol''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[21. julij]] [[1950]], [[San Miguel del Monte]], [[provinca Buenos Aires|Buenos Aires]], [[Argentina]].

Fillol velja še danes za enega najboljših [[vratar (nogomet)|vratarjev]] v zgodovini [[argentinska nogometna reprezentanca|argentinske nogometne reprezentance]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Fillol, Ubaldo}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši Vélez Sársfielda]]
[[Kategorija:Nogometaši Flamenga]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Quilmesa AC]]
[[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1974]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1978]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1982]]
[[Kategorija:Trenerji Racing Cluba]]</text>
      <sha1>6b6wpj4yoj98hguej0z8cn6fzf3zxj7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nasreddine Kraouche</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79314</id>
    <revision>
      <id>6721531</id>
      <parentid>5892630</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:46:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721531</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1380" sha1="smxbro5ie1ctzschdqrhofxhgrrx9jx" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name=Nasreddine Kraouche
|image=
|height=177 cm
|birth_date =&lt;!-- WD --&gt; 
|birth_place=&lt;!-- WD --&gt;
|position=[[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
|youthyears1 = 1985-1994 | youthyears2 =1994-1998
|youthclubs1 = ''Clouange'' | youthclubs2 =[[FC Metz]]
|years1 = 1998-2000 | years2 = 2000-2004 | years3 =2004-2006
|clubs1 = [[FC Metz]] | clubs2 = [[KAA Gent]] | clubs3 =[[R. Charleroi S.C.|Charleroi]]
|caps1 = 9 | goals1 = 0 | caps2 = 86 | goals2 = 15 | caps3 = 47 | goals3 = 3
| totalcaps = 142| totalgoals = 18
|nationalyears1=1999-2005
|nationalteam1=[[Alžirska nogometna reprezentanca|Alžirija]]
|nationalcaps1= 37 | nationalgoals1 = 3
}}
'''Nacereddine Kraouche''' ({{jezik-ar|نصر الدين كراوش}}), [[Alžirci|alžirski]] [[nogometaš]], * [[27. avgust]] [[1979]], [[Thionville]], [[Francija]].

Bil je član klubov [[FC Metz]], [[KAA Gent]] in [[R. Charleroi S.C.|Charleroi]] ter [[alžirska nogometna reprezentanca|alžirske reprezentance]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam alžirskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Kraouche, Nacereddine}}
[[Kategorija:Alžirski nogometaši]]
[[Kategorija:Alžirski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Metza]]
[[Kategorija:Nogometaši K.A.A. Genta]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Charleroia]]</text>
      <sha1>smxbro5ie1ctzschdqrhofxhgrrx9jx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Emanuel Pogatetz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79318</id>
    <revision>
      <id>6721537</id>
      <parentid>5867789</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:05:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721537</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3344" sha1="2ses197osn7fft3bh6impqsfwnd8c73" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| height = 190 cm
| position= [[Branilec (nogometaš)|Branilec]]
 | currentclub = 
 | clubnumber = 
| youthyears1 =
| youthclubs1 =
| years1 = 2000–2001
| clubs1 = [[FC Kärnten]]
| caps1  = 33
| goals1 = 0
| years2 = 2001–2002
| clubs2 = Bayer Leverkusen II
| caps2 = 26
| goals2 = 0
| years3 = 2002–2005
| clubs3 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]
| caps3  = 0
| goals3 = 0
| years4 = 2002–2003
| clubs4 = → [[FC Aarau]] (pos.)
| caps4  = 21
| goals4 = 3
| years5 = 2003–2004
| clubs5 = → [[Grazer AK]] (pos.)
| caps5  = 53
| goals5 = 2
| years6 = 2005
| clubs6 = → [[FC Spartak Moskva|Spartak Moskva]] (pos.)
| caps6  = 11
| goals6 = 0
| years7 = 2005–2010
| clubs7 = [[Middlesbrough FC|Middlesbrough]]
| caps7  = 123
| goals7 = 4
| years8 = 2010–2012
| clubs8 = [[Hannover 96]]
| caps8  = 57
| goals8 = 1
| years9 = 2012–2013
| clubs9 = [[VfL Wolfsburg]]
| caps9  = 8
| goals9 = 0
| clubs10 = → [[West Ham United F.C.|West Ham United]] (pos.)
| years10 = 2013
| caps10  = 6
| goals10 = 0
| years11 = 2013–
| clubs11 = [[1. FC Nürnberg]]
 | caps11  = 23
 | goals11  = 1
 | years12 = 2014–2015
 | clubs12 = [[Columbus Crew SC|Columbus Crew]]
 | caps12  = 21
 | goals12 = 0
| years13 = 2016–2017
| clubs13 = [[1. FC Union Berlin|Union Berlin]]
| caps13 = 17
| goals13 = 0
| years14 = 2017–2019
| clubs14 = [[LASK Linz]]
| caps14 = 47
| goals14 = 0
| goals15 = 0
| totalcaps = 446 | totalgoals = 11
| nationalyears1 =
| nationalteam1  = Avstrija do 16 let
| nationalcaps1  = 22
| nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 =
| nationalteam2  = Avstrija do 18 let
| nationalcaps2  = 5
| nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 =
| nationalteam3  = Avstrija do 19 let
| nationalcaps3  = 3
| nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2001–2002
| nationalteam4  = Avstrija do 21 let
| nationalcaps4  = 11
| nationalgoals4 = 0
| nationalyears5 = 2002–2014
| nationalteam5  = [[Avstrijska nogometna reprezentanca|Avstrija]]
| nationalcaps5  = 61
| nationalgoals5 = 2
| managerclubs1 = [[FC Juniors OÖ]] (pom.)
| manageryears1 = 2020
| managerclubs2 = [[LASK|LASK Linz]] (pom.)
| manageryears2 = 2020-2021
| managerclubs3 = [[St. Pölten]] (pom.)
| manageryears3 = 2021–2023
}}
'''Emanuel Pogatetz''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[nogometaš]], * [[16. januar]] [[1983]], [[Gradec]], [[Avstrija]].

Pogatetz je nekdanji član [[Middlesbrough FC|Middlesbrougha]] in [[avstrijska nogometna reprezentanca|avstrijske reprezentance]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam avstrijskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pogatetz, Emanuel}}
[[Kategorija:Avstrijski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]]
[[Kategorija:Nogometaši Middlesbrougha]]
[[Kategorija:Nogometaši Spartak Moskve]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kärntena]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Aarauja]]
[[Kategorija:Nogometaši Grazerja AK]]
[[Kategorija:Nogometaši Hannovra 96]]
[[Kategorija:Nogometaši VfL Wolfsburga]]
[[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Columbus Crewa]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Uniona Berlin]]
[[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]]</text>
      <sha1>2ses197osn7fft3bh6impqsfwnd8c73</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mark Robins</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79366</id>
    <revision>
      <id>6721725</id>
      <parentid>6367151</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:29:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4436" sha1="bz2syi9ik9lruznbhshi6dc9sk9cbhf" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|     name = Mark Robins
|          image = 
|        caption = 
|       fullname = Mark Gordon Robins
|    birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 170 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
|    youthyears1 = |youthclubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|         years1 = 1986–1992 |clubs1  = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]      |caps1  = 48  |goals1  = 11
|         years2 = 1992–1995 |clubs2  = [[Norwich City F.C.|Norwich City]]                |caps2  = 68  |goals2  = 20
|         years3 = 1995–1998 |clubs3  = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]            |caps3  = 56  |goals3  = 12
|         years4 = 1996      |clubs4  = → [[F.C. Copenhagen|Copenhagen]] (pos.)           |caps4  = 6   |goals4  = 4
|         years5 = 1997      |clubs5  = → [[Reading F.C.|Reading]] (pos.)                 |caps5  = 5   |goals5  = 0
|         years6 = 1998      |clubs6  = [[C.D. Ourense]]                                  |caps6  = 18  |goals6  = 5
|         years7 = 1998–1999 |clubs7  = [[Panionios F.C.|Panionios]]                      |caps7  = 13  |goals7  = 1
|         years8 = 1999      |clubs8  = → [[Manchester City F.C.|Manchester City]] (pos.) |caps8  = 2   |goals8  = 0
|         years9 = 1999–2000 |clubs9  = [[Walsall F.C.|Walsall]]                          |caps9  = 40  |goals9  = 6
|        years10 = 2000–2003 |clubs10 = [[Rotherham United F.C.|Rotherham United]]        |caps10 = 107 |goals10 = 44
|        years11 = 2003      |clubs11 = → [[Bristol City F.C.|Bristol City]] (pos.)       |caps11 = 6   |goals11 = 4
|        years12 = 2003–2004 |clubs12 = [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]]  |caps12 = 15  |goals12 = 3
|        years13 = 2004–2005 |clubs13 = [[Burton Albion F.C.|Burton Albion]]              |caps13 = 9   |goals13 = 1
|      totalcaps = 393 |totalgoals = 111
| nationalyears1 = 1990 |nationalteam1 = Anglija do 21 let |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 = 7
| manageryears1 = 2007–2009 | managerclubs1 = [[Rotherham United F.C.|Rotherham United]]
| manageryears2 = 2009–2011 | managerclubs2 = [[Barnsley F.C.|Barnsley]]
| manageryears3 = 2012–2013 | managerclubs3 = [[Coventry City F.C.|Coventry City]]
| manageryears4 = 2013–2014 | managerclubs4 = [[Huddersfield Town F.C.|Huddersfield Town]]
| manageryears5 = 2014–2016 | managerclubs5 = [[Scunthorpe United F.C.|Scunthorpe United]]
| manageryears6 = 2017–2024 | managerclubs6 = [[Coventry City F.C.|Coventry City]]
| manageryears7 = 2025–     | managerclubs7 = [[Stoke City F.C.|Stoke City]]
}}
'''Mark Gordon Robins''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[22. december]] [[1969]], [[Ashton Under Lyne]], [[Lancashire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Kot nogometaš je igral za [[nogometni klub|klube]]: [[Manchester United F.C.|Manchester United]], [[Norwich City F.C.|Norwich City]], [[Leicester City F.C.|Leicester City]], [[F.C. Copenhagen]], [[Reading F.C.]], [[Deportivo Orense]], [[Panionios]], [[Manchester City F.C.|Manchester City]], [[Walsall F.C.|Walsall]], [[Rotherham United F.C.|Rotherham United]], [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]] in [[Burton Albion]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]
* [[seznam angleških nogometnih trenerjev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Robins, Mark}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši Bristol Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Københavna]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Norwich Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Readinga]]
[[Kategorija:Nogometaši Rotherham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Wednesdayja]]
[[Kategorija:Nogometaši Walsalla]]
[[Kategorija:Nogometaši CD Ourenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]]
[[Kategorija:Nogometaši Burton Albiona F.C.]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Rotherham Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Barnsleyja]]
[[Kategorija:Trenerji Coventry Cityja]]
[[Kategorija:Trenerji Huddersfield Towna]]
[[Kategorija:Trenerji Scunthorpe Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Stoke Cityja]]</text>
      <sha1>bz2syi9ik9lruznbhshi6dc9sk9cbhf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Barry Hayles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79380</id>
    <revision>
      <id>6721757</id>
      <parentid>5900855</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:51:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721757</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4301" sha1="7dpl9ew8zll1546ppe0ngmmk884zsrm" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Barry Hayles
| fullname       = Barrington Edward Hayles
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 175 cm
| position       = [[Nogomet#Igralci|Napadalec]]
| years1         = 1989–1994 | clubs1  = Willesden Hawkeye                                  | caps1  = ?    | goals1   = ? 
| years2         = 1994–1997 | clubs2  = [[Stevenage F.C.|Stevenage Borough]]               | caps2  = 117  | goals2   = 60
| years3         = 1997–1998 | clubs3  = [[Bristol Rovers F.C.|Bristol Rovers]]             | caps3  = 62   | goals3   = 32
| years4         = 1998–2004 | clubs4  = [[Fulham F.C.|Fulham]]                             | caps4  = 175  | goals4   = 44
| years5         = 2004      | clubs5  = [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]]         | caps5  = 4    | goals5   = 0
| years6         = 2004–2006 | clubs6  = [[Millwall F.C.|Millwall]]                         | caps6  = 55   | goals6   = 16
| years7         = 2006–2008 | clubs7  = [[Plymouth Argyle F.C.|Plymouth Argyle]]           | caps7  = 62   | goals7   = 15
| years8         = 2008–2009 | clubs8  = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]             | caps8  = 28   | goals8   = 2
| years9         = 2008      | clubs9  = → [[Cheltenham Town F.C.|Cheltenham Town]] (pos.)  | caps9  = 7    | goals9   = 3
| years10        = 2008      | clubs10 = → [[Cheltenham Town F.C.|Cheltenham Town]] (pos.)  | caps10 = 5    | goals10  = 1
| years11        = 2009–2010 | clubs11 = [[Cheltenham Town F.C.|Cheltenham Town]]           | caps11 = 39   | goals11  = 7
| years12        = 2010–2012 | clubs12 = [[Truro City F.C.|Truro City]]                     | caps12 = 76   | goals12  = 27
| years13        = 2012      | clubs13 = [[St Albans City F.C.|St Albans City]]             | caps13 = 17   | goals13  = 6
| years14        = 2012–2013 | clubs14 = [[Truro City F.C.|Truro City]]                     | caps14 = 23   | goals14  = 6
| years15        = 2013–2014 | clubs15 = [[Arlesey Town F.C.|Arlesey Town]]                 | caps15 = 29   | goals15  = 11
| years16        = 2014–2015 | clubs16 = [[Truro City F.C.|Truro City]]                     | caps16 = 32   | goals16  = 6
| years17        = 2015–2017 | clubs17 = [[Chesham United F.C.|Chesham United]]             | caps17 = 54   | goals17  = 10
| years18        = 2017–2019 | clubs18 = [[Windsor F.C. (2011)|Windsor]]                    | caps18 = 42   | goals18  = 13
| years19        = 2019–2022 | clubs19 = [[Merstham F.C.|Merstham]]                         | caps19 = 15   | goals19  = 1
| years20        = 2022–2023 | clubs20 = [[Windsor F.C. (2011)|Windsor]]                    | caps20 = 12   | goals20  = 1
| totalcaps      = 854
| totalgoals     = 261
| nationalyears1 = 1995–1997 | nationalteam1  = Anglija C
| nationalcaps1  = 2         | nationalgoals1 = 2
| nationalyears2 = 2001–2005 | nationalteam2  = [[Jamajška nogometna reprezentanca|Jamajka]]
| nationalcaps2  = 10        | nationalgoals2 = 0
}}
'''Barrington Edward »Barry« Hayles''', [[Angleži|angleško]]-[[Jamajčani|jamajški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[17. april]] [[1972]], [[Lambeth]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Nazadnje je bil aktiven v klubu [[Windsor F.C.|Windsor]] kot igralec-trener.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hayles, Barry}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Jamajški nogometaši]]
[[Kategorija:Jamajški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Jamajški Angleži]]
[[Kategorija:Nogometaši Stevenaga F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Bristol Roversov]]
[[Kategorija:Nogometaši Fulhama]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Millwalla]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Plymouth Argyla]]
[[Kategorija:Nogometaši Cheltenham Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Truro Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši St Albans Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Arlesey Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Chesham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Windsorja F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Mersthama F.C.]]</text>
      <sha1>7dpl9ew8zll1546ppe0ngmmk884zsrm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Glen De Boeck</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79412</id>
    <revision>
      <id>6721796</id>
      <parentid>6584225</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:44:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721796</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2661" sha1="c66rpzm56acefpg1mta0oz4yddcaox2" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name= Glen De Boeck
| image =
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 189 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1= 1979–1990 | youthclubs1= [[K. Boom F.C.|FC Boom]]
| years1 = 1990–1992 | years2 = 1992–1995 | years3 =1995–2005
| clubs1 = [[K. Boom F.C.|FC Boom]] | clubs2 = [[Y.R. K.V. Mechelen|Mechelen]] | clubs3 = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]
| caps1 = 35 | goals1 = 1 | caps2 = 93 | goals2 = 5 | caps3 = 207 | goals3 = 15
| totalcaps = 335
| totalgoals = 20
| nationalyears1= 1993–2002
| nationalteam1= [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]
| nationalcaps1= 36 | nationalgoals1 = 1
| manageryears1 = 2005–2007
| managerclubs1 = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]] (pom.)
| manageryears2 = 2007–2010
| managerclubs2 = [[Cercle Brugge K.S.V.|Cercle Brugge]]
| manageryears3 = 2010
| managerclubs3 = [[Germinal Beerschot]]
| manageryears4 = 2011
| managerclubs4 = [[VVV-Venlo]]
| manageryears5 = 2012–2013
| managerclubs5 = [[Waasland-Beveren]]
| manageryears6 = 2016
| managerclubs6 = [[Royal Mouscron-Péruwelz|Mouscron-Péruwelz]]
| manageryears7 = 2017–2018
| managerclubs7 = [[K.V. Kortrijk|Kortrijk]]
| manageryears8 = 2019
| managerclubs8 = [[K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderen|Lokeren]]
| manageryears9 = 2023
| managerclubs9 = [[K.V. Kortrijk|Kortrijk]]
}}
'''Glen De Boeck''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[22. avgust]] [[1971]], [[Boom, Belgija|Boom]], [[Belgija]], † [[7. december]] [[2025]], [[Antwerpen]], Belgija.

De Boeck je večino svoje igralske kariere preživel v [[R.S.C. Anderlecht]]u. Igral je tudi za [[belgijska nogometna reprezentanca|belgijsko nogometno reprezentanco]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam belgijskih nogometašev]]
* [[seznam belgijskih nogometnih trenerjev]]
* [[seznam belgijskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:De Boeck, Glen}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši R.S.C. Anderlechta]]
[[Kategorija:Nogometaši Y.R. K.V. Mechelena]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Trenerji Cercle Brugga]]
[[Kategorija:Trenerji K.F.C. Germinal Beerschota]]
[[Kategorija:Trenerji VVV-Venla]]
[[Kategorija:Trenerji  S.K. Beverena]]
[[Kategorija:Trenerji Royal Excel Mouscrona]]
[[Kategorija:Trenerji K.V. Kortrijka]]
[[Kategorija:Trenerji K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderna]]</text>
      <sha1>c66rpzm56acefpg1mta0oz4yddcaox2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tom Huddlestone</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79437</id>
    <revision>
      <id>6721759</id>
      <parentid>5900871</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:53:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6721759</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2653" sha1="dplq1nkhvmefmcbene0rtf1fts3fsod" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Tom Huddlestone
| fullname = Thomas Andrew Huddlestone
| height = 191 cm
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]
| youthyears2 = {{0|0000}}–2002
| youthclubs2 = [[Derby County F.C.|Derby County]]
| years1 = 2002–2005
| clubs1 = [[Derby County F.C.|Derby County]]
| caps1 = 88
| goals1 = 0
| years2 = 2005–2013
| clubs2 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps2 = 144
| goals2 = 8
| years3 = 2005–2006
| clubs3 = → [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]] (pos.)
| caps3 = 13
| goals3 = 1
| years4 = 2013–2017
| clubs4 = [[Hull City A.F.C.|Hull City]]
| caps4 = 135
| goals4 = 6
| years5 = 2017–2020
| clubs5 = [[Derby County F.C.|Derby County]]
| caps5 = 79
| goals5 = 3
| years6 = 2021–2022
| clubs6 = [[Hull City A.F.C.|Hull City]]
| caps6 = 11
| goals6 = 0
| years7 = 2022–2024
| clubs7 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| caps7 = 0
| goals7 = 0
| totalcaps = 470
| totalgoals = 18
| nationalyears1 = 2001–2002
| nationalyears2 = 2002–2003
| nationalyears3 = 2004
| nationalyears4 = 2005
| nationalyears5 = 2005–2009
| nationalyears6 = 2009–2012
| nationalteam1 = Anglija do 16 let
| nationalteam2 = Anglija do 17 let
| nationalteam3 = Anglija do 19 let
| nationalteam4 = Anglija do 20 let
| nationalteam5 = Anglija do 21 let
| nationalteam6 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps1 = 7
| nationalgoals1 = 0
| nationalcaps2 = 6
| nationalgoals2 = 0
| nationalcaps3 = 3
| nationalgoals3 = 0
| nationalcaps4 = 4
| nationalgoals4 = 0
| nationalcaps5 = 32
| nationalgoals5 = 5
| nationalcaps6 = 4
| nationalgoals6 = 0
}}
'''Thomas Andrew »Tom« Huddlestone''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[28. december]] [[1986]], [[Nottingham]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Nazadnje je igral za [[Manchester United F.C.|Manchester United]], bil je član [[angleška nogometna reprezentanca|angleške reprezentance]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Huddlestone, Tom}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši Derby Countyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Wolverhampton Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]</text>
      <sha1>dplq1nkhvmefmcbene0rtf1fts3fsod</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bart Goor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79903</id>
    <revision>
      <id>6721797</id>
      <parentid>5900899</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:46:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Belgijski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji K.V.C. Westerla]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721797</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2912" sha1="ttrkfpkgy27of8ywmup43c9wy75rdop" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                = Bart Goor
| image               =
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| height              = 183 cm
| position            = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1         = 1981–1986
| youthclubs1         = Buul
| youthyears2         = 1986–1991
| youthclubs2         = [[K.F.C. Verbroedering Geel|Verbroedering Geel]]
| years1 = 1991–1996 | clubs1 = [[K.F.C. Verbroedering Geel|Verbroedering Geel]] |caps1 = 142 |goals1 = 27
| years2 = 1996–1997 | clubs2 = [[K.R.C. Genk|Genk]]                             |caps2 = 33  |goals2 = 18
| years3 = 1997–2001 | clubs3 = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]                 |caps3 = 131 |goals3 = 32
| years4 = 2001–2004 | clubs4 = [[Hertha BSC]]                                   |caps4 = 87  |goals4 = 13
| years5 = 2004–2005 | clubs5 = [[Feyenoord]]                                    |caps5 = 34  |goals5 = 7
| years6 = 2005–2008 | clubs6 = [[R.S.C. Anderlecht|Anderlecht]]                 |caps6 = 97  |goals6 = 10
| years7 = 2009–2011 | clubs7 = [[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Beerschot]] |caps7 = 61  |goals7 = 7
| years8 = 2011–2013 | clubs8 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]]                     |caps8 = 50  |goals8 = 16
| years9 = 2013–2014 | clubs9 = [[K.F.C. Dessel Sport|Dessel Sport]]             |caps9 = 31   |goals9 = 10
| totalcaps = 666 | totalgoals = 140
| nationalyears1      = 1999–2008
| nationalteam1       = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]
| nationalcaps1 = 78 | nationalgoals1 = 13
| manageryears1 = 2021–2023
| managerclubs1 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]] (pom.)
| manageryears2 = 2023
| managerclubs2 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]] (zač.)
| manageryears3 = 2023–2024
| managerclubs3 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]] (pom.)
| manageryears4 = 2024
| managerclubs4 = [[K.V.C. Westerlo|Westerlo]] (zač.)
}}
'''Bart Goor''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogomet|nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[9. april]] [[1973]], [[Neerpelt]], [[Belgija]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam belgijskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Goor, Bart}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Nogometaši K.F.C. Verbroedering Geela]]
[[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]]
[[Kategorija:Nogometaši Herthe Berlin]]
[[Kategorija:Nogometaši K.R.C. Genka]]
[[Kategorija:Nogometaši R.S.C. Anderlechta]]
[[Kategorija:Nogometaši K.F.C. Germinal Beerschota]]
[[Kategorija:Nogometaši K.V.C. Westerla]]
[[Kategorija:Nogometaši K.F.C. Dessel Sporta]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji K.V.C. Westerla]]</text>
      <sha1>ttrkfpkgy27of8ywmup43c9wy75rdop</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Colin Addison</title>
    <ns>0</ns>
    <id>79951</id>
    <revision>
      <id>6721788</id>
      <parentid>6548513</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:34:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721788</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3742" sha1="tulngzte8i40rjh2ifeivog2whe7dxt" xml:space="preserve">‎{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = 
| birth_place = 
| height = 
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
| years1 = 1957–1961
| years2 = 1961–1966
| years3 = 1966–1967
| years4 = 1967–1971
| years5 = 1971–1973
| clubs1 = [[York City F.C.|York City]]
| clubs2 = [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]
| clubs3 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| clubs4 = [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]]
| clubs5 = [[Hereford United F.C.|Hereford United]]
| caps1 = 87
| caps2 = 160
| caps3 = 28
| caps4 = 94
| caps5 = 44
| goals1 = 28
| goals2 = 62
| goals3 = 9
| goals4 = 22
| goals5 = 6
| totalcaps = 413
| totalgoals = 127
| manageryears1 = 1971–1974
| manageryears2 = 1975–1976
| manageryears3 = 1976–1977
| manageryears4 = 1977–1978
| manageryears5 = 1979–1980
| manageryears6 = 1980–1982
| manageryears7 = 1982–1985
| manageryears8 = 1985–1986
| manageryears9 = 1986–1987
| manageryears10 = 1987–1988
| manageryears11 = 1988–1989
| manageryears12 = 1989–1990
| manageryears13 = 1990–1991
| manageryears14 = 1992–1993
| manageryears15 = 1995–1996
| manageryears16 = 1996–1998
| manageryears17 = 1999–2000
| manageryears18 = 2000–2001
| manageryears19 = 2001–2002
| manageryears20 = 2002–2003
| manageryears21 = 2004
| managerclubs1 = [[Hereford United F.C.|Hereford United]] (igralec/trener)
| managerclubs2 = [[Durban City F.C. (1959)|Durban City]]
| managerclubs3 = [[Notts County F.C.|Notts County]] (pom.)
| managerclubs4 = [[Newport County F.C.|Newport County]]
| managerclubs5 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] (pom.)
| managerclubs6 = [[Derby County F.C.|Derby County]]
| managerclubs7 = [[Newport County F.C.|Newport County]]
| managerclubs8 = [[Al-Ahli (Doha)]]
| managerclubs9 = [[Celta Vigo]]
| managerclubs10 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] (pom.)
| managerclubs11 = [[Atlético Madrid]]
| managerclubs12 = [[Cádiz CF|Cádiz]]
| managerclubs13 = [[Hereford United F.C.|Hereford United]]
| managerclubs14 = [[Al-Arabi SC (Kuwait)|Al Arabi]]
| managerclubs15 = [[CD Badajoz|Badajoz]]
| managerclubs16 = [[Merthyr Tydfil F.C.|Merthyr Tydfil]]
| managerclubs17 = [[Scarborough F.C.|Scarborough]]
| managerclubs18 = [[Yeovil Town F.C.|Yeovil Town]]
| managerclubs19 = [[Swansea City A.F.C.|Swansea City]]
| managerclubs20 = [[Forest Green Rovers F.C.|Forest Green Rovers]]
| managerclubs21 = [[Barry Town F.C.|Barry Town]]
}}
'''Colin Addison''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[18. maj]] [[1940]], [[Taunton]], [[Somerset (grofija)|Somerset]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]], † [[31. oktober]] [[2025]], [[Hereford]], Anglija, Združeno kraljestvo.

Med letoma 1961 in 1971 je bil aktivni igralec, nato pa je postal trener. Trenerski poklic je opravljal vse do leta 2004.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]
* [[seznam angleških nogometnih trenerjev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Addison, Colin}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Hereford Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši York Cityja]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Derby Countyja]]
[[Kategorija:Trenerji Atlético de Madrida]]
[[Kategorija:Trenerji Cádiza CF]]
[[Kategorija:Trenerji Hereford Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Notts Countyja]]
[[Kategorija:Trenerji Scarborougha]]
[[Kategorija:Trenerji Swansea Cityja]]
[[Kategorija:Trenerji Yeovil Towna]]
[[Kategorija:Trenerji Celte de Vigo]]</text>
      <sha1>tulngzte8i40rjh2ifeivog2whe7dxt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Telê Santana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>80011</id>
    <revision>
      <id>6721468</id>
      <parentid>5890712</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:23:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Atlético Mineiroja|kategorije Trenerji Atlético Mineiroja]] v [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlético Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721468</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3344" sha1="nmnikmyd1l7yfy0fl1qnjiix7ezyod5" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname             = Telê Santana da Silva
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| height               =
| position             = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1          =
| youthclubs1          =
| years1               = 1951&amp;ndash;1960
| years2               = 1960&amp;ndash;1962
| years3               = 1963
| clubs1               = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| clubs2               = [[Guarani Futebol Clube|Guarani]]
| clubs3               = [[Club de Regatas Vasco da Gama|Vasco]]
| caps1         = 557 | goals1 = 162
| caps2         =  | goals2 =  
| caps3         =  | goals3 =  
| manageryears1 = 1969&amp;ndash;1970
| manageryears2 = 1970&amp;ndash;1972
| manageryears3 = 1973
| manageryears4 = 1973&amp;ndash;1975
| manageryears5 = 1976
| manageryears6 = 1976&amp;ndash;1978
| manageryears7 = 1979&amp;ndash;1980
| manageryears8 = 1980&amp;ndash;1982
| manageryears9 = 1983&amp;ndash;1985
| manageryears10 = 1985&amp;ndash;1986
| manageryears11 = 1987&amp;ndash;1988
| manageryears12 = 1988&amp;ndash;1989
| manageryears13 = 1989
| manageryears14 = 1990
| manageryears15 = 1990&amp;ndash;1996
| managerclubs1 = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| managerclubs2 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs3 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
| managerclubs4 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs5 = [[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]]
| managerclubs6 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| managerclubs7 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| managerclubs8 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]
| managerclubs9 = [[Al-Ahli (Džeda)|Al-Ahli]]
| managerclubs10 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]
| managerclubs11 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs12 = [[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]]
| managerclubs13 = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| managerclubs14 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| managerclubs15 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
}}
'''Telê Santana da Silva''', [[brazilci|brazilski]] [[menedžer]] in [[nogomet]]ni [[trener]], * [[21. junij]] [[1931]], [[Itabirito]], [[Brazilija]], † [[21. april]] [[2006]], [[Belo Horizonte]], Brazilija. 

Telê Santana je najbolj znan po tem, da je vodil [[reprezentanca|reprezentanco]] [[Brazilija|Brazilije]], ko je sodelovala na svetovnih prvenstvih leta 1982 in 1986, vendar takrat ni osvojila naslova svetovnega prvaka.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam brazilskih nogometašev]]
* [[seznam brazilskih nogometnih trenerjev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Santana, Telê}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Guaranija FC]]
[[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Selektorji brazilske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Fluminenseja]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlético Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji Grêmia]]
[[Kategorija:Trenerji Palmeirasa]]
[[Kategorija:Trenerji Al-Ahli Saudija FC]]
[[Kategorija:Trenerji Flamenga]]
[[Kategorija:Trenerji São Paula]]</text>
      <sha1>nmnikmyd1l7yfy0fl1qnjiix7ezyod5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721473</id>
      <parentid>6721468</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:26:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorije Trenerji Clube Atlético Mineiro]] v [[Category:Trenerji Clube Atlética Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlética Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721473</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3344" sha1="cdu83o3tnc45kcj0ml5zg57jxzk3ulj" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname             = Telê Santana da Silva
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| height               =
| position             = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1          =
| youthclubs1          =
| years1               = 1951&amp;ndash;1960
| years2               = 1960&amp;ndash;1962
| years3               = 1963
| clubs1               = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| clubs2               = [[Guarani Futebol Clube|Guarani]]
| clubs3               = [[Club de Regatas Vasco da Gama|Vasco]]
| caps1         = 557 | goals1 = 162
| caps2         =  | goals2 =  
| caps3         =  | goals3 =  
| manageryears1 = 1969&amp;ndash;1970
| manageryears2 = 1970&amp;ndash;1972
| manageryears3 = 1973
| manageryears4 = 1973&amp;ndash;1975
| manageryears5 = 1976
| manageryears6 = 1976&amp;ndash;1978
| manageryears7 = 1979&amp;ndash;1980
| manageryears8 = 1980&amp;ndash;1982
| manageryears9 = 1983&amp;ndash;1985
| manageryears10 = 1985&amp;ndash;1986
| manageryears11 = 1987&amp;ndash;1988
| manageryears12 = 1988&amp;ndash;1989
| manageryears13 = 1989
| manageryears14 = 1990
| manageryears15 = 1990&amp;ndash;1996
| managerclubs1 = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| managerclubs2 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs3 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
| managerclubs4 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs5 = [[Botafogo de Futebol e Regatas|Botafogo]]
| managerclubs6 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| managerclubs7 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| managerclubs8 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]
| managerclubs9 = [[Al-Ahli (Džeda)|Al-Ahli]]
| managerclubs10 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]
| managerclubs11 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| managerclubs12 = [[Clube de Regatas do Flamengo|Flamengo]]
| managerclubs13 = [[Fluminense Football Club|Fluminense]]
| managerclubs14 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| managerclubs15 = [[São Paulo FC|São Paulo]]
}}
'''Telê Santana da Silva''', [[brazilci|brazilski]] [[menedžer]] in [[nogomet]]ni [[trener]], * [[21. junij]] [[1931]], [[Itabirito]], [[Brazilija]], † [[21. april]] [[2006]], [[Belo Horizonte]], Brazilija. 

Telê Santana je najbolj znan po tem, da je vodil [[reprezentanca|reprezentanco]] [[Brazilija|Brazilije]], ko je sodelovala na svetovnih prvenstvih leta 1982 in 1986, vendar takrat ni osvojila naslova svetovnega prvaka.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam brazilskih nogometašev]]
* [[seznam brazilskih nogometnih trenerjev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Santana, Telê}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Guaranija FC]]
[[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Selektorji brazilske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Fluminenseja]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlética Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji Grêmia]]
[[Kategorija:Trenerji Palmeirasa]]
[[Kategorija:Trenerji Al-Ahli Saudija FC]]
[[Kategorija:Trenerji Flamenga]]
[[Kategorija:Trenerji São Paula]]</text>
      <sha1>cdu83o3tnc45kcj0ml5zg57jxzk3ulj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Daniel Brailovsky</title>
    <ns>0</ns>
    <id>80204</id>
    <revision>
      <id>6721517</id>
      <parentid>5890319</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721517</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3024" sha1="d5897yo2vm8hax726oaywslqvwqrsrq" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| name = Daniel Brailovsky
| image =
| fullname = Alberto Daniel Brailovsky
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]] 
| youthyears1 =   
| youthclubs1 =   
|  years1 =   1976–1978 
| years2 =  1980 
| years3 =  1980–1982 
| years4 =  1982–1985 
| years5 =  1986–1988
|  clubs1 =   [[Peñarol]]  
| clubs2 =   [[All Boys]]  
| clubs3 =   [[Club Atlético Independiente|Independiente]]  
| clubs4 =  [[Club América|América]] 
| clubs5 =  [[Maccabi Haifa F.C.|Maccabi Haifa]]
| caps1 =     
| caps2 =  26  
| caps3 =  75  
| caps4 =  87  
| caps5 =  56  
| goals1 =  
| goals2 =  7  
| goals3 =  27  
| goals4 =  37  
| goals5 =  11 
| totalcaps = 244
| totalgoals = 82
|  nationalyears1 =   1977–1978 
| nationalyears2 =  1981–1982 
| nationalyears3 =  1986–1988
|  nationalteam1 =   Urugvaj do 20 let 
| nationalteam2 =  [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] 
| nationalteam3 =  [[Izraelska nogometna reprezentanca|Izrael]]
| nationalcaps1 =     
| nationalcaps2 =    
| nationalcaps3 =  18  
| nationalgoals1 =   
| nationalgoals2 =   
| nationalgoals3 =   3 
|  manageryears1 =    
| manageryears2 =   
| manageryears3 =  1998–1999 
| manageryears4 =  2002 
| manageryears5 =  2007–2008 
| manageryears6 =  2010–2011
|  managerclubs1 =   [[Maccabi Kfar Kana F.C.|Maccabi Kfar Kana]] 
| managerclubs2 =  [[Maccabi Herzliya F.C.|Maccabi Herzliya]] 
| managerclubs3 =  [[Maccabi Haifa F.C.|Maccabi Haifa]] 
| managerclubs4 =   [[CD Veracruz|Veracruz]] 
| managerclubs5 =  [[Club América|América]] 
| managerclubs6 =  [[Necaxa]]
}}
'''Alberto Daniel Brailovsky''' (tudi '''Brailovski'''), [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[18. november]] [[1958]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Brailovsky je do danes edini nogometaš, ki je odigral [[tekma|tekme]] za tri različne [[nogometna reprezentanca|državne nogometne reprezentance]]: Urugvaj do 20 let, [[argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] in [[izraelska nogometna reprezentanca|Izrael]].{{cn}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam argentinskih nogometašev]]
* [[seznam argentinskih nogometnih reprezentantov]]
* [[seznam argentinskih nogometnih trenerjev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Brailovsky, Daniel}}
[[Kategorija:Argentinski Judje]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Urugvajski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Izraelski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Argentinski novinarji]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba América]]
[[Kategorija:Nogometaši Maccabi Haife]]
[[Kategorija:Trenerji Maccabi Kfar Kane]]
[[Kategorija:Trenerji Maccabi Herzylie]]
[[Kategorija:Trenerji Maccabi Tel Aviva]]
[[Kategorija:Trenerji Veracruza]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba América]]</text>
      <sha1>d5897yo2vm8hax726oaywslqvwqrsrq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam železniških prog v Sloveniji</title>
    <ns>0</ns>
    <id>85387</id>
    <revision>
      <id>6721853</id>
      <parentid>6681688</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:45:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Brezrok</username>
        <id>263635</id>
      </contributor>
      <comment>Nezgrajena proga Črnomelj-Vinica</comment>
      <origin>6721853</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6309" sha1="ow86a8hznfx6bx3lrtxw85ua8l4n8gp" xml:space="preserve">[[Slika:Railway map of Slovenia.png|thumb|400px|Mreža slovenskih železnic]]

Leta 2006 je bilo v Sloveniji 1228,7 [[kilometer|km]] [[železniška proga|železniške proge]], od katere je bilo 330,4 dvotirne in 898,2 km enotirne. 1120,4 km proge je namenjenih za mešani [[promet]], 2,2 km za [[potnik|potniški]] in 106,1 km za [[tovor]]ni promet. 503,5 km proge je [[električna energija|elektificirane]]. Na progah se nahaja tudi 3355 [[most]]ov, [[viadukt]]ov in [[prepust]]ov v dolžini 16,98 km ter 94 [[predor]]ov in [[galerija|galerij]] v skupni dolžini 37,4 km. Celotno [[infrastruktura|infrastrukturo]] dopolnjuje še 129 [[železniška postaja|železniških postaj]]; 109 mešanih, 8 potniških in 11 tovornih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/zeleznisko_omrezje/statisticni_podatki/ |title=Slovenske železnice |accessdate=2012-09-03 |archive-date=2013-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130322005229/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/zeleznisko_omrezje/statisticni_podatki |url-status=dead }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130322005229/http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura/zeleznisko_omrezje/statisticni_podatki |date=2013-03-22 }}&lt;/ref&gt;

Kratica ''d. m.'' v imenih prog pomeni ''državna meja''.

== Glavne proge ==

V Sloveniji so naslednje glavne proge:

* [[Železniška proga Ljubljana–Dobova–d. m.|Ljubljana–Dobova–d. m.]]
* [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|Ljubljana–Jesenice–d. m.]]
* [[Železniška proga Zidani Most–Šentilj–d. m.|Zidani Most–Šentilj–d. m.]]
* [[Železniška proga Pragersko–Središče–d. m.|Pragersko–Središče–d. m.]]
* [[Železniška proga Ormož–Hodoš–d. m.|Ormož–Hodoš–d. m.]]
* [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|Ljubljana–Sežana–d. m.]]
* [[Železniška proga Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.|Pivka–Ilirska Bistrica–d. m.]]
* [[Železniška proga Divača–Koper|Divača–Koper]]

== Regionalne proge ==

V Sloveniji so naslednje regionalne proge:

* [[Železniška proga Ljubljana Šiška–Kamnik Graben|Ljubljana–Kamnik Graben]]
* [[Železniška proga Celje–Velenje|Celje–Velenje]]
* [[Železniška proga Grobelno–Rogatec–d. m.|Grobelno–Rogatec–d. m.]]
* [[Železniška proga Stranje–Imeno–d. m.|Stranje–Imeno–d. m.]]
* [[Železniška proga Maribor–Prevalje–d. m.|Maribor–Prevalje–d. m.]]
* [[Železniška proga Lendava–d. m.|Lendava–d. m.]]
* [[Železniška proga Prešnica–Rakitovec–d. m.|Prešnica–Rakitovec–d. m.]]
* [[Železniška proga Jesenice–Sežana|Jesenice–Sežana]]
* [[Železniška proga Prvačina–Ajdovščina|Prvačina–Ajdovščina]]
* [[Železniška proga Kreplje–Repentabor–d. m.|Kreplje–Repentabor–d. m.]] (tovorna)
* [[Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.|Ljubljana–Metlika–d. m.]]
* [[Železniška proga Sevnica–Trebnje|Sevnica–Trebnje]]
* [[Železniška proga Grosuplje–Kočevje|Grosuplje–Kočevje]] 
* [[Železniška proga Novo mesto–Straža|Novo mesto–Straža]] (tovorna)
* [[Železniška proga Nova Gorica–Vrtojba–d. m.|Nova Gorica–Vrtojba–d. m.]] (tovorna)
* [[Železniška proga Kranj–Naklo|Kranj–Naklo]] (tovorna)
* [[Železniška proga Dravograd–Otiški Vrh|Dravograd–Otiški Vrh]] (tovorna)
* [[Železniška proga Ljutomer–Gornja Radgona|Ljutomer–Gornja Radgona]] (tovorna)
* [[Železniška proga Maribor Tezno–Maribor Studenci|Maribor Tezno–Maribor Studenci]]
* [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P3|Ljubljana Zalog–Ljubljana P3]]
* [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P4|Ljubljana Zalog–Ljubljana P4]]
* [[Železniška proga Ljubljana Zalog - Ljubljana P5|Ljubljana Zalog–Ljubljana P5]]

== Nekdanje železniške proge ==

V Sloveniji so nekdaj potekale naslednje proge:

* [[Porečanka|Porečanka (Trst–Koper–Poreč)]] (ozkotirna)
* [[Železniška proga Slovenska Bistrica|Slovenska Bistrica]]
* [[Železniška proga Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče|Poljčane–Konjice–Zreče]] (ozkotirna)
* [[Železniška proga Jesenice–Planica|Jesenice–Planica]]
* [[Železniška proga Kranj–Naklo|Naklo–Tržič]]
* [[Železniška proga Velenje–Dravograd|Velenje–Dravograd]]
* [[Železniška proga Brezovica–Vrhnika|Brezovica–Vrhnika]]
* [[Železniška proga Čedad–Kobarid|Čedad–Kobarid]] (ozkotirna)
* [[Železniška proga Dravlje–Vodmat|Dravlje–Vodmat]]
* [[Vodmatski lok]]
* [[Tivolski lok]]
* [[Železniška proga Vižmarje–Črnuče–Laze|Vižmarje–Črnuče–Laze]]
* [[Pionirska proga]] (ozkotirna)
* [[Koroška železniška proga]]
* [[Železniška proga Trst–Hrpelje–Kozina|Trst–Hrpelje]]
* [[Železniška proga Senovo–Brestanica|Senovo–Brestanica]] (ozkotirna, tovorna)

== Načrtovane proge&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.krajsamorazdalje.si|title=Krajšamo razdalje|accessdate=26 maj 2026|publisher=Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije}}&lt;/ref&gt; ==

=== Načrtovane nove proge ===

* [[Drugi tir železniške proge Divača–Koper|Divača–Koper]] (prvi tir je v izgradnji, vzporedni drugi tir načrtovan)
* Ljubljana–Brnik–Kranj
* Novi tivolski lok 
* Ljubljansko železniško vozlišče (železniška obvoznica)
* Jesenice–Hrušica
* [[Hitra železnica|Hitra železniška proga]] Ljubljana–Maribor

=== Načrtovane nadgradnje prog ===

* Ljubljana–Kamnik ''(nadgradnja, dvotirnost in elektrifikacija)''
* Ljubljana–Jesenice ''(nadgradnja in dvotirnost)''
* Ljubljana–Novo mesto ''(nadgradnja, dvotirnost in elektrifikacija)''
* Ljubljana–Sežana ''(nadgradnja)''
* Ljubljana–Zidani Most ''(nadgradnja)''
* Maribor–Ruše ''(nadgradnja in elektrifikacija)''
* Maribor–Šentilj ''(dvotirnost)''
* Zidani Most–Dobova ''(nadgradnja)''

== Nezgrajene proge ==

Načrtovane, vendar nezgrajene proge:

* [[Proga V. kongresa]]
* [[Domžalski krog]]
* Črnomelj–Vinica–d. m.(–Vrbovsko)

== Sklici ==

{{sklici|1}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam železniških postaj in železniških postajališč v Sloveniji]]
* [[Seznam železniških predorov v Sloveniji]]
* [[Gozdne železnice na Slovenskem]]

{{Zelezniske proge Slovenija}}

[[Kategorija:Železniške proge v Sloveniji| ]]
[[Kategorija:Železniško omrežje v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ow86a8hznfx6bx3lrtxw85ua8l4n8gp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Črnomelj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>87434</id>
    <revision>
      <id>6721579</id>
      <parentid>6698945</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:13:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Doltarca</username>
        <id>215232</id>
      </contributor>
      <comment>navedba rodbine Črnomaljskih in črnomaljskega gradu</comment>
      <origin>6721579</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15850" sha1="gtt1s0277zxqo8lea529iupnqh8vqqe" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Sloveniji
|ime              = Črnomelj
|slika            = Občina Črnomelj.jpg
|napis            = 
|latd=45 |latm=34 |lats=25.57 |latNS=N
|longd=15 |longm=11 |longs=39.2 |longEW=E
|regija           = Jugovzhodna Slovenija
|pokrajina        = Dolenjska
|obcina           = Črnomelj
|povrsina         = 12,86
|nadmorska        = 174,3
|prebivalstvo     = 5432
|prebivalstvo_od  = 2026
|prebivalstvo_ref = &lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|prebivalec       = 
|postna           = 8340
|posta            = Črnomelj
|telefon          = 
|registrska       = NM
|opombe           = {{Infopolje RKD|embed=yes
 | ime = Črnomelj - Mestno jedro
 &lt;!--podatki registra--&gt;
 | rkd_tip = nslp &lt;!--nepremični spomenik lokalnega pomena--&gt;
 | razglasitev_rkd_tip = 30.04.1996
 | refšt= 87  
 | občina = Črnomelj
 }}
}}
'''Črnómelj''' ali '''Črnômelj''' ({{IPA-sl|tʃəɾˈnoːməl|pron|Sl-Crnomelj.ogg}}; v starejših virih tudi ''Černomelj'',&lt;ref name=&quot;Intelligenz&quot;&gt;{{navedi novice|title=Uebersicht der in Folge a. h. Entschließung vom 26. Juli 1849 genehmigten provisorischen Gerichtseintheilung des Kronlandes Krain|work=Intelligenzblatt zur Laibacher Zeitung|issue=141|date=November 24, 1849|page=47}}&lt;/ref&gt; {{lang-de|Tschernembl}}&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru,'' vol. 6: ''Kranjsko''. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.&lt;/ref&gt;) je [[mesto]] v [[Slovenija|Sloveniji]], največje mesto v [[Bela krajina|Beli krajini]], sedež istoimenske [[občina Črnomelj|občine]] in [[Krajevna skupnost Črnomelj|krajevne skupnosti]]. 

==Zgodovina==
===Prazgodovina in antika===
[[arheologija|Arheološka]] izkopavanja so pokazala začetke naselitve v čas pozne [[Bronasta doba|bronaste dobe]] (12. st. pr. n. št), ki se je nadaljevala v [[Železna doba|železno dobo]]. Tlakovanje središča naselja, ureditev poti in odvodnjavanje dokazuje urejeno skupnost že v času železne dobe, v času mlajše železne dobe (Laten, 500-100 pr. n. št.) pa lahko naselbino na lokaciji današnjega Črnomlja na podlagi najdb materialne kulture povežemo z [[Japodi|Japodsko]] plemensko zvezo, točneje njenim transalpinskim delom. Preko naselbine na območju današnje [[Vinica, Črnomelj|Vinice]] (Šlemine) je bila črnomaljska mlajša železnodobna naselbina povezana z glavnim japodskim središčem ''Metulumom'' (Velika in Mala Viničica pri [[Josipdol, Hrvaška|Josipdolu]] na Hrvaškem), oddaljenim le slabih 40&amp;nbsp;km.

Območje današnje [[Bela krajina|Bele krajine]] so [[Rimljani]] osvojili v času [[Gaj Avgust Oktavijan|Oktavijanovega]] pohoda v [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] med leti 35-33 pr. n. št., ko je bila dokončno premagana in podrejena tudi Japodska plemenska zveza. V tem času je naselbina na lokaciji današnjega Črnomlja zamrla, nasledila pa jo je manjša rimska naselbina (''[[vicus]]'') na drugi, bližnji lokaciji (današnji Okljuk). ''Vicus'' je najverjetneje spadal v okvir podrejenega območja (''[[ager]]'') [[municipij]]a ''Neviodunum'' (današnje [[Drnovo]] pri Krškem) in bil na meji med provincami [[Dalmacija (rimska provinca)|Dalmacija]] in [[Panonija (rimska provinca)|Panonija]]. Epigrafski material iz časa 1. in 2. st. n. št. govori o naselbini s prisotnostjo osvobojencev [[Oglej|akvilejskih]] družin in prisotnosti [[Jupiter (bog)|Jupitrovega]] kulta. [[Mitrej na Rožancu]] pa priča o vpetosti naselbine v miselne tokove, ki so zajeli [[Rimsko cesarstvo]] v času 2. st. n. št.

V času pozne [[Antika|antike]] se razvije naselbina na lokaciji sedanjega mestnega jedra z močnim [[obzidje]]m in [[Krščanstvo|zgodnjekrščansko]] cerkvijo. Prav ta naselbina dokazuje poznoantično vlogo ozemlja današnje Bele krajine, kot t. i. ''Zufluchtregion'' oz. prostor umika poznoantičnemu prebivalstvu pred navali [[Germani|germanskih]], stepskih in ostalih ljudstev čez ozemlje današnje Slovenije in [[Dolenjska|Dolenjske]]. Od časa nastanka v 4. st. n. št. se naselbina ohrani tudi po propadu zahodne polovice Rimskega cesarstva 476 n. št. in postane eden izmed najvzhodnejših delov [[Goti|Vzhodnogotske]] države. Kot takšna je bila uničena v letih 580–620 n. št., ko so jo uničili [[Avari]] in njim podrejeni [[Slovani]], ki so prišli iz juga, z današnjega hrvaškega prostora.

===Srednji in novi vek===
Prva slovanska naselbina na območju Črnomlja se je razvila v času med 10. – 11. stoletjem, o čemer pričajo najdbe iz okolice župnijske cerkve sv. Petra, ki pričajo o dotikanju dveh slovanskih materialnih kultur: keltsko-karantanske (severne) in belobrdske (panonske-južne). Slovanska naselbina se je razvijala na mejnem območju med [[Ogrska|Ogrsko]]–hrvaškim kraljestvom in [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]].

Ko je v času vojne med sinovoma ogrsko-hrvaškega kralja [[Béla III.|Bele III.]], Emerikom in Andrejem, [[Višnjegorski|višnjegorski]] grof Albreht II. med leti 1198-1204 osvojil ozemlje današnje Bele krajine in potisnil mejo cesarstva do reke [[Kolpa|Kolpe]], je postal Črnomelj središče novo osvojenega ozemlja.

Črnomelj je prvič omenjen v pisnih virih leta [[1228]], ko je oglejski patriarh [[Bertold Andeški]] izdal listino, s katero je bila ustanovljena župnija ''in loco qui dicitur Schirnomel'' (na kraju, ki se imenuje Črnomelj), ki leži ''in regione qui dicitur Metlica'' (v deželi, ki se imenuje Metlika). Staro ime Bele krajine je namreč ''Metlika'' in mesto [[Metlika]] je dobilo ime po deželi. Tedaj je bil Črnomelj vojaško-[[Fevdalizem|fevdalno]] središče dežele, kjer je v istem času nastal tudi [[grad Črnomelj]] z istoimensko rodbino [[Črnomaljski]] (von Tschernembl).

Leta 1268 je cerkveno organizacijo v Beli krajini dobil [[Tevtonski viteški red|nemški viteški red]], ki je v Črnomlju na začetku 14. stoletja postavil [[Komenda (posestvo)|komendo]] (sedež reda). Še pred letom [[1277]] je Črnomelj dobil trške pravice in postal [[Trg (naselje)|trg]], regionalno ekonomsko-upravno središče. V letu 1277 so pridobili ozemlje Metlike (Bele krajine) [[goriški grofje]] in pričeli načrtno razvijati novo središče dežele, imenovano sprva Novi trg (''Neumarkt'', ''Novum forum''), ki je do sredine 14. stoletja dobilo novo ime, Metlika. Goriški so obdržali ozemlje Bele krajine vse do izumrtja istrske veje leta 1374, nakar je prešla dežela pod oblast [[Habsburžani|Habsburžanov]].

Tako Črnomelj kot [[Metlika]] sta prvič omenjena kot mesti v habsburški listini iz leta [[1407]], vendar je Črnomelj še dobrih 150 let v virih omenjen le kot ''trg''. Za časa turške nevarnosti je Črnomelj imel drugotno vlogo, in sicer kot središče oskrbovanja zaledja [[Vojna krajina|Vojne krajine]].
verodostojne.

Iz leta 1567 so prve pisne omembe [[protestantizem|protestantov]] v mestu in o več [[pridigar]]jih (predikantov). Izmed njih so v Črnomlju delovali:
*Ivan Kočevar (1567-1568)
*Martin Grgič (1569-1582)
*Anton Neapolitan (1582-1586)
*Vid Subtilič (1586-1598) 
*Gregor Sitarič (1597-1598). 

Že leta 1569 v mestu delovala protestantska šola pod vodstvom učiteljev Bartolomeja Movrina (1569-1575-1586), Ivana Tajnerja (1575) in Mihaela Šifroviča (1586-1598). Do začetka 90. let 16. stoletja so protestanti povsem prevzeli organe mestne avtonomije in leta 1593 predlagali za mestnega sodnika (župana) protestanta [[Mihael Živkovič|Mihaela Živkoviča]], ki pa je bil zavrnjen s strani deželnega kneza. Ko se je leta 1598 pričela protireformacija, so bili protestanti pregnani, oziroma so se spreobrnili v [[katoličanstvo]], delovanje protestantov pa je dokončno zamrlo leta 1614. Do leta 1565 so v Črnomlju še bivali in delovali člani rodbine gospodov [[Črnomaljski|Črnomaljskih (von Tschernembl)]], nakar pa so prodali grad hrvaški rodbini [[Frankopani|Frankopanov]] in se odselili v [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]].

Po ustanovitvi [[Karlovec|Karlovca]] leta 1579 je Črnomelj izgubil vso pomembnost za oskrbovanje Vojne krajine, skupaj s sosednjo Metliko. Tako sta obe mesti imeli povsem drugotno vlogo, ki je skupaj z zamrtjem trgovine, protireformacijo in siceršnjimi nesrečami povzročila njun zaton. Vse do sredine 19. stoletja sta bili mesti brez večje pomembnosti na južni meji [[Kranjska|dežele Kranjske]].

===Moderna doba===
Mesto je v 19. stoletju dobilo vrsto ključnih ustanov, ki so zagotovile nadaljnji razvoj Črnomlja v regionalno administrativno-sodno središče. Z delovanjem [[Čitalnica|čitalnice]] v drugi polovici 19. stoletja je mesto dobilo povsem slovenski značaj, konec 19. stoletja pa je pričela delovati tudi nova, modernejša šola. Med 2. svetovno vojno je bilo mesto sedež osvobojenega ozemlja. V mestu so delovale različne glavne partizanske ustanove. 19. in 20. februarja 1944 je bilo v Črnomlju ustanovno zasedanje [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]].

== Geografija ==
[[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 174,3 m. Mesto je [[promet]]no središče dela [[Bela krajina|Bele krajine]] med [[Metlika|Metliko]], [[Adlešiči]], [[Semič]]em, [[Vinica, Črnomelj|Vinico]] in [[Stari trg ob Kolpi|Starim trgom ob Kolpi]] (smer [[Kočevje]]). Črnomelj pa ni samo prometno, marveč tudi kulturno, zaposlitveno, oskrbovalno in upravno središče večjega dela Bele krajine.

Staro mestno jedro je eno od tistih slovenskih mest, za katere je značilna strateška lega na varnem pomolu v okljuku reke [[lahinja|Lahinje]]. Pomol je tudi visoko nad sotočjem globoko vrezanih rek ali bolje rečic Lahinje in pritoka [[Dobličica|Dobličice]]. 

Središče mesta obkrožajo mestni predeli lokalno imenovani: ''Pred mostom'', ''Skadnje'', ''Pred Kaplanico'', ''Krštine'' in ''Pristave''; ''Pod gozdom'', ''Loka'', ''Kočevje'' in ''Kozji plac'', medtem ko so [[Vojna vas]], [[Dolenja vas pri Črnomlju|Dolenja vas]], [[Lokve, Črnomelj|Lokve]] ter [[Kanižarica]] in [[Svibnik]] samostojna naselja. Na severozahodu sta [[Romi|romski]] naselji [[Hudorovac]] in [[Brajdič]].

== Stavbe in objekti ==
* [[grad Črnomelj]] v katerem je sedež občinske uprave.
* [[Stoničev grad]]
* [[trdnjava Črnomelj]]
* [[cerkev sv. Petra, Črnomelj|cerkev sv. Petra]]
* [[cerkev sv. Duha, Črnomelj|cerkev sv. Duha]]
* [[cerkev sv. Boštjana, Črnomelj|cerkev sv. Boštjana]]
* [[Srednja šola Črnomelj]]
* [[narodna čitalnica, Črnomelj|Narodna čitalnica]]

== Gospodarstvo ==
Poleg [[kmetijstvo|kmetijstva]] je prisotna tudi [[industrija]] ([[kovinskopredelovalna industrija|kovinskopredelovalna]], [[lesnopredelovalna industrija|lesnopredelovalna]], [[tekstilna industrija|tekstilna]]). Zaradi ugodne cene zemljišča ter poceni delovne sile se na lokacijo propadlih podjetij ali v neposredno bližino, v obrtno cono na lokacijo bivšega rudnika [[Kanižarica]], seli tudi proizvodnja iz drugih držav ali panog.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.dolenjskilist.si/2011/10/04/68199/novice/novice_splosno/Gazela_2011_Dama__Mikrografija_in_Sun_Roller_Adriatica/|title=Gazela 2011: Dama, Mikrografija in Sun Roller Adriatica |accessdate=21.11.2013 |date=4.10.2011 |format= |work=Dolenjski list }}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|title= Črnomelj: Sanje o službah splavale po vodi (z odzivom ministrstva)|accessdate= 21.11.2013|date= 1.8.2013|format= |work= Radio Krka|archive-date= 2013-08-19|archive-url= https://web.archive.org/web/20130819100043/http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=182591|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;

== Demografija ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;margin: 0.5em auto; text-align: center;&quot;
|-
! colspan=&quot;14&quot; | Pregled števila prebivalstva po letih&lt;ref&gt;[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1971]], [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], [[1995]]&lt;/ref&gt;
|-
| [[1869]] || [[1880]] || [[1890]] || [[1900]] || [[1910]] || [[1931]] || [[1948]] || [[1953]] || [[1961]] || [[1966]] || [[1971]] || [[1981]] || [[1991]] || [[2002]]
|-
| 1071 || 1055 || 1086 || 1136 || 978 || 1403 || 1694 || 1920 || 2323 || 2784 || 3744 || 4731 || 5462 || 5854
|}


==Promet==
[[Železniška proga Ljubljana–Metlika–d. m.|Železniška povezava]] je bila do Črnomlja zgrajena leta 1914, s čimer je se je začel nov razvoj mesta in celotne Bele krajine. Nadaljnji načrti o gradnji železniške povezave Črnomelj–[[Vinica]]–[[Ogulin]] se niso uresničili. V začetku 20. stoletja je nastala tudi prva industrija v Črnomlju in njegovi bližini, kar je imelo pozitiven učinek na demografska gibanja in povečanje števila prebivalstva. Kljub temu pa je Bela krajina in z njo Črnomelj vedno trpela zaradi izgube prebivalstva, ki je bila najhujša v času pojava [[Peronospora|peronospore]] in [[Trtna uš|trtne uši]] v 80. letih 19. stoletja.

== Jurjevanje ==
{{glavni|Jurjevanje}}
''Jurjevanje'' je običaj, ki skozi dolgo zgodovino ohranja belokranjski ples, pesem in glasbeno dediščino, hkrati pa vabi mednarodno uveljavljene folklorne skupine in druge kulturne ustvarjalce iz vseh kontinentov sveta k predstavitvi lastne dediščine.

To je folklorni običaj, ki se odvija na Jurjevo, to je 24. aprila, na katerem se poje in pleše in temelji na tradicionalnem slovenskem prazniku jurjevanju. Enega od moških oblečejo v zelene veje in ga poimenujejo ''Zeleni Jurij''. Ta hodi od hiše do hiše in na vrata zatika vejice, ki vasi in družinam prinaša srečo in zagotovilo, da bo to leto dobra letina.

==Osebnosti iz občine Črnomelj==
[[Seznam osebnosti iz občine Črnomelj]]

==Galerija==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Črnomelj - Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana.jpg|Cerkev sv. Petra in vzhodni stavbni niz Ulice Staneta Rozmana
Slika:Cerkev sv. Duha Črnomelj.jpg|Cerkev Svetega Duha
File:Cerkev Svetega Duha.jpg|thumb|Cerkev Svetega Duha
Slika:Črnomelj Sotočje Lahinje in Dobličice.jpg|Sotočje rek [[Lahinja|Lahinje]] in [[Dobličica|Dobličice]]
Slika:Crnomelj4.JPG|Most čez Dobličico v Črnomlju
Slika:Crnomelj3.JPG|Staro mestno jedro
File:Kulturni dom Črnomelj.jpg|Kulturni dom Črnomelj
File:Glasbena šol Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija.jpg|Glasbena šola Črnomelj, med drugo svetovno vojno partizanska gimnazija
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}}
* ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1971]]
* ''[[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]]''; [[Državna založba Slovenije]], [[Ljubljana]], [[1995]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&amp;sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002]

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Črnomelj}}
* [http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&amp;nmpro_tbl_news.id=73 Občina Črnomelj - Predstavitev Črnomlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071006195610/http://www.crnomelj.si/kategorije.asp?nmpro_tbl_cate.id=12&amp;nmpro_tbl_news.id=73 |date=2007-10-06 }}
* [http://www.belakrajina.si Bela krajina]
* [http://www.kam.si/mesta/crnomelj.html Črnomelj, kratka predstavitev (kam.si)]
* [http://zemljevid.najdi.si/search.jsp?q=%C4%8Crnomelj&amp;tab=maps Povezava na zemljevid]

{{Črnomelj}}
{{Mesta-Slovenija}}

[[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]]
[[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Črnomelj]]
[[Kategorija:Mesta v Sloveniji]]
[[Kategorija:Črnomelj|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gtt1s0277zxqo8lea529iupnqh8vqqe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Chelsea FC Squad</title>
    <ns>10</ns>
    <id>89379</id>
    <revision>
      <id>6721791</id>
      <parentid>6513049</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:36:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6721791</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2254" sha1="ceuwnd6ccpjj54bztr2g2s732c82h2k" xml:space="preserve">{{Football squad
| name        = Chelsea F.C. squad
| teamname    = Chelsea F.C.
| bgcolor     = #0000FF
| textcolor   = white
| bordercolor = silver
| list        = &lt;div&gt;
{{football squad2 player|no=1|name=[[Robert Sánchez|Sánchez]]}}
{{football squad2 player|no=3|name=[[Marc Cucurella|Cucurella]]}}
{{football squad2 player|no=4|name=[[Tosin Adarabioyo|Tosin]]}}
{{football squad2 player|no=5|name=[[Benoît Badiashile|Badiashile]]}}
{{football squad2 player|no=6|name=[[Levi Colwill|Colwill]]}}
{{football squad2 player|no=7|name=[[Pedro Neto|Neto]]}}
{{football squad2 player|no=8|name=[[Enzo Fernández|Enzo]]}}
{{football squad2 player|no=9|name=[[Liam Delap|Delap]]}}
{{football squad2 player|no=10|name=[[Cole Palmer|Palmer]]}}
{{football squad2 player|no=11|name=[[Jamie Gittens|Gittens]]}}
{{football squad2 player|no=12|name=[[Filip Jörgensen|Jörgensen]]}}
{{football squad2 player|no=14|name=[[Dário Essugo|Essugo]]}}
{{football squad2 player|no=17|name=[[Andrey Santos|Andrey]]}} 
{{football squad2 player|no=20|name=[[João Pedro (nogometaš, rojen 2001)|João Pedro]]}}
{{football squad2 player|no=21|name=[[Jorrel Hato|Hato]]}}
{{football squad2 player|no=23|name=[[Trevoh Chalobah|Chalobah]]}}
{{football squad2 player|no=24|name=[[Reece James|James]] ([[kapetan (nogomet)|c]])}}
{{football squad2 player|no=25|name=[[Moisés Caicedo|Caicedo]]}}
{{football squad2 player|no=27|name=[[Malo Gusto|Gusto]]}}
{{football squad2 player|no=29|name=[[Wesley Fofana (nogometaš)|Fofana]]}}
{{football squad2 player|no=32|name=[[Tyrique George|George]]}}
{{football squad2 player|no=34|name=[[Josh Acheampong|Acheampong]]}}
{{football squad2 player|no=38|name=[[Marc Guiu|Guiu]]}}
{{football squad2 player|no=40|name=[[Facundo Buonanotte|Buonanotte]]}}
{{football squad2 player|no=41|name=[[Estêvão Willian|Estêvão]]}}
{{football squad2 player|no=44|name=[[Gabriel Slonina|Slonina]]}}
{{football squad2 player|no=45|name=[[Roméo Lavia|Lavia]]}}
{{football squad2 player|no=49|name=[[Alejandro Garnacho|Garnacho]]}}
{{football squad2 player|no=|name=[[Mykhailo Mudryk|Mudryk]]}}
{{football squad manager|title=Trener|name=[[Xabi Alonso|Alonso]]}}
&lt;/div&gt;
}}&lt;noinclude&gt;
[[Kategorija:Predloge postav nogometnih klubov|Chelsea]]
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>ceuwnd6ccpjj54bztr2g2s732c82h2k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albano Laziale</title>
    <ns>0</ns>
    <id>90352</id>
    <revision>
      <id>6721620</id>
      <parentid>6712825</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:49:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721620</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26410" sha1="j0allb0kcjotx9gq11o26xqd1t4s579" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Albano Laziale
| official_name       = Città di Albano Laziale
| native_name         =
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Albano L. Panorama.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       =
| image_shield        = Albano_Laziale-Stemma.png
| shield_alt          =
| region              = [[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]] (RM)
| frazioni            = Cecchina, Pavona
| mayor_party         = Demokratska stranka
| mayor               = Nicola Marini
| population_demonym  = Albanensi
| elevation_footnotes =
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[sveti Pankracij]]
| day                 = 12. maj
| postal_code         = 00041
| area_code           = 06
| website             = {{Official website|http://www.comune.albanolaziale.roma.it}}
| footnotes           =
}}
'''Albano Laziale''' (Albanum v latinščini, Arbanassi v rimskem dialektu) je [[mesto]] in [[občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Roma (pokrajina)|pokrajini Roma]] [[Italija|italijanske]] [[dežele Italije|dežele]] [[Lacij]]. Prav tako je predmestje Rima, od katerega je oddaljena 25 km. Včasih je preprosto znano kot Albano.

Je [[predmestje]] [[Rim]]a in obkrožajo jo druge predmestne občine [[Castel Gandolfo]], [[Rocca di Papa]], [[Ariccia]] in [[Ardea (Rim)|Ardea]].

Albano je ena od najpomembnejših občin Castelli Romani. Od 5. st. je tudi suburbana škofija, zgodovinska kneževina družine Savelli in med letoma 1699 - 1798 je z njim razpolagal Sveti sedež. Zdaj je med drugim sedež [[Pretor|pretorskega]] okrožnega sodišča Velletri. V ozemlje Albano je delno vključen Parco Regionale dei Castelli Romani.

== Geografija ==

Ozemlje Albano Laziale obsega 23,80 km2 in je ena od največjih od Colli Albani.
Najvišji vrh v mestu je Colle dei Cappuccini, ki se nahaja na 615 m nadmorske višine. Iz hriba, ki je pokrit z borovim gozdom tik ob kapucinskem samostanu, je izjemen razgled jezero Albano, območje Agro Romano in Monte Cavo. Zgodovinsko središče Albana leži  med katedralo San Pancrazio (384 m nadmorske višine) in cerkvijo sv. Pavla (431 m nm).Vas Cecchina ob železniški postaji se nahaja na 212 m nadmorske višine. &lt;ref name=&quot;Istituto Geografico Militare 1931&quot;&gt;Istituto Geografico Militare, Foglio n° 151 della Carta d'Italia - Albano Laziale (ricognizioni generali 1931, ricognizioni parziali 1946).&lt;/ref&gt;
Glavna hidrografska značilnost je jezero Albano, čigar polno ime je pravzaprav jezero Albano in Castel Gandolfo, saj je večina obale jezera pomembna za mesto Castel Gandolfo, preostanek pa je na ozemlju Albanense. Pojezerje sodi v pokrajino Rim. Nekateri manjši vodotoki, pogosto suha, so:

* Potok Santa Palomba, izvira v hribih na območju Colli Albani starega mestnega jedra in teče proti zahodu do mesta Santa Palomba, v občini Rim in Pomezia. 
* Potok Chancellor, izvira v kanclerskem letovišču v Ariccia, na višini približno 118 metrov in jugo-jugozahodno do Tirenskega morja. 
* Potok Valle Caia, izvira iz Quarto Negroni, ki meji z občino Ariccia in teče do Tirenskega morja na zahodu. 
* Potok Montagnano je odtočna voda potokov, ki se zbirajo v lokalnih hribih, med mesti Albano, Ariccia in Ardea in teče na zahod v Tirensko morje.

[[Slika:Cecchina panorama campagna e mare.JPG|left|thumb|250px|Podeželje zunaj Albana]]
[[Slika:Cecchina di Albano Laziale - particolare di campagna collinare.JPG|right|thumb|250px|Hribovita pokrajina okrog Cecchina]]

=== Klima ===
Področje sodi v zmerno sredozemsko podnebje z blagimi zimami, ko so temperature višje od tistih, jeseni in spomladi. Na področju Colli Albani, tako tudi v Albanu vlada fenomen imenovan TSUE, kar pomeni zmanjšanje vodnih hlapov v oblakih kot dviga pri tleh. Torej bo več padavin ob vznožju hribov. Albano, ki leži na poti padavin iz Tirenskega morja, je precej deževen s 900-1000 mm letnih padavin. Vetrovi pihajo predvsem na jugu in zahodu, redkeje s severa in vzhoda. Poletje je vroče in suho, z blagimi in deževnimi zimami in precej redko s snegom. .&lt;ref&gt; S. Ciccacci, L. D'Alessandro, L. Davoli, G.B. La Monica, E. Lupia Palmieri, Caratteristiche Climatiche, Geomorfologiche, Sedimentologiche e Idrogeologiche in Vincenzo Carunchio (ed.), Valutazione della Situazione Ambientale del Lago di Nemi, Roma: Università degli Studi di Roma &quot;La Sapienza&quot; e Provincia di Roma, 1987, pp. 17-45.&lt;/ref&gt;

=== Demografija ===
Albano Laziale je dvanajsta najbolj naseljena občina v pokrajini Rim in druga v Castelli Romani.

Prebivalstvo:
{| class=&quot;wikitable&quot; |
|- bgcolor=&quot;#dddddd&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;left&quot; | Leto
| 1881 || 1901 || 1921 || 1936 || 1951 || 1971 || 1991 || 2001 
|- bgcolor=&quot;#fffffe&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;left&quot; | Prebivalcev
| 6.770 || 8.296 || 10.269 || 11.469 || 14.775 || 24.428 || 31.399 || 33.692 
|}
&lt;small&gt;Vir: [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]&lt;/small&gt;

== Družbena geografija ==
=== Urbanizacija ===
Moderno mesto Albano je nastalo na ruševinah Castra Albana v veliko urbano tkivo. V starem mestnem jedru je še vedno pravokotnost ulic značilna za topografijo rimskega Castra.

[[Slika:Albano Laziale - Pianta monumentale della città.JPG|left|thumb|250px|Karta spomenikov v Albano Laziale]]
V mnogih primerih so sodobne stavbe zgrajene na rimskih ruševinah, primer je Porta Pretoria, ki so jo odkrili šele po bombardiranju 1. februar 1944, in v celoti vključuje stanovanje. V albanskem podzemlju, kleteh in jamah, arheologi še naprej odkrivajo osupljive najdbe. Arheolog Giuseppe Lugli je certificiral desetine teh primerov, vključno z odkritjem podzemnih prostorov v svetišču Santa Maria della Rotonda, medtem ko so v novejših odkritjih našli okostja v kleti Palazzo Pamphili v Borgo San Paolo. &lt;ref&gt;Giuseppe Lugli, Castra Albana - Un accampamento fortificato al XV miglio della via Appia Antica, in Studi e ricerche su Albano archeologica 1914-1967, pp. 124-178.&lt;/ref&gt;

V 17. stoletju je družina Savelli prispevala pomembna dela, ki so spremenila podobo Albana: Borgo San Rocco, Piazza Pia, cerkev Zvezda Marije in svetega Bonaventure. Nazadnje je leta 1780, papež Pij VI. naročil popravek Vie Appie na odseku med Rimom in Terracinom tako, da je šla skozi središče Albana. Med pontifikatom papeža Gregorja XVI. in papeža Pija XI. je bil zgrajen most v Ariccii, kar je izboljšalo pretok na tej arteriji. Narejeni so bili še številni drugi posegi: leta 1908 so bila porušena Porta Romana iz 18. stoletja s sosednjo cerkvijo San Rocco, da so omogočili prehod tramvaja in po drugi svetovni vojni so začeli urejati Piazza Giuseppe Mazzini na ruševinah bombardirane stavbe v Villa Doria Pamphili. Na koncu 19. stoletja in prvih desetletjih dvajsetega stoletja so bile zgrajena stanovanja: Ferrajoli Villa, Villa Venosa, Villa Ada ter številne hiše večinoma posameznikov, ki mejijo na Ariccia. 

Širitev v 20. stoletju je bila izvedena proti Selvotti in proti robu Parco Chigi v Ariccii, ki ustvarja na tem področju nekoč z gozdom poraslo okrožje Vila Ferrajoli in ob cestah, ki vodijo do Pavona, Cecchina, Vallericcia in Castel Savelli, kjer so območja nekoč uporabljali za sadovnjake in vinograde, so zgradili okrožja Miramare in Olivella. 

[[Slika:Albano Laziale 5 - Tridente.jpg|right|thumb|Del ''Cadastre Gregorian'' (1816 - 1870) predstavlja večji del starega mesta Albano]]

=== Zgodovinsko okrožje ===
Zgodovinsko,staro mesto Albano in njegove zadnje spremebne obsegajo okrožja:
•	Cellomaio
•	Borgo San Rocco
•	Borgo San Paolo
•	Borgo Garibaldi
•	Quarter Villa Ferrajoli
•	Miramar neighbourhood

== Etimologija ==
[[Slika:Albano Laziale - villa Gneo Pompeo Magno.JPG|right|thumb|Ruševine rimske vile Pompey v Villa Doria Pamphili]]
Ime Albano je še vedno vir razprav. V rimskih časih se je ozemlje Lacija imenovalo Albanum: Albanum (Pompeians Domitiani, itd.). Posest bogatih Rimljanov na Colli Albani (Ager Albanus) in Castra Albana je ime kampa, ki ga je zgradil Septimij Sever, brez področja Albanum, prej v lasti Domicijana, za namestitev ''Legio II Parthica''. To ime mesta velja za hipotezo da gre za najbolj zanesljiv koren v indoevropskem *alb / *alp kaže na visoko mesto; Mons Albanus (zdaj Monte Cavo), v tem primeru, je bilo središče čaščenja in skupni pašnik (compascuo). Druge predpostavke so v latinščini ime za kraj - pridevnik Albus (&quot;belo&quot;) ali grško αλαβα (&quot;pepel&quot;). Etimološki predlog je Albanum / Castra Albana je enaka kot se predlaga za Alba Longa, katerega lokacija ni zagotovo znana, ampak postavljena v srednjeveško tradicijo osrednjih urbanih območjih sodobnega Albano Laziale. Drugi del imena Lacij, je bil uporabljen leta 1873 za razlikovanje od mesta Albano Sant'Alessandro (Bergamo), Albano Vercellese (provinca Vercelli) in Albano di Lucaniji (pokrajini Potenza).

== Zgodovina ==
=== 3000 pr. n. št. – 476 n. št. ===
Prvi zabeleženi dokazi poselitve v mestu Albano Laziale datirajo iz začetka prvega tisočletja pred našim štetjem z ostanki naselbin Tor Paluzzi, Castel Savelli in Colle dei Cappuccini. &lt;ref&gt;Pino Chiarucci, La Civiltà Laziale e gli insediamenti albani in particolare, in Pino Chiarucci (a cura di), Il Lazio Antico - Corso di Archeologia tenutosi presso il Museo Civico di Albano 1982-1983, p. 35.&lt;/ref&gt; Prisotnost ljudi v teh krajih je ohranjena tudi v poznejših časih, medtem ko se iz Laziale IIB obdobja (830 pr.n.št. - 730 pr.n.št.) začnejo pojavljati zaradi sledov na legendarnih temeljih Latinskega mesta Alba Longa. &lt;ref&gt;Pino Chiarucci, La Civiltà Laziale e gli insediamenti albani in particolare, in Pino Chiarucci (a cura di), Il Lazio Antico - Corso di Archeologia tenutosi presso il Museo Civico di Albano 1982-1983, p. 39.&lt;/ref&gt; Večina sodobnih zgodovinarjev je nagnjena postaviti mesto Alba Longa med mesta Marino, Rocca di Papa in Ariccia na vzhodni strani jezera Albano, kar je v nasprotju s sedanjim mestom Albano

[[Slika:Albano Laziale - Le antiche terme romane di Cellomaio.jpg|left|thumb|300px|Rimsko kopališče Cellomaio v Albanu]]
Albano se nahaja na območju, kjer je, po legendi, Enejev sin Ascanius, ustanovil Alba Longa. Danes grb Albano še nosi belega (Latinsko Alba) merjasca. Alba Longa je bilo eno od glavnih mest Latinov in ponovno po legendi, rojstni kraj Romulusa in Rema, mitoloških ustanoviteljev Rima. Albanenci so bili podvrženi bogatim Aricijcem, ki so zgradili več primestnih vil za vodilne zastopnike rimskega plemstva. Pompej je imel vilo Albanum Pompeji, katerega ruševine so našli v notranjosti Villa Doria Pamphili. Vilo, ki je pripadala Seneci, bi prepoznali v ruševinah na južnem grebenu jezera Albano, ki mejijo na mesto Ariccia. Vse te rezidence, do bile v času cesarja Domicijana združene v en sam sklad, ki je bil v lasti Albanum Cesarisom, v okviru katerega so zrastle cesarske rezidence, z ruševin večinoma narejene Villa Barberini v Castel Gandolfo. &lt;ref name=&quot;Girolamo Torquati pp. II - X&quot;&gt;Girolamo Torquati, Studi storico-archeologici sulla città e sul territorio di Marino, vol. I, capp. II - X.&lt;/ref&gt; Cesar Septimij Sever je okoli leta 202  namestil v mestu v starem mestnem jedru Legio II Parthica. Tako se je rodila Castra Albana, ki je bilo ogromno taborišče, ki je ostalo v uporabi do konca 3. stoletja. Albano se je razvil iz tega naselja, kot je razvidno iz glavnih ulic, ki še vedno sledijo starodavnim Decumanus in Cardo. Ostanki velikih kopeli, zgrajenih za Septimijevega sina [[Karakala]], so še vedno vidne. 

=== Srednji vek (476–1699) ===
[[Slika:Cattedrale San Pancrazio Albano 01.JPG|right|thumb|250px|Katedrala Sv. Pankracija v Albano Laziale]]
Leta 326 je cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], v skladu z ustaljeno tradicijo, odredil ustanovitev katedrale posvečene sv. Janezu Krstniku. Po virih, je Konstantin podaril novoustanovljeni katedrali razne svete posode in več posestev in sredstev v Ager Albanus. V gotski vojni se je Albano zmanjšal iz ''municipija'' na ''oppidulum'', majhno utrjeno mesto. &lt;ref&gt;Riferita dal bibliotecario di S.R.E. Anastasio nella sua opera Vita Sancti Silvestri Papae, e riportata dal Riccy nelle sue Memorie storiche dell'antichissima Alba-Longa e dell'Albano moderna.&lt;/ref&gt;
Leta 964 je cesar [[Oton I. Veliki|Oton I.]] umestil v Albano Virginia Savellija, njegovega kapetana v Rimu. [[Papež Pashal II.]] se je leta 1118 zatekel v Albano, ki je bil zaseden od upornikov Rima in ugotovil, da so Albanenci za zvestobo dobili večno oprostitev davkov mletja pšenice. V času razkola [[Protipapež Anaklet II. |protipapeža Anakleta]] s papežem [[Papež Inocenc II. |Inocencem II.]] leta 1137 je protipapež korakal na Lazio Albano in druge lokacijah, da bi razširil svojo domeno, vendar je ta ozemlja prevzel Inocenc II. V letu 1142 so  Albano napadli Saraceni. Po bitki pri Monte Porzio leta 1168, so Rimljani mislili maščevati Albano, ki jih je vodil cesar [[Friderik I. Barbarossa]] in tako je bilo mesto oropano in porušeno. Glede na stanje zapuščenosti, je dal [[papež Inocenc III.]] samostan sv. Pavla izven obzidja palacija in mu dodal še cerkev Santa Maria Minor in sv. Miklavž in njihove odvisnosti. Leta 1436 ga je porušil, skupaj z Castel Savelli, kardinal Giovanni Maria Vitelleschi, po ukazu papeža Evgenija IV. Leta 1697 postane Albano pod neposrednim nadzorom Svetega sedeža. &lt;ref&gt;Collocate, secondo il Lugli, nei vomitoria dell'anfiteatro romano.&lt;/ref&gt;

=== 1699 – 1798 ===
[[Papež Pij VI.]] je leta 1780 začel rekonstruirati cesto Via Appia, da bi dosegel hitro povezavo med Rimom in Terracinom, kjer so izvajali intenzivna dela na regeneraciji Pontskih barij. Prva nova &quot;državna cesta&quot; je sledila Via Appia Antica, zavila s poti po grebenu starodavne Vallericcia da bi dosegla Genzano ter nato dosegla Ariccia. Most v [[Ariccia|Ariccii]] je bil zgrajen pod pontifikatom [[Papež Gregor XVI.|papeža Gregorja XVI.]] in [[Papež Pij IX.|Pija IX.]] (1839-1849). Otvoritev nove poti Via Appia je koristila tudi Albanu. V času prve francoske okupacije in dogodkov, vezanih na [[Francoska revolucija |francosko revolucijo]] v papeški državi, je bil 18. februarja 1798 Albano, skupaj z Frascatijem, Velletrijem in kasneje Marino, razglašen za &quot;sestrsko republiko&quot; nastajajoče rimske republike. Po vstaji Albanencev proti Francozom, so Albano zasedle in izropale čete [[Joachim Murat |Murata]]. Naslednje leto se v Albano namesti Fra Diavolo, poveljnik [[Neapelj |neapeljske]] vojske.

=== Sedanjost (1798–1944) ===
[[Slika:Piazza Pia Albano.jpg|left|thumb|Piazza Pia je bil bombardiran v 2. svetovni vojni|250px]]

Z [[Motu Proprio]], je [[papež Pij VI.]] 6 julija 1816, pri obnovi sedeža vlade, vzel Albano nazaj v papeško državo. 

Leta 1870 je Albano postal del Kraljevine Italije. Postal je sedež okrajnega sodišča, z združitvijo pisarne Marino. 1. februar 1944 je bilo vsled bombardiranja zaveznikov močno prizadeto zgodovinsko mestno jedro, med cilji so bili samostan ubogih Klaris na Piazza Pia in strukture Porta Pretoria Castra Albana. Takoj po drugi svetovni vojni je bilo mesto ponovno poškodovano, kar je povzročila diktatura in bombe. 
Kulturno in trgovsko življenje je postalo bolj intenzivno. Leta 1961 sta bili ustanovljeni dve glavni srednji šoli, ki imata še vedno svoj sedež v mestu: državna visoka šola ljudska gimnazija Ugo Foscolo in Institute Nicola Garrone. 21. septembra 2008 je [[papež Benedikt XVI.]] obiskal Albano, začenši s Papeško vilo Castel Gandolfo in katedralo sv. Pankracija po nedavni restavraciji leta 2008.


== Znamenitosti ==
=== Religiozne zgradbe ===
[[Slika:Albano Laziale Chiesa di San Paolo.JPG|thumb|250px|Cerkev sv. Pavla]]
*Katedrala Sv. Pankracija; velika katedrala, posvečena sv. Pankraciju, zgrajena 1721
*Cerkev sv. Petra apostola.
*Cerkev sv. Pavla, zgrajena 1282; tu se hranijo kosti  sv. Gašperja del Bufalo.
* Cerkev Marije Zvezde in [[katakombe]]. V notranosti je grobnica [[Marija Terezija|Marije Terezije]], kraljica dveh Sicilij. Pod cerkvijo so katakombe svetega Senatoreja, državljana Albana, 3. stoletje, s freskami iz 5. / 9. stoletja
* Cerkev in samostan ''Santa Maria della Stella''
* Cerkev in samostan  Sv. Bonaventure.
*[[Svetišče Santa Maria della Rotonda, Albano Laziale|''Svetišče Santa Maria della Rotonda'']], ki temelji na [[Panteon]]u in so ga zgradili na ruševinah [[Domicijan]]one vile. Zvoniki so zelo podobni tistim v rimskih srednjeveških cerkvah..
*Cerkev Sv. Filipa Nerija

=== Profana arhitektura ===
*Porta Praetoria (vrata [[Pretorijska straža|Pretorijske straže]], najpomembnejši in impresiven dokaz o taboru legije Legio II Parthica, znana kot Castra Albana. 
* Palača Savelli, ki jo je družina Savelli zgradila v 13. stoletju, začela kot utrdba. Originalna funkcija je razvidna iz kvadratnih stolpov, vidnih na palači Giacomo Matteotti. Palača je, po pridobitvi Albana s strani apostolske zbornice leta 1697, postala sedež papeževe vlade in je gostila različne osebnosti. Na glavni verandi je z brvjo povezana s Senatno palačo, sedaj sedež nekaterih občinskih uradov na Via Cavour. Danes mestna hiša. 
* Palača Lercaro ali škofova palača, zgrajena leta 1727; gradnjo je naročil kardinal Nicolò Maria Lercaro za sprejem papeža Benedikta XIII., odobril jo je ''Episcopis Albanensibus ac Ecclesiae'' (vodja cerkve in škofov Albana). Omembe vreden je portal vhoda v dvorano in notranjost kapele. Danes je v njem sedež škofovega urada in odvetnikov.
[[Slika:Palazzo Vescovile Albano.JPG|right|thumb|250px|Portal škofove palače v Albano Laziale]]

* Palača Campano, ki jo je zgradil leta 1465 škof in učenjak Giannantonio Campano (1429-1477), je bila ena prvih palač, zgrajenih v Albanu. Trenutno Nazareth College,  
* Palača Rospigliosi, zgradila jo je leta 1667 družina Rospigliosi, zdaj sedež Kongregacije svetega Jožefa Institute Leonardo Murialdo. Ima lep vrt. 
* Palača Pamphilj ali Palazzo del Collegio Nazareno; zgradil jo je leta 1655 kardinal Vincenzo Maculan, kasneje kupil Camillo Francesco Maria Pamphili. V letu 1764 jo je pridobil Nazarenski kolidž iz Rima. 
* Palača Paolucci, zgradil jo je v 17. stoletju kardinal Fabrizio Paolucci, stoji na Via Cairoli, v bližini Piazza Pia. 
* Palača Poniatowskj, zgradil jo je v 19. stoletju princ Amedeo Poniatowskj, velik posestnik in lastnik ob jezeru Albano, na Corso Matteotti. 
* [[Palača Doria Pamphilj]], zgradil jo je v 18. stoletju kardinal Fabrizio Paolucci, kasneje jo je prevzela družina Doria. Zgradba je vila ob Apijski cesti, bila je porušena leta 1951 zaradi poškodb v bombnem napadu v drugi svetovni vojni in jo je zamenjala sedanja vila na Piazza Mazzini. Vila je sedaj javni park, znan kot ena najbolj pomembnih zelenih površin v mestu. V središču zelenja so ruševine rimske vile pripisane Pompeju. 
* Villa Corsini, zgrajena sredi 18. stoletja ob Apijski cesti k Ariccia družine Corsini; imenovana tudi Royal Inn zaradi tega, ker je gostila številne ugledne goste med njimi Mario Luiso Špansko, Karla IV. Španskega, Karla Emanuela IV. Savojskega in [[Giuseppe Garibaldi|Giuseppeja Garibaldija]]. Danes je v njej Generalni direktorat za ASL RMH. 
* Villa Altieri, zgradil jo je v 18. stoletju kardinal Lorenzo Altieri na osnovi stare kmečke hiše, in se nahaja tik ob vhodu v Albano iz smeri Rima ob Apijski cesti. 
* Villa Ferrajoli, zgradila jo je leta 1845 družina Ferrajoli na obstoječem kasinoju družine Benucci. Sestavljena je iz treh stavb, vključno z neoklasično hišo Museo Civico di Albano. 
* Villa Boncompagni iz leta 1857, zgradila jo je družina Boncompagni ob Apijski cesti in ima velik park. V vili je pogosto bivala Margherita Savojska.

=== Vojaška arhitektura ===
* Obzidje in vrata. Sedanje obzidje starega mesta Albano je bilo skoraj v celoti podrto ob koncu 18. stoletja zaradi širitve Vie Appie. V času gotske vojne (535-554), je bil Albano ''oppidulum'', nato majhno utrjeno naselje.
[[Slika:Albano Laziale - Porta Pretoria.jpg|right|thumb|Srednji obok ''Porta Pretoria'', Castra Albana]]
*Kompleks je bil sprva utrjena palača Savelli in sega v 13. stoletje. Portali v utrdbe imajo velik zgodovinski in okrasni pomen: 
** Porta Romana ali Porta di San Rocco se nahajajo na Via Appia proti Rimu in jo obdajata palača Doria in cerkev San Rocco in so dobila končni izgled v 18. stoletju. Vsi okraski, grbi in plošča na vratih, so zdaj v atriju palače Savelli. Vrata so bila porušen leta 1908, skupaj z bližnjo cerkvijo, da bi razširili Appijsko cesto in dodali pas za tramvaj Rim - Genzano
** Porta San Paolo se nahajajo na trgu Piazza San Paolo, v bližini cerkve svetega Pavla in so edini ostanek starih vrat. 
** Porta dei Cappuccini se nahajajo na sedanjem Via San Francesco d'Assisi in imajo lok nad cesto do samostana očetov kapucinov. Porušena so bila v 19. stoletju zaradi širjenja ceste. 
* Castel Savelli, utrdba, ki se nahaja na hribu na podeželju Pavone, je bil eden prvih gradov družine Savelli, zgrajen v srednjem veku. Kardinal Giovanni Maria Vitelleschi ga je uničil leta 1436, popolnoma opuščen je bil v 18. stoletju. Utrdba je imela tudi cerkev Santa Maria in Porta Coeli.
[[Slika:Torraccia Cancelliera.JPG|right|thumb|Kanclerjev stolp]]
Obstajajo številni stolpi oziroma utrjene hiše po hribih na podeželju med Pavono in Cecchino: 
* Tor Paluzzi; last menihov cerkve sv. Pavla v Albanu je dobila določeno ''Paluzzo'' od papeža Klemena X. Zdaj sodi v urbano območje Cecchina. 
* Kanclerjev ali Torraccia stolp, zgrajen na rimskih ruševinah na 7 km ulice Nettunense, pripadal je družinama  Savelli in Chigi. Zdaj je delno vključen v območju Ariccia. 
* Turris Gandulphorum sega v srednji vek in je služil kot obramba pred vdori od Tirenskega morja, pripadal je več plemiškim družinam, tudi Altieri Boncompagni.

=== Fontane in spomeniki ===
* Fontana želv
* Fontana mask
* Kraljeva fontana

=== Arheološka najdišča ===
Castra Albana vsebuje eno največjih zbirk rimskih ruševin zunaj Rima v Castelli Romani. V osnovi je sestavljena iz nekaj večjih spomenikov na splošno iz časa Septimija Severa:
[[Slika:Albano Laziale Sepolcro degli Orazi e Curiazi.JPG|right|thumb|250px|Grobnica Orazi in Curiazi]]

* Svetišče Santa Maria della Rotonda, krščansko svetišče, zgrajeno verjetno kot vrtni [[Nimfej (arhitektura)|''nympheum'']] v Domicijanovi vili v Castel Gandolfo in je bilo kasneje vključeno v kompleks Castra Albana v času Septimija Severa okoli 7. stoletja. Podobno je Panteonu v Rimu, je zdaj zaščiteno, potem ko so bile izbrisane baročne spremembe. 
* Porta Pretoria; glavni vhod v Castra Albana na Via Appia, zdaj nasproti palače Savelli. To je monumentalna stavba iz peperina (vulkanskega tufa) vključen v sosednje stavbe do leta 1944.
* Terme di Cellomaio; pripisane cesarju Karacala, ki jih je postavil takoj po usmrtitvi svojega brata Geta kot darilo za pomiritev duše vojakov. Stojijo znotraj slikovite srednjeveške vasice, pri cerkvi San Pietro. Od srednja veka do danes so verjeli, da so to ostanki čudovite palače Ascanio. Stara stavba je bila preoblikovana v trdnjavo v srednjem veku in so jo kasneje zasedli civilisti. 
* Amfiteater Albano je samo vzorec najden v Castelli Romani, ki pripada ali je celo obstoječ Castra Albana. Mučeništvo kristjanov, kot bi se lahko sklepali iz dveh majhnih krščanskih kapel, pobarvanih v nišah [[Vomitorium (arhitektura)|''vomitoria'']]. 
* Katakombe San Senatore; prvotno kamnolom na Apijski cesti, je postal v 2. stoletju grobišče kristjanov. 
* Cisternone, simbol Albana, velika cisterna s petimi prekati (20x30 m). Pod celotnim semeniščem se drži cerkve svetega Pavla, zbira tri akvadukte iz Malafitta in Palazzola. Še danes so v brezhibnem stanju iz rimskih časov, od 17. stoletja do leta 1880 so služili za dobavo vode v civilna stanovanja, kasneje pa za namakanje. 
* Grobnica Horatii in Curiatii 
* Tomb Pompeja, ki se nahaja na državni cesti 7 Via Appia pred vhodom v Albano iz smeri Rima, je visoka grobnica prepričljivo opredeljena kot grobnice Pompeja. 
* Villa Pompeja, rimska vila, pripisana rimskemu poveljniku, ki se nahaja v središču javnih parkov Villa Doria Pamphili

=== Parki ===
[[Slika:Albano Laziale -La Villa Doria.JPG|right|thumb|Park Villa Doria]]
Majhen del četrti Jurong je vključen v meje Parco Regionale dei Castelli Romani, ki ga upravlja regionalna okoljevarstvena agencija, ustanovljena leta 1984 v Laciju v območju Colli Albani. Prvotno se je celotna občina nahajala v parku &lt;ref&gt;Estensione del Parco dei Castelli Romani ai sensi della L.R. 13-01-1984&lt;/ref&gt;, a se je 28 septembra 1984 območja, namenjena za park drastično zmanjšalo zaradi prihodnje širitve naselja. Dejanske meje parka, ustanovljenega leta 1998, obsegajo zgodovinsko središče, predvsem zgodovinski center &lt;ref&gt;Estensione del Parco dei Castelli Romani ai sensi della L.R. 28-11-1984&lt;/ref&gt;  in velike zelene površine parka Villa Doria Pamphili in borov gozd Colle dei Cappuccini.

=== Muzeji ===
* Museo Civico. se nahaja v prostorih Villa Ferrajoli. Gosti različne eksponate starega Albana, tudi znameniti bronasti oklep. 
* Muzej [[II. legija Parthica]]  je v pritličju ruševin kopališča Cellomaio in hrani ostanke prisotnosti Legio II Parthica v Castra Albana

== Pomembni ljudje ==
* Marcella Albani (1899-1959), igralka.
* St. Bonaventure (1217–1274): kardinal
* Cesare De Sanctis (1824–1916), skladatelj, dirigent, rojen v Albanu
* [[Franz Liszt]] (1811–1886): madžarski skladatelj in pianist, ki je prispeval manjša dela  za katedračp Sv. Pankracija
* Luigi Traglia (1895-1977): kardinal
* John Lovrovich, duhovnik in zgodovinar

== Pobratena mesta ==
*{{flagicon|POL}} Białogard, Poljska, od 2004
*{{flagicon|POL}} Koszalin, Poljska, od 2004
*{{flagicon|Lithuania}} Alytus, Litva, od 2004
*{{flagicon|ITA}} Savelli, Italija

== Glej tudi ==
 {{kategorija v Zbirki|Albano Laziale}}
* [[seznam mest v Italiji]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Albano Laziale}}
* [http://www.jacobite.ca/gazetteer/Lazio/Albano.htm Jacobite Gazette]
* [http://www.comune.albanolaziale.rm.it/ Website der Gemeinde]
* [http://www.comuni-italiani.it/058/003/ Albano Laziale auf www.comuni-italiani.it] (italienisch)


{{Pokrajina Roma}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>j0allb0kcjotx9gq11o26xqd1t4s579</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Igli Tare</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91032</id>
    <revision>
      <id>6721523</id>
      <parentid>5896676</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:33:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721523</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2972" sha1="e66syvaphny6eetlgmgcljnilk6k6yo" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                 = Igli Tare 
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| height               = 191 cm
| position             = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]] 
| youthyears1 = 1981–1982
| youthclubs1 = [[Flamurtari FC|Flamurtari Vlorë]]
| youthyears2 = 1982–1991
| youthclubs2 = [[FK Partizani Tirana|Partizani Tirana]]
| years1 = 1988–1991
| clubs1 = [[FK Partizani Tirana|Partizani Tirana]]
| caps1 = 14
| goals1 = 2
| years2 = 1992–1993
| clubs2 = [[SV Südwest Ludwigshafen|Südwest Ludwigshafen]]
| caps2 = 18
| goals2 = 3
| years3 = 1993–1994
| clubs3 = [[VfR Mannheim]]
| caps3 = 9
| goals3 = 1
| years4 = 1994–1995
| clubs4 = [[SV Waldhof Mannheim|Waldhof Mannheim]]
| caps4 = 23
| goals4 = 5
| years5 = 1995–1996
| clubs5 = [[SV Südwest Ludwigshafen|Südwest Ludwigshafen]]
| caps5 = 21
| goals5 = 5
| years6 = 1996–1997
| clubs6 = [[Karlsruher SC II]]
| caps6 = 23
| goals6 = 4
| years7 = 1996–1997
| clubs7 = [[Karlsruher SC]]
| caps7 = 8
| goals7 = 0
| years8 = 1997–1999
| clubs8 = [[Fortuna Düsseldorf]]
| caps8 = 63
| goals8 = 24
| years9 = 1999–2001
| clubs9 = [[1. FC Kaiserslautern]]
| caps9 = 26
| goals9 = 4
| years10 = 2001–2003
| clubs10 = [[Brescia Calcio|Brescia]]
| caps10 = 75
| goals10 = 15
| years11 = 2003–2005
| clubs11 = [[Bologna FC 1909|Bologna]]
| caps11 = 55
| goals11 = 11
| years12 = 2005–2008
| clubs12 = [[SS Lazio|Lazio]]
| caps12 = 46
| goals12 = 5
| totalcaps = 354
| totalgoals = 75
| nationalyears1       = 1997–2007
| nationalteam1        = [[Albanska nogometna reprezentanca|Albanija]] 
| nationalcaps1        = 68
| nationalgoals1       = 11
}}
'''Igli Tare''', [[Albanci|albanski]] [[nogometaš]], * [[25. julij]] [[1973]], [[Vlorë]], [[Albanija]].

Tare je nekdanji član rimskega [[S.S. Lazio|Lazia]]. Svojo profesionalno kariero je začel leta 1996, ko je v [[Nemčija|Nemčiji]] nastopal za [[Karlsruher SC]]. Leto kasneje je prestopil v [[Fortuna Düsseldorf|Fortuno Düsseldorf]], leta 1999 pa je eno sezono nastopal za [[1. FC Kaiserslautern]]. Od leta 2000 si je kruh služil v [[Italija|Italiji]], kjer je poleg Lazia nastopal še za [[Brescia Calcio|Brescio]] in [[Bologna F.C. 1909|Bologno]]. 

Igli Tare je visok 192 centimetrov, tehta pa 89 kilogramov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam albanskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Tare, Igli}}
[[Kategorija:Albanski nogometaši]]
[[Kategorija:Albanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Partizanija Tirana]]
[[Kategorija:Nogometaši VfR Mannheima]]
[[Kategorija:Nogometaši Karlsruherja SC II]]
[[Kategorija:Nogometaši Karlsruherja SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Fortune Düsseldorf]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Kaiserslauterna]]
[[Kategorija:Nogometaši Brescie]]
[[Kategorija:Nogometaši Bologne F.C. 1909]]
[[Kategorija:Nogometaši S.S. Lazia]]</text>
      <sha1>e66syvaphny6eetlgmgcljnilk6k6yo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Filan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91300</id>
    <revision>
      <id>6721591</id>
      <parentid>6533787</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:51:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Nogometaši St. George Saintsa]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši St Georgea FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721591</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3430" sha1="15r2ttth8pc45m26baz1sbz59g0z9qu" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|                name = John Filan
|            fullname = John Richard Filan 
|          birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|         birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|              height = 188 cm
|            position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
|         youthyears1 = 
|         youthclubs1 = 
|              years1 = 1989&amp;ndash;1991
|              years2 = 1991&amp;ndash;1992
|              years3 = 1992
|              years4 = 1992&amp;ndash;1993
|              years5 = 1993&amp;ndash;1995
|              years6 = 1995
|              years7 = 1995&amp;ndash;1997
|              years8 = 1997&amp;ndash;2001
|              years9 = 2001&amp;ndash;2007
|             years10 = 2006
|             years11 = 2008
|              clubs1 = [[St. George Saints Football Club|St. George Saints]]
|              clubs2 = [[Wollongong Community Football Club|Wollongong Wolves]]
|              clubs3 = [[St. George Saints Football Club|St. George Saints]]
|              clubs4 = [[Wollongong Community Football Club|Wollongong Wolves]]
|              clubs5 = [[Cambridge United F.C.|Cambridge United]]
|              clubs6 = → [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (pos.)
|              clubs7 = [[Coventry City F.C.|Coventry City]]
|              clubs8 = [[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]]
|              clubs9 = [[Wigan Athletic F.C.|Wigan Athletic]]
|             clubs10 = → [[Doncaster Rovers F.C.|Doncaster Rovers]] (pos.)
|             clubs11 = [[Sydney FC]]
|               caps1 = 52
|               caps2 = 23
|               caps3 = 0
|               caps4 = 6
|               caps5 = 68
|               caps6 = 0
|               caps7 = 16
|               caps8 = 64
|               caps9 = 184
|              caps10 = 3
|              caps11 = 0
|              totalcaps = 416
|              goals1 = 0
|              goals2 = 0
|              goals3 = 0
|              goals4 = 0
|              goals5 = 0
|              goals6 = 0
|              goals7 = 0
|              goals8 = 0
|              goals9 = 0
|             goals10 = 0
|             goals11 = 0
|             totalgoals = 0
|      nationalyears1 = 1990&amp;ndash;1992
|       nationalteam1 = Avstralija do 23 let
|       nationalcaps1 = 14
|      nationalgoals1 = 0
|      nationalyears2 = 1992&amp;ndash;1997
|       nationalteam2 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]
|       nationalcaps2 = 2
|      nationalgoals2 = 0
}}
'''John Richard Filan''', [[Avstralci|avstralski]] [[nogometaš]], * [[8. februar]] [[1970]], [[Sydney]], [[Avstralija]].

Filan je nekdanji nogometni [[vratar (nogomet)|vratar]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam avstralskih nogometašev]]
* [[seznam avstralskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Filan, John}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Nogometaši St Georgea FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Wollongong Wolvesov]]
[[Kategorija:Nogometaši Blackburn Roversov]]
[[Kategorija:Nogometaši Coventry Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Cambridge Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]]
[[Kategorija:Nogometaši Wigan Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Doncaster Roversov]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydneyja FC]]</text>
      <sha1>15r2ttth8pc45m26baz1sbz59g0z9qu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Futcher</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91310</id>
    <revision>
      <id>6721767</id>
      <parentid>5890243</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:01:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721767</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3196" sha1="1zg5qdpf6olku2g0f9xirnkgjly9bta" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Paul Futcher 
| height = 183 cm
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt; 
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] 
| years1 = 1972–1973 
| years2 = 1974–1977 
| years3 = 1978–1979 
| years4 = 1980–1982 
| years5 = 1982–1983 
| years6 = 1983–1989 
| years7 = 1990 
| years8 = 1991–1994  
| years9 = 1994–1995 
| years10 = 1995 
| years11 = 1995–1997 
| years12 = 1997–2000 
| clubs1 = [[Chester City F.C.|Chester]] 
| clubs2 = [[Luton Town F.C.|Luton Town]] 
| clubs3 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]] 
| clubs4 = [[Oldham Athletic A.F.C.|Oldham Athletic]] 
| clubs5 = [[Derby County F.C.|Derby County]] 
| clubs6 = [[Barnsley F.C.|Barnsley]] 
| clubs7 = [[Halifax Town F.C.|Halifax Town]] 
| clubs8 = [[Grimsby Town F.C.|Grimsby Town]] 
| clubs9 = [[Dundalk F.C.|Dundalk]] 
| clubs10 = [[Droylsden F.C.|Droylsden]] 
| clubs11 = [[Gresley Rovers F.C.|Gresley Rovers]] 
| clubs12 = [[Southport F.C.|Southport]] 
| caps1 = 20
| caps2 = 131
| caps3 = 37
| caps4 = 98
| caps5 = 35
| caps6 = 230
| caps7 = 15
| caps8 = 132
| caps9 = 
| caps10 = 
| caps11 = 
| caps12 = 65
| goals1 = 0
| goals2 = 1
| goals3 = 0
| goals4 = 1
| goals5 = 0
| goals6 = 0
| goals7 = 0
| goals8 = 0
| goals9 = 
| goals10 = 
| goals11 = 
| goals12 = 0
| totalcaps = 763
| totalgoals = 2
| nationalyears1 = 1976–1978 
| nationalteam1 = Anglija do 21 let
| nationalcaps1 = 11   
| nationalgoals1 = 0 
| manageryears1 = 1995 
| manageryears2 = 1995–1997 
| manageryears3 = 1997–2000 
| manageryears4 = 2001–2002 
| manageryears5 = 2005 
| managerclubs1 = [[Darlington F.C.|Darlington]] 
| managerclubs2 = [[Gresley Rovers F.C.|Gresley Rovers]] (igralec-trener) 
| managerclubs3 = [[Southport F.C.|Southport]] (igralec-trener) 
| managerclubs4 = [[Stalybridge Celtic F.C.|Stalybridge Celtic]] 
| managerclubs5 = [[Ashton United F.C.|Ashton United]]
}}
'''Paul Futcher''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[25. september]] [[1956]], [[Chester]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]], † [[24. november]] [[2016]].

==Sklici==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]
* [[seznam angleških nogometnih reprezentantov]]
* [[seznam angleških nogometnih trenerjev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Futcher, Paul}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Nogometaši Chester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Luton Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Oldham Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Derby Countyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Barnsleyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Halifax Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Grimsby Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Dundalka]]
[[Kategorija:Nogometaši Droylsdena]]
[[Kategorija:Nogometaši Gresley Roversov]]
[[Kategorija:Nogometaši Southporta]]
[[Kategorija:Trenerji Darlingtona]]
[[Kategorija:Trenerji Gresley Roversov]]
[[Kategorija:Trenerji Southporta]]
[[Kategorija:Trenerji Stalybridge Celtica]]
[[Kategorija:Trenerji Ashton Uniteda]]</text>
      <sha1>1zg5qdpf6olku2g0f9xirnkgjly9bta</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Alec Stock</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91447</id>
    <revision>
      <id>6721719</id>
      <parentid>5890281</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:17:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Charlton Athletica]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2586" sha1="dmtcjigekitdurhvvuv3uw9ide0feuv" xml:space="preserve">&amp;lrm;{{Infobox football biography
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| fullname = Alec William Alfred Stock
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| death_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| height =
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1936–1938
| clubs1 = [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]]
| caps1 = 0
| goals1 = 0
| years2 = 1938–1939
| clubs2 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]]
| caps2 = 30
| goals2 = 0
| years3 = 1945-1946
| clubs3 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers (gost)]]
| caps3 = 19
| goals3 = 6
| years4 = 1946–1949
| clubs4 = [[Yeovil Town F.C.|Yeovil Town]]
| manageryears1 = 1946–1949
| managerclubs1 = [[Yeovil Town F.C.|Yeovil Town]]
| manageryears2 = 1949–1959
| managerclubs2 = [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]]
| manageryears3 = 1957–1958
| managerclubs3 = [[A.S. Roma]]
| manageryears4 = 1959–1968
| managerclubs4 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]]
| manageryears5 = 1968–1972
| managerclubs5 = [[Luton Town F.C.|Luton Town]]
| manageryears6 = 1972–1976
| managerclubs6 = [[Fulham F.C.|Fulham]]
| manageryears7 = 1978
|managerclubs7  = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] (zač.)
| manageryears8 = 1979–1980
| managerclubs8 = [[A.F.C. Bournemouth|Bournemouth]]
}}

'''Alec William Alfred Stock''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[30. marec]] [[1917]], [[Peasedown St John]], [[Somerset (grofija)|Somerset]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]], † [[16. april]] [[2001]].

Stock je igral na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]] za angleške klube [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]], [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]] in [[Yeovil Town F.C.|Yeovil Town]]. Po koncu kariere je deloval kot trener, tudi pri [[A.S. Roma|Romi]] in [[Fulham F.C.|Fulhamu]].

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]
* [[seznam angleških nogometnih trenerjev]]

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Stock, Alec}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Charlton Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Queens Park Rangersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Yeovil Towna]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Bournemoutha]]
[[Kategorija:Trenerji Fulhama]]
[[Kategorija:Trenerji Leyton Orienta]]
[[Kategorija:Trenerji Luton Towna]]
[[Kategorija:Trenerji Queens Park Rangersov]]
[[Kategorija:Trenerji Yeovil Towna]]
[[Kategorija:Trenerji A.S. Rome]]</text>
      <sha1>dmtcjigekitdurhvvuv3uw9ide0feuv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Adrián Cáceres</title>
    <ns>0</ns>
    <id>91448</id>
    <revision>
      <id>6721595</id>
      <parentid>5876075</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:01:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721595</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3306" sha1="b9oalfbtkp5u94ajd9j1qua6es918he" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                = Adrian Caceres
| fullname            = Claudio Adrian Caceres
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| height              = 178 cm
| position            = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 1998  | youthclubs1 = [[Perth SC]]
| years1  = 1999–2000 | clubs1  = [[Perth SC]]                                 | caps1  = 12 | goals1  = 3
| years2  = 2000–2001 | clubs2  = [[Southampton F.C.|Southampton]]             | caps2  = 0  | goals2  = 0
| years3  = 2001      | clubs3  = → [[Brentford F.C.|Brentford]] (pos.)        | caps3  = 5  | goals3  = 0
| years4  = 2002      | clubs4  = [[Hull City A.F.C.|Hull City]]               | caps4  = 4  | goals4  = 0
| years5  = 2002–2004 | clubs5  = [[Perth Glory]]                              | caps5  = 43 | goals5  = 7
| years6  = 2004–2005 | clubs6  = [[Yeovil Town F.C.|Yeovil Town]]             | caps6  = 21 | goals6  = 3
| years7  = 2005      | clubs7  = [[Wycombe Wanderers F.C.|Wycombe Wanderers]] | caps7  = 6  | goals7  = 0
| years8  = 2005      | clubs8  = [[Aldershot Town F.C.|Aldershot Town]]       | caps8  = 6  | goals8  = 0
| years9  = 2005–2006 | clubs9  = [[Perth Glory]]                              | caps9  = 18 | goals9  = 1
| years10 = 2006–2008 | clubs10 = [[Melbourne Victory]]                        | caps10 = 42 | goals10 = 6
| years11 = 2008–2009 | clubs11 = [[Central Coast Mariners]]                   | caps11 = 22 | goals11 = 2
| years12 = 2009–2010 | clubs12 = [[Wellington Phoenix]]                       | caps12 = 19 | goals12 = 1
| years13 = 2010      | clubs13 = [[Inglewood United FC|Inglewood United]]     | caps13 = 3  | goals13 = 0
| years14 = 2011      | clubs14 = [[Heidelberg United]]                        | caps14 = 5  | goals14 = 1
| years15 = 2011–2012 | clubs15 = [[Real Mataram]]                             | caps15 = 17 | goals15 = 6
| years16 = 2012–2013 | clubs16 = [[Čiangrai United]]                         | caps16 = 0  | goals16 = 0
| years17 = 2014      | clubs17 = [[Bayswater City SC|Bayswater City]]         | caps17 = 10 | goals17 = 4
| years18 = 2014      | clubs18 = [[Perth SC]]                                 | caps18 = 3  | goals18 = 1
| years19 = 2015      | clubs19 = [[Balcatta FC]]                              | caps19 = 10 | goals19 = 3
| totalcaps = 226     | totalgoals = 38
}}

'''Claudio Adrián Cáceres''', [[Avstralci|avstralski]] [[nogometaš]], * [[10. januar]] [[1982]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam avstralskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Caceres, Adrian}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Brentforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]
[[Kategorija:Nogometaši Wycombe Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Yeovil Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Aldershot Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Victoryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Central Coast Marinersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Wellington Phoenixa]]
[[Kategorija:Nogometaši Heidelberg Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Čiangrai Uniteda]]</text>
      <sha1>b9oalfbtkp5u94ajd9j1qua6es918he</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Župnija Sv. Martin pri Vurberku - Dvorjane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>92031</id>
    <revision>
      <id>6721508</id>
      <parentid>6721449</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:18:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721508</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="665" sha1="nugwa98nnng5ph2qvjncdh6pwgd5l62" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija v Sloveniji
|image=
|caption=
|ustanovljena=1791
|prej=
|skofija=[[Nadškofija Maribor]]
|sedez=[[Dvorjane]]
|name=Župnija Sveti Martin pri Vurberku}}

'''Župnija Sveti Martin pri Vurberku''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Maribor|Dekanije Maribor]] [[mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] s sedežem v [[Dvorjane|Dvorjanah]].

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Martin pri Vurberku]]
[[Kategorija:Dekanija Maribor]]
[[Kategorija:Dvorjane]]</text>
      <sha1>nugwa98nnng5ph2qvjncdh6pwgd5l62</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721627</id>
      <parentid>6721508</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:57:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>-1 kat.</comment>
      <origin>6721627</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="641" sha1="tvkrt962poaabxmq1v672ux14bb3gwf" xml:space="preserve">{{Infopolje Župnija v Sloveniji
|image=
|caption=
|ustanovljena=1791
|prej=
|skofija=[[Nadškofija Maribor]]
|sedez=[[Dvorjane]]
|name=Župnija Sveti Martin pri Vurberku}}

'''Župnija Sveti Martin pri Vurberku''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija]] [[Dekanija Maribor|Dekanije Maribor]] [[mariborski naddekanat|Mariborskega naddekanata]] [[nadškofija Maribor|Nadškofije Maribor]] s sedežem v [[Dvorjane|Dvorjanah]].

== Glej tudi ==
* [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]]

{{RKC-stub}}

[[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Martin pri Vurberku]]
[[Kategorija:Dekanija Maribor]]</text>
      <sha1>tvkrt962poaabxmq1v672ux14bb3gwf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jan Van Steenberghe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93615</id>
    <revision>
      <id>6721792</id>
      <parentid>5902298</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:38:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721792</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1532" sha1="1d76yyrmbyrjjnry6xem2eurz5hq11k" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Jan Van Steenberghe
| image    = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1 = 1985-1991 | youthyears2 =1991-1994
| youthclubs1 = [[K.S.C. Lokeren Oost-Vlaanderen|KSC Lokeren]]  | youthclubs2 = [[Standaard Wetteren]]
| years1 = 1994-2000 | years2 = 2000-2002 | years3 = 2002-2002 | years4 = 2002-2003 | years5 = 2003-2007 | years6 =2007-2008
| clubs1 = [[K.S.C. Eendracht Aalst|Eendracht Aalst]] | clubs2 = [[R.A.A. Louviéroise]] | clubs3 = [[R. Antwerp F.C.]] | clubs4 = [[R.A.A. Louviéroise]] | clubs5 = [[R.S.C. Anderlecht]] | clubs6 =[[F. C. Verbroedering Dender E.H.|Dender EH]]
| caps1 = 44 | goals1 = 0 | caps2 = 5 | goals2 = 0 | caps3 = 0 | goals3 = 0 | caps4 = 12 | goals4 = 0 | caps5 = 13 | goals5 = 0 | caps6 = 3 | goals6 = 0
| totalcaps = 77| totalgoals = 0
}}
'''Jan Van Steenberghe''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogometaš]], * [[4. julij]] [[1972]], [[Lokeren]], [[Belgija]] .

Van Steenberghe je nekdanji nogometni [[vratar (nogomet)|vratar]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam belgijskih nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Van Steenberghe, Jan}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši SC Eendrachta Aalst]]
[[Kategorija:Nogometaši R.A.A. Louviéroiseja]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Antwerpna]]
[[Kategorija:Nogometaši R.S.C. Anderlechta]]
[[Kategorija:Nogometaši F.C. Verbroederinga Dender E.H.]]</text>
      <sha1>1d76yyrmbyrjjnry6xem2eurz5hq11k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stuart Young</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93620</id>
    <revision>
      <id>6721711</id>
      <parentid>5902304</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:57:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Mandurah Cityja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721711</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2307" sha1="nqfvtjfhgpe6k7xe8l0wi72527zqx0g" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name= Stuart Young
| image = 
| birth_date  = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt; 
| height = 183 cm
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1 = 1990
| youthclubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| years1 = 1990 
| years2 = 1991–1992 
| years3 = 1993 
| years4 = 1993–1994 
| years5 = 1994–1996 
| years6 = 1997 
| years7 = 1998 
| years8 = 1999–2004 
| years9 = 2005–2007 
| years10 = 2007
| years11 = 2008–2012
| clubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]] 
| clubs2 = [[Hull City A.F.C.|Hull City]] 
| clubs3 = [[Northampton Town F.C.|Northampton Town]] 
| clubs4 = [[Scarborough F.C.|Scarborough]] 
| clubs5 = [[Scunthorpe United F.C.|Scunthorpe United]] 
| clubs6 = [[Woodlands Wellington FC|Woodlands Wellington]] 
| clubs7 = [[Home United FC|Home United]] 
| clubs8 = [[Wollongong Wolves]] 
| clubs9 = [[Perth Glory FC|Perth Glory]] 
| clubs10 = [[Sorrento FC]]
| clubs11 = [[Mandurah City FC|Mandurah City]]
| caps1 = 0   
| caps2 = 15   
| caps3 = 7   
| caps4 = 37  
| caps5 = 19   
| caps6 = 21   
| caps7 = 12  
| caps8 = 129  
| caps9 = 22   
| caps10 = 
| caps11 = 
| goals1 = 0  
| goals2 = 2  
| goals3 = 2  
| goals4 = 12  
| goals5 = 3  
| goals6 = 9  
| goals7 = 15  
| goals8 = 60  
| goals9 = 5  
| goals10 = 
| goals11 =
}}
'''Stuart Young''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[16. december]] [[1972]], [[Kingston upon Hull|Hull]], [[Yorkshire (grofija)|Yorkshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Young je nekdanji nogometni [[napadalec (nogomet)|napadalec]], ki je v svoji karieri igral za več angleških in avstralskih klubov. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Young, Stuart}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Northampton Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Woodlands Wellingtona]]
[[Kategorija:Nogometaši Wollongong Wolvesov]]
[[Kategorija:Nogometaši Scarborougha]]
[[Kategorija:Nogometaši Scunthorpe Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Home Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Sorrentoa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Mandurah Cityja]]</text>
      <sha1>nqfvtjfhgpe6k7xe8l0wi72527zqx0g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bernard Voorhoof</title>
    <ns>0</ns>
    <id>93624</id>
    <revision>
      <id>6721794</id>
      <parentid>5902316</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:41:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721794</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1739" sha1="qgr9njc023f2du0uget453343ceptxk" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| name                 = Bernard Voorhoof
| position             = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| height               = 176 cm
| years1               = 1927–1948
| years2               = 1948–1949
| clubs1               = [[Lierse SK]]
| clubs2               = [[R.R.F.C. Montegnée]]
| caps1 = 529| goals1 = 365
| caps2 =  30| goals2 = 15
| totalcaps = 559 
| totalgoals = 380 
| nationalyears1       = 1928–1940
| nationalteam1       = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]
| nationalcaps1 = 61 | nationalgoals1 = 30
}}
'''Bernard Voorhoof''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogomet|nogometaš]], * [[10. maj]] [[1910]], [[Lier]], [[Belgija]], † [[18. februar]] [[1974]], Lier.

Voorhoof je še zmeraj rekorder [[belgijska nogometna reprezentanca|belgijske nogometne reprezentance]] po številu doseženih golov na število odigranih tekem; odigral je 61 tekem in dosegel 30 golov. Njegov dosežek 30 golov je dosegel [[Paul Van Himst]] šele leta [[1974]], ki pa je potreboval 81 tekem.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam belgijskih nogometašev]]
* [[seznam belgijskih nogometnih reprezentantov]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Voorhoof, Bernard}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Belgijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1928]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1930]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1934]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1938]]
[[Kategorija:Nogometaši K. Lierseja S.K.]]
[[Kategorija:Nogometaši R.R.F.C. Montegnéeja]]</text>
      <sha1>qgr9njc023f2du0uget453343ceptxk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Italijanska mesta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>96242</id>
    <revision>
      <id>6721633</id>
      <parentid>6721160</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:01:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>/* Lacij */ wl</comment>
      <origin>6721633</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="253530" sha1="8al4dpbd9pt94r1v75whr5tdzd2rfns" xml:space="preserve">{{wikificiraj|razlog=Nepravilna uporaba predlog za sklicevanje, italijanšina |datum=julij 2026}}
Beseda '''mesto''' ({{jezik-it|città}} iz [[Latinščina|lat.]] ''civitas'' »mesto«, iz ''civis'' »meščan« oz. »državljan«) je častni naslov za nekatere [[italijanske občine]], ki je podeljen z uredbo [[predsednik Italije|predsednika države]]; mesta imajo pravico do [[grb]]a, ki ga določi [[Ministrski svet]]. V modernem pomenu besede, se tudi v [[Italija|Italiji]] večja bivalna središča imenujejo '[[mesto]]' ({{lang|it|città}}).

== Mesto kot častni naslov ==
Prvotno so imele pravico do tega naslova občine, 

* ki so se odlikovale po [[zgodovina|zgodovinski]] važnosti ali bile zgodovinsko pomembne,
* ki so imele dobro urejeno socialno/družbeno infrastrukturo (predvsem [[socialno skrbstvo]] in [[šolstvo]]) in 
* ki so štele najmanj 10 tisoč prebivalcev. 

Ti trije pogoji so bili kmalu dosegljivi večini italijanskih mest in tako je nekdaj častni naslov postal čisto vsakdanji naziv. Danes je poseg državnega predsednika le formalnost. Tudi oblika izražanja, ki je poudarjala naslov (na primer ''Città di Roma'' namesto enostavno ''Roma''), ni več v rabi.

Seveda je veliko italijanskih mest, ki ima sicer vso pravico do naslova, za današnje pojme le malo večje [[naselje]], saj se je večkrat zgodilo, da je prvotno število 10 tisoč prebivalcev s časom hudo upadlo. Istočasno je tudi njihova slavna preteklost tonila v pozabo, medtem ko so rasla nova ogromna mesta, ki so svojo zgodovino še pisala. Skratka, čeprav se uradni pomen besede ''città'' ni spremenil, ga velika večina ljudi ne pozna.

== Seznam občin s statusom mesta ==
=== Abruci ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Alba Adriatica]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2000 || DPR 10. julija 2000&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13820 |title=Alba Adriatica, decreto 2000-07-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Atessa]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2006 || DPR 5. oktobra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437|title=Stemma Comune di Atessa|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150416144434/http://www.sangroaventinoturismo.it/sezioni/Atessa/pagine.asp?idn=437}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Avezzano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1994 || DPR 21. junija 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3735 |title= Avezzano, decreto 1994-06-21 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti/141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf|title=Statuto di Avezzano art. 2, comma 3 |format=PDF|editor=Comune di Avezzano|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20160305122510/http://trasparenza.comune.avezzano.aq.it/moduli/downloadFile.php?file=oggetto_regolamenti%2F141951159150O__OStatuto%20comune%20Avezzano.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Campli]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1600 || Bula [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://incomune.interno.it/sites/incomune/files/contenuti/statuti/statuto-comune-te-campli.pdf|title=Statuto comunale Campli}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel di Sangro]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1744 || Koncesija kralja [[Karel III. Španski|Karla III.]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Celano]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1998 || DPR 25. marca 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6954 |title= Celano, decreto 1998-03-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|title=Statuto comunale di Celano art. 16 |p= 14 |format= PDF|editor=Comune di Celano|access-date=27. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151030165351/http://www.comune.celano.aq.it/media/File/regolamenti/statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Chieti]]''' || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[location Sant'Angelo]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6100 |title= location Sant'Angelo, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Civitella del Tronto]] || |[[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1589 ||Koncesija [[Filip II. Španski|Filipa II.]], kralja Neaplja&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.civitelladeltronto.te.it/contents.asp?pagina=Storia|title = Comune di Civitella del Tronto - website web ufficiale|access-date = 15. december 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fossacesia]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 12. januarja 2007
|-
|| [[Francavilla al Mare]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/francavilla-al-mare/|title=location di Francavilla al Mare –|website=www.araldicacivica.it|access-date=25. oktober 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giulianova]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = http://www.iltempo.it/abruzzo/2006/05/19/338172-consegnato_gonfalone.shtml | magazine = Il Tempo | title = Giulianova, consegnato il gonfalone | access-date = 23. avgust 2012 | date = 19. maj 2006 | url-status = dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[L'Aquila]]''' || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1254 || ''[[Privilegium concessum de constructione Aquilae]]'', ki ga je razglasil [[Konrad IV. Švabski]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Locus qui dicitur Aquila|author=Beatrice Sabatini|url=https://books.google.it/books?id=HXVFDwAAQBAJ|isbn=9780244051068}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lanciano]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1212 || Po ukazu cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Švabskega]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | title = Lanciano location del Miracolo, della musica, delle fiere | access-date = 10. november 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151003123141/http://www.comune.lanciano.chieti.it:8080/entra/Engine/RAServePG.php/P/27901LAN0100/M/27751LAN0728 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Manoppello]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2004 || {{cn|13. julij 2004}}
|-
|[[Martinsicuro]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-martinsicuro | title= Statuto di Martinsicuro }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montereale]] || |[[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 13. stoletje ||Koncesija [[Corrado IV|Konrad]][[Corrado IV|a IV. Švabskega]], kralja Sicilije&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=Antonio|last=Angelini|title=Il territorio di Montereale. Dalla preistoria all'Unità d'Italia|date=2001|editor=Tipolito|location=L'Aquila|p=136}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montesilvano]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1989 || DPR 28. marca 1989&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4921 |title= Montesilvano, decreto 1989-03-28 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ortona]] || |[[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2008 ||Izredna seja občinskega sveta 28. februarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf|title=Conferimento title location|url-status=dead|access-date=22. februar 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170223042348/http://www.comuneortona.ch.it/immagini/documenti/Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|title = Arte e valor civile nel title di Ortona location - il Centro|access-date = 2. december 2015|website = Archivio - il Centro|archive-date = 2016-03-10|archive-url = https://web.archive.org/web/20160310113759/http://ricerca.gelocal.it/ilcentro/archivio/ilcentro/2008/02/29/CH4CH_CH401.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Pescara]]''' || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6248 |title= Pescara, decreto 1987-11-03 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pescina]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2001 || DPR 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.borghiautenticiditalia.it/assobai/comune-di-pescina-aq/|title=Comune di Pescina|editor=Borghi Autentici d'Italia }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pianella]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2008 || DPR 2. maja 2008
|-
||[[Pineto]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1998 ||DPR 22. aprila 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://bura.regione.abruzzo.it/2004/sm_file_011934.htm| url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Popoli Terme]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2005 || DPR 28. julija 2005
|-
|| [[Rocca di Mezzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1997 || DPR 2. septembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5443 |title= Rocca di Mezzo, decreto 1997-09-02 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rocca San Giovanni]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1941 || DPR 16. septembra 1941&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13874 |title= Rocca San Giovanni, decreto 1941-09-16 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Roseto degli Abruzzi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] ||  || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://presidenza.governo.it/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2004/citta/roseto.html |title= Emblemi concessi dal Presidente della Repubblica, su proposta del Presidente del Consiglio, nell'date 2004}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[San Benedetto dei Marsi]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2022 ||DPR 1. junija 2022&lt;ref&gt;{{navedi časopis|author=Redazione AZ Informa|title=San Benedetto dei Marsi diventa “location”: venerdì la celebrazione con cittadinanza onoraria a Gianni Letta|magazine=AZ Informa}}&lt;/ref&gt;
&lt;references group=&quot;513&quot; responsive=&quot;0&quot; /&gt;
|-
|| [[San Salvo]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 2007 || DPR 2. marca 2007
|-
|| [[Scurcola Marsicana]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2011 || DPR 14. februarja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|title=Decreto location di Scurcola Marsicana|editor=Comune di Scurcola Marsicana|access-date=22. julij 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150714032059/http://www.comune.scurcolamarsicana.aq.it/archivio10_notizie-e-comunicati_0_12_1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Silvi]] || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || 1996 || DPR 4. septembra 1996&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5357 |title= Silvi, decreto 1996-09-04 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Spoltore]] || [[Provincia di Pescara|Pescara]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Sulmona]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 1410 || Diploma kralja [[Ladislav Neapeljski|Ladislava I.]] [[Ladislav Neapeljski|Neapeljskega]]&lt;ref&gt;Documento in Museo Civico di Sulmona, palazzo dell'Annunziata.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tagliacozzo]] || [[Provincia dell'Aquila|L'Aquila]] || 2000 || DPR 18. avgusta 2000, št. 267&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf|title=Statuto comunale di Tagliacozzo (title I, art. 16) |format=PDF|editor=Comune di Tagliacozzo|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150713031510/http://www.comune.tagliacozzo.aq.it/wp-content/uploads/STATUTO-COMUNALE.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Teramo]]''' || [[Provincia di Teramo|Teramo]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Vasto]] || [[Provincia di Chieti|Chieti]] || 1710 ||Z donacijo [[Karel VI. Habsburški|Karla III.]] markizu Vincenzu Frasconiju&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author= Angelora Brunella Di Risio |title= Palazzo d'Avalos in Vasto |editor= Cassa di risparmio della provincia di Chieti |date= 1990 |p= 60}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Bazilikata ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Avigliano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991
|-
|| [[Bernalda]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1735 || Koncesija [[Karel III. Španski|Karla Burbonskega]], 21. junija 1735
|-
|| [[Brienza]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2005 || DPR 7. novembra 2005,
|-
|| [[Ferrandina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2011 || DPR 15. marca 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | title = Decreto su comune.ferrandina.mt.it |access-date=7. april 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120313192922/http://www.comune.ferrandina.mt.it/sez1095372000/sez1106243569/15.03.2011_Decreto_PR.jpg | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Irsina]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |website= Comune di Irsina |title= Nuovo statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2022-03-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220307210117/http://www.comune.irsina.mt.it/wp-content/uploads/2019/07/NuovoSTATUTOComunale.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lagonegro]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1953 || DPR 22. aprila 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3517 |title= Lagonegro, decreto 1958-04-22 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Lavello, Italija|Lavello]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-lavello| title=Statuto di Lavello}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maratea]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1990 || DPR 10. decembra 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6323 |title= Maratea, decreto 1990-12-10 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marsico Nuovo]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]]|| 2021 || DPR 24. februarja 2021
|-
|| '''[[Matera]]''' || [[Provincia di Matera|Matera]] || ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Montalbano Jonico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009
|-
|| [[Montescaglioso]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Muro Lucano]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2012 || |DPR 4. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&amp;catid=5:blog-news- |title=Muro Lucano è location. Il Presidente Napolitano ha firmato il decreto |access-date=9. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180310074517/http://www.comune.murolucano.pz.gov.it/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=388:muro-lucano-e-citta-il-presidente-napolitano-ha-firmato-il-decreto&amp;catid=5:blog-news- |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pisticci]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001
|-
|| [[Policoro]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988&lt;ref name=ACSFascCom&gt;{{Navedi splet |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/ |titel=Ufficio araldico - Fascicoli comunali |sito=Archivio Centrale dello Stato |date=15. januar 2014 |access-date=15. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419233606/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/  }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Potenza]]''' || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rionero in Vulture]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1971 || DPR 2. marca 1971&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Senise]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2024 || DPR 21. novembra 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://prefettura.interno.gov.it/it/prefetture/potenza/comunicati-stampa/conferito-title-onorifico-citta-comune-senise |title=Conferito il title onorifico alla location di Senise |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Potenza |access-date=4. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tito, Italija|Tito]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pz/tito.pdf |title=location di Tito – (PZ) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tricarico]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2010 || DPR 25. maja 2010
|-
|| [[Tursi]] || [[Provincia di Matera|Matera]] || 2006 || DPR 4. maja 2006
|-
|| [[Venosa]] || [[Provincia di Potenza|Potenza]] || 1967 || DPR 4. aprila 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|}

=== Kalabrija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|+
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acri, Italija|Acri]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Amantea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1973 || DPR 8. junija 1973&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Amantea, decreto 1973-06-08 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?969 |website= Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bisignano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1994 || DPR 24. marca 1994
|-
|| [[Cassano all'Ionio]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1993 || DPR 25. marca 1993&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Castrovillari]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione del re [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1535 dall'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]{{navedi vir}}
|-
|| '''[[Catanzaro]]''' || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1528 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]]
|-
|| [[Chiaravalle Centrale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2012 || DPR 9. novembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.approdocalabria.it/giornale/chiaravalle-centrale-diventa-citta/|title=Chiaravalle Centrale diventa location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Corigliano Calabro]]&lt;ref name=&quot;Corigliano-Rossano&quot;&gt;Il 31. marec 2018, dalla fusione dei comuni di [[Corigliano Calabro]] e [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]], è stato istituito il comune di [[Corigliano-Rossano]]. {{navedi splet|url=http://www.consiglioregionale.calabria.it/upload/testicoordinati/2018-2_2018-02-02.pdf|title=Legge regionale 2. februar 2018, n. 2|format=PDF|date=2. februar 2018|editor=Consiglio regionale della Calabria|access-date=27. februar 2022}}&lt;/ref&gt;|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1997 || DPR 2. september 1997&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Corigliano - Rossano]]|| [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2022 || DPR 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comunecoriglianorossano.eu/2022/04/15/corigliano-rossano-e-ufficialmente-citta-il-presidente-mattarella-ha-concesso-limportante-title-onorifico/|title=Corigliano-Rossano è ufficialmente location. Il Presidente Mattarella ha concesso l’importante title onorifico|date=15. april 2022|editor=location di Corigliano-Rossano|access-date=29. januar 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Cosenza]]''' || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Crotone]]''' || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1938 || DCG 2. februarja 1938&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/crotone.pdf|title=Statuto comunale di Crotone (PDF)}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cutro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] ||1586 || Koncesija kralja [[Filip II. Španski|Filipa II. Španskega]]&lt;ref&gt;Vedi art. 2 dello {{citat|url=http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf|title=Statuto comunale di Cutro (PDF)|archive-url=https://web.archive.org/web/20150411191314/http://www.comune.cutro.kr.it/files/Statuto%20Comunale.pdf }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gerace]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000
|-
|| [[Gioia Tauro]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1963 || DPR 22. oktobra 1963
|-
|| [[Girifalco]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2023 || DPR 23. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/conferito-comune-girifalco-title-citta-cerimonia-prefettura-catanzaro-sottosegretario-ferro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lamezia Terme]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1972 || DPR 21. julija 1972&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;Vedi art. 7 dello {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lamezia_terme.pdf|title=Statuto comunale di Lamezia Terme (PDF)}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Locri]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2002 || DPR 14. marca 2002
|-
| [[Mendicino]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 || DPR 15. februarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.ottoetrenta.it/politica/un-sogno-divenuto-realta-mendicino-e-citta/ |title= Un sogno divenuto realtà, Mendicino è location |author=Rita Pellicori |website=ottoetrenta.it |editor=OttoeTrenta |date=2. junij 2016 |access-date=27. marec 2017}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mileto, Italija|Mileto]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] ||  || location ''ab antiquo'', capitale di domini di [[Ruggero I di Sicilia|Ruggero I]] e sede vescovile
|-
|| [[Montalto Uffugo]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1958 || DPR 16. maja 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-montalto-uffugo | title= Statuto di Montalto Uffugo }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nicotera]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.nicotera.vv.it/index.php?action=index&amp;p=219|title=Statuto comunale di Nicotera |access-date= 24. marec 2012 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Palmi]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2003 || DPR 30. aprila 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&amp;p=1&amp;art=341|title=Comune di Palmi - Richiesta e Concessione del title di location|access-date=13. november 2014|archive-date=2024-12-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20241208060146/https://www.comune.palmi.rc.it/index.php?action=index&amp;p=1&amp;art=341|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paola, Italija|Paola]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1494 || Concessione di [[Alfonso II di Napoli]], confermata nel 1496 da [[Ferdinando II di Napoli]]&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|title=Comune di Paola - La Storia|access-date=8. februar 2023|archive-date=2023-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230921222515/http://www.comune.paola.cs.it/voci-citta/la-citta/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Petilia Policastro]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2011 || DPR 28. februarja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.petilino.it/articolo/view/36 |author=Francesco Ierardi |title=Una date storica: Petilia diventa location! |website=petilino.it |access-date=24. november 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151124205157/http://www.petilino.it/articolo/view/36 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Reggio Calabria]]''' || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 1934 || DCG 22. decembra 1934&lt;ref&gt;Gazzetta Ufficiale del Regno d'Italia št. 300, 22. decembra 1934.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rende]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2016 ||DPR 11. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|title=Il Quirinale trasforma il Comune di Rende in location - QuiCosenza.it|website=QuiCosenza.it|access-date=14. april 2016|archive-date=2018-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181030170400/https://www.quicosenza.it/news/le-notizie-dell-area-urbana-di-cosenza/rende/80335-il-quirinale-trasforma-il-comune-di-rende-in-citta|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rogliano, Italija|Rogliano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1745 || Concessione di re [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Napoli e Sicilia]] del 3. junij 1745&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&amp;p=257 |title= Le Accademie e i personaggi illustri |website= Comune di Rogliano |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-05-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250505130831/https://www.comune.rogliano.cs.it/index.php?action=index&amp;p=257 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rosarno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://piao.dfp.gov.it/date/documents/96330/15_PIAO_2024_provvisorio.pdf |title=Approvazione P.I.A.O. 2024/2026 provvisorio |p=20 |access-date=21. december 2044 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rossano (Corigliano-Rossano)|Rossano]]&lt;ref name=&quot;Corigliano-Rossano&quot; /&gt; || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 1998 || DPR 14. oktobra 1998&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[San Giovanni in Fiore]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2023 ||DPR 7. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&amp;p=10329&amp;art=460|title=San Giovanni in Fiore acquisisce il title di location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307170223/http://www.comune.sangiovanniinfiore.cs.it/index.php?action=index&amp;p=10329&amp;art=460|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Marco Argentano]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2019 ||DPR 9. oktobra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.cosenzachannel.it/2019/12/03/citta-di-san-marco-argentano-oggi-cerimonia-a-palazzo-santa-chiara/|title=location di San Marco Argentano, oggi cerimonia a Palazzo Santa Chiara}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Scalea]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://trasparenzascalea.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=378&amp;event=vediallegato&amp;id=356&amp;seq=fileupload&amp;allegato=fileupload&amp;bid=965 |title=Elenco delle delibere adottate dalla Giunta comunale nell'date 2018 |website=trasparenzascalea.asmenet.it |format=xls |quote=Riga 83: Delibera di Giunta 81 28/05/2018 - Presa d’atto del Decreto del Presidente della Repubblica del 12. februar 2018 di conferimento del title di location al Comune di Scalea |access-date=27. oktober 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sellia Marina]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2022 ||&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
|-
|| [[Sersale]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2018 || DPR 12. februarja 2018&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi splet |url= https://www.catanzaroinforma.it/altre-news/2022/07/15/sellia-marina-insignita-del-title-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-mattarella/253430/ |title= CatanzaroInforma (CZ) – Sellia Marina insignita del title di location |website= Catanzaroinforma.it |date= 15. julij 2022 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Settingiano]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2013 || DPR 18. marca 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/settingiano/|title=location di Settingiano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Serra San Bruno]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 2018 || DPR 21. marca 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/serra-san-bruno/|title=location di Serra San Bruno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Siderno]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2004 ||DPR 18. julija 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-siderno| title=Statuto di Siderno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Soverato]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 1974 || DPR 9. oktobra 1974&lt;ref&gt;{{citat|title= Soverato, decreto 1974-10-09 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4029 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Soveria Mannelli]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2008 || DPR 19. januarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Comune di Soveria Mannelli (Provincia di Catanzaro). Piano della Performance 2020 – 2022 |url=http://albosoveriamannelli.asmenet.it/download.php?down=1&amp;id_file=6288&amp;id_doc=30171223&amp;sez=10&amp;date1=30/12/2020&amp;date2=14/01/2021&amp;view=si |access-date=21. december 2024 |format=pdf |p=8 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Squillace]] || [[Provincia di Catanzaro|Catanzaro]] || 2009 || DPR 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Squillace, presidente Napolitano riconosce title di &quot;location&quot; |url=https://www.strill.it/citta/2009/05/squillace-presidente-napolitano-riconosce-title-di-qcittaq/ |website=strill.it |date=8. maj 2009 |access-date=21. december 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Strongoli]] || [[Provincia di Crotone|Crotone]] || 2002 || DPR 22. maja 2002&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |title=Breve storia dello stemma araldico della location di Strongoli |website=comunedistrongoli.gov.it |access-date=24. november 2015 |archive-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191113153433/http://www.comunedistrongoli.gov.it/zf/index.php/servizi-aggiuntivi/index/index/idservizio/20000 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Terranova Sappo Minulio]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 28. julij 2005
|-
|| [[Trebisacce]] || [[Provincia di Cosenza|Cosenza]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Trebisacce-20/04/2018: Trebisacce diventa location |url=https://www.francolofrano.it/2018/04/21/trebisacce-20-04-2018-trebisacce-diventa-citta/ |website=Franco Lofrano notizie sull'Alto Jonio |date=20. april 2018 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tropea]] || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || 1495||Koncesija kralja [[Ferdinand II. Neapeljski|Ferdinanda II. Neapeljskega]]
|-
|| '''[[Vibo Valentia]]''' || [[Provincia di Vibo Valentia|Vibo Valentia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Villa San Giovanni]] || [[Provincia di Reggio Calabria|Reggio Calabria]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005
|}

=== Kampanija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !!Pokrajina!! Leto !! Akt
|-
|| [[Acerra]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1951 || DPR 15. decembra 1951&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?38|title=Acerra, concessione di stemma e title di location|access-date=25. september 2023|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Afragola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1935 || RDL 5. novembra 1935&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?919|title=Afragola, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Agropoli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Airola]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997, a conferma della concessione già assegnata da [[Carlo III di Spagna|Carlo III di Borbone]] il 2. avgust 1754
|-
|| [[Alife]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5521|title=Alife, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Amalfi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1000|830 c.a || riconoscimento dall'Imperatore Bizantino&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Francesco Pansa, Giuseppe Pansa|title=Istoria Dell'Antica Repubblica D'Amalfi, E di tutte le cose appartenenti alla medesima, Accadute nella location di Napoli, e suo Regno|url=https://www.google.it/books/edition/Istoria_Dell_Antica_Repubblica_D_Amalfi/bh1AAAAAcAAJ?hl=en&amp;gbpv=0}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Apice, Italija|Apice]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1999 || DPR 21. junija 1999
|-
|| [[Apollosa]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 10. marca 2002
|-
|| [[Ariano Irpino]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1952 || DPR 26. oktobra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Arzano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 18. julija 1998
|-
|| [[Atripalda]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1867 || RDL 18. julija 1867&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Atrani]]
|[[Provincia di Salerno|Salerno]]
|830 c.a
|priznanje s strani bizantinskega cesarja&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Avellino]]''' || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Aversa]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 10. oktobra 1990
|-
|| [[Bacoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf|title=D.P.R. title di location di Bacoli |website=araldicacivica.it |access-date=10. junij 2015 |deadurl= no |archive-url= https://web.archive.org/web/20150610130747/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/na/bacoli.pdf }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Baronissi]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2010 || DPR 7. maja 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.dentrosalerno.it/web/2010/06/29/baronissi-napolitano-conferisce-il-title-di-citta/ |title=Baronissi: Napolitano conferisce il title di location |website=dentroSalerno |date=29. junij 2010 |access-date=16. marec 2015 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Battipaglia]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Bellona, Italija|Bellona]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 21. septembra 2001
|-
|| '''[[Benevento]]''' || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Buonalbergo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 2. marca 2000
|-
|| [[Campagna, Italija|Campagna]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1518 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]]&lt;ref&gt;{{citat|url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-sa-campagna.pdf |title= Statuto comunale di Campagna (Art. 3) }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capaccio Paestum]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2013 || DPR 3. decembra 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilquotidianodisalerno.it/2014/01/28/il-comune-di-capaccio-diventa-%E2%80%9Ccitta%E2%80%9D/|title = Il Comune di Capaccio - Paestum diventa location/quotidiano di Salerno|access-date = 9. april 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capri, Italija|Capri]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; che conferma il riconoscimento del 987 da Papa Giovanni XV&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 
|-
|| [[Capua]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1990 || DPR 2. januarja 1990
|-
|| [[Casagiove]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| title= La location| access-date= 3. april 2022| archive-date= 3. oktober 2022| archive-url= https://web.archive.org/web/20221003211234/http://www.comune.casagiove.ce.it/vivere-il-comune-categoria/item/55-la-citta.html| url-status= dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Caserta]]''' || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1861 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Castel Volturno]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007
|-
|| [[Castellammare di Stabia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1863 || RD 22. januarja 1863
|-
|| [[Cava de' Tirreni]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1965 || DPR 18. novembra 1965&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | title = Articolo de “il Giornale di Cava” sul title di location | access-date = 30-3-2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20090204025857/http://www.ilgiornaledicava.it/lastoriadicava/05.htm | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cervinara]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1998 || DPR 30. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Contursi Terme]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.prefetturasalerno.it/public%5Cras%5C20093_14.jpg | title = Articolo de “Il Mattino” dell'11. marec 2009 | access-date = 30-3-2010 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Eboli]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1999 || DPR 8. aprila 1999&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/eboli.pdf|title=Vedi art. 3 dello Statuto Comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ercolano (comune)|Ercolano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fisciano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=34&amp;Itemid=223|title=Comune di Fisciano - Fisciano in breve&lt;!-- title generato automaticamente --&gt;|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211094556/https://www.comune.fisciano.sa.it/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=34&amp;Itemid=223|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Foglianise]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|title=Comune di Foglianise (BN) - website Ufficiale|access-date=12. junij 2013|archive-date=3. september 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140903110444/http://www.comune.foglianise.bn.it/dettaglioNews.aspx?Idwork=1308|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Frattamaggiore]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1902 || RDL 5. junija 1902&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc20sup_02/comune_frattamaggiore.pdf|title=Vedi art. 1 comma 2 dello Statuto Comunale}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giffoni Valle Piana]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989, št. 4247&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Giugliano in Campania]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1876 || RD 26. julija 1876&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1708 |title= Giugliano in Campania, decreto 1876-07-26 RD, concessione di stemma e title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, decreti, istruzioni e circolari |date=1877 |editor= |location= |volume=date LVI |p=289}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gragnano]]
|[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]
|2024
|DPR 9. januarja 2024
|-
|| [[Grumo Nevano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1959 || DPR 12. maja 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ischia, Italija|Ischia]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2006 || DPR 18. januarja 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comuni-italiani.it/063/037/stemma.html |title= Stemma Comune di Ischia }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Lettere, Italija|Lettere]]
|[[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]
|892
|Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| [[Maddaloni]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1734 || Concessione di Carlo III di Borbone al Duca Marzio Domenico IV Carafa, 1734
|-
|| [[Maiori]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1662 || Concessione del re [[Filippo IV di Spagna]] riconosciuta con DPR 9. junij 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.nobili-napoletani.it/Mezzacapo.htm |title= Famiglia Mezzacapo }}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Marano di Napoli]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1981 || DPR 31. julija 1981&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2144 |title= Marano di Napoli, decreto 1981-07-31 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marcianise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1872 || RDL 10. marca 1872&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Marigliano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1896 || RDL 16. januarja 1896&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mignano Monte Lungo]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|[[Minori, Italija|Minori]]
|[[Provincia di Salerno|Salerno]]
|897
|Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
|-
|| [[Mirabella Eclano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1873 || RD 26. oktobra 1873, RR.LL.PP. 13. novembra 1873&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |last= |first= |title=Collezione celerifera delle leggi, dei decreti e delle istruzioni e circolari |date=1874 |editor=Tipi della Stamperia Reale |location=Firenze |volume=date LIII |p=98}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Moiano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2007 || DPR 10. julija 2007
|-
|| [[Molinara]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2006 || DPR 1. januarja 2006
|-
|| [[Mondragone]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1989 || DPR 28. marca 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montesarchio]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1997 || DPR 31. julija 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://hosting.soluzionipa.it/montesarchio/date/files/STATUTO%20COMUNE%20DI%20MONTESARCHIO.pdf|title=Sul website ufficiale del Comune di Montesarchio}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montoro, Italija|Montoro]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2015 || DPR 28. aprila 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php|title=Notizia su website ufficiale Comune di Montoro|3=24-09-2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130347/http://www.halleyweb.com/c064121/hh/index.php/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Morcone]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 1998 || DPR 4. maja 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-morcone| title=Statuto di Morcone}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Neapelj]]''' || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Nocera Inferiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR. decembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.rtalive.it/official/index.php/nocera-inferiore-nominata-citta-dal-presidente-napolitano/|title=Nocera Inferiore nominata location dal presidente Napolitano|05-06-2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nocera Superiore]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1510|| Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] nel. junij 1510&lt;ref&gt;A seguito della resistenza posta agli invasori francesi al comando di [[Francesco I di Valois]], [[Nola]] fu proclamata &quot;location fedelissima e nobilissima&quot; e &quot;location demaniale&quot; con larghe autonomie e liberata dalla soggezione feudale degli [[Orsini]] dal [[Viceré di Napoli]] [[Filiberto di Chalon]] [[Principato di Orange|Principe di Orange]] (fonte: ''Due filosofi del regno. Giordano Bruno e Nicola Antonio Stigliola'', di Saverio Ricci, in ''Nola fuori di Nola. Itinerari italiani ed europei di alcuni nolani illustri'', a cura di Tobia R. Toscano, XXX Distretto Scolastico-Ager Nolanus, Nola 2001)&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pannarano]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2005 || DPR 28. junija 2005
|-
|| [[Parete, Italija|Parete]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1985 || DPR 7. junija 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piano di Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2008 || DPR 16. oktobra 2008
|-
|| [[Piedimonte Matese]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1730 || RDL 4. maja 1870
|-
|| [[Pietrelcina]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2002 || DPR 23. oktobra 2002
|-
|| [[Pomigliano d'Arco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1974 || DPR 9. januarja 1974&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pompei (comune)|Pompei]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Pontecagnano Faiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1962 || DPR 14. novembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Portici]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR
|-
|| [[Qualiano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2007 || DPR 1. oktobra 2007
|-
|| [[Roccadaspide]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Roccarainola]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2000 || DPR 31. marca 2000
|-
|| [[Sala Consilina]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1990 || DPR 2. aprila 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2623 |title= Sala Consilina, decreto 1990-04-02 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Salerno]]''' || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1861 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}; DPCM 23. junija 1949&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&amp;stile=7&amp;parent=3912&amp;ti=5|title=Stemma e Gonfalone|website=Comune di Salerno|access-date=21. december 2024|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140318/http://website.comune.salerno.it/client/scheda.aspx?scheda=4373&amp;stile=7&amp;parent=3912&amp;ti=5|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Il decreto di riconoscimento di stemma e gonfalone riporta di «Spettare alla location di Salerno di fare uso …» e che lo stemma deve avere «Ornamenti esteriori da location»; {{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/sa/salerno.pdf |title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri (DPCM), riconoscimento, 23. junij 1949 |website=Araldicacivica |access-date=21. december 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Bartolomeo in Galdo]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2016 || DPR 1. januarja 2016
|-
|| [[San Giorgio a Cremano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1998 || DPR 19. junija 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://lostrillone.tv/san-giorgio-celebra-il-suo-title-di-citt/15788.html|title=San Giorgio celebra il suo title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Nicola la Strada]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2005 || DPR 12. aprila 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.dhispa.it/comuni/san-nicola-la-strada/| title= San Nicola la Strada}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Agata de' Goti]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2000 || DPR 5. aprila 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santagata-de-goti/|title=location di Sant’Agata de’ Goti}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Santa Maria Capua Vetere]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || Antico diritto&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.website.regione.campania.it/burc/pdf02/burc27supp_02/comune_santamaricacapuavetere.pdf |title=Statuto Comunale artt. 1-2 }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sapri]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.infocilento.it/notizie/Sapri-diventa-citta-domani-i-festeggiamenti_16469.html|title = Sapri diventa location, domani i festeggiamenti|access-date = 9. april 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sarno]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1930 ||provvedimento del Presidente del Consiglio dei Ministri del 20. junij 1930&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sarno| title=Statuto di Sarno}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Scala (comune)|Scala]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 987 ||Priznanje [[Papež Janez XV.|papeža Janeza XV.]]&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; 
|-
|| [[Scafati]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 1997 || DPR 11. junija 1997&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Scisciano]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2005 || DPR 11. februarja 2005
|-
|| [[Solofra]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 1895 || RD 14. februarja 1895&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Somma Vesuviana]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-somma-vesuviana| title=Statuto di Somma Vesuviana}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sorrento]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| || ab antiquo {{navedi vir}}
|-
|| [[Sparanise]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2002 ||DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comunedisparanise.it/gov1/index.php/it/home/organi-istituzionali-2/onoreficenze| title= Medaglia d'oro al merito civile}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teano]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || || ''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|title=Statuto comunale, art. 6|access-date=4. oktober 2015|archive-date=4. marec 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304115504/http://www.comune.teano.ce.it/public/file/Statuto-Citta-di-Teano-Revisione-0.pdf|url-status=dead}}, consultato il 4. oktober 2015&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teggiano]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2014 || Statuto comunale&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=224 |title=Comune di Teggiano&lt;!-- title generato automaticamente --&gt; |access-date=9. september 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021140042/http://teggiano.asmenet.it/index.php?action=index&amp;p=224 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Telese Terme]] || [[Provincia di Benevento|Benevento]] || 2014 || DPR 16. januarja 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comuneteleseterme.gov.it/images/stories/com.stampa_05_2014.pdf|title=Comunicato stampa del Comune di Telese Terme|3=16. januar 2014|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Teverola]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 2008 || DPR 20. novembra 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pupia.tv/2008/11/teverola/teverola-insignita-del-title-di-citt/106034|title = Teverola insignita del title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Torre Annunziata]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]||1936 || RD 10. septembra 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|title=Statuto comunale di Torre Annunziata, art. 4|access-date=3. november 2012|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222155852/http://www.comune.torreannunziata.na.it/re/re_p_cerca.php?ente=c063083|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Torre del Greco]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 1937 || DCG 26. maja 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Trentola Ducenta]] || [[Provincia di Caserta|Caserta]] || 1984 || DPR 30. julija 1984&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Trevico]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://sistemairpinia.provincia.avellino.it/en/node/132|title=Trevico}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vallo della Lucania]] || [[Provincia di Salerno|Salerno]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.vallodellalucania.gov.it/|title=website Istituzionale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2019-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190915225615/http://www.vallodellalucania.gov.it/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venticano]] || [[Provincia di Avellino|Avellino]] || 2000 || DPR 8. julij 2000
|-
|| [[Vico Equense]] || [[Metropolitansko mesto Neapelj|Neapelj]]|| 2002 || DPR 29. maja 2002
|}

=== Emilija - Romanja ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Bellaria - Igea Marina]]|| [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2015 ||DPR 23. januarja 2015&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |title=Comune di Bellaria Igea Marina - Comune» Amministrazione |accessdate=2025-07-03 |archive-date=2025-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250404040743/https://www.comune.bellaria-igea-marina.rn.it/comune/cms/page/amministrazione-stemma_bellaria_igea_marina/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bobbio]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1014 || Koncesija cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II. Saškega]], ratificikacija papeža [[Papež Benedikt VIII.|Benedikta VIII.]] z odlokom 14. februarja 1014,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|title=Stemma Comune di Bobbio|access-date=10. junij 2014|editor=araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20160313115355/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=3757|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; DCG 8. novembra 1929&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Bologna]]''' || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Bondeno]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.bondeno.fe.it/la-citta-di-bondeno|title=La location di Bondeno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Busseto]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1533 || Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Calderara di Reno]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2019 || DPR 16. decembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.calderaradireno.bo.it/news/in-primo-piano/notizie-anni-precedenti/2020/calderara-diventa-citta-ecco-il-decreto-del-presidente-della-repubblica |title= Calderara diventa &quot;location&quot;: ecco il decreto del Presidente della Repubblica Mattarella }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Carpi]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1627 || DPR 13. marca 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelfranco Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2006 || DPR 7. novembra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.castelfranco-emilia.mo.it/upload/Castelfranco_ecm10/gestionedocumentale/riconoscimento%20del%20title%20di%20citta_784_1978.pdf|title=DPR 7. november 2006}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel. maj re]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&amp;idArea=3&amp;idCat=70&amp;ID=133&amp;TipoElemento=categoria |title= Comune di Castel. maj re |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2025-04-04 |archive-url= https://web.archive.org/web/20250404040744/https://www.comune.castel-maggiore.bo.it/servizi/Menu/dinamica.aspx?idSezione=439&amp;idArea=3&amp;idCat=70&amp;ID=133&amp;TipoElemento=categoria |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel San Giovanni]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1994 || DPR 25. oktobra 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel San Pietro Terme]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1991 || DPR 8. novembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelnovo di Sotto]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Castenaso]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |title=Copia archiviata |access-date=10. januar 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170112174746/https://www.comune.castenaso.bo.it/vivi-castenaso/doc_citt_2.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cento, Italija|Cento]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] ||1754 || Papeška bula [[Papež Benedikt XIV.|Benedikta XIV.]] {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Cesena]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Colorno]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2021 || DPR 24. februarja 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/pr/colorno.pdf|title=Decreto di location di Colorno||website=araldicacivica.it |access-date=4. april 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Comacchio]] || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || 2024 || DPR 30. oktobra 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Comacchio location. Il decreto firmato da Mattarella |url=https://www.ilrestodelcarlino.it/ferrara/cronaca/comacchio-citta-il-decreto-firmato-da-mattarella-2b47c2d8 |website=Il Resto del Carlino |date=9. november 2024 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Coriano]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 2022 || DPR 17. maja 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.buongiornorimini.it/item/24970-il-comune-di-coriano-e-diventato-citta.html|title=Il comune di Coriano è diventato location|access-date=3. september 2022|editor=buongiornoRimini}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Correggio, Italija|Correggio]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1559 || 16. januarja 1559 Diploma dell'imperatore [[Ferdinando I d'Asburgo|Ferdinando I]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|title=Statuto comunale|access-date=10. maj 2023|archive-date=2023-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230520031949/https://www.comune.correggio.re.it/wp-content/uploads/2015/03/Statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; confermato con RDL 29. november 1928
|-
|| [[Crevalcore]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1999 || DPR 16. februarja 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet |title= Crevalcore, decreto 1999-02-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |access-date= 2. april 2022 |archive-date= 2. april 2022 |archive-url= https://web.archive.org/web/20220402181652/http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6771 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Faenza]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://bur.regione.emilia-romagna.it/bur/area-bollettini/bollettini-in-lavorazione/n-343-del-28-10-2019-parte-seconda.2019-10-28.1928956796/statuto-del-comune-di-faenza-vigente-dal-1-novembre-2019/comune-di-faenza-statuto|title=Vedi art. 2, comma 1 dello Statuto Comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ferrara]]''' || [[Provincia di Ferrara|Ferrara]] || || {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;Creata &quot;location di prima classe&quot; durante il Regno d'Italia napoleonico.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fidenza]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1601 || Concessione di [[Ranuccio I Farnese]] {{navedi vir}}; DCG 13. decembra 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Finale Emilia]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1964 || DPR 13. marca 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fiorano Modenese]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2013 || DPR 1. februarja 2013&lt;ref&gt;{{citat|url= http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&amp;CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 |title= Fiorano diventa location |website= comune.fiorano-modenese.mo.it |archive-url= https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.fiorano-modenese.mo.it/kcms/kweb/viewer.aspx?pkentity=9a8b752157b2429eb742e700881de75d&amp;CHIAVE=52d5061d24bf4d35b6a6f2402130b999 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fiorenzuola d'Arda]] || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1956 || DPR 18. septembra 1956&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Forlì]]''' || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1195 || Concessione sovrana di [[papa Innocenzo III]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Formigine]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2019 || DPR 26. januarja 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.modenatoday.it/attualita/consegna-title-citta-formigine-13-. marec -2019.html |title= Anche Formigine diventa una &quot;location&quot;. Consegnato il title firmato da Mattarella |date= 13. marec 2019 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Granarolo dell'Emilia]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1995 || DPR 2. oktobra 1995&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Guastalla]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 1621 || 2. julija 1621 Decreto dell'Imperatore Ferdinando II&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |website= Comune di Guastalla |title= Statuto comunale |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-24 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230624073805/https://www.comune.guastalla.re.it/upload/guastalla/gestionedocumentale/STATUTODELCOMUNEDIGUASTALLADelCC80-200031-200216-200418-200855-200947-20143-2015_784_2308.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Imola]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1990 || DPR 20. oktobra 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Langhirano]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 2023 || DPR 18. oktobra 2023
|-
|| [[Lugo, Italija|Lugo]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1817 || Concessione sovrana di [[papa Pio VII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.academia.edu/18290745/Citt%C3%A0_e_quasi_citt%C3%A0_in_Romagna_nei_secoli_XVII-XIX._Forlimpopoli_Brisighella_Lugo_Argenta |title= location e quasi location in Romagna nei secoli XVII-XIX. Forlimpopoli, Brisighella, Lugo, Argenta |access-date= 14. marec 2016 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maranello]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 2009 || DPR 16. decembra 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 |title= Decreto del Presidente della Repubblica del 16. december 2009 |url-status=dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20121113044211/http://www.comune.maranello.mo.it/kcms/KWeb/ShowFile.aspx?pkentity=0af913300063472a9c69f9456e2f82d2 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Massa Lombarda]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1889 || RDL 17. septembra 1889&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Medicina, Italija|Medicina]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 || DPR 2. julij 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | title = Il title di location - Cittadini onorari |website= comune.medicina.bo.it |access-date=9. december 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20141228121148/http://www.comune.medicina.bo.it/7/36/citta-e-territorio/la-citta/il-title-di-citta--cittadini-onorari | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Meldola]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1862 || RD 7. septembra 1862&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 7. september 1862, n. 850|R|1862-10-10|eli/id/1862/10/10/062U0850/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Minerbio]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1997 || DPR 23. oktobra 1997&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1596-1597 || Concessione dell'imperatore [[Rodolfo II d'Asburgo]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|curatore= [[Bruno Andreolli]] |curatore2= Vittorio Erlindo |title= 1596-1597: Mirandola piccola capitale |opera= Giornate di studio in occasione del IV Centenario del title di location (Mirandola, 12-13. april 1997) |location= Mantova |date= 2001 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Modena]]''' || [[Provincia di Modena|Modena]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|| [[Modigliana]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1940 || DCG 30. maja 1940&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montecchio Emilia]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{citat |url= http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |title= location di Montecchio Emilia |access-date= 26. november 2009 |archive-date= 12. februar 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150212210924/http://www.comune.montecchio-emilia.re.it/Sezione.jsp?idSezione=192 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Molinella]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |title= Decreto del Presidente della Repubblica |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2024-05-07 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240507043413/https://www.comune.molinella.bo.it/files/norme/pdf/norma31.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Novellara]] || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| '''[[Parma]]''' || [[Provincia di Parma|Parma]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;Creata &quot;Bonne Ville&quot; (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese nel 1812.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pavullo nel Frignano]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1994 || DPR 7. aprila 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pennabilli]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1572 || concesso da papa Gregorio XIII&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.halleyweb.com/c099024/zf/index.php/storia-comune |website= Comune di Pennabilli |title= Storia del Comune }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Piacenza]]''' || [[Provincia di Piacenza|Piacenza]] || 1938 || DCG 27. septembra 1938&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |title= location di Piacenza |access-date= 7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220154737/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=20 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Predappio]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 2006 || DPR 18. julij 2006
|-
|| '''[[Ravena]]''' || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| ||''ab antiquo'' (già capitale dell'[[Impero Romano d'Occidente]]) {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Reggio Emilia|Reggio nell'Emilia]]''' || [[Provincia di Reggio Emilia|Reggio Emilia]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Riccione]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Rimini]]''' || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1930 || DCG 31. marca 1930&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |title= Gonfalone e Stemma del Comune di Rimini - Regolamento d'uso |access-date= 7. december 2016 |archive-date= 20. december 2016 |archive-url= https://web.archive.org/web/20161220084132/http://www.comune.rimini.it/trasparenza-e-servizi/trasparenza/amministrazione-trasparente/disposizioni-generali/atti-generali/regolamenti/affari-4 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |title= location di Rimini|access-date=7. december 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220153218/http://www.araldicacivica.it/comuni/comune/?id=3611 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riolo Terme]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[Russi, Italija|Russi]] || [[Pokrajina Ravena|Ravena]]|| 1878 || RDL. junija 1878&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Salsomaggiore Terme]] || [[Provincia di Parma|Parma]] || 1929 || RDL 19. julija 1929&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giovanni in Persiceto]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 1928 || RDL 23. oktobra 1928
|-
|| [[San Lazzaro di Savena]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001&lt;ref&gt;[[:File:title di location a San Lazzaro di Savena.JPG]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Santarcangelo di Romagna]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1828 || concesso da papa Leone XII 8. avgust 1828&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/santarcangelo-di-romagna/|title=location di Santarcangelo di Romagna}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sasso Marconi]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2003 || DPR 2. decembra 2003
|-
|| [[Sassuolo]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1995 || DPR 16. januarja 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2773 |title= Sassuolo, decreto 1995-01-16 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Savignano sul Rubicone]] || [[Pokrajina Forlì - Cesena|Forlì - Cesena]]|| 1971 || DPR 2. marca 1971&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Soliera]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Verucchio]] || [[Pokrajina Rimini|Rimini]]|| 1518 || Koncesija papeža [[Papež Leon X.|Leona X.]] 21. marca 1518&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/verucchio/|title=location di Verucchio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vignola]] || [[Provincia di Modena|Modena]] || 1993 || DPR 29. julija 1993&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6488|title= Vignola, decreto 1993-07-29 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Zola Predosa]] || [[location metropolitana di Bologna|Bologna]] || 2002 ||DPR 2. aprila 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.zolapredosa.bo.it/vivere-zola-predosa/a-propowebsite-di-zola/presentazione-di-zola-predosa#:~:text=oltre%20850%20dipendenti.-,title%20di%20citt%C3%A0,il%20title%20di%20%E2%80%9CCitt%C3%A0%E2%80%9D.|title=Zola Predosa, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Furlanija - Julijska krajina ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Azzano Decimo]]
|[[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]
|2009
|Decreto del Presidente della Regione 13. november 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://bur.regione.fvg.it/arpebur/visionaBUR?bnum=2009/11/25/47 |title= Bollettino Ufficiale della Regione, numero 47, 25. november 2009 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casarsa della Delizia]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2000 || DPR 25. oktobra 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13918 |title= Casarsa della Delizia, decreto 2000-10-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Červinjan]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1999 || DPR 19. julija 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Čedad]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1937 ||DCG 9. septembra 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Codroipo]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5576 |title= Codroipo, decreto 1992-09-22 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cordenons]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2004 || DPGR 22. decembra 2004, št. 423
|-
|| [[Krmin]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1910||&lt;ref name=citta-taa/&gt; Vedi&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=9049 |title= Comune di Cormons }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Humin]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 5. aprila 2004, št. 108
|-
|| '''[[Gorizia]]''' || [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Gradišče ob Soči]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1936 || DCG 14. julija 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gradež, Gorica|Gradež]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1983 || DPR 16. decembra 1983&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Grado, decreto 1983-12-16 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1723 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Latisana]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2004|| DPGR 11. maja 2004, št. 39
|-
|| [[Lignano Sabbiadoro]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||2003|| DPGR 18. marca 2003, št. 73
|-
|| [[Maniago]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 72
|-
|| [[Tržič, Gorica|Tržič]]|| [[Pokrajina Gorica|Gorica]]|| 1937 || DCG 1. aprila 1937, št. 11022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?387 |title= Monfalcone, decreto 1937-04-01 DCG, riconoscimento di stemma e title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Palmanova]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1970|| DPR 9. julija 1970&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Porcia]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 2003 || DPGR 18. marca 2003, št. 71
|-
|| '''[[Pordenone]]''' || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1401 e 1840
| Koncesija 16. februarja 1401; 7. januarja 1840 (uradno priznanje)&lt;ref name=citta-ven/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma|title=Vedi website del comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090504235931/http://www.comune.pordenone.it/citta/stemma}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ronke]]
|[[Pokrajina Gorica|Gorica]]
|2022
|Dekret predsednika dežele&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.friulioggi.it/primo-piano-5-goriziaoggi/ronchi-legionari-citta-riconoscimento-regione-12-. marec -2022/|title=Ronchi dei Legionari diventa location, ottenuto il title dalla Regione}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sacile]] || [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[San Daniele del Friuli]] || [[Pokrajina Videm|Videm]]||1999|| DPR 9. septembra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Spilimbergo]]|| [[Pokrajina Pordenone|Pordenone]]|| 1968 || DPR 9. oktobra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Čenta, Videm|Čenta]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]||2008|| DPGR 6. junija 2008, št. 138
|-
|| [[Trbiž]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Araldica Civica del Friuli |author=Enrico del Torso |curatore=Giovanni Maria Del Basso |editor=Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone |location= Fagagna |date=1978 |p=327 |quote=Il decreto di riconoscimento del gonfalone, RD 10. december 1942, riporta esplicitamente ‹il drappo caricato dello stemma della location, con l'iscrizione centrata in oro « location di Tarvisio »› }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tolmeč]]|| [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1998 || DPR 3. marca 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tolmezzo.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale di Tolmezzo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Trst]]''' || [[Pokrajina Trst|Trst]]|| ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| '''[[Videm, Italija|Videm]]''' || [[Pokrajina Videm|Videm]]|| 1815 || Pat. I.R. 24. aprila 1815&lt;ref name=&quot;regia-ven&quot;&gt;Le 9 location Regie della Venezia, costituite con Patente I.R. nel 1815 nel [[Regno Lombardo-Veneto]], sono Bassano (Bassano del Grappa), Belluno, Padova, Rovigo, Treviso, Udine, Venezia, Vicenza e Verona. Vedi Gaetano Moroni ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni'' Tip. Emiliana, 1846, p. 130 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=f2cAAAAAMAAJ|title=Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri... - Gaetano Moroni - Google Libri}}; Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18-21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Lacij ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Acquapendente]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1649 || Priznanje [[Papež Inocenc X.|papeža Inocenca X.]]&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | title= Statuto di Acquapendente | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-02-12 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250212105233/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-acquapendente | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Albano Laziale]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || DPR 15. novembra 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.osservatoreitalia.eu/tag/marco-mattei/?print=print-search|title=Albano Laziale, Marco Mattei: intervista a tutto campo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Alvito, Italija|Alvito]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1739 || Regio Dispaccio dell'imperatore [[Carlo VI d'Asburgo|Carlo VI]] {{navedi vir}}
|-
|| [[Amatrice]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1485 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| title=Zona Amatrice, Accumuli| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140343/http://alteterre.it/index.php/it/zona-amatrice-accumoli-bis| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Anguillara Sabazia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001
|-
|| [[Antrodoco]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Aprilia, Italija|Aprilia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] ||2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|title=Aprilia è location &lt;!-- |website= Il Pontino.it --&gt;|website=web.archive.org|date=1º. februar 2014|access-date=2. september 2020|archive-date=1. februar 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140201161528/http://www.ilpontino.it/aprilia/articoli/cronaca/aprilia__citt_00037713.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ardea]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2024 || DPR 22. februarja 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://comune.ardea.rm.it/informacomune/il-presidente-della-repubblica-ha-conferito-al-comune-di-ardea-il-title-di-citta/ |title=Il Presidente della Repubblica ha conferito al Comune di Ardea il title di location |website=Comune di Ardea |date=21. marec 2024 |access-date=13. april 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ariccia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2009 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://castelli.romatoday.it/ariccia/conferimento-gonfalone-citta-ariccia.html |title=Ariccia diventa location. Conferito dal Prefetto Gabrielli stemma e gonfalone |author=Francesca Ragno |website=romatoday.it |editor=RomaToday |date=27. januar 2016 |access-date=27. januar 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arpino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1989 || DPR 13. junija 1989&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Arpino, decreto 1989-06-13 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5553 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/stemma/?id=4183|website=Araldica Civica|title=location di Arpino|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bolsena]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1828 ||concesso da papa Leone XII&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | title= Inventario dell'Archivio storico del Comune di Bolsena | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140603/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/viterbo/Bolsena.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelforte]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel Gandolfo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1994 || DPR 19. septembra 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Castel Gandolfo, decreto 1994-09-19 DPR, concessione di title di location |url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14850}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cave, Italija|Cave]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ceccano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1844 || Breve di [[papa Gregorio XVI]] del 17. maj 1844&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceccano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceccano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceprano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1863 || Breve di [[papa Pio IX]] del 4. avgust 1863&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.araldicacivica.it/comune/ceprano/|website=Araldica Civica|title=location di Ceprano}}
&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cervaro (comune)|Cervaro]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-cervaro| title=Statuto di Cervaro}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ciampino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 8. septembra 2004
|-
|| [[Civitavecchia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Cori]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2004 || DPR 9. januarja 2004
|-
|| [[Ferentino]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || || Citato negli &quot;Statuta Civitatis Ferentini&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |title= Comune di Ferentino |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-12-01 |archive-url= https://web.archive.org/web/20231201154702/https://comune.ferentino.fr.it/pagina21638_il-comune.html |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fondi, Italija|Fondi]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4993 |title=
Fondi, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Formia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1866 || RDL 6. januarja 1866&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?14230 |title= Formia, decreto 1866-01-06 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Frascati]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1538 || Concessione di [[papa Paolo III]] {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Frosinone]]''' || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || ||&lt;ref&gt;Art. 2 dello Statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gaeta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || ab antiquo, DPR 3. oktobra 2024 {{navedi vir}}
|-
|| [[Genzano di Roma]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1828 || ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 23. september 1828 {{navedi vir}}
|-
|| [[Grottaferrata]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2019 ||DPR 3. septembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| title=CONCESSIONE title DI CITTA’ – APPROVAZIONE NUOVO STEMMA E GONFALONE.| accessdate=2025-07-03| archive-date=2023-06-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20230624074838/https://www.comune.grottaferrata.rm.it/index.php/ente/albo/4107| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Guidonia Montecelio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 4. aprila 2011
|-
|| [[Ladispoli]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2011 || DPR 12. aprila 2011
|-
|| [[Lanuvio]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.comune.lanuvio.rm.it/home/entrare/la-citta/lo-stemma/ | website=Comune di Lanuvio | title=Lo stemma }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Latina]]''' || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1934 || RDL 3. decembra 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Magliano Sabina]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 1495 || concesso da papa Alessandro VI&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.provincia.rieti.it/jsps/292/Menu_Colonna_Sinistra/326/Comuni/505/Magliano_Sabina.jsp | title= Magliano Sabina | url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marino, Italija|Marino]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2006 || Ratifica ''[[Motu proprio]]'' di [[papa Gregorio XVI]] del 3. julij 1835 {{navedi vir}}
|-
|| [[Mentana]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 16. junija 2021
|-
|| [[Minturno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || Glej fotografijo praporja&lt;ref&gt;[[:Slika:Minturno-Gonfalone.png|Minturno-Gonfalone]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monte Porzio Catone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2001 || DPR 28. decembra 2001
|-
|| [[Monterotondo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1845 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. oktobra 1845&lt;ref&gt;Adone Palmieri, ''Topografia statistica dello Stato Pontificio - parte seconda: Comarca di Roma'', Roma, Tipografia Forense, 1857; p. 140.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monte San Giovanni Campano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1842 || Koncesija papeža [[Papež Gregor XVI.|Gregorja XVI.]] 6. januarja 1842&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | title= Inventario dei fondi dell'Archivio Storico del Comune di Monte San Giovanni Campano | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-04-11 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250411140352/http://archivicomunali.lazio.beniculturali.it/progettorinasco/inventarionline/html/frosinone/MonteSanGiovanni.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nettuno, Italija|Nettuno]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2003 || DPR 24. februarja 2003 {{navedi vir}}
|-
|| [[Piedimonte San Germano]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 2008 || DPR 26. junija 2008
|-
|| [[Poggio Mirteto]] || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || 2018 || DPR 28. februarja 2018 (precedente breve di papa Gregorio XVI del 23. maj 1837)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |title=Decreto location di Poggio Mirteto |website=Prefettura - Ufficio Territoriale del Governo di Rieti |date=29. marec 2018 |access-date=29. marec 2018 |archive-date=30. marec 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180330080150/http://www.prefettura.it/FILES/allegatinews/1143/Decreto_Citt__di_Poggio_Mirteto.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pomezia]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2005 || DPR 31. januarja 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-rm-pomezia.pdf |title=Statuto location Pomezia - art. 3 |website=Dipartimento per gli affari interni e territoriali - Ministero dell'Interno |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pontecorvo]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1496 || Concesso da papa Alessandro VI&lt;ref&gt;{{citat| url= https://dait.interno.gov.it/documenti/statuti/statuto-comune-fr-pontecorvo.pdf |title= Statuto |author= Comune di Pontecorvo }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Priverno]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1952 || (vedi stemma riconosciuto con DPCM 11. november 1952)&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Rieti]]''' || [[Provincia di Rieti|Rieti]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rocca di Papa]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rocca-di-papa/|title=location di Rocca di Papa}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Roccasecca]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 1997 || DPR 11. decembra 1997
|-
|| '''[[Rim]]''' || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| ||''ab antiquo'' (&quot;Urbe&quot; per antonomasia sin dall'antichità)&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Marco Tullio Cicerone|title=De Oratore}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ronciglione]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1728 || Concesso da papa Benedetto XIII&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.ronciglione.info/index.php/info/la-nostra-mission/84-info/78-la-storia-di-ronciglione|title=La Storia di Ronciglione}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sabaudia]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2020 ||
|-
|| [[Santa Marinella]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990, št. 4743&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6429|title=Santa Marinella, decreto 1990-08-07 DPR, concessione di title di location |website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sermoneta]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 2021 || DPR 11. februarja 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://latinatu.it/sermoneta-e-citta-mattarella-firma-il-decreto/|website=SERMONETA È location: MATTARELLA FIRMA IL DECRETO}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sezze]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || 1937 || DCG 2. februarja 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Subiaco]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 2021 || DPR 27. julij 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| title=Subiaco elevata a rango di location dal Presidente della Repubblica. Il Sindaco Pelliccia “È il coronamento di un ritrovato orgoglio identitario”| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20250124101803/http://www.comune.subiaco.rm.it/notizia/subiaco-elevata-a-rango-di-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-sindaco-pelliccia-e-il-coronamento-di-un-ritrovato-orgoglio-identitario/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tarkvinija]]|| [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1995 || DPR 29. julija 1995
|-
|| [[Terracina]] || [[Provincia di Latina|Latina]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Tuscania]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1929 || DPCM 25. maja 1929
|-
|| [[Valmontone]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1843 || title concesso da Papa Gregorio XVI il 26. september 1843
|-
|| [[Velletri]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1968 || DPR 31. oktobra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Veroli]] || [[Provincia di Frosinone|Frosinone]] || 743 || Priznanje [[Papež Zaharija|papeža Zaharija]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.treccani.it/enciclopedia/veroli/ |title= Veroli in Enciclopedia Treccani}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vetralla]] || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1941 || DCG 28. novembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Viterbo]]''' || [[Provincia di Viterbo|Viterbo]] || 1160||Concessione dell'imperatore [[Federico Barbarossa]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://siusa.archivi.beniculturali.it/cgi-bin/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=11617|title=SIUSA - Comune di Viterbo|website=siusa.archivi.beniculturali.it|access-date=17. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Zagarolo]] || [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]]|| 1859 || Concesso da papa Pio X&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.cittadelvino.it/scheda_website.php?comune-di-zagarolo&amp;id=644 |title= Comune di Zagarolo }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Ligurija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Alassio]]
|[[Provincia di Savona|Savona]]
|1540
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/alassio/ |title= location di Alassio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albenga]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1958 || DPCM 22. decembra 1958&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Albisola Superiore]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1989 || DPR 23. junija 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Bordighera]]
|[[Provincia di Imperia|Imperia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bordighera/ |title= location di Bordighera }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cairo Montenotte]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1956 || DPR 7. januarja 1956&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1165 |title= Cairo Montenotte, decreto 1956-01-07 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camogli]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1877 || RDL 3. maja 1877&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Camogli/ |title= location di Camogli }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camporosso]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || 2006 || DPR 4. maja 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.riviera24.it/2006/05/a-camporosso-il-title-onorifico-di-citta-12140/|title= A Camporosso il title onorifico di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiavari]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] ||1648
| Priznanje [[Republika Genova|Republike Genova]]&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30|title=Statuto del Comune di Chiavari (consultato il 06-12-2012)|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207185525/http://www.comune.chiavari.ge.it/documenti/showdoc.aspx?IdDoc=30 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;Creata &quot;location di seconda classe&quot; (rango di conte) durante il primo Impero francese.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Diano Marina]]
|[[Provincia di Imperia|Imperia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/diano-marina/ |title= location di Diano Marina}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Finale Ligure]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2006 || DPR 6. novembra 2006
|-
|| '''[[Genova]]''' || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;Creata &quot;Bonne Ville&quot; (buona location) con rango ducale durante il primo Impero francese a seguito del decreto 22. junij 1804 Cfr. [https://www.heraldica.org/topics/france/napolher.htm Napoleonic Heraldry]&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Imperia]]''' || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Lavagna, Italija|Lavagna]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1889 || RDL 12. maja 1889&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1792 |title= Lavagna, decreto 1889-05-12 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Fonte dallo {{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/lavagna.pdf|title=Statuto Comunale di Lavagna}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[La Spezia]]''' || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Lerici]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1986 || DPR 23. januarja 1986&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5586 |title= Lerici, decreto 1986-01-23 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/lerici/ |website= Araldica Civica |title= location di Lerici }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Luni]]
|[[Provincia della Spezia|La Spezia]]
|2021
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.luni.sp.it/it-it/avvisi/2021/comunicati-del-sindaco/luni-e-citta-siamo-citta-192873-1-989496649e29eec89f397fb704aa0f05|title= Luni è location! Siamo location!}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Quiliano]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 2021 || DPR. marca 2021
|-
|| [[Rapallo]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 1956 || DPR 14. junija 1956&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Recco]] || [[location metropolitana di Genova|Genova]] || 2000 || DPR 8. septembra 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sanremo]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Sarzana]] || [[Provincia della Spezia|La Spezia]] || 1465 || Concessione di [[papa Paolo II]]&lt;ref&gt;{{citat|URL= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/sarzana.pdf |title= Statuto Comunale di Sarzana}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Savona]]''' || [[Provincia di Savona|Savona]] || ||{{navedi vir|}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
|-
|[[Sestri Levante]]
|[[location metropolitana di Genova|Genova]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sestri-levante/|title= Sestri Levante}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Varazze]] || [[Provincia di Savona|Savona]] || 1864 || RDL 22. maja 1864&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ventimiglia]] || [[Provincia di Imperia|Imperia]] || || {{navedi vir}}
|}

=== Lombardija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Abbiategrasso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RD 31. marca 1932&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5534 |title= Abbiategrasso, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/Abbiategrasso/ |title= location di Abbiategrasso}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albino, Italija|Albino]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Albino, decreto 1991-12-27 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5823 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Almenno San Salvatore]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2023 || DPR 17. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.lavocedellevalli.it/almenno-san-salvatore-diventa-una-citta-il-sindaco-rende-onore-al-nostro-patrimonio-culturale/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Alzano Lombardo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1991 || DPR 11. marca 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6456 |title= Alzano Lombardo, decreto 1991-03-11 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Angera]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1497;1954|| Concessione del 7. oktober 1497 di [[Ludovico il Moro|Ludovico Maria Sforza]], duca di Milano; 
DPR 20. aprila 1954&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Appiano Gentile]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009
|-
|| [[Arese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. oktobra 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asola, Italija|Asola]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1951 || DPR 31. avgusta 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Belgioioso]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2010 || DPR 30. marca 2010&lt;ref&gt;&quot;Carletto Genovese, La Provincia di Pavia. Gli stemmi del Pavese, della Lomellina e dell’Oltrepò, pag. 67&quot;&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Bergamo]]''' || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot;&gt;Le 10 location Regie della Lombardia nel [[Regno Lombardo-Veneto]] erano originariamente Bergamo, Brescia, Como, Cremona, Lodi, Mantova, Milano, Pavia, Crema e Casalmaggiore. Nel 1839 si aggiunse Sondrio e nel 1857 Monza. Vedi Marco Meriggi, ''Il Regno Lombardo-Veneto'', in ''Storia d'Italia'', vol. 18, tomo II, UTET, 1987, ISBN 88-02-04043-5.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo, parte prima dal 1° gennajo al 30. september 1815, n.º 1 al n.º 7|date=1815|editor=dalla I. R. Stamperia di Governo|location=Milano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Besana in Brianza]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1971 || DPR 11. februarja 1971&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5736 |title= Besana in Brianza, decreto 1971-02-11 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url= http://incomune.interno.it/statuti/statuti/besana_in_brianza.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale |postscript= nessuno}} e {{citat|url=http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19|title=altra fonte|archive-url=https://web.archive.org/web/20090302085008/http://www.provincia.milano.it/area_metropolitana/comuni_rete/comuni.html?id=19 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bollate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5784 |title= Bollate, decreto 1984-10-11 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bozzolo, Italija|Bozzolo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||1594|| Diploma imperiale di [[Rodolfo II d'Asburgo|Rodolfo II]], 10. februarja 1594&lt;ref&gt;{{DBI|first=Giulio Cesare Gonzaga |firsturl=giulio-cesare-gonzaga |author=Raffaele Tamalio |date=2001 ||volume= 57 |access-date=28. julij 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Brescia]]''' || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;Creata &quot;Buona location&quot; durante il Regno d'Italia napoleonico.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bresso]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2022 || DPR 25. julij 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.ilgiorno.it/milano/cronaca/non-chiamatelo-comune-bresso-e-citta-1.7967264|title=&quot;Non chiamatelo Comune: Bresso è location&quot;}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|title=Bresso è location|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621092455/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5157|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|title=Annullo filatelico|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20230127215523/https://www.bresso.net/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/5289|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Broni]] ||[[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1992 || DPR 8. junija 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/broni/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Brugherio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1967 || DPR 27. januarja 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Busto Arsizio]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1864 || RDL 30. oktobra 1864&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?15180 |title= Busto Arsizio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calolziocorte]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2002 || DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|title=Tavola cronologica degli eventi|access-date=19. november 2019|archive-date=30. julij 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180730170843/http://www.comune.calolziocorte.lc.it/index.php/vivere-calolziocorte/tavola-cronologica-degli-eventi|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Canneto sull'Oglio]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2009 || DPR 28. maja 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/canneto-sulloglio/ |title= Canneto sull'Oglio }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cantù]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1972 || DPR 24. januarja 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Capriate San Gervasio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Caravaggio, Italija|Caravaggio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1954 || DPR 22. decembra 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cardano al Campo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2012 || DPR 18. julij 2012&lt;ref&gt;{{citat|title=location di Cardano al Campo|url=http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf|url-status=dead|access-date=14. december 2015|archive-date=22. december 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222120020/http://www.comune.cardanoalcampo.va.it/comune/documenti/decreto%20concessione%20title.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Carugate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || || &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carugate/ |title= Carugate }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casalmaggiore]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1754|1816 || Kraljevo mesto, cesarski patent 8. marca 1816, št. 32, [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II.]], avstrijskega cesarja;&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=216}}&lt;/ref&gt; priznanje DCPM 6. oktobra 1959; riconoscimento DCPM 6. oktober 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casalpusterlengo]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1975 || DPR 30. oktobra 1975&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comuniecitta.it/risorse/statuti/casalpusterlengo.pdf|title= Comune di Casalpusterlengo - Statuto}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casorate Primo]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2008 || DPR 26. junija 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |title=Casorate Primo location |access-date=17. maj 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150418061751/http://www.comune.casorateprimo.pv.it/files/File/Manifesto_Casorate_Citt.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cassano d'Adda]]
|[[location metropolitana di Milano|Milano]]
|2009
|DPR 8. aprila 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/cassano-dadda/ |title= Cassano d’Adda }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cassano Magnago]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1997 || DPR 10. novembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Cassano Magnago, decreto 1997-11-10 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6060 |website= Archivo Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castano Primo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1984 || DPR 11. oktobra 1984&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casteggio]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2002 || DPR 22. maja 2002&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=La Provincia di Pavia |author= Carletto Genovese |p= 336}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castel Goffredo]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 27. septembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|title= location di Castel Goffredo|access-date=19. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20150610001104/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=2377|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellanza]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1974 || DPR 4. januarja 1974&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Castellanza, decreto 1974-01-04 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6071 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelleone]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011
|-
|| [[Castiglione delle Stiviere]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2001 || DPR 18. oktobra 2001
|-
|[[Castiglione Olona]]
|[[Provincia di Varese|Varese]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castiglione-olona/ |title= Castiglione Olona }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cernobbio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2005 || DPR 24. maja 2005
|-
|| [[Cernusco sul Naviglio]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 18. marca 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cesano Maderno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 11. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Chiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1862 || RD 5. oktobra 1862&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 5. oktober 1862, n. 882|R|1862-10-28|eli/id/1862/10/28/062U0882/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiavenna]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1941 || RD 20. novembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cinisello Balsamo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1972 || DPR 17. oktobra 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Clusone]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1957 || DPCM 15. marca 1957&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/|title=Comune di Clusone - Storia|archive-url=https://web.archive.org/web/20140223022441/http://www.comune.clusone.bg.it/la-citta/storia/ }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{citat|title=Decreto del Presidente del Consiglio dei Ministri del 15. marca 1957|url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/bg/clusone.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Codogno]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1955 || DPR 26. junija 1955&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cologno Monzese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1996 || DPR 19. septembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Como]]''' || [[Provincia di Como|Como]] || 1816|| location Regia, Patente imperiale 15. april 1816, n. 46, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=304}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|| [[Concorezzo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1989 || DPR 25. septembra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Corbetta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 5. februarja 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cornate d'Adda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 21. maja 2018
|-
|| [[Corsico]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1987 || DPR 22. julija 1987&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Crema, Italija|Crema]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1816 || location Regia, Patente imperiale 23. januarja 1816, št. 87, di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|pp=31-32}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Cremona]]''' || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Curtatone]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2002 || DPR 2. julija 2002
|-
|| [[Dalmine]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1994 || DPR 24. marca 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Darfo Boario Terme]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1968 || DPR 28. novembra 1968&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Desenzano del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1959 || DPR 19. marca 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?432|title=Desenzano del Garda|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Desio]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1924 || RD 24. februarja 1924&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1554|title=Desio|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Erba, Italija|Erba]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1970 || DPR 12. maja 1970&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1576|title=Erba|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Erbusco]]
|[[Provincia di Brescia|Brescia]]
|2022
|[https://www.facebook.com/photo.php?fbid=461885556131376&amp;set=p.461885556131376&amp;type=3 DPR 25. november 2022]
|-
|| [[Gallarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1860 || D. Luogotenenziale 19. december 1860&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf |title=Copia archiviata |access-date=14. december 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102020139/http://www.comune.gallarate.va.it/sites/default/files/statuto_aggiornato_al_18.6.2013.pdf }}&lt;/ref&gt;; riconoscimento DPCM 30. avgust 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Gambolò]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2004
|DPR 23. aprila 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gambolo/ |title= location di Gambolò }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Garbagnate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 25. februarja 1985&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gardone Riviera]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2016 || DPR 23. novembra 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |title=Decreto di concessione title di location di Gardone Riviera |access-date=27. december 2021 |archive-date=27. december 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211227100510/http://www.comune.gardoneriviera.bs.it/wp-content/uploads/2017/03/Decreto-title-Citt%C3%A0-di-Gardone-Riviera-1.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gardone Val Trompia]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Gavardo]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2024 || DPR 27. junija 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.facebook.com/davidecomagliosindacogavardo/videos/citt%C3%A0-di-gavardo-%EF%B8%8Fil-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-ha-firmato-il/461855073365197/ |title=Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha firmato il 27. junij 2024 il decreto che riconosce la storia millenaria e… |access-date= 21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gavirate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2024 || DPR 15. marca 2024
|-
|| [[Gazoldo degli Ippoliti]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/gazoldo-degli-ippoliti/ |title= location di Gazoldo degli Ippoliti }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ghedi]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[Giussano]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1987 || DPR 22. oktobra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5583|title=Giussano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Goito]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Gonzaga, Italija|Gonzaga]]
|[[Provincia di Mantova|Mantova]]
|2016
|DPR 6. oktobra 2016&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.gonzaga.mn.it/servizi/notizie/notizie_fase02.aspx?ID=61634 |title= Gonzaga diventa location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gorgonzola, Italija|Gorgonzola]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 24. junija 2003
|-
|[[Gropello Cairoli]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2011
|DPR 3. maja 2011
|-
|-
|| [[Lainate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 13. julij 2004
|-
|| '''[[Lecco]]''' || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1848 || Decreto del Governo Provvisorio della Lombardia, 22. junij 1848&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.lecco.it/index.php/area-documentale/atti-amministrativi/statuto-1/11220-statuto-del-comune-di-lecco-modif-30-ottobre-2017/file |title= Statuto del Comune di Lecco }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; riconfermato nel 1859&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|capitolo=Decreto 9. julij 1859|title=Fasti legislativi e parlamentari delle rivoluzioni italiane nel XIX secolo|volume=2|location=Milano|date=1865|p=69|url=https://books.google.it/books?id=Ud9fPNHUdLAC&amp;pg=PA69}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Legnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1924 || RDL 15. avgusta 1924&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Limbiate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2018 || DPR 26. marca 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|title=Limbiate è location|website=comune.limbiate.mb.it|date=26. april 2018|access-date=2. oktober 2020|archive-date=2024-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20240223001113/https://comune.limbiate.mb.it/limbiate-e-citta/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lissone]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1982 || DPR 27. novembra 1982&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Lodi]]''' || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Lodi Vecchio]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2006 || DPR 22. januarja 2006
|-
|| [[Lomazzo]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2006 || DPR 11. julija 2006
|-
|| [[Lonato del Garda]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Luino]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1969 || DPR 10. marca 1969&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Lumezzane]]
|[[Provincia di Brescia|Brescia]]
|2012
|DPR 3. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://www.valtrompianews.it/notizie-it/Da-domani-chiamatela-%C2%ABCitt%C3%A0-di-Lumezzane%C2%BB-19345.html |title= Da domani chiamatela «location di Lumezzane» }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lurate Caccivio]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010
|-
|| [[Magenta, Italija|Magenta]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1947 || DPR 25. maja 1947&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5548|title=Magenta|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Malnate]] || |[[Provincia di Varese|Varese]]|| 2016 ||DPR 22. januarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.malnate.va.it/cache/3/13483b9b8e2e1eeaac64c991e6342855.jpg |title= Comune di Malnate }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Mantova]]''' || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Manerbio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1997 || DPR 1. junija 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6960|title=Manerbio|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mariano Comense]] || [[Provincia di Como|Como]] || 1996 || DPR 29. februarja 1996&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://mariano-comense-api.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/8/3/4/3/8/Cronistoria_di_Mariano_dal_1976_al_2000.pdf |title= Cronistoria di Mariano dal 1976 al 2000 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Martinengo]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2011 || DPR 13. decembra 2011
|-
|| [[Meda, Italija|Meda]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1998 || DPR 4. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Mede]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|1985
|DPR 6. avgusta 1985&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/mede/ |title= location di Mede }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melegnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?5545|title=Melegnano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melzo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1952 || DPR 14. marca 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Merate]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mesero]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]]|| 2016 || DPR 10. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.mesero.mi.it/ComAvvisiDettaglio.asp?Id=55637&amp;A=2016&amp;Cat=|title= Mesero diventa location|access-date= 12. maj 2016}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Milano]]''' || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Montichiari]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1991 || DPR 27. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Monza]]''' || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1816 || Sovrana risoluzione 2. april 1816, Notificazione dell'I. R. Governo di Milano del 11. april 1816&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Atti del Governo di Lombardia. Parte Prima dal 1° gennajo al 30. junij 1816, N.° 1 al N.° 8|date=1816|editor=dall'Imp. Regia Stamperia|location=Milano|p=234}}&lt;/ref&gt;; location Regia dal 1857&lt;ref name=regia-lom/&gt;
|-
|| [[Morbegno]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1966 || DPR 21. novembra 1966&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Mortara]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1707 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Mozzate]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 ||DPR 17. januarja 2000&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/mozzate/ |title= Aralocation di Mozzate}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Muggiò]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1992 || DPR 22. septembra 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{navedi splet|url= https://www.araldicacivica.it/comune/muggio/ |title= location di Muggiò }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Nova Milanese]]
|[[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]
|2008
|DPR 9. januarja 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.comune.novamilanese.mb.it/po/search.php?q=gonfalone | title= location di Nova Milanese }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Novate Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|| [[Oggiono]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 2017 || DPR 12. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ilgiorno.it/lecco/cronaca/oggiono-%C3%A8-diventata-citt%C3%A0-c-%C3%A8-la-firma-di-mattarella-1.3570338 |title=Oggiono è diventata location, c'è la firma di Mattarella |website=Il Giorno |date=30. november 2017 |access-date=31. marec 2018 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;,
|-
|| [[Olgiate Comasco]] || [[Provincia di Como|Como]] || 2000 || DPR 17. januarja 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orio al Serio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2013 || DPR 7. marca 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf|title= L'Italia è unita da 150 anni, ma i comuni esistono da mille. Orio, che oggi ha assunto il title di location, è fra questi fin dall'829! |archive-url= https://web.archive.org/web/20131014172942/http://www.comune.orioalserio.bg.it/upload/orioalserio_ecm8/gestionedocumentale/orizzonte%20giugno%202013%20100dpi_784_3402.pdf |website=L'Orizzonte |date=. junij 2013 |pp= 15-16 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paderno Dugnano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 25. septembra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Palazzolo sull'Oglio]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1954 || DPR 24. avgusta 1954&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Palazzolo sull'Oglio, decreto 1954-08-24 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5643 }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Palestro]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2006
|DPR 25. julij 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= http://palestro150.retor.it/citta.html | title= 150º anniversario battaglia di Palestro | accessdate= 2025-07-03 | archive-date= 2025-08-09 | archive-url= https://web.archive.org/web/20250809121412/http://palestro150.retor.it/citta.html | url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Parabiago]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1985 || DPR 27. novembra 1985&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2392 |title= Parabiago, decreto 1985-11-27 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paullo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2009 || DPR 2. aprila 2009
|-
|| '''[[Pavia]]''' || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1815 || location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;regia-lom&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Peschiera Borromeo]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1988 || DPR 6. avgusta 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pioltello]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1999 || DPR 19. novembra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pioltello.mi.it/PortaleNet/portale/streaming/statuto_comune_pioltello.pdf?nonce=4DXFSHE9EBTQJKXZ|title=Vedere l'art. 1, comma 6 dello Statuto Comunale|url-status=dead}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Ponte San Pietro]]
|[[Provincia di Bergamo|Bergamo]]
|2021
|DPR 8. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.pontesanpietro.bg.it/news-e-iniziative/dettaglio/CITTA-DI-PONTE-SAN-PIETRO/| title=location DI PONTE SAN PIETRO}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pontida]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2006 || DPR 11. julij 2006
|-
|| [[Rezzato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2022 || DPR 3. avgusta 2022&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.giornaledibrescia.it/brescia-e-hinterland/rezzato-diventa-citt%C3%A0-nel-bresciano-sono-15-i-comuni-insigniti-del-title-1.3760358|title=Rezzato diventa «location»: nel Bresciano sono 15 i Comuni insigniti del title|work=[[Giornale di Brescia]]|date=16. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|title=Rezzato è diventata una location|work=[[Bresciaoggi]]|date=14. avgust 2022|access-date=17. avgust 2022|archive-date=2022-10-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20221001181501/https://www.bresciaoggi.it/territori/hinterland/rezzato-e-diventata-una-citta-1.9571892|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rho]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1932 || RDL 31. marca 1932&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Rho, decreto 1932-03-31 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2084 }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Robbio]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|1998
|DPR 22. aprila 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/robbio/ |title= location di Robbio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rozzano]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2003 || DPR 21. julija 2003
|-
|| [[Romano di Lombardia]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1962 || DPR 17. septembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Rovato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2014 || DPR 11. aprila 2014
|-
|| [[Sabbioneta]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2019 || DPR 28. januarja 2019
|-
|| [[Salò]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 1860 || RDL 15. decembra 1860
|-
|| [[Samarate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2009 || DPR 2. februarja 2009
|-
|| [[San Benedetto Po]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 2021 || DPR 3. marca 2021
|-
|| [[San Donato Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1976 || DPR 30. decembra 1976&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giuliano Milanese]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Martino Siccomario]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2012 || DPR 19. septembra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://213.203.143.153/c018137/de/at_p_delib_dettag.php?x=a653326c34ad170d19a004d865ff800a&amp;ATPRSER=10112&amp;pag=&amp;ATPRTIP=&amp;ATPRNUD=&amp;date_delibere=&amp;delibera_dal=&amp;delibera_al=&amp;ATPRGDE=&amp;ATPRCAS=&amp;ATPRCUF= |title= Delibera di giunta per nuova toponomastica stradale |url-status= dead |website= Comune di San Martino Siccomario }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sannazzaro de' Burgondi]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 2011 || DPR 18. decembra 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.sannazzarodeburgondi.pv.it/territorio/cenni-storici |title= Cenni storici |author= Comune di Sannazzaro de' Burgondi |website= comune.sannazzarodeburgondi.pv.it|access-date= 31. januar 2014}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Angelo Lodigiano]] || [[Provincia di Lodi|Lodi]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|| [[Saronno]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1960 || DPR 15. oktobra 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Segrate]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1989 || DPR 23. junija 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seregno]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1979 || DPR 26. januarja 1979&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seriate]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sesto Calende]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |title= Sesto Calende Informazioni |access-date= 19. november 2019 |archive-date= 20. september 2020 |archive-url= https://web.archive.org/web/20200920095500/http://www.comune.sesto-calende.va.it/wp-content/uploads/PDF/Periodico%20comunale/2011/Sesto%20Calende%20Informazioni%20%2002-11.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sesto San Giovanni]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 1954 || DPR 10. aprila 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Seveso]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 2003 || DPR 18. junija 2003
|-
|| [[Solferino]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] ||2007
|DPR 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.solferino.mn.it/attachments/article/305/Studio_fusione_Ca_So_V_1_2.pdf |title= Studio per la fusione dei Comuni di Castiglione delle Stiviere - Solferino |url-status= dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Somma Lombardo]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1959 || DPR 16. junija 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Soncino]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=84&amp;Itemid=61 |title= Soncino Turismo |access-date= 11. marec 2010 |archive-date= 31. oktober 2021 |archive-url= https://web.archive.org/web/20211031024034/http://www.soncino.org/index.php?option=com_content&amp;task=view&amp;id=84&amp;Itemid=61 |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Sondrio]]''' || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1839 || location Regia, Patente imperiale 31. oktober 1839&lt;ref name=regia-lom/&gt;
|-
|| [[Soresina]] || [[Provincia di Cremona|Cremona]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sotto il Monte Giovanni XXIII]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010
|-
|| [[Stradella]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1865 || RD 25. maja 1865&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Suzzara]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1923 || RD 9. novembra 1923&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Suzzara, decreto 1923-11-09 RD, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1923}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tirano]] || [[Provincia di Sondrio|Sondrio]] || 1998 || DPR 3. februarja 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Tradate]] || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1958 || DPR 28. januarja 1958&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Tradate, decreto 1958-01-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2948 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Travagliato]] || [[Provincia di Brescia|Brescia]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-	
|| [[Treviglio]] || [[Provincia di Bergamo|Bergamo]] ||1860|| RD 8. januarja 1860&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |title= Manuale dell'immagine coordinata |website= treviglio.bg.it |access-date= 19. september 2013 |archive-date= 15. april 2015 |archive-url= https://web.archive.org/web/20150415013255/http://www.comune.treviglio.bg.it/sites/default/files/immagine_coordinata.pdf |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Trezzo sull'Adda]] || [[location metropolitana di Milano|Milano]] || 2008 || DPR 8. julij 2008
|-
|| [[Valmadrera]] || [[Provincia di Lecco|Lecco]] || 1999 || DPR 31. maja 1999&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Varedo]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?7017 |title= Varedo, decreto 1999-10-25 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Varese]]''' || [[Provincia di Varese|Varese]] || 1816 || Sklep I.R. 14. junija 1816&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
|-
|[[Varzi]]
|[[Provincia di Pavia|Pavia]]
|2021
|DPR 13. septembra 2021
|-
|| [[Viadana]] || [[Provincia di Mantova|Mantova]] || 1995||DPR 16. januarja 1995&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|title=website istituzionale del comune di Viadana|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140446/https://comune.viadana.mn.it/contenuti/15755/stemma-viadana|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vigevano]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1532 ||Naslov, ki ga je 2. februarja 1532 podelil vojvoda [[Frančišek II. Sforza]]&lt;ref&gt;title concesso dal duca Francesco II Sforza il 2. februar 1532 {{navedi splet|url= http://vigevano150esimo.blogspot.com/2018/08/19800316-vigevano-diocesi-celebra-i.html}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=citta-pie/&gt;&lt;ref&gt;Il title di &quot;location&quot; viene anche riconosciuto nel {{navedi splet |url= https://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |title= Decreto del Presidente della Repubblica - concessione di stemma e gonfalone |website= Comune di Vigevano |access-date= 30. marec 2019 |archive-date= 11. september 2017 |archive-url= https://web.archive.org/web/20170911092851/http://www.comune.vigevano.pv.it/file/stemma-gonfalone/dpr-22-gennaio-2001-stemma-e-gonfalone |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vimercate]] || [[Pokrajina Monza in Brianza|Monza in Brianza]]|| 1950 || DPR 28. junija 1950&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= Vimercate, decreto 1950-06-28 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5621 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Voghera]] || [[Provincia di Pavia|Pavia]] || 1770 || Patente Reale 112, reg. 43, dell'8. junij 1770 del re di Sardegna {{navedi vir}}
|}

=== Marke ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Amandola]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]]|| 2017 || DPR 3. julija 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|title=Amandola ottiene il title onorifico di location dal Presidente della Repubblica|3=24-07-2017|archive-date=11. april 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190411170524/http://www.informazione.tv/it/Attualita/art/69313-amandola-ottiene-il-title-onorifico-di-citta-dal-presidente-della-repubblica/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ancona]]''' || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=&quot;descriptio&quot;&gt;Elencata tra le &quot;location. maj ri&quot;. Si veda: Francesco Pirani, ''Medievalismi nelle Marche'', {{citat|title=pag. 40|url=https://u-pad.unimc.it/retrieve/handle/11393/195044/2924/Pirani%20medievalismi.pdf}}, Andrea Livi editor, 2014, ISBN 978-88-7969-327-1.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Arcevia]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|1817
|concesso da papa Pio VII 16. september 1817&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/arcevia/ |title= location di Arcevia }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Ascoli Piceno]]''' || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|[[Bolognola]]
|[[Provincia di Macerata|Macerata]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bolognola/ |title= location di Bolognola }}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Cagli]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| [[Camerino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357, 2005 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;; DPR 28. julij 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/citta/Camerino.html|title=Concessione stemma e gonfalone con ornamenti da location|13-06-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelfidardo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1987 || DPR 22. julija 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printdetail.html?1333|title=Castelfidardo, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelplanio]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 2007 || DPR 30. marca 2007
|-
|| [[Civitanova Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2020 || DPR. marca 2020
|-
|| [[Corinaldo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1517 || Papeška bula [[Papež Leon X.|Leona X.]], potrjena s kratkim pismom [[Papež Pij VI.|papeža Pija VI.]] z dne 20. junija 1786. {{navedi vir}}
|-
|| [[Corridonia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1973 || DPR 18. oktobra 1973&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?692|title=Corridonia già Pausula, decreto 1973-10-18 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fabriano]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1357, 1728 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;; concessione di [[papa Benedetto XIII]] {{navedi vir}}; DCG 17. decembra 1936&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1582|title=Fabriano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fano]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| '''[[Fermo, Italija|Fermo]]''' || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1357 ||Art. 7, comma 4 dello Statuto comunale; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|[[Filottrano]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2002
|DPR 27. februarja 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-04-18| archive-url=https://web.archive.org/web/20240418200303/https://comune.filottrano.an.it/33/storia-e-territorio| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fossombrone]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;
|-
|| [[Grottammare]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2011 ||DPR&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rivieraoggi.it/2011/10/10/129362/grottammare-ottiene-il-title-onorifico-di-citta/|title=Grottammare ottiene il title onorifico di “location”|access-date=17. avgust 2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Jesi]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 12. stoletje ||Elaborazione degli Statuti, confermati col title di &quot;location Regia&quot; dall'imperatore [[Federico II di Svevia]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|title=Cenni storici sul website ufficiale del Comune di Jesi|access-date=23. januar 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160310070514/http://www.comune.jesi.an.it/opencms/export/jesiit/website-JesiItaliano/MenuPrincipale/VivereInCitta/Turismo/ScoprireJesi1/CenniStorici/index.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;; [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|| '''[[Macerata]]''' || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1320; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Giovanni XXII]] {{navedi vir|}}
|-
|[[Maiolati Spontini]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2022
|DPR 20. oktobra 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.cronacheancona.it/2022/10/20/maiolati-spontini-diventa-citta-il-title-concesso-da-mattarella/397184/|title=Maiolati Spontini diventa location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Matelica]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] ||1761 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cadnet.marche.it/matelica/storia.html|title= Matelica, cenni storici |archive-url=https://web.archive.org/web/20090219213842/http://cadnet.marche.it/matelica/storia.html |url-status= dead}}&lt;/ref&gt;; DCG 10. novembra 1932 (concessione stemma con corona da location)&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montalto delle Marche]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2001 || DPR 12. septembra 2001
|-
|| [[Montecassiano]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || || {{navedi vir}}
|-
|[[Offida]]
|[[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]]
|1831
|Breve Pontificio di [[Papa Gregorio XVI]] del 20. decembra 1831
|-
|| [[Osimo]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Ostra, Italija|Ostra]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || 1790 || Concessione di papa [[Papa Pio VI|Pio VI]] del 30. julij 1790 {{navedi vir}}
|-
|| [[Pergola, Italija|Pergola]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1752 || Concessione di [[papa Benedetto XIV]] {{navedi vir|}}
|-
|| '''[[Pesaro]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=&quot;descriptio2&quot;&gt;Elencata tra le &quot;location grandi&quot;. Si veda: E. Saracco Previdi, ''Descriptio Marchiae Anconitanae'', Deputazione di Storia Patria per le Marche, Ancona 2000, pp. 26-48&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 2013 || DPR 24. aprila 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|title=Da &quot;borgo marinaro&quot; cresciuto, senza perderne le radici, Porto Recanati diventa location, Napolitano ha firmato il decreto, la soddisfazione del sindaco|3=26-05-2013|accessdate=2025-07-03|archive-date=2016-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160401120103/http://www.ilcittadinodirecanati.it/porto-recanati/16865-da-borgo-marinaro-cresciuto-senza-perderne-le-radici-porto-recanati-diventa-citta-napolitano-ha-firmato-il-decreto-la-soddisfazione-del-sindaco|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Porto San Giorgio]]
|[[Provincia di Fermo|Fermo]]
|2011
|DPR 31. maja 2011&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/porto-san-giorgio/|title=location di Porto San Giorgio}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Sant'Elpidio]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || || {{navedi vir}}
|-
|[[Potenza Picena]]
|[[Provincia di Macerata|Macerata]]
|2015
|DPR 29. oktobra 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/potenza-picena/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Recanati]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1240; 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Gregorio IX]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[Ripatransone]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 1571 || Papeška bula [[Papež Pij V.|Pija V.]] &lt;ref&gt;''Illius fulciti presidio'' del 30. julij 1571, v. {{citat|url=http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf|title=Archiva Ecclesiae|archive-url= https://web.archive.org/web/20120324105152/http://www.archivi.beniculturali.it/DGA-free/Quaderni/Quaderno_85.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Benedetto del Tronto]] || [[Provincia di Ascoli Piceno|Ascoli Piceno]] || 2000 || DPR 25. oktobra 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|title=Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2024-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20241216183649/https://www.comunesbt.it/Engine/RAServePG.php/P/486310010100/M/486210010115|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Severino Marche]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1357; 1586 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio2/&gt;; Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DPCM 9. avgusta 1961&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Sant'Angelo in Vado]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla &quot;''Pro excellenti praeminentia''&quot;&lt;ref name=&quot;it.cathopedia.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://it.cathopedia.org/wiki/Arcidiocesi_di_Urbino-Urbania-Sant%27Angelo_in_Vado}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;siusa-archivi.cultura.gov.it&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?TipoPag=prodente&amp;Chiave=14076|title=arhivska kopija|accessdate=2025-07-03|archive-date=2025-05-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20250530104615/https://siusa-archivi.cultura.gov.it/cgi-bin/siusa/pagina.pl?Chiave=14076&amp;TipoPag=prodente|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sant'Elpidio a Mare]] || [[Provincia di Fermo|Fermo]] || 1828 || Papeška bula [[Papež Leon XII.|Leona XII.]] &lt;ref&gt;{{Enciclopedia italiana|first=SANTELPIDIO a Mare |firsturl=santelpidio-a-mare_(Enciclopedia-Italiana)/ |author=Ettore Ricci |date=1936 |access-date=21. januar 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Senigallia]] || [[Provincia di Ancona|Ancona]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Tolentino]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1585 || Concessione di [[papa Sisto V]] {{navedi vir}}; DCG 23. aprila 1942&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Trecastelli]]
|[[Provincia di Ancona|Ancona]]
|2018
|DPR 27. aprila 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.interno.gov.it/it/notizie/comune-trecastelli-ancona-title-citta |title= Al comune di Trecastelli (Ancona) il title di &quot;location&quot; }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Treia]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1790 || Concessione di [[papa Pio VI]] con la bolla &quot;''Emixum animi nostri stadium''&quot; del 2. julij 1790 ''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Urbania]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1636 || Concessione di [[papa Urbano VIII]] con la bolla &quot;''Pro excellenti praeminentia''&quot;&lt;ref name=&quot;it.cathopedia.org&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;siusa-archivi.cultura.gov.it&quot;/&gt;
|-
|| '''[[Urbino]]''' || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 1357 || [[Costituzioni egidiane]], ''Descriptio Marchiae Anconitanae''&lt;ref name=descriptio/&gt;
|-
|| [[Vallefoglia]] || [[Pokrajina Pesaro in Urbino|Pesaro in Urbino]]|| 2015 ||DPR 1. aprila 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.vallefoglia.pu.it/fileadmin/grpmnt/5662/titleCitta.pdf|title=Conferimento title di location al comune di Vallefoglia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Visso]] || [[Provincia di Macerata|Macerata]] || 1828 ||Concessione di [[papa Leone XII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.araldicacivica.it/comune/visso/}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Molize ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Agnone]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1395 ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}. Ufficialmente concesso il 23. december 1395 da [[Ladislao I di Napoli|Re Ladislao d'Angiò]]&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2023-06-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20230621120013/https://www.comune.agnone.is.it/agnone/iacapraro/STATUTO%20COMUNALE.htm#_Toc71339446|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bojano]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] ||1982|| DPR 30. aprila 1982&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1100|title=Boiano|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt; (come &quot;Boiano&quot;)
|-
|| '''[[Campobasso]]''' || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Isernia]]''' || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Larino]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 2000 || DPR 1. januarja 2000
|-
|| [[Riccia]] || [[Provincia di Campobasso|Campobasso]] || 1986 || DPR 17. maja 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Roccamandolfi]]
|[[Provincia di Isernia|Isernia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/roccamandolfi/|title=Roccamandolfi}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venafro]] || [[Provincia di Isernia|Isernia]] || 1914 || RDL 13. avgusta 1914&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=8. marec 2009|archive-date=20. oktober 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20111020122532/http://www.comune.venafro.is.it/files/STATUTO%20COMUNALE.pdf|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|-
|}

=== Piemont ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acqui Terme]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Alba (comune italiano)|Alba]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;&gt;Le location del [[Piemonte]] durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] erano: Alba, Alessandria, Aosta, Asti, Biella, Cuneo, Fossano, Ivrea, Mondovì, Mortara, Nizza, Novara, Pinerolo, Saluzzo, Savigliano, Susa, Torino, Tortona, Vercelli e Vigevano{{navedi vir|}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Alessandria]]''' || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;/&gt;
|-
|| [[Arona]] || [[Provincia di Novara|Novara]] ||1744; 1838 || dichiarazione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna, 1744; Editto Postale di [[Carlo Alberto di Savoia|Carlo Alberto]], re di Sardegna, 1838&lt;ref name=&quot;Cenni Storici&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.arona.no.it/cenni-storici.html|title=Cenni Storici - Portale Turistico del Comune di Arona (NO)|access-date=6. december 2019}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Asti]]''' || [[Provincia di Asti|Asti]] || ||&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;citta-pie&quot;/&gt;
|-
|| [[Avigliana]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/avigliana/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Baveno]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| |&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/baveno/|title=Baveno}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Barge]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 9. maja 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Barge è location: modificato lo Statuto |url=https://www.corrieredisaluzzo.it/nws/38097/2024/10/10/Valle-Po%2C-Bronda-e-infernotto/Barge-%C3%A8-citt%C3%A0-modificato-lo-Statuto |website=Corriere di Saluzzo |date=10. oktober 2024 |access-date=21. december 2024 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bene Vagienna]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 27. decembra 1762&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=182}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Biella]]''' || [[Provincia di Biella|Biella]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Borgo San Dalmazzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1984 || DPR 26. julija 1984&lt;ref&gt;[https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf location di Borgo San Dalmazzo - website internet istituzionale - Regione Piemonte - Provincia di Cuneo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250703110302/https://www.comune.borgosandalmazzo.cn.it/ita/statuto.pdf |date=2025-07-03 }} Statuto Comunale&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgaro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2003 || DPR 1. avgusta 2003&lt;ref&gt;[https://www.araldicacivica.it/comune/borgaro-torinese/ Borgaro Torinese su http://www.araldicacivica.it]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgomanero]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1950|| DPR 15. julija 1950&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Borgomasino]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/borgomasino/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Borgosesia]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1957|| DPR 13. decembra 1957&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Boves]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1964 || DPR 28. maja 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bra]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1760; 1935|| LLPP 20. februarja 1760&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;; priznanje z DCG 4. februarja 1935&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Busca]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1762 || LLPP 18. novembra 1762 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=181}}&lt;/ref&gt;
|-
|| &lt;!-- L'amministrazione comunale non permette l'uso dello stemma, Ticket OTRS 2009071510025185 --&gt; [[Candelo]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 2001 || DPR 12. novembra 2001
|-
|| [[Canelli]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1967 || DPR 24. februarja 1967&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cdatebio]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2006 || DPR 5. aprila 2006
|-
|| [[Carignano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1683 || Decreto 16. junij 1683 di [[Vittorio Amedeo II di Savoia]], come duca di Savoia {{navedi vir|}} 
|-
|| [[Carmagnola]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1633; o 1736|| Decreto del 1633 di [[Carlo Emanuele II di Savoia]], duca di Savoia&lt;ref&gt;[https://books.google.it/books?id=WEHI14zfCR0C&amp;pg=PA374&amp;lpg=PA374&amp;dq=concessione+del+title+di+location+Carmagnola&amp;source=bl&amp;ots=NUvRWFfVU2&amp;sig=ACfU3U1umD98I436k2ih79idkw2H-W36TQ&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwjP5eq5oKX1AhUAhP0HHd9cA3kQ6AF6BAg1EAM#v=onepage&amp;q=concessione%20del%20title%20di%20location%20Carmagnola&amp;f=false]&lt;/ref&gt;; LLPP 15. maj 1736 di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=187}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Casale Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1474 ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Caselle Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 10. maja 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |title=Copia archiviata |access-date=9. januar 2022 |archive-date=9. januar 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220109191615/http://www.comune.caselle-torinese.to.it/shared/UserFiles/file/statuto%20comunale.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellamonte]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1962 || DPR 27. oktobra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cavallermaggiore]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1863 || RD 13. septembra 1863&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|title=Araldica Civica.it|access-date=15. december 2011|archive-date=27. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927134541/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7447|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceva]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1773 || LLPP 4. januarja 1773 [[Karel Emanuel III. Savojski|Karla Emanuela III. Savojskega]], kralj Sardinije&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.ceva.cn.it/ComRegolamenti.asp|title=Vedi}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Cherasco]]
|[[Provincia di Cuneo|Cuneo]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.archiviocasalis.it/localized-install/content/cherasco}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1212 || Concessione dell'imperatore [[Ottone IV di Brunswick|Ottone IV]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[Chivasso]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1759 || Diploma di re [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}}
|-
|| [[Cirié]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1905 || RDL 8. junija 1905&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Collegno]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1980 || DPR 31. januarja 1980&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cossato]] || [[Provincia di Biella|Biella]] || 1989 || DPR 2. oktobra 1989&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Crescentino]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1752
|15. junija 1752&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-01-19| archive-url=https://web.archive.org/web/20250119021244/https://comune.crescentino.vc.it/il-periodo-napoleonico.html| url-status=dead}}&lt;/ref&gt; 
|-
|| [[Cuorgnè]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1932 || RDL 31. marca 1932&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Cuneo]]''' || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]]|| ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Domodossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1951 || DPR 4. novembra 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Dronero]]
|[[Provincia di Cuneo|Cuneo]]
|1749
|RP 3. avgusta 1749&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-dronero| title=Statuto di Dronero}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 
|-
|| [[Fossano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1566 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Garessio]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1870 || RDL 11. junija 1870&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Gattinara]] || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || 1989 || DPR 3. februarja 1989&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author = |url = https://www.comune.gattinara.vc.it/it-it/amministrazione/statuto|title = Statuto comunale art. 1|access-date = |date = }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Giaveno]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|2005
|DPR 7. novembra 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| title=arhivska kopija| accessdate=2025-07-03| archive-date=2024-02-26| archive-url=https://web.archive.org/web/20240226112648/https://www.comune.giaveno.to.it/pubblicazioni/statuto-comune-di-giaveno/| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Gravellona Toce]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| || {{navedi vir}}
|-
|[[Grugliasco]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|1984
|DPR 2. marca 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?1744|title=Grugliasco|access-date=27. maj 2025|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;

|-
|| [[Ivrea]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Lanzo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Moncalieri]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1619 || Concessione di [[Carlo Emanuele I]], Duca di Savoia {{navedi vir|}}
|-
|| [[Moncalvo]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1705|| Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=186}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mondovì]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Moretta, Italija|Moretta]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet | url= https://www.comune.moretta.cn.it/novita/news/895/Conferimento-del-title-di-Citt-c3-a0-al-Comune-di-Moretta | title= Conferimento del title di location al Comune di Moretta }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nichelino]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] ||2000
| DPR 17. januarja 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nizza Monferrato]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 1703 || Vojvodski odlok Ferdinanda Karla Gonzage, vojvode Mantove in Monferrata, z dne 23. marca 1705&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella,|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte,|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX,|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=185}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Novara]]''' || [[Provincia di Novara|Novara]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Novi Ligure]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1746 || Concessione di [[Carlo Emanuele III di Savoia]], re di Sardegna {{navedi vir|}}
|-
|| [[Oleggio]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1966 || DPR. marca 1966&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Omegna]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 1939 || RDL 1. junija 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orbassano]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 2005 || 24. maja 2005&lt;ref&gt;{{citat|url=https://www.comune.orbassano.to.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/7/2/7/7/5/statuto_orbassano.pdf|title=Vedi art. 2 dello Statuto comunale di Orbassano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ormea]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] ||1804 ||&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/ormea.pdf|title=Vedi art. 4 dello Statuto comunale di Ormea}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ovada]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1992 || DPR 7. avgusta 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pinerolo]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1575 ||&lt;ref name=citta-pie/&gt; RRPP 3. marca 1575 [[Emanuel Filibert Savojski|Emanuela Filiberta I. Savojskega]], vojvode Savojskega {{navedi vir|}}; priznanje DPCM 29. julija 1955&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piossasco]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || || {{navedi vir|}}
|-
|| [[Racconigi]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1832 ||RRLLPP 4. septembra 1832 [[Karel Albert Savojski|Karla Alberta Savojskega]], kralj Sardinije {{navedi vir|}}
|-
|[[Rivalta di Torino]]
|[[location metropolitana di Torino|Torino]]
|2017
|DPR 25. oktobra 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet |url= https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |title= Il comune di Rivalta è diventata location. Ecco il decreto |date= 27. november 2017 |author= Antonio Chiera |accessdate= 2025-07-03 |archive-date= 2023-06-21 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230621092942/https://www.youreporter.it/foto_il_comune_di_rivalta_e_diventata_citta_ecco_il_decreto/ |url-status= dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rivarolo Canavese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1863 || RD 22. marca 1863&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.printDetail.html?6396|title=Rivarolo Canavese|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref&gt;{{GURI|Regio decreto 22. marec 1863, n. 1210|R|1863-04-17|eli/id/1863/04/17/063U1210/sg|2025-03-14}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Rivoli]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1843 || &lt;ref&gt;[https://books.google.it/books?id=aOQ-AAAAYAAJ&amp;pg=PA583&amp;lpg=PA583&amp;dq=Rivoli+title+di+location&amp;source=bl&amp;ots=a-il9gf6zu&amp;sig=ACfU3U35RgLy63ed2VtElmSHcUNObUCcqw&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwir9s3Zzvj1AhU-Q_EDHW0wAOUQ6AF6BAghEAM#v=onepage&amp;q=Rivoli%20location&amp;f=false Notizie topografiche e statistiche sugli Stati Sardi di Carlo Alberto]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Saluzzo]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1511 || Concessione di [[papa Giulio II]] del 29. oktober 1511&lt;ref name=citta-pie/&gt;&lt;ref&gt;Fonte dal website {{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|title=Araldica Civica.it|access-date=17. december 2011|archive-date=23. september 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173259/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/?id=7609|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Damiano d'Asti]] || [[Provincia di Asti|Asti]] || 2018 || DPR 31. januarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.atnews.it/2018/02/san-damiano-dasti-diventato-citta-presidente-della-repubblica-firmato-decreto-35096|title=San Damiano d’Asti è diventato location, il Presidente della Repubblica ha firmato il decreto}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Mauro Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Salvatore Monferrato]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || 1894 || RDL 18. oktobra 1894&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Santena]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 30. septembra 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Santhià]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1997
|DPR 29. oktobra 1997&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.santhia.vc.it/portals/144/SiscomArchivio/7/santhiastatuto_001.pdf|title = Statuto comunale, art. 1}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Savigliano]] || [[Provincia di Cuneo|Cuneo]] || 1284 || Mestni statut {{navedi vir|}}
|-
|| [[Settimo Torinese]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1958 || DPR 5. avgusta 1958&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Stresa]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]||2005|| DPR 30. novembra 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|title=REGOLAMENTO COMUNALE PER L’USO DELLO STEMMA, DEL GONFALONE|access-date=19. november 2019|archive-date=21. september 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200921164802/http://www.comune.stresa.vb.it/siteimg/REGOLAMENTO%20GONFALONE%20STEMMA%20FASCIA%20TRICOL.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Susa, Italija|Susa]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| '''[[Torino]]''' || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Tortona]] || [[Provincia di Alessandria|Alessandria]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Trecate]] || [[Provincia di Novara|Novara]] || 1996 || DPR 21. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Trino]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|1763
|LLPP 7. januarja 1763&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=frà Alberto Casella|title=Prima parte - Cadetti della Real Casa, feudateri del Papa e dell’Imperatore, principi - vescovi. Il title di principe in Piemonte|series=magazine del Collegio Araldico, date CXIX|date=2022|editor=Collegio Araldico|location=Roma|p=183}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Valenza, Italija|Valenza]]
|[[Provincia di Alessandria|Alessandria]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/valenza/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Varallo]]
|[[Provincia di Vercelli|Vercelli]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/varallo/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Venaria Reale]] || [[location metropolitana di Torino|Torino]] || 1937 || RDL 28. aprila 1937&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://images.comune.venariareale.to.it/f/documentipubblicautilita/st/statuto07.pdf|title=Vedi l'art. 3 dello Statuto comunale}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Verbania]]''' || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2007 ||&lt;ref&gt;{{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.utgvco.it/DesktopModules/Articles/ArticlesView.aspx?TabID=0&amp;Alias=Nebula&amp;Lang=it-IT&amp;ItemID=315&amp;mid=188|title=Vedi UTG Verbano-Cusio-Ossola, ''. februar  2007-Concessione del title di location al Comune di Verbania''}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}. I due comuni uniti di Intra e Pallanza possedevano già il title di location.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Vercelli]]''' || [[Provincia di Vercelli|Vercelli]] || ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|-
|| [[Villadossola]] || [[Pokrajina Verbano - Cusio - Ossola|Verbano - Cusio - Ossola]]|| 2009 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | title = Notizia su teatrolafabbrica.com |access-date=22. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927113029/http://www.teatrolafabbrica.com/it/news/12/137/Villadossola-sara-citta-Cerimonia-di-conferimento-del-title-onorario.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|}

=== Apulija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Alessano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|1994
|DPR 14. aprila 1994&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/alessano/|title=location di Alessano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Altamura]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1485 || Concessione di [[papa Innocenzo VIII]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html|title=Vedi preambolo dello Statuto comunale di Altamura|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20080602203526/http://www.comune.altamura.ba.it/statuto.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Andria]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2011 ||&lt;ref&gt;{{navedi časopis|last=Amica9tv|date=2010-11-20|title=ANDRIA {{!}} Conferito il title di location|access-date=22. junij 2025|url=https://www.youtube.com/watch?v=q67ynubiSFQ}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Apricena]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2001 || DPR 17. septembra 2001
|-
|| [[Ascoli Satriano]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2003 || DPR 21, julija 2003
|-
|| '''[[Bari]]''' || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || ||DCG 8. junija 1935 &lt;!-- Archivio Centrale dello Stato: Ufficio araldico - Fascicoli comunali - collocazione: busta 006, fascicolo 708 categoria Comuni --&gt;
|-
|| '''[[Barletta]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1935 || RDL 9. marca 1935
|-
|[[Bisceglie]]
|[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-bisceglie| title=Statuto di Bisceglie}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bitetto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2007 || DPR 9. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.bitetto.ba.it/index.php/fd=dateuncement/c=avvisi/routine=infos/o=true/id=12.htm|title=title di location a Bitetto}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, consultato il 22-09-2013&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bitonto]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1098||Da Roberto figlio di Guglielmo&lt;ref&gt;L'atto è riportato da {{navedi splet|author=Stefania Mola|url=http://www.mondimedievali.net/Edifici/Puglia/Bitonto.htm|title=Bitonto: la Cattedrale|access-date=31. januar 2008}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Bovino, Italija|Bovino]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|2016
|DPR 10. marca 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bovino/|title=location di Bovino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Brindisi]]''' || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || ||{{navedi vir}}
|-
|| [[Campi Salentina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1998 || DPR 2. septembra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Canosa di Puglia]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1962 || DPR 17. septembra 1962&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Casarano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1960 ||DPR 4. novembra 1960&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=
Casarano, decreto 1960-11-04 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?1304}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Art. 2, comma 3 dello statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ceglie Messapica]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1988 || DPR 15. septembra 1988, št. 4136&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Ceglie Messapica, decreto 1988-09-15 DPR, concessione di title di location|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?13799}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cerignola]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Conversano]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 30. decembra 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.conversanoweb.com/attualita/1860-conversano-da-qpaeseq-a-qcittaq.html | title = Conversano, da &quot;paese&quot; a &quot;location&quot; |access-date=28. februar 2011 | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Copertino]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/copertino/|title=location di Copertino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Fasano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || || DPR 30. julija 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Foggia]]''' || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Francavilla Fontana]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1788 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[Galatina]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[Galatone]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|[[Gallipoli]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|title = Comune di Gallipoli - Statuto title 1 Capo 1|access-date = 18. junij 2015|archive-url = https://web.archive.org/web/20150618130239/http://www.comune.gallipoli.le.it/statuto-title1-capo1.html|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ginosa]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2005/emblemi_citta.html|title=Ginosa – Stemmi concessi a location nel 2005|22-09-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Giovinazzo]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2018
|DPR 28. februarja 2018&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lagazzettadelmezzogiorno.it/news/bari/1012695/da-mattarella-title-onorifico-di-citta-a-giovinazzo.html|title=Da Mattarella title onorifico di location a Giovinazzo|access-date=17. januar 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gravina in Puglia]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2025
|DPR 24. februarja 2025&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pugliapress.org/2025/03/07/gravina-in-puglia-si-fregia-del-title-di-citta-notificato-il-decreto-del-pres-mattarella/|title=Gravina in Puglia si fregia del title di location. Notificato il decreto del Pres. Mattarella|access-date=7. marec 2025}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Grottaglie]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1996 || DPR 6. novembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Grumo Appula]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|| '''[[Lecce]]''' || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Latiano]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 2006 || DPR 4. maja 2006
|-
|| [[Lucera]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1935 || DCG 6. septembra 1935&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | title = Statuto comunale su comune.lucera.fg.it |access-date=17. september 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150923205921/http://www.comune.lucera.fg.it/regolamentipdf/statuto_comune_di%20_lucera.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Maglie]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1890 || RDL 2. februarja 1890&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Manduria]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1895 || RDL 14. februarja 1895&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Manfredonia]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] ||  || {{navedi vir}}
|-
|[[Margherita di Savoi, Italija|Margherita di Savoia]]
|[[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/margherita-di-savoia/|title=location di Margherita di Savoia}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Martano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|1992
|DPR 29. februarja 1992&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/martano/|title=location di Martano}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Martina Franca]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 2005 || DPR 24. februarja 2005
|-
|| [[Massafra]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1939 || RDL 1. junija 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;L'atto è riportato da {{navedi splet|url=http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|title=Il title di location|access-date=11. julij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130927163213/http://www.paliodellamezzaluna.it/massafra/71-il-title-di-citta.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Matino]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2002 || DPR 2. julija 2002&lt;ref&gt;Art. 3, comma 4 dello statuto comunale.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Melendugno]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. oktobra 2001
|-
|[[Melissano]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|2003
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| title=Cenni storici| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140632/https://www.comune.melissano.le.it/vivere-il-comune/territorio/cenni-storici| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mesagne]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1999 || DPR 19. julija 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Miggiano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 4. novembra 2003
|-
|| [[Modugno, Italija|Modugno]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010
|-
|| [[Molfetta]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1935 || RDL 26. marca 1935
|-
|| [[Monopoli, Italija|Monopoli]] || [[location metropolitana di Bari|Bari]] || 1972 || DPR 19. aprila 1972&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079|title=Informazioni su Monopoli su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923173311/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/informazioni/?id=4079 }}, consultato il 10-04-2015&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monteroni di Lecce]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2003 || DPR 26. marca 2003
|-
|[[Monte Sant'Angelo]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|1401
|concesso da papa Bonifacio IX&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-monte-santangelo| title=Statuto di Monte Sant'Angelo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mottola]] || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1992 || DPR 8. maja 1992&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Muro Leccese]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 25. oktobra 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Nardò]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1952 || DPCM 11. novembra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Noicattaro]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noicattaro/|title=Noicattaro}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Oria]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1951 || DPCM 1. oktobra 1951&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Orta Nova]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1998 || DPCM 20. oktobra 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Ostuni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] ||1936
| DPCM 16. decembra 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Otranto]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.otranto.le.it/amministrazione/ente/statuto-comunale/item/statuto-comunale|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112223355/http://www.comune.otranto.le.it/organi_istituzionali/statuto.php|title= Statuto comunale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Parabita]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2005 || DPR 7. januarja 2005&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= https://parabita-api.cloud.municipiumapp.it/system/attachments/attachment/attachment/1/0/5/6/0/0/STATUTO_COMUNALE_2014.pdf |title= Statuto comunale |author= location di Parabita }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Poggiardo]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2006 || DPR 20. marca 2006&lt;ref name=StemmCitt2006&gt;{{navedi splet|url=http://www.governo.it/Presidenza/onorificenze_araldica/araldica/emblemi/2006/emblemi_citta.html|title=Poggiardo – Stemmi concessi a location nel 2006|22-09-2013}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Putignano]]
|[[location metropolitana di Bari|Bari]]
|2024 
|art. 18 del Decreto Legislativo 267/2000
|-
|| [[Racale]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Rodi Garganico]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2010 || DPR 7. aprila 2010
|-
|| [[Salve, Italija|Salve]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2013 || DPR 4. novembra 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://comune.salve.le.it/amministrazione|title=Dal website del comune}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.pescoluse.info/index.php/2014/04/salve-title-di-citta.html|title=Salve title di location}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Marco in Lamis]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1793 || Concessione di re [[Ferdinando I delle Due Sicilie|Ferdinando IV di Napoli]]{{navedi vir}}
|-
|| [[San Severo]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 1996 || DPR 11. septembra 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; (ratifica del title del 1580)
|-
|| [[Santa Cesarea Terme]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2001 || DPR 24. novembra 2001
|-
|| [[San Vito dei Normanni]] || [[Provincia di Brindisi|Brindisi]] || 1994 || DPR 14. aprila 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Sava, Italija|Sava]]
|[[Provincia di Taranto|Taranto]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sava/|title=location di Sava}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Specchia]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/specchia/|title=Specchia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Squinzano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20100709175507/http://www.comune.squinzano.le.it/citta_territorio/stemma.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Surbo]]
|[[Provincia di Lecce|Lecce]]
|2007
|DPR 6. decembra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-surbo| title=Statuto di Surbo}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Taranto]]''' || [[Provincia di Taranto|Taranto]] || 1935 ||DCG 20. decembra 1935, št. 11610
|-
|| [[Taurisano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 9. januarja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf|title=Dal website del Comune|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331071142/http://www.comune.taurisano.le.it/pdf/scansione0001.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Taviano]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 1996 ||DPR 2. maja 1996&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Torremaggiore]] || [[Provincia di Foggia|Foggia]] || 2000 || DPR 24. marca 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Trani]]''' || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 1914 || DM 13. julija 1914&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Tricase]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] ||2002 || DPR 12. septembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Il mio Comune. Stemma civico - Gonfalone Tricase location (Storia - Documenti - Foto) |author=Francesco Accogli |editor=Edizioni Comune di Tricase |location=Tricase |date=2018 |pp=119-120 |ISBN=no}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Trinitapoli]] || [[Pokrajina Barletta - Andria - Trani|Barletta - Andria - Trani]]|| 2004 || DPR 14. maja 2004
|-
|[[Troia, Italija|Troia]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/troia/|title=location di Troia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ugento]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || ||&lt;ref name=StemmCitt2006 /&gt;
|-
|| [[Vernole]] || [[Provincia di Lecce|Lecce]] || 2004 ||DPR 11. maja 2004	
|-
|[[Vieste]]
|[[Provincia di Foggia|Foggia]]
|
|''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vieste/|title=location di Vieste}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Sardinija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Alghero]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1501 ||Carta reale del 28. avgust 1501 recante disposizioni per la nomina di consiglieri civici&lt;ref name=&quot;regia-sar1&quot;&gt;Le 7 location Regie del [[Regno di Sardegna (1324-1720)|Regno di Sardegna]] iberico sono Alghero, Bosa, Cagliari, Castellaragonese (Castelsardo), Villa di Chiesa (Iglesias), Oristano e Sassari.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bosa]] || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1499 ||[[Prammatica sanzione|Prammatica]] di [[Ferdinando II d'Aragona|Ferdinando il Cattolico]], concessa in [[Granada]] il 30. september 1499&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| '''[[Cagliari]]''' || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1327 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| '''[[Carbonia]]''' || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1939 || RDL 30. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castelsardo]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1448 ||Bula [[Aragonska krona|Aragonske krone]]&lt;ref name=regia-sar1/&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelsardo.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Iglesias, Italija|Iglesias]] || [[Pokrajina Sulcis Iglesiente|Sulcis Iglesiente]]|| 1327 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Ittiri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2000 || DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[La Maddalena]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1948 || DPR 6. julija 1948&lt;ref name=&quot;ACSFascCom&quot; /&gt;
|-
|| [[Lanusei]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2002 || DPR 10. decembra 2002&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|title=Vedi l'art. 5 dello statuto comunale|accessdate=2025-07-03|archive-date=2022-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307210123/https://www.comunedilanusei.it/download/eyJpdiI6IllVZk92Snh0dEVRQVZ1cVM4MVJhQkE9PSIsInZhbHVlIjoiSFwvNmQxdmRBVnRjWkhBUXF3N1h0UFZuSzhKRU8yK0E3UnlrMnZ0MEY5bkE9IiwibWFjIjoiZGJhYzBhYzlhNDMxODRiYjcwYjRjZjkzOWNkYjk3M2JjNmE0ODZiOGY0ZWMxZGIxODVjZDQ4MTg1NWY2YTdkOCJ9/statuto_comunale_21_05_03.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Macomer]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1976 || DPR 15. julija 1976&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Monserrato]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1999 || DPR 19. januarja 1999&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Nuoro]]''' || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 1836 || RD 10. septembra 1836&lt;ref name=&quot;regia-sar2&quot;&gt;Le 3 location istituite durante il [[Regno di Sardegna (1720-1861)|Regno di Sardegna]] [[Casa Savoia|sabaudo]] sono Nuoro, Ozieri e Tempio (Tempio Pausania).&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Torres]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1960 || DPR 16. februarja 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Olbia]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1953 || DPR 11. aprila 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Oristano]]''' || [[Provincia di Oristano|Oristano]] || 1479 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Ozieri]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836&lt;ref name=regia-sar2/&gt;
|-
|| [[Quartu Sant'Elena]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 1959 || DPR 9. januarja 1959&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/quartu_santelena.pdf|title=Vedi l'art. 7 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sanluri]] || [[Pokrajina Srednji Campidano|Srednji Campidano]]|| 2021 || DPR 12. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/medio-campidano/sanluri-diventa-citta-importante-volano-per-il-rilancio-del-territorio-fccopd5c|title=Sanluri diventa “location”: “Importante volano per il rilancio del territorio”|work=[[L'Unione Sarda]]|date=2. maj 2021|access-date=2. maj 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Sassari]]''' || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 1331 ||&lt;ref name=regia-sar1/&gt;
|-
|| [[Selargius]] || [[Metropolitansko mesto Cagliari|Cagliari]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025&lt;ref&gt;{{navedi novice|author=Federica Lai |url=https://www.unionesarda.it/news-sardegna/provincia-cagliari/selargius-diventa-citta-il-sindaco-un-riconoscimento-importante-yubsgvf0 |title=Selargius diventa location, il sindaco: «Un riconoscimento importante» |work=[[L'Unione Sarda]] |date=14. marec 2025 |access-date=4. april 2025}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Siniscola]] || [[Pokrajina Nuoro|Nuoro]]|| 2013 || DPR 28. maja 2013&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&amp;t=0&amp;f=m&amp;id=3790|title=Conferimento title di location|author=[[Presidente della Repubblica Italiana|Presidenza della Repubblica]]|format=pdf|date=28. maj 2013|access-date=17. junij 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150923210016/http://www.comune.siniscola.nu.it/download.asp?c=98de8b325af16f79686b45baa931581c&amp;t=0&amp;f=m&amp;id=3790|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Sorso]] || [[Metropolitansko mesto Sassari|Sassari]]|| 2004 || DPR 11. maja 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&amp;task=doc_download&amp;gid=44&amp;Itemid=101|title=Riconoscimento del title di location al Comune di Sorso|format=pdf|access-date=18. oktober 2013|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304130129/http://www.comune.sorso.ss.it/index.php?option=com_docman&amp;task=doc_download&amp;gid=44&amp;Itemid=101|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;.
|-
|| [[Tempio Pausania]] || [[Pokrajina Gallura - Severovzhodna Sardinija|Gallura - Severovzhodna Sardinija]]|| 1836 || RDL 10. septembra 1836&lt;ref name=regia-sar2/&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/tempio_pausania.pdf|title=Vedi l'art. 4 dello Statuto comunale}}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Tortolì]] || [[Pokrajina Ogliastra|Ogliastra]]|| 2004 || DPR 30. marca 2004&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|title=Vedi l'art. 2 dello Statuto comunale|access-date=23. marec 2009|archive-date=24. september 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20130924034439/http://www.comuneditortoli.it/portale_comune/portale/dettagli_contenuto.asp?id_contenuto=66|url-status=dead}}.&lt;/ref&gt;
|}

=== Sicilija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Svobodni občinski konzorcij !! Leto !! Akt
|-
|| [[Acireale]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2005 || DPR 30. novembra 2005
|-
|| [[Adrano]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2019 || DPR 16. decembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi novice |author=Video Star Redazione |url=https://www.videostarnews.tv/adrano-arriva-il-title-di-citta-a-firmare-il-decreto-il-capo-dello-stato/ |title=Adrano: arriva il title di location, a firmare il decreto il Capo dello Stato |work=Video Star News |date=27. januar 2020 |access-date=27. januar 2020 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Agira]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2016 || DPR 20. julij 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/agira/|title=location di Agira}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Agrigento]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Alcamo]] || [[Provincia di Trapani|Trapani]] || 1631 ||Concessione per Decreto del Viceré di Sicilia del 1631&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| title=ÀLCAMO (TP)| accessdate=2025-07-03| archive-date=2025-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20250411140426/http://www.italiapedia.it/comune-di-lcamo_081-001| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Augusta, Italija|Augusta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 2022 ||DPR 13. junija 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.wltv.it/conferimento-del-title-di-citta-al-comune-di-augusta-il-2-dicembre-la-cerimonia-ufficiale/| title=Conferimento del title di “location” al Comune di Augusta}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Avola]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1993 ||DPR 29. julija 1993&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-avola| title=Statuto di Avola}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Bagheria]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1981 ||DPR 5. decembra 1981&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/bagheria/|title=Bagheria}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Barcellona Pozzo di Gotto]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1957 || DPR 12. avgusta 1957&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bivona]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1554 ||Privilegio di [[Carlo V]] del 22. maj 1554, esecutoriato il 16. junij 1554&lt;ref&gt;Marrone Antonino, ''Bivona location feudale vol. I'', Salvatore Sciascia editor, Caltanissetta-Roma 1987, pag. 152&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calascibetta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calascibetta/|title=location di Calascibetta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Calatafimi Segesta]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2009 || DPR 2. aprila 2009&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | title = Origini e storia della location su proloco-calatafimisegesta.it |access-date=16. december 2015 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151222094622/http://www.proloco-calatafimisegesta.it/pagine_link/originiestoria.html | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Caltanissetta]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| ||location Feudale, elevata a [[Contea di Caltanissetta]] nel 1296{{navedi vir}}
|-
|| [[Caltagirone]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1987 || DPR 6. aprila 1987&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.caltagirone.gov.it/Repowebsitery/caltagirone/Upload/2017/id_745/statuto_con_agg-_art.29bis_20.07.2017.pdf|title=Statuto del comune di Caltagirone}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Canicattì]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1934 || RDL 19. februarja 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Carini]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1998 || DPR 20. januarja 1998&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Carlentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/carlentini/|title=location di Carlentini}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castellammare del Golfo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2016 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.alpauno.com/castellammare-del-golfo-title-di-citta-arriva-il-decreto/ |title=Castellammare del Golfo-title di “location”, arriva il decreto |author=Michele Giuliano |website=Alpa Uno |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.teleoccidente.it/wp/2016/01/29/castellammare-del-golfo-il-presidente-della-repubblica-concede-il-title-di-citta/ |title=Castellammare del Golfo, il presidente della Repubblica concede il title di “location” |author=Redazione |website=Tele Occidente canale 73 |date=29. januar 2016 |access-date=7. februar 2016 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelvetrano]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1936 || DCG 28. januarja 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castronovo di Sicilia]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/castronovo-di-sicilia/|title=Castronovo di Sicilia}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Catania]]''' || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Cefalù]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 2006 || DPR 12. decembra 2006 {{navedi vir|}}
|-
|| [[Comitini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2018 || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.agrigentonotizie.it/cronaca/comitini-diventa-citta-presidente-repubblica-dicembre-2018.html|title=Il presidente della Repubblica ha firmato: Comitini adesso è una location|16-12-2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Corleone]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| 1556 || DPR 19. septembra 2011 (naslov, ki ga je 12. januarja 1556 podelil [[Karel V. Habsburški|Karel V.]])&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/comune/corleone/ |title=Corleone – (PA) |website=Araldicacivica |access-date=29. januar 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Custonaci]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 2004 || DPR 18. novembra 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.cittadicustonaci.it/cenni-storici |title=Cenni Storici di Custonaci |website=Custonaci portale sulla location Internazionale dei Marmi |access-date=10. marec 2020}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Enna]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Erice]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| || DPR 10. julija 1555&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.erice.tp.it/s3prod/uploads/ckeditor/attachments/5/2/2/1/5/Statuto_in_vigore_2017.pdf}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Furci Siculo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 2019 || DPR 3. septembra 2019&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/furci-siculo/|title= Furci Siculo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Giarre]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2025 || DPR 24. februarja 2025 &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://comune.giarre.ct.it/novita/conferimento-title-di-citta/ |title=Conferimento title di location |website=Comune di Giarre |date=4. marec 2025 |access-date=10. april 2025 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Ispica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1987 || DPR 12. oktobra 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?2836|title=Ispica già Spaccaforno decreto 1987-10-12 DPR, concessione di title di location|website=Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Lentini]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 7. avgusta 1990&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Licata]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-licata| title=Statuto di Licata}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marsala]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Mazara del Vallo]] || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]|| 1952 ||DPR 14. marca 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Messina]]''' || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| [[Milazzo]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/milazzo/|title=location di Milazzo}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mineo, Italija|Mineo]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2004 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V]] il 27. junij 1543&lt;ref name=nobile-min&gt;Contratto del 18. april 1542 stipulato a Messina tra il procuratore di Mineo e il viceré. Il contratto fu ratificato dall'imperatore Carlo V il 27. junij 1543 - Il title fu concesso tacitamente e aggiunto in margine al documento. Cfr. Giuseppe Gambuzza, &quot;Mineo&quot;, 1995. Cfr. L'allegato &quot;B&quot; dello Statuto del Comune di Mineo pubblicato nella Gazzetta Ufficiale della Regione Siciliana parte I n. 32 del 30. julij 2004.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Misterbianco]] || [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 2023 || &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.catanianews.it/misterbianco-il-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella-concede-al-comune-il-title-di-citta/|title=Misterbianco, il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella concede al comune il title di location|author=Ottavio Gintoli|website=Catania News|date=19. junij 2023|language=it|access-date=20. junij 2023}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; DPR del 26. maj 2023 
|-
|| [[Mistretta]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/mistretta/|title=Mistretta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Modica]] || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1631 ||Koncesija z odlokom sicilijanskega podkralja 12. februarja 1631 {{navedi vir}}
|-
|| [[Monreale]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/monreale/|title=location di Monreale}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Naro]] || [[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 1525 || DCG 11. julija 1933&lt;ref name=ACSFascCom /&gt; (ottenne il title di location da [[Carlo V]] nel 1525 {{navedi vir}})
|-
|[[Nicosia, Italija|Nicosia]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nicosia/|title=location di Nicosia}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Noto, Italija|Noto]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/noto/|title=location di Noto}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pachino]] || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| 1990 || DPR 30. novembra 1990&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5006 |title= Pachino, decreto 1990-11-30 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Palermo]]''' || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|[[Partinico]]
|[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]
|1800
|25. aprila 1800&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.comune.partinico.pa.it/?page_id=1464|title=Cenni storici Partinico}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Paternò]]|| [[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]|| 1983 || DPR 9. februarja 1983&lt;ref&gt;{{citat|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5878 |title= Paternò, decreto 1983-02-09 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt; (1473, 1753 {{navedi vir}})
|-
|| [[Patti]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| 1978 || DPR 26. junija 1978&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Piazza Armerina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 1989 || DPR 31. oktobra 1988&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Polizzi Generosa]]
|[[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/polizzi-generosa/|title=location di Polizzi Generosa}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Empedocle]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]|| 2009 ||DPR 12. decembra 2009
|-
|| '''[[Ragusa]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]|| 1928 || RD 10. avgusta 1928&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Randazzo]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||1535 ||Concessione dell'imperatore [[Carlo V d'Asburgo|Carlo V]] nel 1535&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|title=Statuto Comunale della location di Randazzo, p. 9 e 17|3=24-06-2016|archive-date=7. avgust 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170807230340/http://www.comune.randazzo.ct.it/il_comune/statuto/statuto/statuto.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riposto]] ||[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]||2016 ||DPR 20. decembra 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.riposto.ct.it |title=20-12-2016}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Rometta]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rometta/|title=location di Rometta}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Salemi]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||2000 ||DPR 24. aprila 2000&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Sambuca di Sicilia]]
|[[Provincia di Agrigento|Agrigento]]
|
|''ab antiquo''&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-sambuca-di-sicilia| title=Statuto di Sambuca di Sicilia}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Cataldo, Italija|San Cataldo]]|| [[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]|| 1865 || RD 18. septembra 1865, št. 2519&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | title = Regio Decreto di San Cataldo su araldicacivica.it |access-date=18. marec 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130927134545/http://www.araldicacivica.it/pdf/decreti%20citta/cl/sancataldo.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Santa Lucia del Mela]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/santa-lucia-del-mela/|title=Santa Lucia del Mela}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sciacca]] ||[[Svobodni občinski konzorcij Agrigento|Agrigento]]
|| ||{{navedi vir}}
|-
|| '''[[Sirakuze]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Sirakuze|Sirakuze]]|| ||{{navedi vir}}
|-
|[[Sutera]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Caltanissetta|Caltanissetta]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sutera/|title=Sutera}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Taormina]] || [[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Termini Imerese]] || [[Metropolitansko mesto Palermo|Palermo]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Trapani]]''' || [[Svobodni občinski konzorcij Trapani|Trapani]]||1589 || Concessione di re [[Filippo II di Spagna|Filippo I di Sicilia]] nel 1589&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.trapaniinvittissima.it/files/1589_trapani_diventa_citta.pdf|title=1589 - Trapani diventa location (trascrizione del documento di nomina)|last=Accardi|first=Salvatore}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Troina]] || [[Svobodni občinski konzorcij Enna|Enna]]|| 2015 || DPR 11. decembra 2015&lt;ref&gt;''{{citat|url=http://www.vivienna.it/2015/12/11/presidente-repubblica-ha-insignito-troina-del-title-di-citta/|title=Presidente Repubblica ha insignito Troina del title di “location”}}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}'', ''ViviEnna.it'', 11. december 2015.&lt;/ref&gt;
|-
|[[Tusa]]
|[[Metropolitansko mesto Messina|Messina]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/tusa/|title=location di Tusa}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vittoria, Italija|Vittoria]]
|[[Svobodni občinski konzorcij Ragusa|Ragusa]]
|1984
|DPR 10. januarja 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vittoria/|title=location di Vittoria}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vizzini]]
|[[Metropolitansko mesto Catania|Catania]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/vizzini/|title=location di Vizzini}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Toskana ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| '''[[Arezzo]]''' || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;nobile-tos&quot;&gt;Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 ''location nobili'' di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra e vinci. Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081201064747/http://www.associazioneozone.net/territorio/ricerca-e-valorizzazione/il-concetto-di-citta-dal-medioevo-allepoca-moderna/ }} e {{navedi splet |url=http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060507011241/http://www.inghirami.it/Storia/Patriziato_e_cultura.pdf }}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Aulla]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1991 || DPR 12. decembra 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Barga]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1930 || RDL 17. maj &lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Borgo San Lorenzo]] || |[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1986 || DPR 20. junija 1986&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Calci]]
|[[Provincia di Pisa|Pisa]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/calci/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Capoliveri]]
|[[Provincia di Livorno|Livorno]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/capoliveri/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Carrara]]'''|| [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| [[Castelnuovo di Garfagnana]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2010 || DPR 7. januarja 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | title = Castelnuovo location, Corriere di Garfagnana, nuova serie, date XIX, n. 2,. marec 2010 |access-date=5. december 2013 | archive-url = https://web.archive.org/web/20150411174526/http://www.castelnuovogarfagnana.org/corriere/mar10.pdf | url-status = dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Capdateri]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 2017 || DPR 27. februarja 2017&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|title = Il Presidente della Repubblica Sergio Mattarella ha riconosciuto a Capdateri il title di location|access-date = 30. marec 2017|website = comune.capdateri.lu.it|archive-date = 31. marec 2017|archive-url = https://web.archive.org/web/20170331025455/http://www.comune.capdateri.lu.it/node/17965|url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Castelfiorentino]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2019 || DPR 15. julija 2019
|-
|| [[Castiglion Fiorentino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1992 || DPR 23. novembra 1998
|-
|| [[Cecina, Italija|Cecina]] || |[[Provincia di Livorno|Livorno]] || || &lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cecina/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chiusi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1934 || DCG 11. avgusta 1934&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Colle di Val d'Elsa]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1592 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Cortona]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Empoli]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1927 || RDL 23. oktobra 1927&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fiesole]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2001 || DPR 11. septembra 2001
|-
|| [[Figline e Incisa Valdarno]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 2016 || DPR 3. oktobra 2016
|-
|| '''[[Firence]]''' || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1750 ||Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Fivizzano]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1848 ||Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 6. julij 1848 {{navedi vir}}
|-
|| [[Follonica]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 2006 || DPR 8. marca 2006&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php|title=COMUNE DI FOLLONICA|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150418055523/http://www.comune.follonica.gr.it/il_comune/regolamenti/stemma_gonfalone/capo-iii.php}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Fucecchio]]
|[[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]
|
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/fucecchio/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Grosseto]]''' || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || || ''ab antiquo''&lt;ref name=storiasanti&gt;Bruno Santi, ''Guida storico-artistica alla Maremma. Itinerari culturali nella provincia di Grosseto'', Siena, Nuova Immagine, 1995, pp.&amp;nbsp;123–127.&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Livorno]]''' || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1606 e
1750
|Cer. 19. marec 1606&lt;ref&gt;Vedi {{navedi splet |url=http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf |title=Copia archiviata |access-date=28. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111108115854/http://www.associazionestoria.livorno.it/pdf/nsl_XIII_b.pdf }}&lt;/ref&gt; e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| '''[[Lucca]]''' || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || ||''ab antiquo'' {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Massa, Italija|Massa]]''' || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1620 ||Elevata al rango di location da [[Ferdinando II de' Medici|Ferdinando II]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.treccani.it/enciclopedia/massa_res-f4302a52-bfad-11e1-bb7e-d5ce3506d72e_(Dizionario-di-Storia)/|title = Massa|access-date = 30. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Massa Marittima]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1194 || Diploma di [[Enrico VI di Lussemburgo|Enrico VI]] del 1194&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/massa_marittima.pdf|title=Statuto del comune di Massa Marittima, Art.2}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Monsummano Terme]]
|[[Provincia di Pistoia|Pistoia]]
|1993
|DPR 29. julija 1993&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montalcino]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 2021 || DPR 11. novembra 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet| url = http://www.comunedimontalcino.it/index.php/it/home/notizie-dal-comune-home/item/979-montalcino-diventa-citta-dal-presidente-della-repubblica-il-decreto-con-il-riconoscimento-del-title| url-status = dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montecatini Terme]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1932 || RDL 25. januarja 1932&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Monte San Savino]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.comune.monte-san-savino.ar.it/|title=Vedi la voce &quot;Storia&quot; sul website del comune}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montevarchi]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1942 || RDL 18. maja 1942&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montepulciano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1561 e
1750
| Bolla papale 10. november 1561 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;&lt;ref&gt;Bolla del Papa Pio IV, in quanto sede vescovile e capoluogo di diocesi; {{collegamento interrotto|1={{citat|url=http://www.comune.montepulciano.siena.it/resources/regolamenti/statuto%20.pdf|title=vedi all'art. 2 dello Statuto}}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} |date=aprile 2018 |bot=InternetArchiveBot }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montopoli in Val d'Arno]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2007 || DPR 4. aprila 2007
|-
|| [[Orbetello]] || [[Provincia di Grosseto|Grosseto]] || 1939 || RDL 1. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/orbetello.pdf|title=Statuto del comune di Orbetello, Art. 4.1}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pescia]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1699 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Pienza]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1462
2004
| 13. avgust 1462 con la [[Bolla pontificia|bolla]] ''Pro excellenti'' di [[papa Pio II]]
Lettera del 15. marec 2004 dell’Ufficio Onorificenze e Araldica&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://www.academia.edu/12014855/Statuto_Comunale_e_Stemma_Araldico_di_Pienza |title = Statuto Comunale e Stemma Araldico di Pienza |author = Umberto Bindi, Rosamaria Trentadue |website = academia.edu |p=12, nota 1 |access-date = 23. avgust 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pietrasanta]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1841 || Privilegio del Granduca di Toscana [[Leopoldo II di Toscana|Leopoldo II]] del 1841 {{navedi vir}}
|-
|| [[Piombino]] || [[Provincia di Livorno|Livorno]] || 1927|| RD 4. septembra 1927
|-
|| '''[[Pisa]]''' || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| '''[[Pistoia]]''' || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Poggibonsi]] || [[Provincia di Siena|Siena]] ||1220 e 1961|| Proclamata &quot;location imperiale&quot; dall'imperatore [[Federico II di Svevia]] nel 1220&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |title = La Storia |website = comune.poggibonsi.si.it |access-date = 23. avgust 2015 |archive-date = 2023-09-29 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230929223956/https://www.comune.poggibonsi.si.it/eventi-e-turismo/la-storia/ |url-status = dead }}&lt;/ref&gt;; DPR 20. oktober 1961&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pontedera]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1930 || RDL 17. maj 1930&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Pontremoli]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 1939 || DCG 6. marca 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Portoferraio]]
|[[Provincia di Livorno|Livorno]]
|1637
|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/portoferraio/| title = Città di Portoferraio – (LI)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Prato, Italija|Prato]]''' || [[Provincia di Prato|Prato]] || 1653 ||&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Quarrata]] || [[Provincia di Pistoia|Pistoia]] || 1969 || DPR 3. julija 1969&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Gimignano]] || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1936 || DCG 29. aprila 1936&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |title=Copia archiviata |access-date=4. april 2018 |archive-date=4. april 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180404201355/http://www.comune.sangimignano.si.it/it/comune/statuti-e-regolamenti/statuti/statuto-del-comune-di-san-gimignano |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Giovanni Valdarno]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1941 || RDL 16. septembra 1941&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Giuliano Terme]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 2024 || DPR 30. aprila 2024&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.comune.sangiulianoterme.pisa.it/uploads/files/Segreteria%20Generale/Decreto%20Presidente%20della%20Repubblica%20-%20Conferimento%20title%20di%20Citt%C3%A0.pdf |title=Il title di &quot;location&quot; a San Giuliano Terme - Decreto Presidente della Repubblica |website=location di San Giuliano Terme |access-date=29. maj 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Miniato]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||1750 e 2014|| Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref&gt;Con legge del Granduca di Toscana del 1º. oktober 1750 vennero riconosciute le 14 location nobili di Arezzo, Colle Val d'Elsa, Cortona, Firenze, Livorno, Montepulciano, Pescia, Pisa, Pistoia, Prato, Sansepolcro, San Miniato, Siena e Volterra.&lt;/ref&gt;; DPR 17. julij 2014&lt;ref&gt;{{citat|url=http://iltirreno.gelocal.it/pontedera/cronaca/2015/02/28/news/san-miniato-si-riappropria-dello-stemma-e-del-title-di-citta-1.10952647|title=iltirreno.gelocal.it}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Sansepolcro]] || [[Provincia di Arezzo|Arezzo]] || 1520, 1750 e 1935 || Bolla ''Praexcellenti praeminentia'' di [[papa Leone X]] del 22. september 1520 e Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;; DCG 26. marec 1935&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;, trascritto dalla Consulta Araldica il 28. marec 1935
|-
|| [[Seravezza]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] || 1975 || DPR 31. decembra 1975&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Siena]]''' || [[Provincia di Siena|Siena]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|-
|| [[Viareggio]] || [[Provincia di Lucca|Lucca]] ||1820|| Decreto della Duchessa di Lucca 7. junij 1820&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://iltirreno.gelocal.it/versilia/agenda/2010/06/11/news/giugno-1820-viareggio-diventa-citta-1.1910472|title=Giugno 1820: Viareggio diventa location|date=10. junij 2021|access-date=15. februar 2022}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vicopisano]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] ||2021|| DPR 22. decembra 2021&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.cascinanotizie.it/vicopisano-insignita-del-title-di-citt%C3%A0-dal-presidente-della-repubblica-sergio-mattarella|title=Vicopisano insignita del title di location dal Presidente della Repubblica, Sergio Mattarella|date=15. februar 2022|work=Cascina Notizie|access-date=15. februar 2022}}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Villafranca in Lunigiana]] || [[Pokrajina Massa - Carrara|Massa - Carrara]]|| 2007 || DPR 22. oktobra 2007&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews{{=}}114|title=Consegna title location di Villafranca su virgoletta.eu|access-date=5. december 2013|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140415061654/http://www.virgoletta.eu/public/2012/news_dettagli.php?idnews=114}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vinci]] || [[Metropolitansko mesto Firence|Firence]]|| 1954 || DPR 15. julija 1954&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|title=Lo stemma di Vinci. In quello di oggi c'è anche Leonardo|author=Paolo Santini|access-date=1º. oktober 2019|archive-date=2020-08-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200814234552/http://www.olmastrello.it/lo-stemma-di-vinci-in-quello-di-oggi-ce-anche-leonardo/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Volterra]] || [[Provincia di Pisa|Pisa]] || 1750 || Legge del Granducato di Toscana 1º. oktober 1750&lt;ref name=nobile-tos/&gt;
|}

=== Trentino - Južna Tirolska ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|[[Ala, Italija|Ala]]
|[[Provincia autonoma di Trento|Trento]]
|1765
|decreto del 1765 dell’[[Giuseppe II d'Asburgo-Lorena|imperatore Giuseppe II]]&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/ala/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arco, Italija|Arco]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]]|| || {{navedi vir}}
|-
|| '''[[Bolzano|Bolzano/Bozen]]''' || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1268 ||&lt;ref name=&quot;citta-taa&quot;&gt;location (Stadtgemeinde) dell'[[Impero austro-ungarico]]&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Briksen|Bressanone/Brixen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1380 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Brunico|Brunico/Bruneck]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1376 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Klausen, Bocen|Chiusa/Klausen]]|| [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1308 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Glorenza|Glorenza/Glurns]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1309 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Leifers|Laives/Leifers]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1985 || DPGR 11. aprila 1985, št. 197/A&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.regione.taa.it/bur/pdf/I-II/1985/24/BO/BO24850134373.pdf|title=DECRETO DEL PRESIDENTE DELLA GIUNTA REGIONALE 11. april 1985, n. 197/A - Conferimento del title di location al Comune di Laives}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Levico Terme]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1894 || I.R. Decreto 1. aprila 1894&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Merano|Meran/Meran]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1317 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|-
|| [[Pergine Valsugana]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 2012 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20150323183444/http://www.regione.taa.it/decreti/20121015_0043A.pdf |title= Decreto del Presidente della Regione Autonoma Trentino-Alto Adige n.43/A del 15. oktober 2012}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riva del Garda]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Rovereto]] || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1510 ||&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf|title=Archivio comunale di Rovereto e archivi aggregati|archive-url=https://web.archive.org/web/20131216181702/http://www.bibliotecacivica.rovereto.tn.it/UploadDocs/238_InventarioArC1410_1815.pdf }}, cap. ''Comunità di Rovereto (ordinamento austriaco), 1509 - 1810 (con docc. fino al 1881)''&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Trento]]''' || [[Provincia autonoma di Trento|Trento]] || 1888 ||&lt;ref&gt;Nel 1888 Trento ottenne lo status di &quot;location a statuto proprio&quot;: Johann Rainer, ''La location a Statuto proprio in Austria nella seconda metà dell'Ottocento'', in ''Atti del convegno storico su &quot;Trento nell'età di Paolo Oss Mazzurana&quot;'', Società di studi trentini di scienze storiche, Trento, 1985.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Vipiteno|Vipiteno/Sterzing]] || [[Avtonomna pokrajina Bolzano|Bolzano/Bozen]]|| 1304 ||&lt;ref name=citta-taa/&gt;
|}

=== Umbrija ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Amelia, Italija|Amelia]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 2007 || DPR 19. aprila 2007
|-
|| [[Assisi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1312 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Campello sul Clitunno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||2017|&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.duemondinews.com/campello-clitunno-ora-puo-chiamata-citta/ |title=Campello su Clitunno ora può essere chiamata Città|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[location della Pieve]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1600 || Koncesija [[Papež Klemen VIII.|papeža Klemna VIII.]] {{navedi vir|}}
|-
|| [[location di Castello]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] ||
|{{navedi vir}}
|-
|| [[Deruta]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2023 || DPR 17. marca 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.provincia.perugia.it/news/deruta-consegue-il-title-citta |title=Deruta consegue il title di “location” |website=Provincia di Perugia |date=26. november 2023 |access-date=31. januar 2024 }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Foligno]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1953 || DPCM 10. avgusta 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Gualdo Tadino]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1833 ||Concessione di [[Papa Gregorio XVI]]
|-
|| [[Gubbio]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Montecastrilli]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/montecastrilli/| title=Città di Montecastrilli – (TR)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Montefalco]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1848 || Bolla del 9. maj 1848 di [[Papa Pio IX]]&lt;ref&gt;{{navedi knjigo | title=Montefalco | author=M. Mattioli |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto &amp; Petrelli |location=Spoleto |date=1953 |p=12 |quote=Con Bolla del 9. maj 1848 il pontefice Pio IX la insignì [Montefalco] del title di location &quot; … Conferiamo a questa Terra, sita in Umbria, chiamata Montefalco, il first di location con i diritti, gli onori i privilegi inerenti…&quot;}} Si veda anche: {{navedi knjigo | title=Montefalco e il suo territorio. Guida turistica a cura dell'Associazione dei Quartieri di Montefalco | author=S. Nessi |editor=S. p. A. Arti Grafiche Panetto &amp; Petrelli |location=Spoleto |date=1980 |p=19}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Narni]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1951 || DPCM 12. oktobra 1951&lt;ref&gt;Statuto comunale articolo 1{{navedi splet |url=https://www.comune.narni.tr.it/sites/default/files/documenti/2023-12/NuovoStatutoComunale2.pdf |title=Nuovo Statuto Comunale. Art.1 - Autonomia e ruolo del Comune |website=Comune di Narni |date=29. marec 2002 |access-date=31. januar 2024}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Nocera Umbra]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/nocera-umbra/| title= Comune di Nocera Umbra – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Norcia]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/norcia/| title=Città di Norcia – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Orvieto]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1953 || DPCM 18. decembra 1953&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| '''[[Perugia]]''' || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Sellano]] ||[[Provincia di Perugia|Perugia]] || 2016 || DPR 13. januarja 2016&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/sellano/| title=Città di Sellano – (PG)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Spoleto]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || ||''ab antiquo'' (cit. art. 2 comma 3 dello Statuto Comunale)
|-
|| '''[[Terni]]''' || [[Provincia di Terni|Terni]] || || {{navedi vir}}
|-
|| [[Todi]] || [[Provincia di Perugia|Perugia]] || 1994 || DPR 19. septembra 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[San Gemini]] || [[Provincia di Terni|Terni]] || 1781 || Concessione Pontificia di Papa Pio VI del 1781&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.paesionline.it/italia/guida-san_gemini| title= San Gemini, la location dell'acqua in Umbria}}&lt;/ref&gt;
|}

=== Dolina Aoste ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| '''[[Aosta]]''' || ''[[Dolina Aoste|Val d*Aosta]]''|| ||&lt;ref name=citta-pie/&gt;
|}

=== Veneto ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;width:100%&quot;
|-
! Mesto !! Pokrajina !! Leto !! Akt
|-
|| [[Abano Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1973 || DPR 26. junija 1973&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Adria]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Agordo]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] ||1943 ||&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| title=Statuto di Agordo| accessdate=2025-07-03| archive-date=2021-04-11| archive-url=https://web.archive.org/web/20210411184306/https://dait.interno.gov.it/territorio-e-autonomie-locali/statuti/comune-agordo| url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Albignasego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2012 || DPR 29. oktobra 2012&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.obizzi.it/nqcontent.cfm?a_id=15912 |title=Da Comune a location: il presidente della Repubblica ha detto sì alla location di Albignasego, cerimonia fissata il 1º. december |website=obizzi.it |editor=location di Albignasego |date=15. november 2012 |access-date=9. oktober 2017 |url-status=dead }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Arquà Petrarca]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2003 || DPR 24. junija 2003&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Arzignano]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1964 || DPR 14. avgusta 1964&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asiago]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1924|| RDL 23. oktobra 1924&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Asolo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1931 || DCG 9. julija 1931&lt;ref name=&quot;citta-ven&quot;&gt;Nel corso dell'Ottocento, il governo del [[Regno Lombardo-Veneto]] aveva fregiato con il title di ''location minori'' della Venezia i comuni di Adria, Asolo, Badia (oggi Badia Polesine), Ceneda, Chioggia, Cividale (oggi Cividale del Friuli), Cologna (oggi Cologna Veneta), Conegliano, Este, Lendinara, Lonigo, Montagnana, Oderzo, Pordenone, Portogruaro, Sacile, Schio e Serravalle. Per quanto riguarda Ceneda e Serravalle, poco dopo l'unità d'Italia sono state unificate nel nuovo comune di Vittorio Veneto, trasferendo a quest'ultimo il title. Vedi Ruggero Simonato, Roberto Sandron, ''Portogruaro nell'Ottocento: contesto storico e ambiente sociale'', Nuova Dimensione Editrice, 1995, pp. 18/21 {{citat|url=http://books.google.com/books?id=N0l_YaDTk1wC|title=Portogruaro nell’Ottocento: contesto storico e ambiente sociale - Google Libri}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Badia Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1817 || RDL 16. aprila 1817&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DCG 4. avgusta 1930&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Bassano del Grappa]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1760 || 1815 (''ab antiquo''&lt;ref name=&quot;regia-ven&quot; /&gt;) 
|-
|| '''[[Belluno]]''' || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1816 ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;
|-
|| [[Bovolone]] || [[Provincia di Verona|Verona]]|| 1994|| DPR 21. junija 1994&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Campodarsego]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2013|| DPR 3. decembra 2013&lt;ref&gt;{{citat|url=http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863|title=Pagina di Campodarsego su araldicacivica.it|archive-url=https://web.archive.org/web/20131226024412/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/stemma/?id=863 }}, consultata il 25-12-2013&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Camisano Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2021|| DPR 1. marca 2021
|-
|| [[Camposampiero]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009|| DPR 20. julija 2009
|-
|| [[Caorle]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 11. oktobra 1983&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Castel d'Azzano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2021 || DPR 22. decembra 2021
|-
|| [[Castelfranco Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1860 || Decreto I.R. 5. november 1860&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref&gt;{{citat|url=http://incomune.interno.it/statuti/statuti/castelfranco_veneto.pdf|title=Comune di Castelfranco Veneto - Statuto}}.&lt;/ref&gt;
|-
| [[Cavarzere]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2004 || DPR 9. marca 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://bur.regione.veneto.it/BurvServices/Pubblica/DettaglioAttoEntiVari.aspx?id=298952 |title= Bollettino Ufficiale della Regione Veneto n. 70 del 17. julij 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Cerea]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2006 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Chiampo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2010 || DPR 2. decembra 2010&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti/vi/chiampo.pdf |title=location di Chiampo – (VI) |website=Araldicacivica |access-date=24. marec 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Chioggia]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Cittadella, Italija|Cittadella]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1972 || DPR 6. maj 1972&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Cologna Veneta]] || [[Provincia di Verona|Verona]] ||1837 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Conegliano]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1987 || DPR 3. novembra 1987&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Cornedo Vicentino]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/cornedo-vicentino/|title=location di Cornedo Vicentino}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Eraclea]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2007 || DPR 2. februarja 2007
|-
|| [[Este, Italija|Este]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Feltre]] || [[Provincia di Belluno|Belluno]] || 1952 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DPR 26. oktobra 1952&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Fratta Polesine]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2011 ||DPR 11. februarja 2011
|-
|| [[Jesolo]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1983 || DPR 31. marca 1983&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Legnago]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 1993 || DPR 29. julija 1993&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Lendinara]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1816 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DCG 28. aprila 1939&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Lonigo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1832 || Sovrana Risoluzione 6. avgust 1832&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Loreo]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || ||&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= location di Loreo – (RO) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/loreo/}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Malo, Italija|Malo]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1984 || DPR 22. oktobra 1984&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= 
http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6584 |title= Malo, decreto 1984-10-22 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marcon]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2021 || DPR 30. aprila 2021&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.araldicacivica.it/pdf/decreti-citta/ve/marcon_citta.pdf |title=location di Marcon – (VE) |website=Araldicacivica |access-date=12. marec 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Marostica]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1962 || DPR 17. decembra 1962&lt;ref&gt;{{citat|url=http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?3200|title=Marostica, decreto 1962-12-17 DPR, concessione di title di location}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mestre]]&lt;ref&gt;Nel 1926 (R.D. 15. julij ) il comune di Mestre venne soppresso: da allora il centro abitato è [[Località abitata|località]] del comune di Venezia.&lt;/ref&gt;|| [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1923 || RD 23. avgusta 1923&lt;ref&gt;{{navedi splet |url = http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 |title = Circoscrizioni di Venezia |website = araldicacivica.it |access-date = 13. september 2015 |url-status = dead |archive-url = https://web.archive.org/web/20160304053036/http://www.araldicacivica.it/stemmi/comuni/comune/pagina-speciale/?id=1831 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://books.google.it/books?id=Y8bZBgAAQBAJ&amp;pg=PA107&amp;lpg=PA107&amp;dq=mestre+title+di+citt%C3%A0&amp;source=bl&amp;ots=U8N8DS1zRv&amp;sig=p7zz28M24-u7-CRDjS2e2qgsRs0&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=0CDYQ6AEwBGoVChMI2bLTtND0xwIVxcAUCh3CJgqw#v=onepage&amp;q=mestre%20title%20di%20citt%C3%A0&amp;f=false |p= 107 |title = Quartieri contesi. Convivenza, conflitti e governance nelle zone Stazione di… |access-date = 13. september 2015}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Mirano]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2002 || DPR 13. junija 2002
|-
|| [[Mogliano Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1988 || DPR 22. julija 1987&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?4864 |title=
Mogliano Veneto, decreto 1987-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Monselice]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1960 || DPCM 7. junija 1960&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|| [[Montagnana]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Montebelluna]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1972 || DPR 11. oktobra 1972&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5652 |title= Montebelluna, decreto 1972-10-11 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Montecchio. maj re]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 2008 || DPR 2. maja 2008 {{navedi vir}}
|-
|| [[Montegrotto Terme]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
||[[Motta di Livenza]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 1991 || DPR 22. julija 1991&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5870 |title= Motta di Livenza, decreto 1991-07-22 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato}}&lt;/ref&gt;
|-
||[[Musile di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 2019 || DPR 23. avgusta 2019&lt;ref&gt;{{navedi novice|url= https://www.veneziatoday.it/attualita/musile-di-piave-citta.html |title= Musile di Piave diventa location: la cerimonia con il prefetto e la cittadinanza |magazine= Venezia Today |date= 25. oktober 2019 |access-date= 7. april 2025 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Noale]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1999 || DPR 9. novembra 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&amp;idindice=1&amp;x= |title=Statuto del Comune di Noale |editor=comune.noale.ve.it |access-date=21. september 2014 |archive-date=5. marec 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305045829/http://www.comune.noale.ve.it/include/mostra_foto_allegato.php?servizio_egov=re&amp;idindice=1&amp;x= |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Oderzo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|| [[Oppeano]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 28. aprila 2011
|-
|| '''[[Padova]]''' || [[Provincia di Padova|Padova]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Pastrengo]] || [[Provincia di Verona|Verona]] || 2011 || DPR 15. julij 2011&lt;ref name=&quot;pastrengo&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.pastrengo.vr.it/po/attachment_news.php?id=12|title=DPR sul website del comune di Pastrengo|access-date=1. december 2011}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Piazzola sul Brenta]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2006 || DPR 5. aprila 2006&lt;ref&gt;{{navedi novice| url= https://ricerca.gelocal.it/mattinopadova/archivio/mattinopadova/2006/05/07/MP2PO_MP204.html |title= Piazzola sul Brenta «promossa» location |magazine= il Mattino di Padova |date= 7. maj 2006}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Pieve di Soligo]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2021 || DPR 8. aprila 2021
|-
|| [[Piove di Sacco]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 1959 || DPR 26. avgusta 1959&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?5868 |title= Piove di Sacco, decreto 1959-08-26 DPR, concessione di title di location |website= Archivio Centrale dello Stato }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Portogruaro]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1835 || Disp. Gov. 40.662 del 26. november 1835&lt;ref name=citta-ven/&gt;&lt;ref&gt;Vedi l'art. 6 dello Statuto comunale {{navedi splet |url=http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm |title=Copia archiviata |access-date=26. november 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907182745/http://www.comune.portogruaro.ve.it/amministrazione/statuto/statutofrs.htm }}.&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Porto Viro]] || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 2001 || DPR 14. november 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|title=Stemma e storia (e title di location) su comune.portoviro.ro.it|date==05-12-2013|archive-date=10. december 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131210214027/http://www.comune.portoviro.ro.it/stemma-e-storia.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Riese Pio X]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2022 || DPR 10. januarja 2022
|-
|| [[Roncade]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2004 || DPR 16. januarja 2004
|-
|[[Rosolina]]
|[[Provincia di Rovigo|Rovigo]]
|2014
|DPR 23. oktobra 2014&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.araldicacivica.it/comune/rosolina/| title=Città di Rosolina – (RO)|access-date=2.7.2026}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Rovigo]]''' || [[Provincia di Rovigo|Rovigo]] || 1815 || location Regia, Patente sovrana 5. september 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Collezione di leggi e regolamenti pubblicati dall'Imp. Regio Governo delle Provincie venete, volume secondo, parte II, dal dì 10. julij a tutto. december 1815|date=1815|editor=per Francesco Andreola Tipografo privilegiato dell'E. I. R. G.|location=Venezia|p=64}}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Donà di Piave]] || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| 1968|| DPR 12. novembra 1968&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= San Donà di Piave, decreto 1968-11-12 DPR, concessione di title di location |url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6414 }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[San Martino di Lupari]] || [[Provincia di Padova|Padova]] || 2009 ||&lt;ref&gt;DPR 3. junija 2009&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Schio]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1817; 1870 ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;, DM 29. avgusta 1870&lt;ref name=ACSFascCom /&gt;
|-
|[[Selvazzano Dentro]]
|[[Provincia di Padova|Padova]]
|1997
|DPR 2. septembra 1997&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= https://www.araldicacivica.it/comune/selvazzano-dentro/ |title= location di Selvazzano Dentro – (PD) }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Thiene]]
|[[Pokrajina Vicenza|Vicenza]]
|1845 e 1857
|&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.comune.thiene.vi.it/web/thiene/vivere/vivere-interna?p_p_id=ALFRESCO_MYPORTAL_CONTENT_PROXY_WAR_myportalportlet_INSTANCE_nc6A&amp;p_p_lifecycle=1&amp;p_p_state=normal&amp;p_p_mode=view&amp;template=/regioneveneto/myportal/html-generico-detail&amp;uuid=11e2f74a-0940-4962-8265-4abe55495175&amp;contentArea=_Thiene_vivere-interna_Body1_|title=Comune di Thiene - Vivere dettaglio - (MyP)|website= comune.thiene.vi.it|access-date=26. september 2018}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Trebaseleghe]]
|[[Pokrajina Padova|Padova]]
|2023
|DPR 22. junija 2023&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.comune.trebaseleghe.pd.it/home/news-eventi/news/date-2023/07/citt--di-Trebaseleghe.html|title=Comune di Trebaseleghe - Conferimento title &quot;location di Trebaseleghe&quot;|website=www.comune.trebaseleghe.pd.it|language=it|access-date=5. julij 2023}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Treviso]]''' || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| [[Valdagno]] || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || 1955 || DPR 31. avgusta 1955&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://dati.acs.beniculturali.it/comuni/comuni.detail.html?6243 |title= Valdagno, decreto 1955-08-31 DPR, concessione di title di location }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html|title=Statuto comunale|author=Comune di Valdagno|access-date=15. maj 2011|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090924011126/http://www.comune.valdagno.vi.it/a_247_IT_476_2.html}}&lt;/ref&gt;
|-
|| '''[[Benetke]]''' || [[Metropolitansko mesto Benetke|Benetke]]|| ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Verona]]''' || [[Provincia di Verona|Verona]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|| '''[[Vicenza]]''' || [[Provincia di Vicenza|Vicenza]] || ||''ab antiquo''&lt;ref name=regia-ven/&gt;; location Regia, Patente imperiale 24. april 1815 di [[Francesco II d'Asburgo-Lorena|Francesco II]], imperatore d'Austria&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
|-
|[[Vigonza]]
|[[Provincia di Padova|Padova]]
|2015
|DPR 26. junija 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|title= location di Vigonza – (PD) |url= https://www.araldicacivica.it/comune/vigonza/ }}&lt;/ref&gt;
|-
|| [[Villafranca di Verona]] ||[[Provincia di Verona|Verona]] || 2008 || {{navedi vir}}
|-
|| [[Villorba]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || 2010 || DPR 6. julij 2010
|-
|| [[Vittorio Veneto]] || [[Provincia di Treviso|Treviso]] || ||&lt;ref name=citta-ven/&gt;
|-
|}

== Mesto kot bivalno središče ==
{{Glavni članek|Seznam mest v Italiji}}
Kot večina modernih jezikov, je tudi italijanščina sprejela sledečo definicijo besede mesto (''città''): ''veliko naselje, kjer so stavbe postavljene po določenem načrtu tako, da ustvarjajo dobro prehodne [[ceste]] z utrjenim voziščem, v katerih je urejena [[javna služba]] in je poskrbljeno za možnost skupnega življenja''. V tem smislu se danes v Italiji običajno za smatrajo mesta spodaj navedena bivalna središča, kar pa ne pomeni, da se množica manjših bivalnih središč ne sme imenovati ''città''.

Seznam '''večjih''' in drugih pomembnejših (širše znanih) '''italijanskih mest''' (z več kot okoli 20.000 prebivalci; * več kot 100.000, ** več kot 200.000; *** več kot 500.000 prebivalcev; ****milijonsko mesto)

{| class=&quot;wikitable&quot;
|----- valign=&quot;top&quot;
|
*[[Abano Terme]]
*[[Acerbo]]
*[[Acerra]]
*[[Acireale]] (*)
*[[Acqui Terme]]
*[[Acri]]
*[[Adrano]]
*[[Adria]]
*[[Afragola]]
*[[Agrigento]] (*)
*[[Alatri]]
*[[Albano Laziale]]
*[[Albenga]]
*[[Alcamo]]
*[[Alessandria]] *
*[[Altamura]] (*)
*[[Amalfi]]
*[[Anagni]]
*[[Ancona]] *
*[[Andria]]
*[[Angri]]
*[[Anzio]] (*)
*[[Aosta]]
*[[Aprilia, Italija|Aprilia]] (*)
*[[Arbatax]]
*[[Arco]]
*[[Ardea, Lacij|Ardea]]
*[[Arezzo]] *
*[[Ariccia]]
*[[Arzignano]]
*[[Ascoli Piceno]] (*)
*[[Asola]]
*[[Assemini]]
*[[Assisi]]
*[[Asti]]
*[[Augusta]] *(*)
*[[Avellino]]
*[[Avezzano]]
*[[Avola]]
*[[Bagheria]]
*[[Bagnacavallo]]
*[[Bagno a Ripoli]]
*[[Bari]] **(**)
*[[Barletta]] (*)
*[[Bassano del Grappa]]
*[[Bastia Umbra]]
*[[Battipaglia]]
*[[Belluno]]
*[[Belpasso]]
*[[Benevento]]
*[[Bergamo]] *
*[[Biancavilla]]
*[[Biella]]
*[[Bisceglie]]
*[[Bitonto]] (*)
*[[Bologna]] **(**)
*[[Bolzano]] / Bozen *
*[[Borgomanero]]
*[[Borgo San Lorenzo]]
*[[Brescia]] **
*[[Bressanone]]/Brixen 
*[[Brindisi]] *
*[[Brisighella]]
*[[Bussolengo]] 
*[[Busto Arsizio]] (*)
|
*[[Cagliari]] *(*)
*[[Caltagirone]]
*[[Caltanissetta]] (*)
*[[Camaiore]]
*[[Campobasso]]
*[[Canicattì]]
*[[Canosa di Puglia]]
*[[Cantù]]
*[[Capoterra]]
*[[Carate Brianza]]
*[[Carbonia]]
*[[Carini]]
*[[Carlentini]]
*[[Carrara]] (*)
*[[Carpi]] (*)
*[[Casale Monferrato]]
*[[Casalgrande]]
*[[Caserta]]
*[[Casoria]]
*[[Cassano Magnago]]
*[[Castelfranco Emilia]]
*[[Castelfranco Veneto]]
*[[Castel Gandolfo]]
*[[Castellammare di Stabia]]
*[[Castel San Pietro Terme]]
*[[Castelvetrano]]
*[[Castiglione delle Stiviere]]
*[[Castrovillari]]
*[[Catania]] **(**)
*[[Catanzaro]] *
*[[Cattolica]]
*[[Cava de' Tirreni]]
*[[Ceccano]] 
*[[Cecina]]     
*[[Cefalù]]
*[[Cerignola]]
*[[Cerveteri]]
*[[Cervia]]
*[[Červinjan]] / Cervignano del Friuli
*[[Cesano Maderno]]
*[[Cesena]] (*)
*[[Cesenatico]]
*[[Chiavari]]
*[[Chieri]]
*[[Chieti]]
*[[Chioggia]]
*[[Chiusi]]
*[[Chivasso]]
*[[Campi Bisenzio]]
*[[Cittadella]]
*[[Città di Castello]]
*[[Čedad]] / Cividale del Friuli
*[[Civita Castellana]]
*[[Civitanova Marche]]
*[[Civitavecchia]]
*[[Codogno]]
*[[Codroipo]]
*[[Colle di Val d'Elsa]]
*[[Collegno]]
*[[Como]] (*)
*[[Conegliano]]
*[[Cordenons]]
|
*[[Corigliano Calabro]]
*[[Correggio (mesto)]]
*[[Comiso]]
*[[Cortina d'Ampezzo]]
*[[Cortona]]
*[[Cosenza]] (*)
*[[Crema]]
*[[Cremona]] (*)
*[[Crotone]] (*)
*[[Cuneo]]
*[[Desenzano del Garda]]
*[[Desio]]
*[[Domodossola]]
*[[Eboli]]
*[[Empoli]]
*[[Enna]]
*[[Erba]]
*[[Ercolano]]
*[[Erice]]
*[[Fabriano]]
*[[Faenza]]
*[[Falconara Marittima]]
*[[Fano]]
*[[Fasano]]
*[[Favara]]
*[[Feltre]]
*[[Ferentino]]  
*[[Fermo]]    
*[[Ferrara]] *
*[[Fidenza]]
*[[Firence]] **(**)
*[[Fiumicino]]
*[[Floridia]]    
*[[Foggia]] *
*[[Foligno]]
*[[Follonica]]
*Fondi
*[[Forlì]] *
*[[Forlimpopoli]]
*[[Formia]]
*[[Formigine]]
*[[Francavilla Fontana]]
*[[Frascati]]
*[[Frosinone]]
*[[Fucecchio]]
*[[Gaeta]]
*[[Gallarate]]
*[[Gallipoli]]
*[[Gela]] (*)
*[[Gumin]]/[[Humin]] (Gemona del Friuli)
*[[Genova]] ***(*)
*[[Genzano di Roma]]
*[[Giarre]]
*[[Ginosa]]
*[[Gioia Tauro]]
*[[Giulianova]]
*[[Giugliano in Campania]]
*[[Gorgonzola, Milano]]
*[[Gorica]] (Gorizia)
*[[Grado]]
* [[Grosseto]] (*)
*[[Grottaferrata]]
*[[Grottaglie]]
|
*[[Grugliasco]]
*[[Gualdo Tadino]]
*[[Guastalla]]
*[[Gubbio]]
*[[Guidonia Monticello]](*)
*[[Iglesias, Carbonia|Iglesias]]
*[[Imola]]
*[[Imperia]]
*[[Isernia]]
*[[Ispica]]
*[[Jesi]]
*[[Jesolo]]
*[[L'Aquila]]
*[[Lamezia Terme]] (*)
*[[La Spezia]]
*[[Latina]] *
*[[Latisana]]
*[[Lecce]] (*)
*[[Lecco]]
*[[Legnano]]
*[[Lentini]]
*[[Licata]]
*Lido di [[Ostia (Rim)|Ostia]]
*[[Lido di Venezia]]
*[[Lissone]]
*[[Livorno]] *
*[[Lodi]]
*[[Loreto]]
*[[Lucca]] (*)
*[[Lucera]]
*[[Lugo, Italija]]
*[[Macerata]]
*[[Manduria]]
*[[Manfredonia]]
*[[Maniago]]
*[[Mantova]] (*)
*[[Manzano]]
*[[Mariano Comense]]
*[[Marano di Napoli]]
*[[Marsala]] (*)
*[[Marsciano]]
*[[Martellago]]
*[[Martina Franca]] (*)
*[[Massa]]

*[[Massafra]]
*[[Massarossa]]
*[[Matera]]
*[[Mazara del Vallo]]
*[[Melfi]]
*[[Merano]]
*[[Messina]] **
*[[Milano]] ****(*)
*[[San Miniato]]
*[[Misilmeri]]
*[[Mira, Italija|Mira]]
*[[Mirandola (Emilija - Romanja)|Mirandola]]
*[[Mirano]]
*[[Modena]] *(*)
*[[Modica]]  (*)
*[[Mogliano Veneto]]
|
*[[Molfetta]]
*[[Moncalieri]]
*[[Mondovì]]
*[[Tržič, Italija|Tržič]] (Monfalcone)
*[[Monreale]]
*[[Monselice]]
*[[Monserrato]]
*[[Montalcino]]
*[[Montebelluna]]
*[[Montecchio. maj re]]
*[[Montefiascone]]
*[[Montemurlo]] 
*[[Montepulciano]]
*[[Monte San Savino]]
*[[Montesilvano]]
*[[Montevarchi]]
*[[Milje, Italija|Milje]] / Muggia
*[[Neapelj]] (Napoli ****)
*[[Narni]]
*[[Nettuno]]
*[[Nicastro]]
*[[Nichelino]]
*[[Nocera Inferiore]]
*[[Nola]]
*[[Noto]]
*[[Novara]] *
*[[Novi Ligure]]
*[[Oderzo]]
*[[Olbia - Tempio|Olbia]]
*[[Orosei]]
*[[Oristano]]
*[[Ortona]]
*[[Orvieto]]
*[[Osimo]]
*[[Ostuni]]
*[[Pachino]]
*[[Padova]] **
*[[Paese]]    
*[[Pagani]]
*[[Palermo]] ***(*)
*[[Palestrina]]
*[[Palma di Montechiaro]]
*[[Palmanova]]
*[[Palmi]]
*[[Parma]] *(*)
*[[Partinico]]
*[[Paternò]]
*[[Pavia]]
*[[Perugia]] *
*[[Pesaro]] (*)
*[[Pescara]] *
*[[Pescia]]
*[[Piacenza]] *
*[[Pienza]]
*[[Pietrasanta]]
*[[Pinerolo]]
*[[Piombino]]
*[[Pisa]] (*)
*[[Pistoia]] (*)
*[[Pitigliano]]
*[[Pizzo]]
*[[Poggibonsi]]
*[[Pomezia]]
|
*[[Pompeji]]
*[[Pontassieve]]
*[[Pontedera]]
*[[Porcia]]
*[[Pordenone]]
*[[Portici]]
*[[Porto Empedocle]]
*[[Portoferraio]]
*[[Portogruaro]]
*[[Potenza]] (*)
*[[Potenza Picena]]
*[[Pozzallo]]
*[[Pozzuoli]] (*)
*[[Prato]] **
*[[Quarrata]]
*[[Quartu Sant'Elena]] (*)
*[[Ragusa]]  (*)
*[[Rapallo]]
*[[Ravena]] *
*[[Recanati]]    
*[[Reggio di Calabria]] *(*)
*[[Reggio Emilia]] *(*)
*[[Rende]]
*[[Rho]] (*)
*[[Ribera]]
*[[Riccione]]
*[[Rieti]]
*[[Rimini]] *
*[[Riva del Garda]]
*[[Rivoli, Piemont|Rivoli]]
*[[Rim]] (Roma) ****(*)
*[[Ronke]] (Ronchi dei Legionari)
*[[Rosarno]]
*[[Roseto degli Abruzzi]]
*[[Rosolini]]   
*[[Rossano]] 
*[[Rovigo]]
*[[Ruma, Italija]]
*[[Sabaudia]]
*[[Sacile]]
*[[Salerno]] *
*[[Salò]]
*[[Salsomaggiore Terme]]
*[[San Benedetto del Tronto]]
*[[San Bonifacio]]
*[[San Dona di Piave]]
*[[San Gimignano]]
*[[San Giovanni Lupatoto]]
*[[San Quirico d'Orcia]]
*[[Sanremo]]
*[[Sansepolcro]]
*[[San Severo]]
*[[Sarno]]
*[[Saronno]]
*[[Sarzana]]
*[[Sassari]] *
*[[Sassuolo]]
*[[Savigliano]]
*[[Savignano sul Rubicone]]
*[[Savona]]
*[[Scafati]]
*[[Scandiano]]
*[[Sesto Fiorentino]]
*[[Scandici]]
*[[Sciacca]]
*[[Schio]]
|
*[[Scicli]] 
*[[Scorzè]] 
*[[Segni]]
*[[Selargius]]
*[[Senigallia]]
*[[Seregno]]
*[[Seriate]]
*[[Sestu]]
*[[Sestri Levante]]
*[[Settimo Torinese]]
*[[Sezze Romano|Sezze (Romano)]]
*[[Siderno]]
*[[Siena]] (*)
*[[Sinnai]]
*[[Sirakuze]] *
*[[Sondrio]]
*Sora
*[[Sorrento]]
*[[Spello]]
*[[Spilimbergo]]
*[[Spinea]]
*[[Spoleto]]
*[[Staranzano]]
*[[Sulmona]]
*[[Suzzara]]
*[[Taormina]]
*[[Taranto]] *
*[[Tarkvinija]] (prej Corneto)
*[[Tauria Nova]]
*[[Trbiž]] (Tarvisio)
*[[Teramo]]
*[[Termini Imerese]]
*[[Terracina]]
*[[Terni]] *
*[[Thiene]]
*[[Tivoli (Rim)|Tivoli]]
*[[Todi]]
*[[Tolentino]]
*[[Tolmeč]] (Tolmezzo)
*[[Torino]] ***(*)
*[[Torre Annunziata]]
*[[Torre del Greco]]
*[[Tortona]]
*[[Trani]]
*[[Trapani]]
*[[Trento]]*
*[[Treviso]]
*[[Trst]] / Trieste**
*[[Valenza]]
*[[Videm (Italija)|Videm]] (Udine)*
*[[Urbino]]
*[[Valdagno]]
*[[Varese]] (*)
*[[Vasto]]
*[[Velletri]]
*[[Venaria Reale]]
*[[Benetke]] ** (Venezia)
*[[Ventimiglia]]
*[[Verbania]]
|
*[[Vercelli]]
*[[Veroli]]
*[[Verona]] **
*[[Viadana]]
*[[Viareggio]]
*[[Vibo Valentia]]
*[[Vicenza]] *(*)
*[[Vigevano]]
*[[Vigonza]]
*[[Vigevano|Villabate]]
*[[Villafranca di Verona]]
*[[Vetralla]]
*[[Vinci]]
*[[Viterbo]]
*[[Vittoria]] (*)
*[[Vittorio Veneto]]
*[[Voghera]]
*[[Volterra]]
|}

== Glej tudi ==
*[[italijanske občine]]
*[[Seznam mest v Italiji]] 

[[Kategorija:Geografija Italije]]</text>
      <sha1>8al4dpbd9pt94r1v75whr5tdzd2rfns</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Slovenska demokratska stranka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>100051</id>
    <revision>
      <id>6721751</id>
      <parentid>6721429</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <comment>/* Rezultati volitev */ Tabela rezultatov volitev PRS</comment>
      <origin>6721751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="193607" sha1="m3oacuixnxmgsq74vlhcecsahpv3umf" xml:space="preserve">{{Infobox political party
| country = Slovenija
| colorcode = {{Political party data|color}}
| logo = [[Slika:SDS prenovljen logo 2026.png|280px]]
| abbreviation = SDS
| president = [[Janez Janša]]
| foundation = 16. februar 1989
| headquarters = Trstenjakova ulica 8, [[Ljubljana]]
| think_tank = Inštitut Dr. Jožeta Pučnika
| youth_wing = [[Slovenska Demokratska Mladina]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Slovenska Demokratska Mladina |url=https://sdm.si/ |website=sdm.si |access-date=3 February 2022 |archive-date=2024-05-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240528234503/https://sdm.si/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| position = '''Trenutno:'''&lt;br /&gt;[[Politična desnica|desnica]]&lt;ref name=&quot;HlousekKopecek&quot;&gt;{{Citation |first1=Vít |last1=Hloušek |first2=Lubomír |last2=Kopeček |title=Origin, Ideology and Transformation of Political Parties: East-Central and Western Europe Compared |publisher=Ashgate |year=2010 |page=26 |url=https://books.google.com/books?id=K79sdX-amEgC&amp;pg=PA26|isbn=9780754678403 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation |first=Paul G. |last=Lewis |title=Political Parties in Post-Communist Eastern Europe |publisher=Routledge |year=2000 |page=167 |url=https://books.google.com/books?id=LAdhbhFzaYsC&amp;pg=PA167|isbn=9780415201810 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;nytimes.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612235415/https://www.nytimes.com/aponline/2018/06/01/world/europe/ap-eu-slovenia-election.html|url-status=dead|archive-date=June 12, 2018|title=Anti-Immigrant Party Set to Make Gains in Slovenia Vote|date=1 June 2018|via=NYTimes.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:573&quot;/&gt;&lt;br /&gt;'''Zgodovinska:'''&lt;br /&gt;[[leva sredina]] (sprva)&lt;ref name=&quot;demsoc.org&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS) - The Democratic Society|website=www.demsoc.org|accessdate=2018-07-01|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MakarovičTomšič&quot;&gt;{{navedi knjigo|author1=Matej Makarovič|author2=Matevž Tomšič|chapter=‘Left‘ and ’Right’ in Slovenian Political Life and Public Discourse|editor=Constantine Arvanitopoulos|title=Reforming Europe: The Role of the Centre-Right|publisher=Springer|year=2009|page=264 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=G6gWLW2oDJ0C&amp;pg=PA263}}&lt;/ref&gt;&lt;br /&gt;[[desna sredina]]&lt;ref name=&quot;demsoc.org&quot;/&gt;{{sfn|Bakke|2010|p=244}}&lt;ref name=&quot;Fink-Hafner2006&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=Danica Fink-Hafner|chapter=Slovenia: Between Bipolarity and Broad Coalition-Building|editor=Susanne Jungerstam-Mulders|title=Post-communist EU Member States: Parties and Party Systems|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iNa6l58HNWoC&amp;pg=PA218|year=2006|publisher=Ashgate Publishing, Ltd.|isbn=978-0-7546-4712-6|page=218}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;MakarovičTomšič&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:573&quot;/&gt;
| ideology = [[konservatizem]],&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;br&gt;[[socialni konservatizem]],&lt;br&gt;[[nacionalizem]],&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:300&quot; /&gt;&lt;br&gt;[[Populizem|desni populizem]]&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;
| membership_year = 2018
| womens_wing = Ženski odbor SDS
| membership = 22.963&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|date=2018|accessdate=2024-07-03|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| international = [[Centrist Democrat International]]&lt;br /&gt;[[International Democrat Union]]
| european = [[Evropska ljudska stranka]]
| europarl = [[Evropska ljudska stranka]]
| colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[rumena]] {{color box|#133C8B|border=darkgray}} [[modra]]
&lt;!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --&gt;
| seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]]
| seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}}
| seats2_title = [[Evropski parlament]]
| seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}}
| seats3_title = [[Župan|Župani]]
| seats3 = {{composition bar|11|212|hex={{Political party data|color}}}}
| seats4_title = [[Občinski svet|Občinski sveti]]
| seats4 = {{composition bar|493|2750|hex={{Political party data|color}}}}
| flag = [[File:Flag of the Slovenian Democratic Party.svg|225px|border|Zastava Slovenske demokratske stranke]]
| website = {{Political party data|website}}
}}

'''Slovenska demokratska stranka''' (kratica '''SDS''') je [[Slovenija|slovenska]] parlamentarna [[politična stranka]], ki se uvršča na [[Politična desnica|politično desnico]].&lt;ref name=&quot;HlousekKopecek&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;nytimes.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:573&quot;/&gt; Kot ključne programske cilje stranka navaja demokracijo, spoštovanje človekovih pravic, gospodarsko učinkovitost, ekonomsko svobodo in solidarnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=O stranki|url=https://www.sds.si/o-stranki|website=www.sds.si|accessdate=2023-01-06|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Trenutni predsednik stranke je [[Janez Janša]]. Na evropski preprogi je stranka članica [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]], mednarodno pa Mednarodne demokratske unije.

Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado; [[8. vlada Republike Slovenije|osmo]], [[10. vlada Republike Slovenije|deseto]] in [[14. vlada Republike Slovenije|štirinajsto]]. Zadnjih dvajset let velja za eno največjih slovenskih političnih strank z okoli 23.000 člani (2018).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Največ članov ima SDS, največ zaposlenih SD|url=https://www.dnevnik.si/1042822704|website=Dnevnik|accessdate=2022-02-06|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314004326/https://www.dnevnik.si/1042822704|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|predsedniških volitvah 2022]] je s podporo stranke kandidiral [[Anže Logar]] in v drugem krogu prejel nekaj več kot 414 tisoč glasov, kar je bil najboljši rezultat slovenske desnice na predsedniških volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar bo kandidiral za predsednika republike|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-sklical-novinarsko-konferenco-se-tudi-uradno-podaja-v-predsednisko-tekmo/|website=n1info.si|accessdate=2022-07-04|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/volitve2022/vp2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==

=== Nastanek ===
Slovenska demokratska stranka je naslednica [[Socialdemokratska zveza Slovenije|Socialdemokratske zveze Slovenije]] in [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]],&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Pension reforms in Central, Eastern, and Southeastern Europe : from post-Socialist transition to the global financial crisis|url=https://www.worldcat.org/oclc/1062179687|location=|isbn=9781136225956|oclc=1062179687|first=Igor|last=Guardiancich|publisher=|date=2013|page=194|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Reforming Europe : the role of the centre-right|url=https://www.worldcat.org/oclc/659560461|publisher=Springer-Verlag|date=2009|location=Berlin|isbn=9783642005602|oclc=659560461|first=Konstantinos|last=Arvanitopoulos|page=|cobiss=|last2=Centre for European Studies (Brussels, Belgium)|last3=Institouto Dēmokratias Kōnstantinos Karamanlēs}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:43&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-prvi-predsednik-sds-france-tomsic.html|title=Umrl je prvi predsednik SDS France Tomšič|date=25.3.2010|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-20-leti-je-bila-ustanovljena-slovenska-demokraticna-zveza-54747|title=Pred 20 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza|date=11.1.2009|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt; najpomembnejših političnih strank [[Demokratična opozicija Slovenije|Demokratične opozicije Slovenije]] (koalicije DEMOS), ki je na prvih [[Druga svetovna vojna|povojnih]] demokratičnih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Sloveniji aprila 1990]] premagala [[Komunistična_partija_Slovenije#Delovanje_ob_demokratičnih_spremembah_v_Sloveniji|bivšo Zvezo Komunistov Slovenije]]&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; ter izvedla [[Demokratizacija|demokratizacijo]] in [[osamosvojitev Slovenije]] od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavije]].{{Navedi vir}}

Socialdemokratska zveza Slovenije se je razvila iz neodvisnega protikomunističnega sindikalističnega gibanja v poznih 1980. letih. Njen prvi predsednik je bil sindikalni voditelj France Tomšič, ki je decembra 1987 po vzoru [[Poljska|poljskega]] sindikalističnega gibanja ''[[Solidarność]]'' organiziral zgodovinsko prelomno delavsko stavko v komunistični Sloveniji; stavka je privedla do ustanovitve neodvisnega sindikata ''Neodvisnost'' in februarja 1989 do ustanovitve stranke.&lt;ref name=&quot;:43&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:46&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/umrl-je-france-tomsic/226566|title=Umrl je France Tomšič|date=25.3.2010|work=rtvslo.si|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.slovenija2001.gov.si/10years/path/memories/tomsic/|title=France Tomsic|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.slovenija2001.gov.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/umrl-france-tomsic.html|title=Umrl France Tomšič|date=25.3.2010|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt; Tomšiča je po njegovem odstopu novembra istega leta zamenjal sociolog, dr. [[Jože Pučnik]], nekdanji disident, ki je v 60. letih iz političnih razlogov, predvsem zaradi nenehnega preganjanja oblasti, emigriral v [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|ZR Nemčijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/politicni-disident-ki-je-postal-kljucni-akter-osamosvojitve/299999|title=Politični disident, ki je postal ključni akter osamosvojitve|date=12.1.2013|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt; Pod Pučnikovim vodstvom se je Socialdemokratska zveza Slovenije, kmalu preimenovana v Socialdemokratsko stranko Slovenije,&lt;ref name=&quot;:46&quot; /&gt; razvila v zmerno [[Socialna demokracija|socialdemokratsko]] stranko, ki se je zavzemala za [[socialno tržno gospodarstvo]] in socialno državo po skandinavskem, nemškem in avstrijskem modelu.{{Navedi vir}}

Slovenska demokratična zveza je po drugi strani nastala leta 1989&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; kot opozicija [[Zveza komunistov Slovenije|Zvezi komunistov Slovenije]]; zavzemala se je predvsem za vzpostavitev [[Pravno varstvo|pravnega varstva]], spoštovanje človekovih pravic, pravic manjšin in temeljnih političnih svoboščin ter za evro-atlantsko povezovanje Slovenije (vključitev v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in [[NATO]]). SDZ je delovala kot raznovrstna, a nekoliko razčlenjena koalicija več skupin z neskladnimi liberalnimi, socialno-liberalnimi in nacionalističnimi političnimi cilji.{{Navedi vir}}

Leta 1992 je SDZ zaradi sporov med vodstvom in člani razpadla na [[Socialni liberalizem|socialno-liberalno]] [[Demokratska stranka Slovenije|Demokratsko stranko Slovenije]] in konzervativno [[Narodno demokratska stranka|Narodno demokratsko stranko]] (NDS).&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt; Nekateri člani so prestopili v Pučnikovo Socialdemokratsko stranko.{{Navedi vir}} Ta je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|državnozborskih volitvah leta 1992]] s 3,3 odstotka glasov komaj prestopila parlamentarni prag in vstopila v koalicijo z zmagovito [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]].&lt;ref name=&quot;:49&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/|title=Pretekle vlade|date=|accessdate=26.1.2019|website=www.vlada.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/drnovsek-je-leta-1992-med-zive-vrnil-janeza-janso-469978|title=&quot;Drnovšek je leta 1992 med žive vrnil Janeza Janšo&quot;|date=13.6.2018|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:47&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/volitve/kratka-zgodovina-stranke-sds.html|title=Kratka zgodovina stranke SDS|date=4.12.2011|work=Delo|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92312/apokalipsa-politicne-krize/|title=Apokalipsa politične krize|date=23.10.2000|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92470/potapljanje-vladajoce-stranke/|title=Potapljanje vladajoče stranke|date=27.2.2004|accessdate=26.1.2019|website=Mladina.si|last=Žerdin|first=Ali}}&lt;/ref&gt; NDS se je leta 1995 pridružila SDSS, ki je tako postala ena od pravnih naslednic SDZ.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:45&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;

Leta 1993 je vodja stranke postal [[Janez Janša]], medtem ko se je Jože Pučnik upokojil in do smrti leta 2003 ostal njen častni predsednik.&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/292103|title=Obeležujemo peto obletnico smrti Jožeta Pučnika|date=11.1.2008|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Marca 1994 je predsednik vlade dr. [[Janez Drnovšek]] zaradi [[Afera Depala vas|afere Depala vas]] (v kateri je vojaško osebje aretiralo policijskega sodelavca v civilni opravi) razrešil Janšo s položaja ministra za obrambo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.sta.si/1990700/dve-desetletji-od-afere-depala-vas|title=Dve desetletji od afere Depala vas|date=19.3.2014|publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]]|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-najodmevnejse-afere-slovenskih-obvescevalcev-389567|title=To so najodmevnejše afere slovenskih obveščevalcev|date=7.9.2015|work=siol.net|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; Leta 2003 je tednik [[Mladina (revija)|Mladina]] objavil članek, v katerem navaja, da je tedanja [[1. specialna brigada MORiS|specialna brigada MORiS]] leta 1994 izvajala vojaške vaje z namenom priprave čete na izvedbo vojaškega državnega udara. Sočasno so policijske sile na skrivaj pripravljale načrt za zavarovanje države in preprečitev vojaškega prevzema oblasti. Na tiskovni konferenci malo pred objavo članka je Janša navajal dokumente, ki so vsebovali načrt za zavarovanje državnih organov s strani policijskih sil, kot dokaz, da je bil dejansko načrtovan policijski udar proti njegovemu ministrstvu. V intervjuju za [[Delo (časopis)|Delo]] leta 1999 je Janša dogajanje leta 1994 komentiral: &quot;''V svojih rokah sem imel veliko moči. /.../ In leta 1994, ko so me odstavljali, je bilo mnogo predlogov, naj na to odstavitev ne pristanemo. Jaz bi to lahko naredil. Pa nisem.''&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92437/desant-na-ministrstvo/|title=Desant na ministrstvo|website=Mladina.si|date=1. 7. 2003|accessdate=7. 4. 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

Stranka je soglasno podprla svojega novega vodjo in izstopila iz koalicije v opozicijo, kjer je ostala naslednjih deset let (izvzemši nekaj mesecev v letu 2000, ko je bila del koalicije kratkožive [[5. vlada Republike Slovenije|5. slovenske vlade]] pod vodstvom [[Andrej Bajuk|Andreja Bajuka]]).&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hitre-zamenjave-v-cerarjevi-vladi-pada-ze-peti-minister/361871|title=Hitre zamenjave v Cerarjevi vladi. Pada že peti minister.|date=1.4.2015|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www2.24ur.com/bin/article_print.php?id=3139870|title='1000 evrov pokojnine je predvolilna laž'|date=9.9.2008|work=24ur.com|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt; V tem času je stranka pridobila na priljubljenosti med, po besedah nekdanjega podpornika [[Peter Jambrek|Petra Jambreka]], &quot;frustriranimi nižjimi sloji&quot;.{{Navedi vir}}&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042482825/lokalno/1042482825|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS stranka frustriranih nižjih slojev|date=25.10.2011|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Pozicioniranje na politično desnico ===
Po letu 2000 je stranka postala del [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (EPP),&lt;ref name=&quot;:47&quot; /&gt; prevzela [[Liberalizem|liberalno]] gospodarsko politiko in kasneje, tekom finančne krize v poznih 2000. letih, podpirala politiko varčevalnih ukrepov, ohranila pa je natovsko in proameriško zunanjo politiko.{{Navedi vir}} Ideološki premik v desno se je izrazil tudi s preimenovanjem iz Socialdemokratske stranke v Slovensko demokratsko stranko leta 2003.&lt;ref name=&quot;:300&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Origin, ideology and transformation of political parties : East-Central and Western Europe compared|url=https://www.worldcat.org/oclc/753968753|publisher=Ashgate|location=|isbn=9780754696612|oclc=753968753|first=Vít|last=Hloušek|date=2010|page=26|cobiss=|last2=Kopeček|first2=Lubomír}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt; Stranka je ohranila proevropsko naravnost. 

[[Populizem|Populistična]], [[Nacionalizem|nacionalistična]] retorika stranke je vzbudila pozornost tudi med političnimi opazovalci.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The radical right in Central and Eastern Europe since 1989|url=https://www.worldcat.org/oclc/45728668|publisher=Pennsylvania State University Press|location=University Park, PA|isbn=0585292876|oclc=45728668|first=|last=|date=1999|page=155–162|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|title=Central Europe Review - Feature Essay: The re-Austrianisation of Central Europe?|date=30.3.2000|accessdate=25.1.2019|website=www.ce-review.org|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-01-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20190112070721/http://www.ce-review.org/00/13/essay13.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Uncertain path: democratic transition and consolidation in Slovenia|url=https://www.worldcat.org/oclc/826658018|publisher=Texas A &amp; M University Press|location=College Station|isbn=9781603445436|oclc=826658018|first=Rudolf Martin|last=Rizman|date=2006|page=74|cobiss=}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je stranko brezpogojno podprla tudi slovenska [[katoliška cerkev]], ne glede na to, da SDS uradno ni veljala za krščansko stranko.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;

=== Prva Janševa vlada (2004–2008) ===
[[Slika:8 vlada RS.jpg|sličica|250x250_pik|[[8. vlada Republike Slovenije]]]]
3. oktobra 2004 je SDS zmagala na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|državnozborskih volitvah]] z 29 % glasov in osvojila 29 od 88 sedežev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2004/|title=Volitve v državni zbor RS 2004|date=|accessdate=25.1.2019|website=www.dvk-rs.si}}&lt;/ref&gt; V [[8. vlada Republike Slovenije|novonastali vladi]] so koalicijo sestavljale [[Nova Slovenija]] (NSi), [[Slovenska ljudska stranka]] (SLS) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]] (DeSUS), ki so skupaj obsegale 49 od 90 sedežev v državnem zboru.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/volitve-v-dz/pregled-mandata-2004-2005/90806|title=Pregled mandata 2004/2005|date=|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

Vlada pod vodstvom SDS je sprejela več poslovno prijaznih ukrepov, začela regionalizacijo države s prenosom dela moči lokalnim upravam in, da bi zadovoljila koalicijsko partnerico DeSUS, uvedla gospodarsko nevzdržne spremembe pokojninskega sistema.{{Cn}}

SDS je bila s strani kritikov obtožena uklanjanja interesom slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliške cerkve]] v zameno za njeno politično podporo.&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&amp;id=108659&amp;|title=J. J.? Ne, hvala!|date=27.1.2012|work=Mladina|accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92559/katoliska-drzava-drzavna-cerkev/|title=Katoliška država, državna cerkev|date=13.11.2005|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si}}&lt;/ref&gt; Ne glede na to je cerkev ohranila kritičen pogled na nekatere od potez stranke, kot so podpora turizmu [[Igra na srečo|iger na srečo]] in raziskavam [[Matična celica|matičnih celic]] ter [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|priznanje istospolnih partnerskih zvez]].

==== Notranje zadeve ====
Prva Janševa vlada je vpeljala ukrepe za nadzor nad [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]] in za omejitev njenih pristojnosti. Opozicija in nekateri mediji so te ukrepe ostro obsodili kot poskus diskreditacije agencije in metanje slabe luči na politiko predhodnih vlad.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/komisiji-za-nadzor-sove-omejen-nadzor-v-tekocih-zadevah.html|title=Komisiji za nadzor Sove omejen nadzor v tekočih zadevah|date=12.7.2007|accessdate=25.1.2019|website=www.delo.si-si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/92630/specialna-vojna/|title=Specialna vojna|date=6.4.2007|accessdate=25.1.2019|website=Mladina.si|last=Trampuš|first=Jure}}&lt;/ref&gt;

==== Kršitve svobode tiska ====
Vlada je bila deležna številnih obtožb, da posega v neodvisnost tiska. Kritike so navajale politiziranje neodvisnega tiska z nastavitvijo političnih zaveznikov&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt; na vodilne položaje pri državni [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenski tiskovni agenciji]],&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; časopisu [[Delo (časopis)|Delo]],&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; regionalnem časopisu [[Primorske novice]]&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; in [[Radiotelevizija Slovenija|Radioteleviziji Slovenija]].&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; Prav tako so državna podjetja prenehala oglaševati v časopisu [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] in reviji [[Mladina (revija)|Mladina]], ki sta kritično poročala o vladi.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; S spremembo zakonov o upravi javne radiotelevizijske organizacije [[RTV Slovenija]] je vlada omogočila povečanje političnega nadzora nad njenim uredniškim in direktorskim odborom, tako da je povečala število članov, izbranih s strani države.&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/referendum-o-rtv/kaj-prinasa-novi-zakon/43432|title=Kaj prinaša novi zakon?|date=25.9.2005|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=26.1.2019}}&lt;/ref&gt; Zakon je bil izzvan z [[Referendum o zakonu o RTV Slovenija (2022)|referendumom]], na katerem je bil ob 30,7-odstotni volilni udeležbi sprejet s tesno večino,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|title=Referendum - RTVS (2005)|date=|accessdate=26.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190126221002/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-referendumi/referendum-rtvs-2005 |date=2019-01-26 }}&lt;/ref&gt; po domnevah nekaterih tudi po zaslugi sočasnih obljub o nižjem obveznem prispevku.&lt;ref name=&quot;:48&quot; /&gt; Leta 2007 je preko 500 novinarjev sprožilo [[Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji|peticijo proti političnim pritiskom na medije]]. Medtem ko je peticija kratenja politične svobode posebej obtoževala premierja Janšo, je bila usmerjena proti kakršnemukoli poseganju v svobodo tiska s strani katerekoli vlade, političnega akterja ali lastnikov medijskih podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/271330|title=Slovenski novinarji zoper cenzuro|date=27.9.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019|archive-date=2019-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20190606233044/https://www.dnevnik.si/271330|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Peticijo je podprl tudi [[Mednarodni novinarski inštitut]] (IPI), ki je pozval vlado k oblikovanju neodvisnega organa za preiskavo obtožb o pritisku na medije.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/272383|title=Mednarodni novinarski inštitut poziva k preiskavi političnih pritiskov na slovenske medije|date=2.10.2007|work=Dnevnik|accessdate=26.1.2019}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

SDS je obtožbe o nepravilnostih zanikala, pri čemer je izjavila, da so medije pravzaprav nadzirale levičarske opozicijske skupine.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/285888|title=Jože Tanko (SDS): Nekatere medije nadzira Borut Pahor|date=7.12.2007|work=Dnevnik|accessdate=25.1.2019|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126113825/https://www.dnevnik.si/285888|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Gospodarstvo in finance ====
Čas prve Janševe vlade je zaznamovalo obdobje hitre gospodarske rasti. [[BDP]] je med letoma 2004 in 2006 zrasel za skoraj 5 % in leta 2007 dosegel skoraj 7-odstotno rast,&lt;ref name=&quot;:51&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|title=Austerity measures cause conflict|date=4.10.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.eurofound.europa.eu|publisher=Eurofound|language=en|archive-date=2019-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20190202212328/https://www.eurofound.europa.eu/publications/article/2012/austerity-measures-cause-conflict|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; s čimer je Slovenija tega leta bila najhitreje rastoča članica [[Evroobmočje|evrskega območja]].&lt;ref name=&quot;:50&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia parliament confirms Jansa as prime minister|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-pm/slovenia-parliament-confirms-jansa-as-prime-minister-idUSTRE80R0L720120128|publisher=Reuters|date=28.1.2019|accessdate=2.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}&lt;/ref&gt; A gospodarska rast je bila v veliki meri pogojevana na zasebnem zadolževanju (zlasti korporativnem zadolževanju).&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt; Vlada poleg tega v obdobju hitre rasti ni sprejela primernih strukturnih reform ali ustvarjala proračunskih presežkov. Namesto tega je proračunske prihodke namenila za populistične ekonomske ukrepe, ki so zaobjemali tako zmanjševanje davčnega bremena kot državno trošenje za popularne programe, s čimer je napravila državo posebej dovzetno za prihajajočo gospodarsko krizo.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;

[[Andrej Bajuk]], minister za finance v času prve Janševe vlade, je ob koncu svojega mandata kot največje dosežke svojega ministrovanja navedel sprejetje obsežne davčne reforme, ki je vključevala znižanje davkov tako za pravne kot fizične osebe (vključno z znižanjem obdavčitve kapitalskih dobičkov in odpravo davka na izplačane plače), znižanje progresivnosti dohodninske lestvice, zvišanje splošne olajšave ter poenostavitev davčnega zakonika, uvedbo evra, [[Privatizacija|privatizacijo]] državne banke [[NKBM]] in znižanje javne porabe.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Dosežki ministrstva za finance po Bajuku: Davčna reforma, uvedba evra, predsedovanje EU, privatizacija NKBM in znižanje javne porabe|date=30.7.2008|url=https://www.dnevnik.si/337210|accessdate=2019-02-02|archive-date=2019-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190126061032/https://www.dnevnik.si/337210|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Opozicija 2008–2011 ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 21. septembra 2008]] je SDS tesno izgubila proti [[Socialni demokrati|Socialnim demokratom]], dotlej glavni opozicijski stranki. V državnem zboru je izgubila en sedež (28).&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|title=Državni zbor RS - Leto 2008|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190119191706/http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-drzavni-zbor-rs/leto-2008 |date=2019-01-19 }}&lt;/ref&gt;

Po izvolitvi [[Borut Pahor|Boruta Pahorja]] za predsednika vlade je SDS oznanila, da bo ostala v opoziciji in oblikovala [[Vlada v senci|vlado v senci]]. Ta je nastala konec leta 2008 in je vključevala številne neodvisne poslance ter poslance drugih konzervativnih strank.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sta.si/vest.php?s=s&amp;id=1349433|title=SDS ustanovila strokovni svet|date=23.12.2008|work=STA|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&amp;id=1349433|archivedate=14.7.2014}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714152831/http://www.sta.si/vest.php?s=s&amp;id=1349433 |date=2014-07-14 }}&lt;/ref&gt;

Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|volitvah slovenskih poslancev v Evropski parlament leta 2009]] je bila SDS najpriljubljenejša stranka, ki je prejela 26,7 odstotka glasov in osvojila dva od sedmih slovenskih sedežev [[Evropski parlament|evropskega parlamenta]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|title=Volitve v Evropski parlament - Leto 2009|date=|accessdate=25.1.2019|website=Državna volilna komisija|archive-date=2019-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190528162429/https://www.dvk-rs.si/index.php/si/arhiv-evropski-parlament/leto-2009 |date=2019-05-28 }}&lt;/ref&gt;

Leta 2009 je poslanec [[Franc Pukšič]] zapustil SDS in prestopil v [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s čimer se je število poslanskih sedežev SDS zmanjšalo na 27.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/franc-puksic-iz-sds-a-v-sls/213371|title=Franc Pukšič iz SDS-a v SLS?|date=28.9.2009|accessdate=25.1.2019|website=rtvslo.si}}&lt;/ref&gt;

=== Druga Janševa vlada (2012–2013) ===
[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|sličica|250x250_pik|[[10. vlada Republike Slovenije]]]]
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|predčasnih državnozborskih volitvah 4. decembra 2011]] (potem ko je bila levosredinski Pahorjevi vladi izglasovana nezaupnica) je SDS prejela 26,19 % glasov, s čimer si je prislužila 26 mandatov v državnem zboru in osvojila drugo mesto ob zmagi [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]], nove levosredinske stranke pod vodstvom ljubljanskega župana [[Zoran Janković|Zorana Jankovića]] (28,5 % glasov in 28 mandatov).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|title=Positive Slovenia Surprise Winner of Election|date=4.12.2011|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-01-27|archive-date=2019-01-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190128082906/http://www.sloveniatimes.com/exit-poll-jankovic-wins-the-elections/2 |date=2019-01-28 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt; Ne glede na to je, potem ko Pozitivna Slovenija ni zmogla oblikovati koalicije s parlamentarno večino, SDS uspela sestaviti vlado skupaj z [[Državljanska lista|Državljansko listo]], [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]], [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratično stranko upokojencev Slovenije]] ter s skupaj 50 sedeži v državnem zboru.&lt;ref name=&quot;:49&quot; /&gt; [[10. vlada Republike Slovenije|Nova vlada]] je pričela z delovanjem sredi [[Dolžniška kriza evroobmočja|gospodarske recesije]],&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt; najhujše krize v zgodovini neodvisne Slovenije.{{Navedi vir}} Finančno stanje države se je ob tem še dodatno poslabšalo zaradi zniževanja bonitetnih ocen Slovenije s strani [[Bonitetna agencija|bonitetnih agencij]] zaradi političnih nemirov.&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;

Koalicija, ki jo je vodila SDS, se je v poskusu zaustavitve gospodarskega nazadovanja lotila drastičnih gospodarskih in finančnih reform. Finančni minister Janez Šušteršič se je zavezal k pospešitvi privatizacije podjetij v državni lasti, znižanju javnih izdatkov in zmanjšanju proračunskega primanjkljaja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=PROFILE-Slovenia's Finance Minister Janez Sustersic|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-finmin-idUSFINMINSI20120215|work=Reuters|date=15.2.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Janša je poleg tega obljubil davčno in regulativno razbremenitev, zmanjšanje primanjkljaja in dvig upokojitvene starosti.&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt; Koalicija je sprejela zakone, s katerimi je prenesla vsa državna podjetja v skupen državni holding za pospešitev privatizacije ter ustvarila slabo banko, da bi prevzela slaba posojila zadolženih državnih bank.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia adopts reform laws but referendums possible|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-reforms-idUSBRE89M1EP20121023|work=Reuters|date=23.10.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Za okrepitev gospodarstva je nameravala znižati davke na dobiček in prihodek&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|title=There is no Choice|date=7.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142302/http://www.sloveniatimes.com/there-is-no-choice |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:52&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia expects EU assessment mission in April-finmin|url=https://www.reuters.com/article/slovenia-economy-idUSL5E8E89PS20120308|work=Reuters|date=8.3.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; ter spremeniti ustavo z namenom zajezitve nadaljnjega zadolževanja.&lt;ref name=&quot;:52&quot; /&gt; Sprejela je tudi vseobsegajoče in močno sporne varčevalne ukrepe (''Zakon za uravnoteženje javnih financ'' oz. ''ZUJF'') ter domnevno načrtovala nadaljnja zmanjšanja javne porabe.&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt; ZUJF je med drugim vključeval določbe za znižanje pokojnin (čemur je javnost najostreje nasprotovala&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|title=Poll: Three Quarters of Slovenians Say Pension Cuts Unjustified|date=9.7.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612140101/http://www.sloveniatimes.com/poll-three-quarters-of-slovenians-say-pension-cuts-unjustified |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt;), znižanje plač uslužbencem javnega sektorja, sredstev za izobraževanje, socialnih transferjev in ugodnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|title=National Assembly Starts Debate on Austerity Bills|date=10.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612142905/http://www.sloveniatimes.com/national-assembly-starts-debate-on-austerity-bills |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:53&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenian austerity drive threatened by referendum call|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-austerity-idUSBRE84H09N20120518|work=Reuters|date=18.5.2012|accessdate=2.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Osnutek zakona je sprožil splošno stavko v javnem sektorju,&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt; zakon pa se je soočil tudi z možnostjo referenduma.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|title=Referendum on Austerity Act?|date=17.5.2012|accessdate=2.2.2019|website=www.sloveniatimes.com|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143102/http://www.sloveniatimes.com/referendum-on-austerity-act |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:53&quot; /&gt;

Druga Janševa vlada se je izkazala za nemočno ob spopadanju z gospodarsko stisko, ki je zajela državo. Navkljub poskusom temeljitih reform so se gospodarske težave še stopnjevale, kar je privedlo do porasti brezposelnosti, upada življenjskega standarda in zasebne potrošnje ter rasti proračunskih primanjkljajev.&lt;ref name=&quot;:54&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Struggling Slovenia to appoint new PM to rescue economy|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE91P0EE20130226|work=Reuters|date=26.2.2013|accessdate=5.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:51&quot; /&gt; Upad domačega povpraševanja in izvozov je privedel do recesije z dvojnim dnom.&lt;ref name=&quot;:55&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Protests in Slovenia continue despite government's fall|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE9280EU20130309|work=Reuters|date=9.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Fresh Slovenian protests amid bailout fears|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE93Q05Y20130427|work=Reuters|date=27.4.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|last=Novak|first=Marja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia faces contagion from Cyprus as banking crisis deepens|url=https://www.telegraph.co.uk/finance/financialcrisis/9960610/Slovenia-faces-contagion-from-Cyprus-as-banking-crisis-deepens.html|date=28.3.2013|accessdate=5.2.2019|language=en|first=Ambrose|last=Evans-Pritchard|work=The Telegraph}}&lt;/ref&gt; Kasnejša analiza dogajanja, objavljena v tedniku Mladina, je Janšo obtožila, da je oster padec v gospodarskih obetih Slovenije povzročil s svojim pretirano mrkim in dramatičnim prikazovanjem gospodarskih razmer v državi. Janša naj bi se tovrstnega pretiravanja posluževal iz popolnoma političnih razlogov; z namenom utrjevanja politične moči in kot pogajalsko strategijo pri pogajanjih s sindikati javnega sektorja. A tuji opazovalci naj bi pesimistične izjave predsednika vlade vzeli resno, kar naj bi privedlo do začaranega kroga; pesimistične izjave vodilnih Slovenskih politikov so tako pri tujih organizacijah in medijih povzročile še več strahu in obratno, kar naj bi posledično povzročilo padanje bonitetnih ocen in cenitev premoženja ter prekomerne odmerke finančne pomoči, izplačane s sredstvi, sposojenimi po pretiranih obrestnih merah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo je pokopal Slovenijo?|url=http://www.mladina.si/176754/kdo-je-pokopal-slovenijo/|website=Mladina|accessdate=5.2.2019|date=7.10.2016|last=Mekina|first=Borut}}&lt;/ref&gt;

Janez Janša se je prav tako že pred prevzemom položaja predsednika vlade soočal z obtožbami korupcije: bil je eden od vpletenih v [[Afera Patria (Slovenija)|afero Patria]], pri čemer je bil obtožen prejemanja podkupnin ob razpisu nakupa [[Oklepnik|oklepnikov]] leta 2006, ki naj bi jih želel uporabiti za financiranje volilne kampanje SDS.&lt;ref name=&quot;:50&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Investigation] Arms deals and bribes: The downfall of Slovenia's former PM|url=https://euobserver.com/investigations/123961|website=EUobserver|accessdate=5.2.2019|language=en|date=30.4.2014}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 2012 so se v [[Maribor|Mariboru]] začeli vrstiti protesti proti županu [[Franc Kangler|Francu Kanglerju]], ki so ga preiskovali zaradi obtožb o korupciji.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia: as star wanes, anger on streets|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8BJ0UU20121220|work=Reuters|date=20.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Violent mass protest continue in Slovenia|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE8B218Q20121203|work=Reuters|date=3.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Protesti so se hitro razširili po celotni državi in postali [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|najbolj množični protesti v zgodovini samostojne Slovenije]]. Glavni povodi za proteste so bili ostri varčevalni ukrepi, ki jih je uvedla vlada, preteča razprodaja državnih podjetij in obtožbe o vsesplošni korupciji med vladajočo elito. Med protesti je prišlo tudi do najhujših izgredov v zgodovini samostojne države, ko so se manjše skupine mladih nasilnih protestnikov – verjetno pripadnikov skrajnih desničarskih in huliganskih skupin – spopadle s policijo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Thousands protest against austerity in Slovenia|date=18.11.2012|url=https://www.dw.com/en/thousands-protest-against-austerity-in-slovenia/a-16387391|language=en|work=Deutsche Welle}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia police clash with protesters ahead of vote|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protest-idUSBRE8AT1GD20121130|work=Reuters|date=30.11.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Anti-austerity Slovenia protesters clash with police|date=1.12.2012|url=https://www.cbc.ca/news/world/anti-austerity-slovenia-protesters-clash-with-police-1.1298756|language=en|work=CBC News}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia police arrest 141 in violent anti-austerity protests|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-arrests-idUSBRE8B30QM20121204|work=Reuters|date=4.12.2012|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; V začetku leta 2013 sta se nestabilnost in javno nezadovoljstvo še okrepila, ko je [[Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije|Komisija za preprečevanje korupcije]] razkrila, da tako predsednik vlade Janez Janša kot voditelj največje opozicijske stranke [[Zoran Janković]] posedujeta premoženje in prejemata prihodke nepojasnjenega izvora ter s tem kršita protikorupcijske zakone.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Watchdog Finds Janša, Janković in Violation of Anti-Graft Law|date=8.1.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220335/http://www.sloveniatimes.com/watchdog-finds-jansa-jankovic-in-violation-of-anti-graft-law |date=2018-06-22 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:56&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia gripped by strike, government on the ropes|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-crisis-idUSBRE90M0KQ20130123|work=Reuters|date=23.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Prav tako so se v medijih pojavila poročila o tem, da so se pripadniki SDS &quot;infiltrirali&quot; v [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Vdor kadrov SDS v Sovo|date=18.1.2013|url=https://www.mladina.si/119717/vdor-kadrov-sds-v-sovo|accessdate=16.2.2019|work=Mladina}}&lt;/ref&gt; Ob nadaljnjih protivladnih protestih,&lt;ref name=&quot;:57&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia protest adds pressure to crumbling government|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-protests-idUSBRE9170XI20130208|work=Reuters|date=8.2.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; stavki uslužbencev javnega sektorja&lt;ref name=&quot;:56&quot; /&gt; in najnižjih javnomnenjskih ocenah katerekoli vlade v zgodovini države&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ninamedia - Arhiv anket|url=http://www.ninamedia.si/drzavnizbor.php|website=www.ninamedia.si|accessdate=16.2.2019|date=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Stranke z vse manjšo podporo|date=17.2.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-stranke-z-vse-manjso-podporo.html|work=Delo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Anketa Dela: Velikanska podpora protikorupcijski komisiji|date=20.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-velikanska-podpora-protikorupcijski-komisiji.html|work=Delo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Za Janšev odhod!|date=15.2.2013|url=https://www.mladina.si/120542/za-jansev-odhod/|work=Mladina}}&lt;/ref&gt; so koalicijski partnerji pričeli zapuščati koalicijo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=SLS: Če Janša do februarja ne odstopi, gremo iz koalicije tudi mi|date=14.1.2013|url=https://www.delo.si/novice/politika/sls-ce-jansa-do-februarja-ne-odstopi-gremo-iz-koalicije-tudi-mi.html|work=Delo}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:57&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:54&quot; /&gt; Vlada se je dokončno zrušila po izglasovani nezaupnici, za predsednico vlade pa je bila izglasovana poslanka PS [[Alenka Bratušek]], čeprav so na protestih zahtevali predčasne volitve.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenian coalition party asks premier to resign|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government-idUSBRE90B0FG20130112|work=Reuters|date=12.1.2013|accessdate=16.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:58&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Alenka Bratušek New PM-designate|date=28.2.2013|url=http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|work=The Slovenia Times|language=en|accessdate=2019-02-16|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180622220325/http://www.sloveniatimes.com/alenka-bratusek-new-pm-designate |date=2018-06-22 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;

=== Povratek v opozicijo (2013–2020) ===
20. marca 2013 je drugo Janševo vlado zamenjala [[11. vlada Republike Slovenije|vlada Alenke Bratušek]], levosredinska koalicija pod vodstvom nove predsednice [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Alenka Bratušek|Alenke Bratušek]].&lt;ref name=&quot;:58&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:55&quot; /&gt;

Junija 2013 je bil Janša obsojen v [[Afera Patria (Slovenija)|zadevi Patria]], a se je na sodbo pritožil. Aprila 2014 je višje sodišče Janši potrdilo dveletno zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenian court confirms jail sentence for ex-PM Jansa|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-corruption-idUSBREA3R0UL20140428|work=Reuters|date=28.4.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia's fragile recovery|url=https://www.economist.com/eastern-approaches/2014/05/03/slovenias-fragile-recovery|work=The Economist|date=3.5.2014|accessdate=17.2.2019|language=en}}&lt;/ref&gt; Kazen je začel prestajati junija tega leta, 26 let [[Proces proti četverici|po obsodbi na zapor zaradi izdajanja vojaških skrivnosti]], ki je z odzivom javnosti predstavljala mejnik na slovenski poti v samostojnost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=After 26 Years, Janša in Prison Again|url=http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|website=sloveniatimes.com|accessdate=17.2.2019|date=21.6.2014|language=en|archive-date=2019-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021317/http://www.sloveniatimes.com/after-26-years-jansa-in-prison-again |date=2019-02-18 }}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da je bil v zaporu, je Janša kandidiral za poslanca v državnem zboru.

==== Evropske volitve 2014 ====
Na [[Volitve v Evropski parlament 2014|volitvah v Evropski parlament maja 2014]] je v Sloveniji SDS s 24,78 % glasov zasedla prvo mesto&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_sl.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|date=|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt; in uspešno osvojila tri od osmih [[Evroposlanec|mandatov]], dodeljenih Sloveniji.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.volitve.gov.si/ep2014/rez_kan.html|title=Volitve v Evropski parlament 2014|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt;

Kandidati so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:

# '''[[Milan Zver]]'''
# '''[[Romana Tomc]]'''
# '''[[Patricija Šulin]]'''
# [[Anže Logar]]
# [[Damijan Terpin]]
# [[Carmen Merčnik]]
# [[Vlasta Krmelj]]
# [[Andrej Šircelj]]

==== Državnozborske volitve 2014 ====
Stranka je na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|predčasnih državnozborskih volitvah 13. julija 2014]] prejela 20,69 odstotka glasov in osvojila 21 poslanskih mest.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://volitve.gov.si/dz2014/index.html|title=Predčasne volitve v Državni zbor 2014|date=|accessdate=28.2.2019|website=volitve.gov.si|publisher=Državna volilna komisija}}&lt;/ref&gt; V novo oblikovani [[12. vlada Republike Slovenije|vladi Mira Cerarja]] je ostala v opoziciji.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenia With New Government|date=19.9.2014|url=http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|language=en|work=The Slovenia Times|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301141545/http://www.sloveniatimes.com/slovenia-with-new-government |date=2019-03-01 }}&lt;/ref&gt; Janez Janša je bil kljub zaporni kazni vnovič izvoljen za poslanca. [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je odločilo, da Janši opravljanje poslanskih nalog ne sme biti preprečeno, in dovoljeni so mu bili izhodi iz zapora z namenom opravljanja političnih funkcij.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Janša ni smel iz zapora, saj ni pojasnil, kaj bo počel|date=26.11.2014|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ni-smel-iz-zapora-saj-ni-pojasnil-kaj-bo-pocel/352105|work=rtvslo.si}}&lt;/ref&gt; Decembra je ustavno sodišče odložilo izvajanje Janševe zaporne kazni do dokončne odločitve glede njegove pritožbe v zadevi Patria.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Janša za zdaj izpuščen iz zapora|date=12.12.2014|url=https://www.delo.si/novice/politika/jansa-ni-vec-zapornik.html|work=Delo}}&lt;/ref&gt; Aprila 2015 je ustavno sodišče razveljavilo odločitev višjega sodišča in zadevo vrnila na prvo stopnjo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Ustavno sodišče razveljavilo dveletno zaporno kazen Janezu Janši|date=23.4.2015|url=https://www.dnevnik.si/1042711773|accessdate=2019-02-28|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422125548/https://www.dnevnik.si/1042711773|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Septembra istega leta je proces v zadevi Patria zastaral.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Zadeva Patria je zastarala|date=7.9.2015|url=https://www.delo.si/novice/politika/zadeva-patria-je-zastarala.html|work=Delo}}&lt;/ref&gt;

Predstavniki SDS so izrazili prepričanje, da je bilo sojenje politično motivirano in da je Janševa zaporna kazen nepravično motila volilno kampanjo stranke; volitve so razglasili za nelegitimne in &quot;ukradene&quot; ter zahtevali nove.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|date=13.7.2014|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|work=siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Insulted and Defeated SDS Party Irrationally Smearing Their Own Country|date=15.7.2014|language=en|work=The Slovenia Times|url=http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|accessdate=2019-02-28|archive-date=2019-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190301140029/http://www.sloveniatimes.com/insulted-and-defeated-sds-party-irrationally-smearing-their-own-country |date=2019-03-01 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:59&quot;&gt;{{Navedi novice|title=SDS toži državo: &quot;Volitve 2014 so bile ukradene&quot;|date=7.3.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-na-sodiscu-volitve-2014-so-bile-ukradene-461818|work=siol.net}}&lt;/ref&gt; Leta 2018 je SDS neuspešno tožila državo zaradi domnevne finančne škode, ki jo je stranka utrpela zavoljo &quot;ukradenih&quot; volitev.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=SDS začenja sodno bitko za odškodnino zaradi sojenja v zadevi Patria|date=18.10.2017|url=https://www.sta.si/2440300|work=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:59&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Sodišče zavrnilo odškodninsko tožbo SDS proti državi|date=23.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-zavrnilo-odskodninsko-tozbo-sds-proti-drzavi-468215|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt;

==== Zmaga na državnozborskih volitvah 2018 ====
S kampanjo, v veliki meri temelječo na protimigrantski populistični retoriki, je SDS zavzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]]. Razdvajajoča kampanja stranke je zanetila shod z geslom &quot;''Brez strahu – Proti politiki sovraštva''&quot;, ki se ga je udeležilo nekaj tisoč protestnikov z baloni v obliki srca.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Več tisoč ljudi na shodu proti politiki sovraštva|date=31.5.2018|url=https://www.vecer.com/video-in-foto-vec-tisoc-ljudi-na-shodu-proti-politiki-sovrastva-6484656|work=Večer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Protest v Ljubljani: &quot;Sejanje strahu, sovražnosti in laži vodi v totalitarizem&quot;|date=31.5.2018|url=https://siol.net/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-sejanje-strahu-sovraznost-in-lazi-vodi-v-totalitarizem-foto-469020|work=siol.net}}&lt;/ref&gt;

Tekom volilne kampanje leta 2018 je SDS začela slovenskim gospodinjstvom razpošiljati tudi vprašalnike (ki jih je bilo mogoče brezplačno vrniti po pošti), naslovljene kot &quot;''posvetovanje z volivci''&quot;, ki so vsebovali predloge in vprašanja s sugeriranimi odgovori (npr. &quot;''Podpirate predlog SDS, da se v zdravstvu naredi red?''&quot;). Vprašalniki so bili verjetno zasnovani kot del širše volilne kampanje stranke in verjetno oblikovani po vzoru madžarskih &quot;narodnih posvetov&quot;, ki jih tamkajšnja vladajoča stranka izvaja že leta.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Posvetovanje s prevaro|date=20.4.2018|url=https://www.mladina.si/185151/|work=Mladina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Dilema izsiljene izbire: »Ste za božičnico?«|url=https://vezjak.com/2018/05/28/dilema-izsiljene-izbire-ste-za-bozicnico/|website=In media res|date=28.5.2018|accessdate=3.3.2019|publisher=Boris Vezjak}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/76ce19e4-a768-11e7-93c5-648314d2c72c|title=Hungary steps up anti-Soros rhetoric with ‘national consultation’|date=|accessdate=3.3.2019|website=|publisher=Financial Times}}&lt;/ref&gt;

SDS je bila zmagovita tudi na parlamentarnih volitvah leta 2018, ko ji je bilo s 24,92 % glasov dodeljenih 25 poslanskih mest, več kot katerikoli drugi stranki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo 2018|url=http://volitve.gov.si/dz2018/#/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=9. 3. 2019|date=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Kljub temu je zagotovitev zadostne parlamentarne podpore za tvorbo koalicijske vlade za stranko vse od volitev predstavljala izziv, saj je večina parlamentarnih strank že pred volitvami v izjavah za javnost izključila možnost sodelovanja s SDS pri tvorbi vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/tudi-ce-se-jansa-umakne-sarec-ne-bi-sel-v-koalicijo-s-sds-468462|title=Tudi če se Janša umakne, Šarec ne bi šel v koalicijo s SDS|last=Mlakar|first=Luka|date=25. 5. 2018|work=Siol.net|access-date=5. 2. 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Šarec po srečanju s Cerarjem: Obstaja volja, da v koalicijo z SDS-om ne gremo|date=7. 6. 2018|work=RTVSLO.si|access-date=5. 2. 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-po-srecanju-s-cerarjem-obstaja-volja-da-v-koalicijo-z-sds-om-ne-gremo/457336|title=Leva, desna ali mavrična koalicija? Nekatere so prešibke, druge naporne|last=Zajc|first=Drago|date=23. 6. 2018|work=Delo|access-date=5. 2. 2019}}&lt;/ref&gt; Okoli dva tedna po volitvah se je Janša ponovno sestal z madžarskim premierjem Orbánom ob zasebnem obisku [[Budimpešta|Budimpešte]]; tekom srečanja sta Janša in Orbán spregovorila tudi s predsednikom [[ZDA]] [[Donald Trump|Donaldom Trumpom]] v okviru konferenčnega klica.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Janša na obisku pri Orbanu v Budimpešti|date=17. 6. 2018|url=https://www.sta.si/2526109/jansa-na-obisku-pri-orbanu-v-budimpesti|work=STA}}&lt;/ref&gt; Janša je po volitvah naznanil, da se je pripravljen odreči položaju predsednika vlade in vodenje vlade prepustiti kateremu od strankarskih kolegov, v kolikor bi to pripomoglo k tvorbi koalicijske vlade z vodstvom SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-government/slovenias-president-to-give-mandate-to-anti-immigrant-party-to-form-government-idUSKCN1J31SI|title=Slovenia's president to give mandate to anti-immigrant party to form government|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|access-date=17. 6. 2018|language=en|date=7. 6. 2018}}&lt;/ref&gt; Premierski mandat je bil avgusta 2018 dodeljen Marjanu Šarcu, voditelju druge največje parlamentarne stranke, s podporo levosredinske manjšinske vlade brez sodelovanja SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Comedian gets new role: prime minister of Slovenia|url=https://www.nbcnews.com/news/world/slovenian-comedian-gets-new-role-prime-minister-n901756|website=NBC News|language=en|date=18. 8. 2018|accessdate=9. 3. 2019|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

SDS po volitvah leta 2018 ni uspela ohraniti &quot;tradicionalne&quot; močne javnomnenjske podpore, ki je stranki običajno pripadla v obdobjih v opoziciji. Medtem ko so v SDS za nenavdušujočo stopnjo javnomnenjske podpore krivili do SDS agresivno medijsko okolje, so neodvisni politični analitiki nižjo podporo od pričakovane pripisali široki javni podpori vladajoče stranke in njenega vodje, ki naj bi pritegnila tudi nekatere tradicionalno konzervativne volivce, in pa temeljite spremembe v slovenskem političnem okolju in značaju SDS tekom preteklih let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vecer.com/sds-brez-preboja-za-neuspehe-v-glavnem-krivi-mediji-6656460|title=SDS brez preboja: Za neuspehe v glavnem krivi mediji|date=2019-02-05|website=www.vecer.com-si|access-date=2019-02-06}}&lt;/ref&gt;

==== Zmaga na evropskih volitvah 2019 ====
Stranka je na [[Volitve v Evropski parlament 2019|volitvah v evropski parlament 2019]] nastopila skupaj s [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]]. Skupna lista strank je z 26,44 % osvojila prvo mesto. Nosilec liste je bil [[Milan Zver]]. V [[Evropski parlament]] se je iz kvote SDS poleg Zvera uvrstila še [[Romana Tomc]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja za celotno Slovenijo|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/ep2019/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kdo so Slovenci, ki odhajajo v Evropski parlament?|url=https://www.delo.si/evropa-smo-ljudje/novice/kdo-so-slovenci-ki-odhajajo-v-evropski-parlament/|website=DELO.si|accessdate=2024-02-08|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Kandidati na listi so bili razvrščeni v naslednjem vrstnem redu:

# '''[[Milan Zver]]'''
# '''[[Romana Tomc]]'''
# [[Patricija Šulin]]
# '''[[Franc Bogovič]]'''
# [[Franc Kangler]]
# [[Alenka Forte]]
# [[Davorin Kopše]]
# [[Alja Domjan]]

=== Tretja Janševa vlada (2020–2022) ===
''Glej: [[14. vlada Republike Slovenije]]''

Po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade Republike Slovenije]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil s položaja, je predsednik države [[Borut Pahor]] [[Janez Janša|Janezu Janši]] podelil mandat za sestavo nove vlade. Janša je 3. februarja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html|title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji|accessdate=|date=3. februar 2020|format=|work=Delo.si}}&lt;/ref&gt; Takoj so ga zavrnile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranka Alenke Bratušek, udeležile pa so se jih Stranka modernega centra, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Nova Slovenija in Slovenska nacionalna stranka. 25. februarja 2020 so dogovor o novi koalicije dosegle SDS, SMC, NSi in DeSUS.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538|title=Podpisana koalicijska pogodba|accessdate=|date=26. februar 2020|format=|work=Prvi dnevnik|publisher=[[RTV Slovenija]]}}&lt;/ref&gt; 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|accessdate=|date=3. marec 2020|format=|work=MMC RTV}}&lt;/ref&gt; Nova vlada je bila izglasovana 13. marca 2020. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Obisk Osrednje Slovenije S del Skupinska.jpg|levo|sličica|Regionalni obisk vlade]]
Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov, število se bo za enega povečalo ob imenovanju ministra na [[Urad vlade RS za demografijo|uradu za demografijo]]. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so postali podpredsedniki vlade. Tekom mandata so predsedniki oz. predstavniki koalicijskih strank večkrat poudarili demokratično in plodno sodelovanje znotraj vlade.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V SMC in DeSUS zanikajo pogovore z Damijanom|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-smc-in-desus-zanikajo-pogovore-z-damijanom-537070|website=siol.net|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|url=https://twitter.com/ipirkovic/status/1318806301762347008|website=Twitter|accessdate=2020-10-28|language=en}}&lt;/ref&gt;

14. vlada RS je uradno nastopila [[13. marec|13. marca]] [[2020]] zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena [[4. marec|4. marca]] 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}&lt;/ref&gt; Ustanovili so ''[[Pandemija covida-19 v Sloveniji#Krizni štab|Krizni štab]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}&lt;/ref&gt; Za vodjo štaba je bil postavljen premier [[Janez Janša|Janša]], uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt; Posamezne raziskave so Slovenijo uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi koronavirusa.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-05-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Janez Janša in Brussels 13.jpg|sličica|V času tretje Janševe vlade je Slovenija drugič predsedovala Svetu EU.]]
Po vzoru leta [[2006]] je [[Vlada Republike Slovenije]] [[28. maj|28. maja]] [[2020]] vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.&lt;ref name=&quot;:02&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}&lt;/ref&gt; Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]], &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=twitter|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141?ref_url=https%3a%2f%2fsiol.net%2fnovice%2fslovenija%2fjanseva-koalicija-opoziciji-ponuja-roko-sodelovanja-526501|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|language=en}}&lt;/ref&gt; Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.&lt;ref name=&quot;:02&quot; /&gt; Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}&lt;/ref&gt; Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020.

=== Povratek v opozicijo ===
Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskih volitvah 2022]] je SDS s 23,52 % glasovi in 27 poslanskimi sedeži zasedla drugo mesto. Relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je koalicijsko sodelovanje s Slovensko demokratsko stranko zavrnil že vnaprej, SDS se je tako z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] vrnila v opozicijo. Zaradi napovedane širitve števila ministrstev v [[15. vlada Republike Slovenije|Golobovi vladi]] je SDS vložila predlog posvetovalnega [[Referendum|referenduma]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanska skupina SDS je vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o vladi|url=https://www.sds.si/novica/poslanska-skupina-sds-je-vlozila-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-predlaganih|website=www.sds.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; Po njihovem mnenju bi bila širitev števila ministrstev neekonomična, prav tako bi Slovenija postala država z največ ministrstvi v Evropski uniji. 21. junija 2022 je Državni zbor Republike Slovenije predlog referenduma zavrnil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=DZ zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-zavrnil-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-zakonu-o-vladi/631652|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-21|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poslanci zavrnili pobudo SDS za razpis posvetovalnega referenduma|url=https://www.vecer.com/slovenija/poslanci-zavrnili-pobudo-sds-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-10287564|website=www.vecer.com|date=2022-06-21|accessdate=2022-06-21|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

==== Predsedniške volitve 2022 ====
Stranka se je udeležila tudi predsedniških volitev. Za kandidata so določili [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], dolgoletnega poslanca in nekdanjega zunanjega ministra. Ta se je po koncu zbiranja podpisov odločil, da bo na volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. 22. septembra je vložil kandidaturo s 5000 podpisi državljanov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Tudi Logar vložil kandidaturo, zbral je skoraj 13 tisoč podpisov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tudi-logar-vlozil-kandidaturo-pravi-da-je-zbral-skoraj-13-tisoc-podpisov/|website=n1info.si|accessdate=2022-09-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; V prvem krogu volitev, ki je potekal 23. oktobra 2022, je prejel najvišje število glasov med vsemi kandidati, in sicer 33,95 % oziroma točno 296.000 glasov. Uvrstil se je v drugi krog, v katerem je izgubil proti odvetnici [[Nataša Pirc Musar|Nataši Pirc Musar]], ne glede na poraz je Logar za kandidata desne sredine dosegel najboljši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V drugi krog Logar in Pirc Musar. Slednji podpora Gibanja Svoboda.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsedniske-volitve-2022/v-drugi-krog-logar-in-pirc-musar-slednji-podpora-gibanja-svoboda/644796|website=rtvslo.si|accessdate=2022-10-23|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2022-10-24|language=sl|archive-date=2022-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221026204642/https://volitve.dvk-rs.si/vp2022/#/rezultati |date=2022-10-26 }}&lt;/ref&gt;

==== Delovanje Anžeta Logarja ====
24. novembra 2023 se je na zadnji seji leta sestal Svet Slovenske demokratske stranke. [[Anže Logar]] je na seji odstopil s funkcije predsednika sveta, v izjavi za javnost je poudaril, da bo svoje moči usmeril v [[Platforma sodelovanja|Platformo sodelovanja]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar ne bo več predsednik sveta SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-ne-bo-vec-predsednik-sveta-sds-a/689447|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-11-24|language=sl}}&lt;/ref&gt; 6. decembra 2023 je izvršilni odbor SDS ocenil, da vse kaže na to, da bo Logar ustanovil lastno stranko, SDS pa pričakuje, da bodo poslanci, izvoljeni na njeni listi, spoštovali voljo volivcev in mandat končali skladno z mandatom. Ob tem je odbor zapisal, da ni čas za drobljenje glasov in da je treba igrati z odprtimi kartami. Anžeta Logarja izvršni odbor iz stranke ni izključil, a ocenil, da ''&quot;Nadaljnjih nastopov in stališč poslanca Anžeta Logarja ni mogoče več samodejno šteti za stališča SDS-a, ampak za stališča nove stranke v nastajanju.&quot;''&lt;ref name=&quot;:03&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS: Logar očitno ustanavlja svojo stranko. NSi: Ne moremo se znebiti občutka, da gre za dogovor.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-logar-ocitno-ustanavlja-svojo-stranko-nsi-ne-moremo-se-znebiti-obcutka-da-gre-za-dogovor/690671|website=rtvslo.si|accessdate=2023-12-06|language=sl|first=A. S. , M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar odgovarja SDS. Janša odgovarja Logarju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-sds-odlocitve-o-ustanovitvi-stranke-nisem-sprejel/|website=N1|date=2023-12-06|accessdate=2023-12-06|language=sl-SI|last=N1}}&lt;/ref&gt; Logar je odločitev odbora označil za prekomerno in nesorazmerno ter da glede svojega političnega udejstvovanja zunaj stranke SDS ni sprejel prav nobene odločitve.&lt;ref name=&quot;:03&quot; /&gt;

==== Izjava o zavezanosti stranki ====
V začetku februarja 2024 je izvršilni odbor SDS poslancem stranke predlagal podpis zaveze, da bodo do konca mandata sodelovali kot člani in poslanci stranke. Zavezo je podpisalo 24 od 27 poslancev, manjkali pa so podpisi [[Anže Logar|Anžeta Logarja]], [[Eva Irgl|Eve Irgl]] in [[Dejan Kaloh|Dejana Kaloha]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izjave o zavezanosti SDS-u niso podpisali Logar, Kaloh in Eva Irgl. Janša: Virant številka dve.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izjave-o-zavezanosti-sds-u-niso-podpisali-logar-kaloh-in-eva-irgl-jansa-virant-stevilka-dve/698266|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Presenečenje: poleg Logarja in Irgl niti Kaloh ni podpisal izjave zvestobe SDS
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/presenecenje-poleg-logarja-in-irgl-tudi-kaloh-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik stranke Janez Janša se je na zavrnitev odzval z besedami, da bo očitno nastala &quot;samostojna poslanska skupina iz poslancev, ki ne sledijo več volji volivcev, ki so jih izvolili.&quot; Dodal je tudi, da meni, da je namen Logarjeve Platforme sodelovanja onemogočiti zmago SDS na prihodnjih državnozborskih volitvah.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša za N1 o tem, ali mu razpada poslanska skupina (VIDEO)
|url=https://n1info.si/novice/intervjuji/janez-jansa-za-n1-logarjeva-platforma-je-projekt-viranta-stevilka-dve-video/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Logar pa se je na Janševo izjavo odzval z mislijo, da potrditev politične usmeritve ne zahteva podpisovanja nobenih izjav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar odgovarja Janši in pojasnjuje, zakaj ni podpisal izjave zvestobe SDS
|url=https://n1info.si/novice/slovenija/logar-odgovarja-jansi-in-pojasnjuje-zakaj-ni-podpisal-izjave-zvestobe-sds/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Evropske volitve 2024 ====
Izvršilni odbor SDS-a se je sestal v torek, 6. februarja 2024, in določil končno listo za junijske volitve. Za nosilko liste je bila določena [[Romana Tomc]], evroposlanka od leta 2014 dalje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zakaj so nekateri izpadli z liste SDS in kako Janša izziva Logarja?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-sds-dolocili-listo-za-evropske-volitve-na-njej-tudi-presenecenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-11|language=sl}}&lt;/ref&gt; Svet stranke je listo potrdil 17. februarja, ko je potekala tudi slavnostna akademija SDS, kjer se je vseh devet kandidatov predstavilo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Ne delamo tistega, kar je všečno, ampak to, kar je prav.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-ne-delamo-tistega-kar-je-vsecno-ampak-to-kar-je-prav/698670|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-18|language=sl}}&lt;/ref&gt;

# '''[[Romana Tomc]]'''
# '''[[Milan Zver]]'''
# [[Aleš Hojs]]
# [[Franc Breznik]]
# '''[[Branko Grims]]'''
# [[Franc Kangler]]
# [[Alenka Forte]]
# [[Karin Planinšek]]
# '''[[Zala Tomašič]]'''.

Na volitvah 9. junija je Slovenska demokratska stranka zmagala s 30,59 % oz. 206.386 glasovi podpore. Število evropskih poslancev je zvišala na štiri, poleg Romane Tomc in Milana Zvera sta bila s preferenčnimi glasovi izvoljena še Branko Grims in hči vodje strankarske televizije, Zala Tomašič.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-21|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

==== Serija izstopov ====
9. oktobra 2024 je [[Anže Logar]] v luči ustanavljanja nove stranke [[Demokrati]] predsedniku Janezu Janši poslal svojo izstopno izjavo. Slednji se je na to odzval z besedami, da računa na vrnitev poslanskega mandata, Logar pa je vrnitev mandata zavrnil.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Logar izstopil iz SDS: 'Ne bojte se odreči dobremu, da bi dosegli več'|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/anze-logar-naj-bi-izstopil-iz-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-25|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Anže Logar po izstopu iz SDS-a: Stranka bo ustanovljena do konca leta|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/anze-logar-po-izstopu-iz-sds-a-stranka-bo-ustanovljena-do-konca-leta/723812|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl}}&lt;/ref&gt; 14. oktobra mu je sledila [[Eva Irgl]], ki je z njim intenzivno sodelovala že v Platformi sodelovanja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Po Anžetu Logarju iz SDS-a izstopila tudi Eva Irgl, Kaloh se še ni odločil|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-anzetu-logarju-iz-sds-a-izstopila-tudi-eva-irgl-kaloh-se-se-ni-odlocil/724244|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-25|language=sl|first=T. L.|last=Š}}&lt;/ref&gt; 19. oktobra pa je to storil še [[Dejan Kaloh]], s čimer se je Poslanska skupina SDS zmanjšala na 24 poslancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS zapustil tudi Dejan Kaloh|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapustil-tudi-dejan-kaloh/724800|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 23. oktobra je izstopil svetnik MO Ljubljana in [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022#Ljubljana|kandidat za ljubljanskega župana 2022]] Igor Horvat,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz SDS-a izstopil tudi SDS-ov ljubljanski mestni svetnik Igor Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-sds-a-izstopil-tudi-sds-ov-ljubljanski-mestni-svetnik-igor-horvat/725254|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 24. oktobra mu je sledil svetniški kolega Matjaž Vede,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Iz SDS-a in svetniške skupine izstopil še en ljubljanski mestni svetnik, Matjaž Vede
|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/iz-sds-a-in-svetniske-skupine-izstopil-se-en-ljubljanski-mestni-svetnik-matjaz-vede/725376|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}&lt;/ref&gt; 25. oktobra pa je stranko zapustila še mestna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=SDS zapušča tudi državna svetnica in nekdanja poslanka Elena Zavadlav Ušaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-zapusca-tudi-drzavna-svetnica-in-nekdanja-poslanka-elena-zavadlav-usaj/725519|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-19|language=sl}}&lt;/ref&gt;

==== Državnozborske volitve 2026 ====
{{Glavni članek|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}}
SDS se je na državnozborske volitve podajala s sloganom ''Vstani, Slovenija!'',&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Parole, s katerimi nagovarjajo stranke {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slogani-politicnih-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-23|language=sl}}&lt;/ref&gt; v kampanji pa je poudarjala grajenje »koalicije z volivci« pred volitvami ter potrebo po »ustavni večini razuma« v novem mandatu.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša: Šibkih koalicij ne bomo delali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-sibkih-koalicij-ne-bomo-delali/773295|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janši nov mandat predsednika: Čas je, da &quot;ukradeno državo Slovencem priborimo nazaj&quot;|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-nov-mandat-predsednika-cas-je-da-ukradeno-drzavo-slovencem-priborimo-nazaj/746749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-23|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: &quot;Obstajata samo dve možnosti – naslednjo vlado bomo bodisi vodili mi bodisi Svobodnjaki&quot;|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-sedanjih-levicarskih-strank-v-naslednji-vladi-ne-vidimo-smo-se-pa-pripravljeni-pogajati-za-ustavno-vecino/|website=N1|date=2026-02-21|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Tekom kampanje so med drugim potekali pogovorni večeri, člani podmladka (SDM) pa so po državi snemalipotujoči podkast ''Po desnem pasu'', v katerem so gostovali kandidate za poslance.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Video] Podcast “Po desnem pasu” na turneji po Sloveniji {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/video-podcast-po-desnem-pasu-na-turneji-po-sloveniji/|date=2026-01-22|accessdate=2026-02-23|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;

Stranka je svoje kandidate uradno predstavila na slavnostni akademiji ob 37. obletnici stranke, ki je potekala v soboto, 21. februarja 2026. Na kandidatno listo so uvrstili vse tedanje poslance z izjemo [[Jože Tanko|Jožeta Tanka]], ki se je upokojil, in Franca Rosca, ki je šel delat v gospodarstvo. Poleg poslancev so kandidirali nekdanji predsednik SMC in [[Konkretno]] ter nekdanji gospodarski minister [[Zdravko Počivalšek]] (Jesenice), nekdanja poslanca te stranke [[Gregor Perič]] (Izola) in [[Monika Gregorčič]] (Kranj I), iz vrst [[Slovenska demokratska mladina|SDM]], podmladka stranke, pa so bili na listi predsednik Luka Simonič (Pesnica), podpredsednica in vplivnica [[Karin Planinšek]] (Ljubljana Center) ter podkasterka Klea Jeretič (Piran), ki je bila s 23 leti tudi najmlajša kandidatka na listi.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:302&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janšev seznam 2026: ekskluzivno razkrivamo celotno kandidatno listo SDS|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jansev-seznam-kandidatna-lista-sds-1880572|website=Reporter|date=2026-02-16|accessdate=2026-02-21|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik stranke [[Janez Janša]] je kandidiral v okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica. V nagovoru je napovedal zmago na volitvah in »ustavno večino razuma«, s katero bi uvedli spremembe na področju davkov, volilnega sistema in svobode govora. Predsedniki resornih odborov strokovnega sveta stranke so na konvenciji predstavili tudi volilni program ''Za Slovenijo.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Šole bi 'očistili invazivne spolne ideologije', prispevek za dolgotrajno oskrbo zamrznili {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/politikih-na-polnih-obratih-samo-danes-stiri-predstavitve-list-in-konvencije-strank.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-22|language=sl}}&lt;/ref&gt;'' Napovedali so zamrznitev prispevka za dolgotrajno oskrbo, »očiščenje invazivne spolne ideologije« v šolah in »končanje vojne z zdravniki.«&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt; Prav tako so se zavzeli za zmanjšanje števila ministrstev z 20 na 15, uvedbo pokrajin in preprečevanje ilegalnih migracij.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša na konvenciji stranke v Ljubljani napovedal zmago na volitvah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-na-konvenciji-stranke-v-ljubljani-napovedal-zmago-na-volitvah/774200|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-22|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;

=== Četrta Janševa vlada ===
Na državnozborskih volitvah leta 2026 je SDS pod Janševim vodstvom osvojila drugo mesto; prejela je 328.923 glasov oziroma 27,88 odstotka in za manj kot odstotno točko zaostala za Gibanjem Svoboda. Potem, ko takratni premier [[Robert Golob]] ni uspel sestaviti nove koalicije, je Janša manjšinsko koalicijo s 43 glasovi uskladil s strankami NSi, SLS, Fokus in Demokrati in z njimi podpisal koalicijsko pogodbo, potrebne glasove za zagotavljanje večine pa je pri postopkih za postavitev vlade prispevala stranka [[Resni.ca|Resnica]], ki pa se ni pridružila koaliciji. Ta je predsednika Resnice [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] podprla pri glasovanju za izvolitev na mesto [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. Janša je bil na mesto [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]] izvoljen 22. maja 2026, prejel je 51 glasov podpore.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša s skrivnostnim glasom opozicije izvoljen za novega mandatarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-s-skrivnostnim-glasom-opozicije-izvoljen-za-novega-mandatarja/783024|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janši številne čestitke iz tujine. Predsednica Pirc Musar pozvala k sodelovanju.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansi-stevilne-cestitke-iz-tujine-predsednica-pirc-musar-pozvala-k-sodelovanju/783044|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-25|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; [[16. vlada Republike Slovenije]] je na glasovanju 4. junija 2026 prejela 49 glasov. 
[[Slika:1718798890621 20240618 GRIMS Branko SI 014.jpg|sličica|193x193_pik|Branko Grims je bil 8. julija 2026 izključen iz [[Evropska ljudska stranka|EPP]]]]
Evropski poslanec Branko Grims je bil julija 2026 izključen iz politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP).&lt;ref name=&quot;:110&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Za izključitev je glasovalo 131 evropskih poslancev EPP, proti pa sedem, med njimi vsi evroposlanci SDS in tudi poslanec iz NSi [[Matej Tonin]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Presenetljiva enotnost poslancev EPP o Grimsu, ki se je že odzval (VIDEO)|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/branko-grims-epp-ljudska-stranka-bruselj-sds-izkljucitev|website=www.delo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl}}&lt;/ref&gt; Razlogi za izključitev so bili njegovo javno nasprotovanje politiki politične skupine, sodelovanje s skupino [[Domoljubi za Evropo]], sodelovanje z drugimi desnimi skupinami, obtožbe o pomanjkljivi delovni etiki ter delovanje proti vrednotam skupine. Grims je očitke zavrnil, postopek označil za politično preganjanje njegovih stališč, ki se niso spreminjala, in napovedal, da kljub pozivom stranke vodje delegacije SDS v Evropskem parlamentu [[Romana Tomc|Romane Tomc]] in EPP ne bo odstopil s položaja evropskega poslanca.&lt;ref name=&quot;:111&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Tomčeva je menila, da bi Grims z odstopom zaščitil interese SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Romana Tomc predlagala Branku Grimsu, da odstopi kot evropski poslanec|url=https://info360.si/politika/romana-tomc-predlagala-branku-grimsu-da-odstopi-kot-evropski-poslanec/|website=info360.si|date=2026-07-07|accessdate=2026-07-07|language=sl-SI|first=Suzana|last=Kos}}&lt;/ref&gt; Predsednik stranke Janez Janša je ocenil, da Grims ni kršil pravil stranke SDS, ampak pravila EPP in &quot;fair playa&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša upa, da do izključitve Grimsa iz EPP ne bo prišlo. Joveva in Šarec pisala Webru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansa-upa-da-grims-ne-bo-izkljucen-iz-epp/|website=N1|date=2026-07-08|accessdate=2026-07-08|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:112&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Skupina EPP izključila evropskega poslanca Branka Grimsa. Ta ne namerava odstopiti.|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/skupina-epp-izkljucila-evropskega-poslanca-branka-grimsa-ta-ne-namerava-odstopiti/787529|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt; Stranka si je po Janševih besedah dvakrat uspešno prizadevala za preklic izključitve Grimsa iz EPP, tretjič pa da to ni bilo mogoče. Janša je ocenil, da Grimsova vsebina ni bila ključna za izključitev, saj da so v EPP kot ideološki zelo široki politični skupini tudi več poslancev, ki imajo od Grimsa bolj ostra mnenja, ampak to, da je pri svojem prevečkrat soliral in si ni prizadeval za uskladitev različnih stališč znotraj skupine. Izključitev Grimsa je bila tako po mnenju Janše za Evropsko ljudsko stranko minorna zadeva, za SDS pa velika škoda, saj je zmanjšala vpliv stranke znotraj EPP.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša o izključitvi Grimsa: Ni problem v vsebini, ampak v fair playu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-izkljucitvi-grimsa-ni-problem-v-vsebini-ampak-v-fair-playu/787702|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=Al|last=Ma}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janša: Dvakrat sem preprečil izključitev Grimsa iz EPP, tretjič to ni bilo mogoče|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-izkljucitev-grimsa-iz-epp-se-je-odzval-tudi-jansa-to-je-velika-skoda-za-sds/|website=N1|date=2026-07-09|accessdate=2026-07-09|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Grims je svoj mandat nadaljeval kot neodvisen poslanec. Predsednik EPP Manfred Weber je sicer pohvalil delo SDS znotraj politične skupine.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Weber glede Grimsa dejal, da gre za &quot;notranjo zadevo&quot;, Romana Tomc kolegu predlaga, naj odstopi|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/weber-glede-grimsa-dejal-da-gre-za-notranjo-zadevo-romana-tomc-kolegu-predlaga-naj-odstopi/787467|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-09|language=sl|first=M.|last=Z}}&lt;/ref&gt;

== Rezultati volitev ==
=== Državnozborske volitve ===
&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:500 height:200
PlotArea   = width:400 height:170 left:50 bottom:20
AlignBars  = justify

DateFormat = yyyy
Period     = from:0 till:32
TimeAxis   = orientation:vertical
ScaleMajor = unit:year increment:5 start:0

PlotData=
  bar:Sedeži color:claret width:30   mark:(line,white) align:left fontsize:S
  bar:1990 color:yellow from:start till:6 text:6 
  bar:1992 color:yellow from:start till:4 text:4 
  bar:1996 color:yellow from:start till:16 text:16 
  bar:2000 color:yellow from:start till:14 text:14 
  bar:2004 color:yellow from:start till:29 text:29 
  bar:2008 color:yellow from:start till:28 text:28 
  bar:2011 color:yellow from:start till:26 text:26
  bar:2014 color:yellow from:start till:21 text:21
  bar:2018 color:yellow from:start till:25 text:25
  bar:2022 color:yellow from:start till:27 text:27 
  bar:2026 color:yellow from:start till:28 text:28 &lt;/timeline&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
|+
|-
! Volitve
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
! Vlada
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1990|1990]]
| 79.951
| 7,40
| {{steady}}
| {{Composition bar|6|80|hex=#FEF200}}
| {{steady}}
| 7.
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|1992]]
| 39.675
| 3,34
| {{decrease}} 4,06
| {{Composition bar|4|90|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 2
| 8.
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]]
| 172.470
| 16,13
| {{increase}} 12,79
| {{Composition bar|16|90|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 12
| 3.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]]
| 170.228
| 15,81
| {{decrease}} 0,32
| {{Composition bar|14|90|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 2
| 2.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2004|2004]]
| 281.710
| 29,08
| {{increase}} 13,28
| {{Composition bar|29|90|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 15
| 1.
| {{yes|Koalicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|2008]]
| 307.735
| 29,26
| {{increase}} 0,18
| {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 1
| 2.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|2011]]
| 288.719
| 26,19
| {{decrease}} 3,07
| {{Composition bar|26|90|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 2
| 2.
| {{yes2|Koalicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2012-2013)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
-----------
Opozicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2013-2014)&lt;/small&gt;}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|2014]]
| 181.052
| 20,71
| {{decrease}} 5,38
| {{Composition bar|21|90|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 5
| 2.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|2018]]
| 222.042 
| 24,96
| {{increase}} 4,25
| {{Composition bar|25|90|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 4
| 1.
| {{yes2|Opozicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2018-2020)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;
-----------
Koalicija &lt;br /&gt;&lt;small&gt;(2020-2022)&lt;/small&gt;}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|2022]]
| 279.897
| 23,48
| {{decrease}} 1,48
| {{Composition bar|27|90|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 2
| 2.
| {{no2|Opozicija}}
|-
! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]]
| 328.923
| 27,88
| {{increase}} 4,40
| {{Composition bar|28|90|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 1
| 2.
| {{yes|Koalicija}}
|-
|}

=== Evropske volitve ===
Trenutno (2024–2029) si Slovenska demokratska stranka lasti štiri od devetih poslanskih mest v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Evropski poslanci so:

* [[Romana Tomc]]
* [[Milan Zver]]
* [[Zala Tomašič]]
* [[Branko Grims]] (od 8. julija 2026 ni več član politične skupine Evropske ljudske stranke).&lt;ref name=&quot;:110&quot; /&gt;

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! Volitve
! Nosilec liste
! Št. glasov
! %
! +/–
! Sedeži
! +/–
! Mesto
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2004|2004]]
| [[Mihael Brejc]]
| 76.945
| 17,65
| {{steady}}
| {{Composition bar|2|7|hex=#FEF200}}
| {{steady}}
| 3.
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2009|2009]]
| rowspan=&quot;3&quot;|[[Milan Zver]]
| 123.563
| 26,66
| {{decrease}} 9,01
| {{Composition bar|3|8|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 1
| 1.
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2014|2014]]
| 99.643
| 24,78
| {{decrease}} 1,88
| {{Composition bar|3|8|hex=#FEF200}}
| {{steady}} 0
| 1.
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2019|2019]]
| 126.534
| 26,25
| {{increase}} 1,47
| {{Composition bar|2|8|hex=#FEF200}}
| {{decrease}} 1
| 1.{{efn|Nastopila na skupni listi z [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], od treh mandatov je dva osvojila SDS, enega pa SLS.}}
|-
! [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|2024]]
| [[Romana Tomc]]
| 206.386
| 30,59
| {{increase}} 4,34
| {{Composition bar|4|9|hex=#FEF200}}
| {{increase}} 2
| 1.
|-
|}
{{noteslist}}

{| class=&quot;wikitable&quot;
! rowspan=&quot;2&quot; |
! colspan=&quot;5&quot; |Mandatno obdobje
|-
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2004–2009)|2004–2009]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2009–2014)|2009–2014]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|2014–2019]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2019–2024)|2019–2024]]
![[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2024–2029)|2024–2029]]
|-
![[Mihael Brejc]]
|bgcolor=#f0e929 |
|
|
|
|
|-
![[Romana Jordan]]
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|
|
|
|-
![[Zofija Mazej Kukovič]]
|
|bgcolor=#f0e929 |
|
|
|
|-
![[Milan Zver]]
|
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|-
![[Patricija Šulin]]
|
|
|bgcolor=#f0e929 |
|
|
|-
![[Romana Tomc]]
|
|
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|bgcolor=#f0e929 |
|-
![[Zala Tomašič]]
|
|
|
|
|bgcolor=#f0e929 |
|-
![[Branko Grims]]
|
|
|
|
|bgcolor=#f0e929 |
|}

=== Predsedniške volitve ===
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align: center;&quot;
! rowspan=2|Volitve
! rowspan=2|Kandidat
! colspan=3|1. krog
! colspan=2|2. krog
! rowspan=2|Izid
|-
! Št. glasov
! %
! Mesto
! Št. glasov
! %
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1992|1992]]
| [[France Tomšič]]
| 7.849
| 0,63
| 8.
| bgcolor=lightgrey colspan=2|
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 1997|1997]]
| [[Jože Bernik]]
| 97.221
| 9,39
| 3.{{efn|Skupen kandidat SDS in SKD.}}
| bgcolor=lightgrey colspan=2|
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2002|2002]]
| [[Barbara Brezigar]]
| 352.520
| 30,80
| 2.{{efn|Neodvisna kandidatka s podporo SDS in NSi.}}
| 451.372
| 43,48
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2007|2007]]
| [[Lojze Peterle]]
| 283.412
| 28,73
| 1.{{efn|Skupen kandidat NSi, SDS in SLS.}}
| 318.288
| 31,97
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2012|2012]]
| [[Milan Zver]]
| 198.337
| 24,25
| 3.
| bgcolor=lightgrey colspan=2|
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|2017]]
| [[Romana Tomc]]
| 102.925
| 24,25
| 3.
| bgcolor=lightgrey colspan=2|
| {{no|Poraz}}
|-
! [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2022|2022]]
| [[Anže Logar]]
| 296.000
| 33,95
| 1.
| 414.029
| 46,11
| {{no|Poraz}}
|-
|}
{{noteslist}}

== Nazori ==
=== Notranja politika ===
==== Gospodarska politika ====
SDS se kot stranka podpira tržno gospodarstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Zagovarja znižanje davkov in pospešitev privatizacijskih postopkov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.theguardian.com/world/2018/jun/03/anti-immigration-party-leads-exit-poll-in-slovenian-election|title=Slovenian nationalist party set for power after winning election|date=4.6.2018|accessdate=|website=The Guardian|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Nacionalna varnost ====
V začetku leta 2016 je SDS predlagala ustanovitev &quot;nacionalne garde&quot;, sestavljene iz okoli 25.000 &quot;domoljubnih&quot; prostovoljcev kateregakoli spola. Garda bi po predlogu zamenjala vse trenutne rezervne enote slovenskih oboroženih sil, bila bi pod neposrednim poveljstvom generalštaba vojske, vpoklicana pa bi bila ob naravnih nesrečah in &quot;spremenjenih varnostnih razmerah&quot; (npr. evropski begunski krizi, ki se je takrat odvijala). Poslanec [[Žan Mahnič]] je zatrjeval, da je ustanovitev tovrstne garde ena ključnih točk volilnega programa. K predlogu naj bi jih po navedbah predstavnika SDS spodbudile slabšajoče se varnostne razmere v državi, delno zaradi begunske krize.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-bi-25-000-domoljubov-zdruzil-v-nacionalni-gardi/383775|title=SDS bi 25.000 domoljubov združil v nacionalni gardi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=19.1.2016}}&lt;/ref&gt; Parlament je zamisel zavrnil kot nepotrebno, saj je trenutna ureditev rezervnih sestavov zadostna razmeram.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zl-nacionalno-gardo-vidi-kot-desnicarsko-paravojsko-nsi-idejo-podpira/383871|title=ZL nacionalno gardo vidi kot &quot;desničarsko paravojsko&quot;, NSi idejo podpira|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-07}}&lt;/ref&gt;

==== Okolje in podnebne spremembe ====
V času prve vlade SDS je premier Janša predstavil [[podnebne spremembe]] kot velik politični in družbeni izziv sodobnega časa. Leta 2007 je Janša na mednarodni konferenci na to temo izjavil, da ''&quot;podnebne spremembe niso le problem vlade in gospodarstva; so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej.&quot;'' Poudaril je nevarnosti in priložnosti, povezane s podnebnimi spremembami, ter pozval EU, naj odigra vodilno vlogo pri boju proti globalnemu segrevanju.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2256/index.html|title=Premier Janez Janša: Podnebne spremembe so izziv širše družbe in vsakega posameznika posebej|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=16. 11. 2007|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je Janša opisal evropski okoljsko-energetski zakonodajni paket kot &quot;enega najpomembnejših /.../ na začetku 21. stoletja&quot; ter kot eno od prioritet Slovenije pri njenem predsedovanju Svetu EU.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.nekdanji-pv.gov.si/2004-2008/nc/si/splosno/cns/novica/article/1914/2508/index.html|title=Premier Janez Janša: Okoljsko-energetski zakonodajni paket je eden najpomembnejših zakonodajnih paketov na začetku 21. stoletja|website=www.nekdanji-pv.gov.si|date=24. 1. 2008|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 je evropska poslanka SDS [[Romana Jordan|Romana Jordan Cizelj]] izjavila, da &quot;ukrepanje na podnebne spremembe ni le odločitev posameznika, ampak je globalni izziv, ki zahteva ukrepanje celotne družbe. /.../ Podatki kažejo na spremembe v ekosistemih kot posledice antropogenih emisij in na možne trende v prihodnosti. /.../ še [je] možno ukrepati. Toda ukrepati moramo resno, hitro ter usklajeno. Najprej usklajeno znotraj EU, nato pa tudi v globalnem smislu&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|title=Dr. Romana Jordan Cizelj o podnebnih spremembah|website=www.sds.si|language=sl|accessdate=2019-10-02|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185558/https://www.sds.si/novica/dr-romana-jordan-cizelj-o-podnebnih-spremembah-6825|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Branko Grims.jpg|sličica|248x248_pik|[[Branko Grims]] je vidnejši član stranke, ki javno zanika antropogene [[podnebne spremembe]]]]
V stranki obstoja tudi krilo, ki zavrača vplive podnebnih sprememb, pri čemer je izstopal poslanec [[Branko Grims]] z večkratnimi javnimi izjavami, tudi v medijih in med državnozborskimi razpravami, v katerih je obstoj antropogenih podnebnih sprememb v celoti zanikal.&lt;ref name=&quot;nova181229&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|title=[Video] Poslanec Grims odgovarja ekosocialistom: Ekološki davki se ne porabljajo namensko, temveč gredo v žepe levičarjev!|date=29. 12. 2018|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/lposlanec-grims-odgovarja-ekosocialistom-ekologija-je-200-milijard-vreden-posel-lobijev-povezanih-z-levicarji/ |date=2019-08-07 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;siol181213&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/grims-trdi-eno-znanstveniki-se-z-njim-ne-strinjajo-485389|title=Grims trdi eno, znanstveniki se z njim ne strinjajo|website=siol.net|date=13. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;svet190117&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c408fbfd8255/globalno-segrevanje-ne-obstaja-to-je-larifari|title=Branko Grims: &quot;Globalno segrevanje ne obstaja. To je larifari&quot;|website=Svet24.si|date=17. 1. 2019|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt; Grims je dejal, da &quot;je govorjenje o segrevanju Zemlje velika laž&quot; in da se Zemlja v resnici ohlaja,&lt;ref name=&quot;siol181213&quot; /&gt; da se spremembe podnebja izrabljajo kot izgovor za omogočanje množičnih migracij in jemanje davkoplačevalskega denarja,&lt;ref name=&quot;svet190117&quot; /&gt; ki si ga nato prilastijo akademiki, &quot;eko-industrija&quot; in levičarski lobiji,&lt;ref name=&quot;nova181229&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;nova190325&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|title=[Video] Grims razkrinkal levičarsko pranje možganov s podnebnimi spremembami, na račun katerih lahko nevladniki zaslužijo tudi prek 20 tisoč evrov mesečno!|date=25. 3. 2019|website=Nova24TV|access-date=7. 8. 2019|archive-date=2019-08-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190807124735/https://nova24tv.si/slovenija/politika/video-grims-razkrinkal-levicarsko-pranje-mozganov-s-podnebnimi-spremembami-na-racun-katerih-lahko-nevladniki-zasluzijo-tudi-prek-20-000-evrov-mesecno/ |date=2019-08-07 }}&lt;/ref&gt; ter izrazil obžalovanje, da politična levica v okviru dijaškega podnebnega aktivizma (Protesti mladih za podnebno ukrepanje) izkorišča mladino.&lt;ref name=&quot;nova190325&quot; /&gt; Grims se je skliceval na svojo izobrazbo kot [[geolog]], da bi podkrepil svoje trditve o tematiki.&lt;ref name=&quot;siol181213&quot; /&gt; Grims je tudi zatrdil, da je črni panter, upodobljen na domnevnem [[Črni panter (simbol)|simbolu]] [[Karantanija|Karantanije]], ki ga nekatera sodobna konservativna politična združenja uporabljajo kot alternativen narodni simbol,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/od-kje-se-je-vzel-panter-s-katerim-je-sisko-zamenjal-triglav.html|title=Od kod se je 'vzel' panter, s katerim je Šiško zamenjal Triglav?|website=24ur.com|date=9. 9. 2018|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt; prebival na slovenskem ozemlju in izumrl zaradi globalnega ohlajanja v času obstoja Karantanije. Strokovnjaki, ki so se odzvali na Grimsovo trditev, so dejali, da črni panter ni živel na tem območju že vsaj od zadnje ledene dobe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/branko-grims-govorjenje-o-segrevanju-zemlje-je-velika-laz.html|title=Branko Grims: ’Govorjenje o segrevanju zemlje je velika laž’|website=24ur.com|date=12. 12. 2018|access-date=14. 8. 2019}}&lt;/ref&gt; Stalilšča so posredno vplivala na manj anporov za zaščito Slovenije pred podnebnimi spremembami, posebej poplavami.

Janša je novembra 2019 glede klimatskih sprememb dejal: ''&quot;[...] Zdaj je čas drugačen, generacije rastejo s tem zavedanjem, da je okolje vrednota. Seveda, nekateri na levi sceni prežeti s kulturnim marksizmom so temu hitro dodali še katastrofične napovedi, ki bi jih naj povzročile podnebne spremembe. Pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje. Koliko mi vplivamo na to, je veliko vprašanje. Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj kot so spremembe na Soncu oziroma stvari na katere človek ne more vplivati. Treba je to razumet in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta.&quot;''&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša: To je globoka država. To ni politična tvorba. To je mafija.|url=http://www.demokracija.si/fokus/janez-jansa-to-je-globoka-drzava-to-ni-politicna-tvorba-to-je-mafija.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2019-11-27|language=sl-si|first=vir:|last=nova24tv.si}}&lt;/ref&gt;

==== Debirokratizacija in decentralizacija ====
Slovenska demokratska stranka zagovarja debirokratizacijo Slovenije, saj po njihovem mnenju &quot;birokracijske ovire&quot; in &quot;administracija&quot; otežujeta delo gospodarstvu, kmetijstvu in državljanom.&lt;ref name=&quot;:44&quot;&gt;{{Navedi splet|title=SDS pozval k zmanjšanju javnega sektorja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-pozval-k-zmanjsanju-javnega-sektorja/233771|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:60&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljamo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije|url=https://www.sds.si/novica/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljamo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; Na novinarski konferenci, 24. aprila 2017, so poudarili, da je bilo v Sloveniji do takrat ''&quot;20.000 zakonov in podzakonskih aktov na dan, konkretneje smo imeli 13.4.  kar 834 zakonov in 19.167 podzakonskih aktov.&quot;&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt;'' Preveč regulativ in predolgi postopki po mnenju stranke nižajo konkurečnost države.&lt;ref name=&quot;:60&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Birokracija duši razvoj! V SDS predstavljajo konkretne ukrepe za debirokratizacijo Slovenije {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/birokracija-dusi-razvoj-v-sds-predstavljajo-konkretne-ukrepe-za-debirokratizacijo-slovenije/|date=2017-04-24|accessdate=2020-10-28|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:61&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša: V SDS-u vabimo tudi tiste, ki vztrajno zavračajo sodelovanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-sds-u-vabimo-tudi-tiste-ki-vztrajno-zavracajo-sodelovanje/514600|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt; Debirokratizacija je ostala tudi ena ključnih koalicijskih obljub [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]].&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;

Stranka zagovarja tudi decentralizacijo Republike Slovenije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Slovenija potrebuje decentralizacijo|url=https://www.sds.si/novica/slovenija-potrebuje-decentralizacijo-10398|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Znanstveniki in akademiki svarijo pred &quot;nesprejemljivo politiko&quot; stranke SDS|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/znanstveniki-in-akademiki-svarijo-pred-nesprejemljivo-politiko-stranke-sds/514713|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Decentralizacija je bistvena za razvoj slovenskih občin|url=https://www.sds.si/novica/decentralizacija-je-bistvena-za-razvoj-slovenskih-obcin-19365|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:44&quot; /&gt; V obdobju tretje Janševe vlade so se koalicijske partnerice odločile, da bo sedež novega ministrstva za demografijo v [[Maribor|Mariboru]] in ne v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je sedež ostalih ministrstev [[Slovenija|Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-jansa-novi-predsednik-vlade-dobil-je-52-poslanskih-glasov/516027|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-28|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:61&quot; /&gt;

==== Ostalo ====
SDS se je dolgo zavzemala za spremembo sistema državnozborskih volitev, in sicer s trenutnega [[Proporcionalni volilni sistem|proporcionalnega volilnega sistema]] na dvokrožni [[Večinski volilni sistem|večinski sistem]]. Stranka trdi, da bi to pripomoglo k stabilnejšim in učinkovitejšim vladam.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042573817|title=Za SDS večinski volilni sistem rešitev vseh težav|work=Dnevnik|accessdate=|date=28.1.2013|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142006/https://www.dnevnik.si/1042573817|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

V času vladanja je stranka uzakonila priznanje [[Priznavanje istospolnih partnerstev v Sloveniji|istospolnih partnerskih zvez]],&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; vendar nasprotuje priznanju istospolnih porok.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-rights/slovenia-rejects-same-sex-marriages-in-a-referendum-idUSKBN0U30BS20151220|title=Slovenia rejects same-sex marriages in a referendum|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|accessdate=|language=en|date=20.12.2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2015/12/22/world/europe/slovenians-deliver-major-setback-to-same-sex-marriage-in-vote.html|title=Slovenians Deliver Major Setback to Same-Sex Marriage in Referendum|date=21.12.2015|work=The New York Times|accessdate=|language=en|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt;

SDS se zavzema za uvedbo izobraževalnih programov, ki bi privzgajali domoljubje &quot;od vrtca do srednje šole&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/tudi-sds-za-domoljubno-vzgojo-od-vrtca-do-srednje-sole.html|title=Tudi SDS za domoljubno vzgojo od vrtca do srednje šole|last=|first=|accessdate=|date=24.2.2015|work=Delo}}&lt;/ref&gt; Stranka podpira popolno javno financiranje zasebnih šol.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2477065/sds-proposal-for-full-funding-of-private-schools-rejected|title=SDS proposal for full funding of private schools rejected|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=30.1.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

SDS podpira pravico državljanov do nošenja legalnega orožja, torej dovoljenja športnim strelcem, lovcem ipd. Ostro se je zoperstavila novim evropskim predpisom o strelnem orožju, ki ga je evropski parlament nato z veliko večino sprejel po terorističnih napadih v Parizu leta 2015.&lt;ref name=&quot;:64&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/sds-proti-predlogu-za-otezitev-dostopa-do-orozja/|title=SDS proti predlogu za otežitev dostopa do orožja|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sta.si/2215016/sds-zaradi-predloga-za-otezitev-dostopa-do-orozja-za-izredno-sejo-odbora-dz|title=SDS zaradi predloga za otežitev dostopa do orožja za izredno sejo odbora DZ|website=www.sta.si|accessdate=|date=28.12.2015|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/evroposlanci-sprejeli-strozjo-zakonodajo-o-orozju/417322|title=Evroposlanci sprejeli strožjo zakonodajo o orožju|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=14.3.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/171786/ljudska-obramba/|title=Ljudska obramba|work=Mladina|accessdate=|date=8.1.2016}}&lt;/ref&gt; Stranka je Evropski komisiji predlagala preganjanje ilegalne trgovine z orožjem, saj se ga preko balkanske poti tihotapi tudi čez slovensko ozemlje.&lt;ref name=&quot;:64&quot; /&gt;

SDS oporeka trenutni sestavi [[Slovenska himna|slovenske državne himne]]. Trenutno je namreč sestavljena le iz sedme kitice [[France Prešeren|Prešernove]] [[Zdravljica|Zdravljice]], ki pa je po mnenju stranke &quot;preveč internacionalistična in premalo domoljubna&quot;, saj nikjer ne omenja slovenskega naroda. Predlagali so dodatek nekaterih ostalih kitic, predvsem 2. kitice Zdravljic.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kot-himno-bomo-se-peli-7-kitico-presernove-zdravljice/259929|title=Kot himno bomo še peli 7. kitico Prešernove Zdravljice|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=15.6.2011}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/retroaktivnost-v-predlogu-sds-a-o-nezastarljivosti-umora-neustavna/331314|title=Retroaktivnost v predlogu SDS-a o nezastarljivosti umora &quot;neustavna&quot;|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=5.3.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/poslanci-nasprotujejo-spremembam-zakona-o-drzavnih-simbolih.html|title=SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih|last=|first=|accessdate=|date=27. januar 2015|work=Delo}}&lt;/ref&gt; Stranka je prav tako ob številnih priložnostih poskusila zakonsko prepovedati &quot;vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov&quot; in &quot;[vsako] javno poveličevanje [...] totalitarnih režimov&quot; ([[Svastika|nacistična svastika]], [[rdeča zvezda]] ipd.).&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:41&quot; /&gt; Stranka vztrajno zavrača očitke, da z zakonom zgolj skuša prepovedati [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/rdeca-zvezda-in-himna-ostajata-glasbene-kvote-ne-bodo-zvisane/356835|title=Rdeča zvezda in himna ostajata, glasbene kvote ne bodo zvišane|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-06-21}}&lt;/ref&gt; simbol [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Slovenije|slovenske narodnoosvobodilne vojske]] med drugo svetovno vojno,&lt;ref name=&quot;:42&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/153846/prepoved-rdece-zvezde/|title=Prepoved rdeče zvezde|work=Mladina|accessdate=|date=14.2.2014}}&lt;/ref&gt; ki je še vedno prisoten v slovenskem družbenem okolju;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042595774|title=Rdeča zvezda je spet razdvajala|work=Dnevnik|accessdate=|date=26.6.2013|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622005024/https://www.dnevnik.si/1042595774|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/dan-ko-je-sijala-rdeca-zvezda-54072.html|title=Dan, ko je sijala rdeča zvezda|last=|first=|accessdate=|date=26.5.2018}}&lt;/ref&gt; predlagani zakon po drugi strani ne bi prepovedal npr. javnega nošenja [[Nacizem|nacističnih]] uniform ali prikazovanja simbolov z nacističnim režimom povezanega [[Slovensko domobranstvo|domobranstva]].&lt;ref name=&quot;:42&quot; /&gt; 19. februarja 2013 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] pritrdilo prepovedi uporabi totalitarnih simbolov, ki prepoveduje tudi uporabo imen nekaterih s totalitarnostjo povezanih osebnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Prepoved simbolov totalitarnih režimov - Primerjalni pregled (PP)|last=Križaj, Blažič|first=Marjana, Janez|publisher=DZ RS|year=2019|isbn=|url=https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|page=|cobiss=|access-date=2020-12-11|archive-date=2020-09-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200907185554/https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2019/Prepoved_simbolov_totalitarnih_rezimov.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zunanja politika ===
Stranka je proevropska,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; nasprotuje pa evropskim azilnim kvotam in je zagovornica zamejitve ilegalnih migracij.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Zagovarja medsosedsko in transatlantsko povezovanje.

=== Populizem ===
Tekom [[Evropska begunska kriza|evropske begunske krize]] je SDS okrepila svojo nacionalistično populistično retoriko.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/2018/jun/01/drain-the-swamp-rightwing-leader-pulls-ahead-in-slovenias-polls|title='Drain the swamp': rightwing leader pulls ahead in Slovenia's polls|last=MacDowall|first=Andrew|date=1.6.2018|website=The Guardian|language=en|accessdate=|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.euronews.com/2018/06/01/explained-slovenia-s-elections-and-orban-s-populist-influence|title=Explained: Slovenia's election and Orban's populist influence|date=1.6.2018|work=euronews|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/03/world/europe/slovenia-election.html|title=Slovenia Elections Tilt Another European Country to the Right|date=3.6.2018|work=The New York Times|language=en|issn=0362-4331}}&lt;/ref&gt; Stranka je ostro nastopila proti begunskim kvotam in se zavzela za preusmeritev finančnih sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam, za varnostne organe.&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-slovenia-election/anti-immigrant-stance-helps-slovenias-sds-party-to-poll-lead-idUSKCN1IN1QU|title=Anti-immigrant stance helps Slovenia's SDS party to poll lead|last=Novak|first=Marja|work=Reuters|language=en-US|date=22.5.2018}}&lt;/ref&gt; Obenem je Janša napadel &quot;degenerirano levico&quot;.&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/sobotna/najprej-slovenija-kaj-pa-potem.html|title=Najprej Slovenija. Kaj pa potem?|last=Markeš|first=Janez|date=23.2.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Vročekrvna retorika stranke in obtožbe o koruptivnem delovanju sta privedla do &quot;zaskrbljenosti med mednarodnimi opazovalci glede poti Slovenije, ki načeloma velja za regionalno zgodbo o uspehu&quot;, ko je SDS prevzela prvo mesto v javnomnenjskih raziskavah pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskimi volitvami 2018]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;

Stranka se je prav tako začela posluževati populistične retorike ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]];&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Janša in stranka pogosto uporabljata Trumpove fraze, kot so &quot;osuševanje močvirja&quot;,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; &quot;globoka država&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.demokracija.si/komentar/ali-v-sloveniji-obstaja-globoka-drzava.html|title=Ali v Sloveniji obstaja globoka država?|last=Umek|first=prof. dr. Andrej|date=31.3.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/45132/globoka-drzava/|title=Globoka država|work=Mladina|date=4.11.2008}}&lt;/ref&gt; in &quot;lažne novice&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Stranka je v predvolilnem obdobju tudi promovirala uzakonitev načela, da se za vsak nov predpis dva obstoječa ukine;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/janez-jansa-za-vsak-nov-predpis-naj-se-dva-ukine-13794|title=Janez Janša: Za vsak nov predpis naj se dva ukine!|website=www.sds.si|date=26.4.2017|accessdate=|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; po zagovarjanju in uzakonitvi takšnega načela je znan tudi Trump.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theatlantic.com/business/archive/2017/01/trumps-regulation-eo/515007/|title=Trump’s 'Two-for-One' Regulation Executive Order|last=Lam|first=Bourree|date=30.1.2018|work=The Atlantic|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt; Janša je ob več priložnostih uporabil tudi za Trumpa značilno frazo &quot;najprej Slovenija&quot;.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-najprej-slovenija-potem-drugi/446321|title=Janša: Najprej Slovenija, potem drugi|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=17.2.2018}}&lt;/ref&gt;

=== Teorija postkomunistične zarote ===
Verjetno najznačilnejša posebnost ideologije SDS so svojska prepričanja in povezana retorika, ki se je člani stranke pogosto poslužujejo. Osrednje prepričanje stranke glede političnega stanja države je, da v njej obstaja klika, sestavljena predvsem iz nekdanjih funkcionarjev komunistične partije, ki ohranja precejšen vpliv nad gospodarstvom, financami, sodstvom in mediji v Sloveniji. Nekatere od teh prepričanj in fraz so značilne tudi za ostale politike slovenske populistične desnice oziroma so postale del splošne politične razprave.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245524/slovenian-political-metaphors-and-metonymy-a-guide|title=Slovenian political metaphors and metonymy - a guide|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=21.12.2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.independent.co.uk/news/world/europe/europe-populists-right-wing-success-marine-le-pen-viktor-orban-italy-slovenia-a8382766.html|title=The right-wing populists doing well across Europe, from Marine Le Pen to Viktor Orban|date=4.6.2018|work=The Independent|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|title=Elections 2018, Party Profiles: SDS, the Janez Janša Party (Feature)|date=14.4.2018|accessdate=|language=en|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703163618/http://www.total-slovenia-news.com/politics/1045-elections-2018-party-profiles-sds-the-janez-jansa-party-feature|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Člani in podporniki SDS se ob razlaganju svojih nazorov glede slovenskega političnega dogajanja pogosto poslužujejo določenih fraz in konceptov, med katerimi predvsem izstopajo:
[[Slika:Milan Kučan EP (cropped).jpg|sličica|194x194_pik|Nekdanji predsednik republike [[Milan Kučan]]. SDS ga redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora]]
* &quot;''Udbomafija''&quot; – izraz je izpeljan iz [[UDBA|UDBE]], imena jugoslovanske obveščevalne službe, skovan pa je bil v zgodnjih 1990. letih za označevanje domnevne tajne združbe nekdanjih članov [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in sodelavcev UDBE, ki naj bi še vedno obvladovali slovensko gospodarstvo in politiko. Izraz se pogosto uporablja s strani SDS in z njo povezanih medijev.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/news/have-you-heard-of-kucans-clan-a-mafia-like-group-from-the-league-of-communists-whose-aim-was-to-economically-control-slovenia-after-its-independence-and-assure-the-survival-of-thei/|title=Have you heard of Kučan's clan – a mafia-like group from the League of Communists, whose aim was to economically control Slovenia after its independence and assure the survival of their children?|date=19.12.2017|work=Nova24TV|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=bNvbHCUs3tUC&amp;pg=PA213&amp;dq=udbomafia&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwiL-KOo47jbAhWLr6QKHaUAA2wQ6wEIOzAD#v=onepage&amp;q=udbomafia&amp;f=false|title=Politics, Power and the Struggle for Democracy in South-East Europe|last=Dawisha|first=Karen|last2=Parrott|first2=Bruce|date=13.6.1997|publisher=Cambridge University Press|isbn=9780521597333|language=en|year=|location=|page=|cobiss=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=l-T1dAxBkHUC&amp;pg=PA314&amp;dq=udbomafia&amp;hl=en&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjCofy6h7nbAhUHr6QKHR8SBZ4Q6wEIMDAB#v=onepage&amp;q=udbomafia&amp;f=false|title=New Xenophobia in Europe|last=Baumgartl|first=Bernd|last2=Favell|first2=Adrian|date=1995-10-02|publisher=Martinus Nijhoff Publishers|isbn=9041108653|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.si/books?id=QZr1vsDIvlUC&amp;lpg=PP1&amp;pg=PA159&amp;redir_esc=y#v=onepage&amp;q&amp;f=false|title=Radical Right in Central and Eastern Europe Since 1989|last=Ramet|first=Sabrina P.|date=2010-11-01|publisher=Penn State Press|isbn=0271043792|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/?__rewriter=1&amp;id=147621&amp;|title=Nadaljnje delitve naroda na rdeče in črne|work=Mladina.si|accessdate=2018-06-04}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2186108/demokracija-smells-corruption-in-bad-bank-dismissals|title=Demokracija &quot;smells corruption&quot; in bad bank dismissals|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2428011/weekly-parties-might-have-been-bribed-in-iran-money-laundering|title=Weekly: Parties might have been bribed in Iran money laundering|website=english.sta.si|language=en|accessdate=2018-06-05}}&lt;/ref&gt;
* &quot;''Strici iz ozadja''&quot; (ali &quot;''botri iz ozadja''&quot;) – domnevne osebe, ki promovirajo in obvladujejo glavne slovenske politike; slednji naj bi služili zgolj kot lutke za politične in gospodarske interese &quot;stricev&quot;. Nekdanja predsednika vlade [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2506893/reporter-takes-a-swing-at-cerar|title=Reporter takes a swing at Cerar|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.4.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; in [[Alenka Bratušek]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/jerajeva-bratuskova-se-ves-cas-posvetuje-s-strici-iz-ozadja-445618|title=Jerajeva: Bratuškova se ves čas posvetuje s strici iz ozadja|website=Revija Reporter|accessdate=|date=25.9.2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; voditelj [[Pozitivna Slovenija|Pozitivne Slovenije]] [[Zoran Janković]]&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107642/strici-iz-ozadja/|title=Strici iz ozadja|work=Mladina|accessdate=|date=16.12.2011}}&lt;/ref&gt; in politični novinec [[Marjan Šarec]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2507852/demokracija-identifies-little-uncle-behind-sarec|title=Demokracija identifies &quot;little uncle&quot; behind Šarec|website=english.sta.si|language=en|date=26.4.2018|accessdate=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; so le nekateri od politikov, ki so jih SDS in s stranko povezani mediji obtoževali, da za njimi stojijo &quot;strici iz ozadja&quot;. Izraz občasno uporablja tudi nekdanji premier in trenutni predsednik države [[Borut Pahor]], ki je nekoč &quot;strice&quot; obtožil poskusov rušenja njegove vlade.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/svet/svetovni-mediji-o-pahorjevem-politicnem-hat-tricku-v-senci-ljudske-vstaje/297189|title=Svetovni mediji o Pahorjevem &quot;političnem hat-tricku&quot; v senci ljudske vstaje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=3.12.2012}}&lt;/ref&gt; [[Milan Kučan]], ki ga pogosto navajajo kot glavnega &quot;strica iz ozadja&quot;, je od Pahorja zahteval, da svoje namigovanje pojasni.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042564708|title=Svet  iz  ozadja  ali  politična  paranoja?|work=Dnevnik|accessdate=|date=24.11.2012|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220454/https://www.dnevnik.si/1042564708|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Pahor je tudi obtožil svojega glavnega tekmeca na [[Volitve predsednika Republike Slovenije 2017|predsedniških volitvah 2017]], Marjana Šarca, da zanj skrbijo &quot;strici iz ozadja&quot;. Šarec je prav tako od Pahorja zahteval pojasnilo trditev, vendar odgovora ni prejel.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/ne-skrbite-strici-iz-ozadja-skrbijo-za-vas-299661|title=&quot;Ne skrbite, strici iz ozadja skrbijo za vas&quot;|accessdate=|date=3.11.2017|work=Žurnal24}}&lt;/ref&gt;
* [[Milan Kučan]] – nekdanji dvakratni predsednik republike Slovenije in zadnji voditelj [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]], ki ga SDS redno obtožuje skrivnega celokupnega obvladovanja slovenskega političnega prostora.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|title=Janša to &quot;Fight to the End&quot;, Says Conviction Political|website=www.sloveniatimes.com|accessdate=|date=5.6.2013|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-06-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180618175342/http://www.sloveniatimes.com/jansa-to-fight-to-the-end-says-conviction-political |date=2018-06-18 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/166015/milan-kucan/|title=Milan Kučan|work=Mladina|accessdate=|date=24.4.2015}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.politikis.si/2012/03/kucanu-razpada-njegov-forum-21-kosarico-mu-je-ze-dala-tudi-pergarjeva/|title=Kučanu razpada njegov Forum 21, košarico mu je že dala tudi Pergarjeva!|website=www.politikis.si|accessdate=|date=26.3.2012|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Politiki, ki naj bi delovali pod Kučanovim vplivom, so med drugim nekdanja voditeljica [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]] [[Ljudmila Novak]] in politični novinec [[Marjan Šarec]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/kucan-je-spoznal-da-sarec-ne-more-zmagati-zdaj-vse-orozje-polaga-v-ljudmilo-novak-ki-naj-bi-razklala-desnico/|title=Kučan je spoznal, da Šarec ne more zmagati – zdaj vse orožje polaga v Ljudmilo Novak, ki naj bi &quot;razklala&quot; desnico|date=21.8.2017|work=Nova24TV|accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|title=Milan Kučan, Marjan Šarec in Jaka Racman|website=www.vinkogorenak.net|accessdate=|date=13.11.2017|publisher=|last=Gorenak|first=Vinko|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162356/http://www.vinkogorenak.net/2017/11/13/milan-kucan-marjan-sarec-in-jaka-racman/ |date=2018-07-03 }}&lt;/ref&gt; nekdanja predsednica vlade [[Alenka Bratušek]], ljubljanski župan in voditelj [[Pozitivna Slovenija|PS]] [[Zoran Janković]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|title=Janša Sent to Prison, He is Convinced About Political Plot|website=www.sloveniatimes.com|date=28.4.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703162553/http://www.sloveniatimes.com/jansa-sent-to-prison-he-is-convinced-that-everything-is-political-plot |date=2018-07-03 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto4&quot;/&gt; ter številni drugi. Janša je bil obsojen na dvakrat po 6000 evrov denarne kazni, potem ko je na Twitterju dve novinarki [[RTV Slovenija]] označil za &quot;odsluženi prostitutki zvodnika Milana&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/jansa-ni-priznal-krivde-zaradi-zaljivega-tvita-o-novinarkah-rtvs-6257118|title=Janša ni priznal krivde zaradi žaljivega tvita o novinarkah RTVS|work=Časnik Večer|accessdate=|date=13.4.2017}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245522/more-condemnation-of-jansas-defamatory-tweet|title=More condemnation of Janša's defamatory tweet|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=23.3.2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2245794/insulting-tweet-labelled-as-attack-on-media|title=Insulting tweet labelled as attack on media|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=24.3.2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/jansa-bo-moral-novinarki-zaradi-zaljivega-tvita-placati-6-000-evrov/450151|title=Janša bo moral novinarki zaradi žaljivega tvita plačati 6.000 evrov|date=27.3.2018|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=}}&lt;/ref&gt;
*[[Forum 21]] – društvo za razprave o &quot;političnih, gospodarskih, razvojnih, socialnih, kulturnih in etičnih vprašanjih&quot; slovenskega naroda, ki ga je ustanovil Milan Kučan in v katerem sodelujejo številni vidni slovenski politiki in gospodarstveniki.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.forum21.si/o-nas.html|title=O nas {{!}} Forum21|last=|first=|website=www.forum21.si|accessdate=4.6.2018|date=|publisher=|archive-date=2018-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180523024925/http://www.forum21.si/o-nas.html |date=2018-05-23 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/92481/kdo-vozi-forum-21/|title=Kdo vozi forum 21?|work=Mladina|accessdate=|date=17.5.2004}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:24&quot; /&gt; SDS je društvo obdolžila vplivanja na imenovanje funkcionarjev in politične odločitve liberalnih vlad.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-kadroval-bo-forum-21-122075|title=SDS: Kadroval bo Forum 21|accessdate=|date=25.12.2008|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.finance.si/267592/Odmev-Srotova-tajkunska-botra-sta-SD-in-Forum-21|title=Odmev: Šrotova tajkunska botra sta SD in Forum 21|work=Finance.si|accessdate=|date=30.12.2009}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042772947|title=Milan Kučan:  Drugi tir ni projekt Foruma 21|work=Dnevnik|accessdate=|date=25.5.2017|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220428/https://www.dnevnik.si/1042772947|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*[[Murgle]] – stanovanjska četrt Murgle, v kateri prevladujejo pritlične hiše ter v kateri prebivajo številni vidni politiki in gospodarstveniki, med drugim nekdanja predsednika Milan Kučan (pogosto glavna tarča aluzije &quot;Murgle&quot;) in pokojni [[Janez Drnovšek]], nekdanji premier [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]] ter borec [[Osvobodilna fronta|OF]] in poslednji predsednik [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]] [[Janez Stanovnik]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|title=FOTO: To so hiše murgelske elite|work=Times.si|accessdate=|date=11.5.2018|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703220328/http://www.times.si/slovenija/foto-to-so-hise-murgelske-elite--513e3dc006e6293b7a62f8e1a1030fd11d0c4395.html |date=2018-07-03 }}&lt;/ref&gt; &quot;Murgle&quot; so tako druga oblika sklicevanja na domnevne vplive iz ozadja, ki jih izvajajo navidez upokojeni pripadniki leve elite. Potem ko je bil zaradi [[Afera Patria (Slovenija)|korupcijske afere Patria]] obsojen na dveletno zaporno kazen, je Janez Janša zatrdil, da je bila sodba &quot;napisana vnaprej, v političnih Murglah in s strani znanih avtorjev&quot;.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Kasneje je SDS označila [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|parlamentarne volitve 2014]] za &quot;nelegitimne&quot; zaradi sovpadajočega Janševega prestajanja zaporne kazni.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podrzaj-jansa-je-sluzbo-dobil-na-volitvah-zakon-mu-udelezbe-ne-preprecuje/343080|title=Podržaj: Janša je službo dobil na volitvah, zakon mu udeležbe ne preprečuje|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=|date=31.7.2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zapornik-jansa-prihaja-v-parlament.html|title=Janša bo lahko brez spremstva zapustil zapor in se udeležil ustanovne seje|website=www.24ur.com|date=31.7.2014|accessdate=|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-poziva-pahorja-naj-ponovno-razpise-volitve-foto-249460|title=SDS poziva Pahorja, naj ponovno razpiše volitve|accessdate=|date=13.7.2014|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt; Prav tako je Janša obtožil &quot;Murgle&quot;, potem ko je bila zoper njega vložena tožba za odvzem nezakonito pridobljenega premoženja.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansa-volitve-so-blizu-in-murgle-spet-udarjajo-z-repom-289338|title=Janša: Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom|accessdate=|date=20.4.2017|work=Žurnal24}}&lt;/ref&gt; Kot del volilne kampanje leta 2018 je SDS izdala oglas, v katerem par naroči [[Pica|pico]] pri SDS in &quot;Pica Murgle&quot;. Razkrije se, da škatla iz Murgel vsebuje samo polovico pice.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Citation|last=SDS TV|title=Ne dovolite, da vas zavedejo z lepimi besedami. Premislite, preden izberete! #SDSzate|date=25.5.2018|url=https://www.youtube.com/watch?v=VaNDNPOIuus|accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://vezjak.com/2018/05/25/murgelska-pica-ali-jansa-v-piceriji/|title=Murgelska pica ali SDS v piceriji|date=25.5.2018|work=IN MEDIA RES|accessdate=}}&lt;/ref&gt; Novičarski portal Nova24TV, ki je tesno povezan s SDS,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastniÅ¡tvo Nova24TV|accessdate=2019-01-21|website=siol.net}}&lt;/ref&gt; je tudi oglaševal videe z naslovom &quot;Lutkovno gledališče Murgle&quot;, v katerih je bil satirično upodobljen za javnost zaprt politični sestanek Milana Kučana, [[Miroslav Cerar ml.|Mira Cerarja]], ministra za kmetijstvo [[Dejan Židan|Dejana Židana]] (voditelja [[Socialni demokrati|SD]]), zunanjega ministra [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] (voditelja [[DeSUS]]-a) in [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] (voditelja [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-1-del-kucan-zidan-cerar-erjavec-in-sarec-o-sanaciji-bank-z-iranci-palestinci-in-sirci/|title=Gledališče Murgle 1. del: Kučan, Židan, Cerar, Erjavec in Šarec o sanaciji bank z Iranci, Palestinci in Sirci|date=28.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://nova24tv.si/sprosceno/gledalisce-murgle-2-del-uvaza-se-veliko-migrantov-izvaza-veliko-izobrazenih-ko-se-se-kucan-prime-za-glavo/|title=Gledališče Murgle 2. del: Uvaža se veliko migrantov, izvaža veliko izobraženih – ko se še Kučan prime za glavo|date=29.5.2018|work=Nova24TV|accessdate=}}&lt;/ref&gt;

== Kontroverze in kritike ==
=== Povezave s skrajno desnimi skupinami ===
Stranko SDS so doletele kritike zaradi domnevnih povezav s slovensko vejo [[Neonacizem|neonacistične]] ekstremistične skupine [[Blood &amp; Honour]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.theguardian.com/media/greenslade/2014/sep/15/press-freedom-slovenia|title=Slovenian journalist facing jail for revealing party's neo-Nazi links|last=Greenslade|first=Roy|date=15.9.2014|language=en}}&lt;/ref&gt; Novinarka Anuška Delić, ki je razkrila povezave leta 2011 v seriji člankov v časopisu [[Delo (časopis)|Delo]], se je znašla pred sodiščem, obtožena izdaje tajnih podatkov.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/novinarka-anuska-delic-nisem-izdala-tajnih-podatkov-sove/348794|title=Novinarka Anuška Delić: Nisem izdala tajnih podatkov Sove|date=15.10.2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=19.10.2018}}&lt;/ref&gt; Slovenska obveščevalna agencija [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]], ki jo je v času obtožbe vodil član SDS,&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/160578/neonacisti-na-varnem/|title=Neonacisti na varnem|date=28.9.2014|work=Mladina|access-date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt; je nenamerno potrdila obtožbe Delićeve s trditvijo, da so v poročilih razkriti podatki skladni z ugotovitvami potekajočih preiskav dejavnosti nasilne ekstremistične skupine.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/ugotovitve-do-katerih-je-prislo-delo-sova-potrjuje.html|title=Neonacisti pri nas: Sova potrjuje ugotovitve Dela|last=Belovič|first=Mario|last2=Kajzer|first2=Rok|date=12.9.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/zaradi-razkrivanja-neonacisticne-mreze-preganjajo-novinarko-dela.html|title=Zaradi razkrivanja neonacistične mreže preganjajo novinarko Dela|last=Škrinjar|first=Klara|last2=Ropac|first2=Iva|date=25.2.2014|work=Delo-si|access-date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt; SOVA je dokazovala, da podatki, razkriti v poročilih, ne morejo izvirati iz drugega vira kot iz nabora podatkov, zbranih med njenimi prikritimi preiskavami, ter da je objava onemogočila nadaljnji prikrit nadzor skupine, saj so njeni člani izvedeli zanj.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042688464|title=Predobravnavni narok zoper Delićevo: predlagali zaslišanje Türka, Pahorja in Masleše|date=19.11.2014|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018|archive-date=2018-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20180910094949/https://www.dnevnik.si/1042688464|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/nekdanja-direktorja-sove-razkrivanje-tajnih-podatkov-lahko-ogrozi-zivljenja-67863|title=Nekdanja direktorja Sove: Razkrivanje tajnih podatkov lahko ogrozi življenja|date=5.1.2015|work=Siol.net|access-date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt; Delićeva je trdila, da so obtožbe proti njej &quot;politično motivirane&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/anuska-delic-ovadba-je-politicno-motivirana/355056|title=Anuška Delić: Ovadba je politično motivirana|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042702263|title=Anuška Delić: ovadba je politično motivirana, tožilstvo bi moralo postopek ustaviti|work=Dnevnik|access-date=2018-06-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Nekateri člani Blood &amp; Honour naj bi bili tudi člani SDS&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042492052|title=Nasprotujoče si informacije: So v SDS-ov podmladek včlanjeni tudi neonacisti?|date=1.12.2011|work=Dnevnik|access-date=19.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://www.delo.si/ozadja/v-blizini-neonacistov-in-vrha-politike.html|title=V bližini neonacistov in vrha politike|last=Delić|first=Anuška|last2=Kajzer|first2=Rok|date=28.9.2014|access-date=19.10.2018}}&lt;/ref&gt; ter se tudi formalno sestali s poslancem SDS [[Branko Grims|Brankom Grimsom]].&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt; Ta skupina, katere članom naj bi pripadniki Slovenske vojske omogočili urjenje na vojaškem vadišču in ki naj bi si izposodili vojaško opremo (raketomet), poskušali kupiti pištole, ter ki so bili v neposrednih stikih po tako e-pošti kot pošti z množičnim morilcem [[Anders Behring Breivik|Andersom Breivikom]], ki je več članom slovenske B &amp; H poslal kopije svojega manifesta pred svojimi napadi,&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; naj bi bila tesno vpletena v nasilne izgrede med [[Protesti v Sloveniji (2012–2014)|protesti v letih 2012 in 2013]].&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Organizirana skupina nasilnežev je bila po ugotovitvah policije izurjena in najeta ter poplačana, potencialno s strani politične stranke.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V Ljubljani razbijali plačanci|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-ljubljani-razbijali-placanci|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-05|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:510&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Bolj ko so poškodovali policista, višjo nagrado so dobili|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/bolj-ko-so-poskodovali-policista-visjo-nagrado-so-dobili|website=www.slovenskenovice.si|date=2012-12-06|accessdate=2020-11-13|language=sl-si|first=T.|last=L}}&lt;/ref&gt; [[Slika:Generation_Identitaire_flag_(black_background).svg|sličica|Na stranko letijo kritike zaradi domnevnih povezav z skrajno desnimi skupinami (tu logo Generacije indentitete)]]
Nedavneje so bile pri SDS opažene tudi tesne vezi z &quot;Generacijo identitete Slovenija&quot;, slovensko frakcijo skrajno desnega [[Identitarno gibanje|identitarnega gibanja]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/generacija-identitete-skrajno-gibanje-ki-je-z-volitvami-v-sloveniji-dobilo-nov-zagon-467050|title=Generacija identitete: skrajno gibanje, ki je z volitvami v Sloveniji dobilo nov zagon|date=11.5.2018|work=Siol.net|access-date=20.10.2018}}&lt;/ref&gt; Avgusta 2018 je strankina založba ''Nova obzorja''&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042597256|title=Dobičkonosne priložnosti hišne založbe SDS|date=8.7.2013|work=Dnevnik|access-date=20.10.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; anonimno objavila knjigo slovenske Generacije identitete, ''Manifest za domovino''.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://nova24tv.si/slovenija/jutri-izide-knjiga-za-katero-levicarji-grozijo-da-bi-jo-morali-prepovedali-prihaja-manifest-za-domovino/|title=[Video] Danes izide knjiga, za katero levičarji grozijo, da bi jo morali prepovedati; Prihaja Manifest za domovino!|date=28.8.2018|work=Nova24TV|access-date=5.9.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187087/manifest-za-slovenijo-alpe-pa-francoske/|title=Manifest za Slovenijo, Alpe pa francoske|date=29.8.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}&lt;/ref&gt; Knjigo so med drugim promovirale z SDS povezane medijske organizacije in posamezniki (vključno z Janezom Janšo).&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187229/manifest-nove-desnice/|title=Manifest nove desnice|date=7.9.2018|work=Mladina|access-date=20.10.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/nova-obzorja-na-trg-s-knjigo-skupine-ki-siri-sovrazni-govor-6553758|title=Nova obzorja na trg s knjigo skupine, ki širi sovražni govor|date=29.8.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=20.10.2018}}&lt;/ref&gt; Poslanec [[Žan Mahnič]] je pri tem na Twitterju celo objavil fotografijo knjige, slikano s svojega poslanskega sedeža tako, da je bila v ozadju vidna dvorana državnega zbora.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.mladina.si/187348/kaj-je-identitetno-gibanje-ki-je-navdusilo-zana-mahnica/|title=Kaj je identitetno gibanje, ki je navdušilo Žana Mahniča|work=Mladina.si|access-date=2018-09-14}}&lt;/ref&gt;

=== Obtožbe o političnem kadrovanju in poseganju v neodvisnost institucij ===
Stranka je bila večkrat obtožena političnega kadrovanja in nepotizma, imenovanja sorodnikov, zaveznikov in prijateljev na vladne (in druge) položaje. Številni bližnji sorodniki vidnih članov SDS so tako dobili zaposlitev v slovenskem in evropskem parlamentu, na visokih položajih v javnem sektorju in podjetjih v državni lasti (nekateri tudi kljub temu, da niso izpolnjevali pogojev za zaposlitev).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/poleg-zana-janse-delata-za-tomcevo-tudi-petkov-sin-in-brat-jerajeve-6352314|title=Poleg Žana Janše delata za Tomčevo tudi Petkov sin in brat Jerajeve|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-05}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.finance.si/216166 |title=Eles, kadrovska trdnjava SDS in NSi? |work=Finance |date=2008-06-17 |accessdate=2018-08-28}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;

=== Kult osebnosti ===
Voditelj SDS [[Janez Janša]] je na položaju neprekinjeno že od leta 1993; konkurentov za položaj praktično ni.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/foto-jansa-znova-izvoljen-za-predsednika-sds-a/422844|title=Foto: Janša znova izvoljen za predsednika SDS-a|date=20.5.2017|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=22.5.2017}}&lt;/ref&gt; Člani stranke so Janši izredno privrženi&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|title=Slovenian Democratic Party (SDS)|date=|accessdate=|website=The Democratic Society|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180612143214/http://www.demsoc.org/2014/05/19/slovenian-democratic-party-sds/ |date=2018-06-12 }}&lt;/ref&gt; in pogoste so primerjave stranke s [[kult]]om.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2389847/delo-sees-sds-trapped-by-jansa-cult-and-past|title=Delo sees SDS trapped by Janša cult and past|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=22.5.2017|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|title=Tough Driver for a Rocky Road|website=www.sloveniatimes.com|language=en|accessdate=|date=22.2.2012|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180701193811/http://www.sloveniatimes.com/tough-driver-for-a-rocky-road |date=2018-07-01 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-14|archive-date=2019-10-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191002185557/https://www.dnevnik.si/1042790577|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Številni bivši člani stranke trdijo, da Janša stranko vodi avtoritarno in da je razhajanje mnenj znotraj stranke zatrto.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/poslanec-andrej-cus-zapusca-sds-417954|title=Andrej Čuš zapušča SDS in pravi: Nisem ne Janševa ne Kučanova lutka (video)|accessdate=|date=23.5.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plaz-se-je-usul-andrej-cus-izstopil-iz-sds-vera-ban-ima-prav.html|title=Čuš: Ni se mi zdelo prav, da grem v državni zbor in se počutim, kot da smo v letu 1990|website=www.24ur.com|accessdate=|date=23.5.2016|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.domovina.je/besede-s-katerimi-so-sds-zapuscali-njeni-ugledni-clani/|title=Besede, s katerimi SDS zapuščajo njeni ugledni člani|last=|website=www.domovina.je|accessdate=|date=5.6.2016|publisher=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57e3c715973f2/iz-sds-odhaja-tudi-znidar|title=Janšo spet zapuščajo poslanci|work=|accessdate=|date=22.9.2016|work=Svet24.si}}&lt;/ref&gt; Po navedbah v medijih naj bi SDS-ovi evropski poslanki [[Romana Jordan|Romani Jordan]] stranka preprečila ponovno kandidaturo na strankini listi kot kazen za nezvestobo, potem ko je edina znotraj višjih krogov stranke naglas izrazila pomisleke glede Janševega nadaljnjega vodenja stranke med služenjem zaporne kazni zaradi korupcije.&lt;ref name=&quot;:582&quot;/&gt;

=== Nepravilnosti pri financiranju predvolilne kampanje ===

==== Državnozborske volitve 2008 ====
Avstrijski, finski in slovenski preiskovalci [[Afera Patria (Slovenija)|afere Patria]] so ugotovili, da je bila podkupnina namenjena za SDS. Avstrijski tožilec je prepričan, da je avstrijski posrednik Wolfgang Riedl v Slovenijo pripeljal 900.000 evrov gotovine, ki ni bila namenjena [[Walter Wolf|Walterju Wolfu]], temveč [[Jože Zagožen|Jožetu Zagožnu]] in stranki SDS. &quot;Sklepanje temelji na Sirithapornovi izjavi in protislovnem ravnanju Riedla in Zagožna v tem obdobju,&quot; piše v avstrijski obtožnici.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=444–449|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}&lt;/ref&gt;  Finski preiskovalci so Patriinega predstavnika, zadolženega za Slovenijo, Reija Niittynena med priporom zaslišali šestnajstkrat, 6. julija 2008 je spregovoril.&lt;ref&gt;Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.&lt;/ref&gt; Priznal je, da se je zavedal, da naj bi denar za podporo stranki premiera Janše izplačal Walter Wolf od svojega deleža. Tri dni pozneje je izjave ponovil in podrobneje pojasnil namen plačila stranki SDS.&lt;ref&gt;Zapisnik o predhodni preiskavi, št. 2400/R189/07, Nacionalni preiskovalni urad, Helsinki, februar 2012, str. 25. V: Matej Šurc, Blaž Zgaga: ''V imenu države: trilogija: 3. knjiga: Prikrivanje''. Ljubljana: Sanje, 2013. Str. 448. ISBN 978-961-274-067-2.&lt;/ref&gt; Ker so se bližale jesenske [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]] in so dobavitelju iznenada postavili dodatni pogoj za 30-odstotni predujem podkupnin, in to v  tridesetih dneh po podpisu pogodbe, je SDS očitno zbirala sredstva za predvolilno kampanjo – tako sta si naročnikovo nenadno spremembo in živčno naglico razlagala tudi Riedl in direktor Patrie Heikki Hulkkonen.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=V imenu države: trilogija. Knj. 3, Prikrivanje|last=Šurc|first=Matej|publisher=Sanje|year=2013|isbn=978-961-274-067-2|location=Ljubljana|page=452–453|cobiss=261187328|last2=Zgaga|first2=Blaž}}&lt;/ref&gt;

==== Državnozborske volitve 2018 ====
Pri pripravljanju na [[Parlamentarne volitve 2008|parlamentarne volitve 2018]] je SDS sklenila posojilno pogodbo v vrednosti 450.000&amp;nbsp;€ z državljanko [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2469274/report-sds-obtains-loan-from-individual-in-bosnia|title=Report: SDS obtains loan from individual in Bosnia|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; za financiranje volilne kampanje. Stranka je prišla v stik s posojilodajalko preko založništva ''Nova obzorja'' (ki je v delni lasti SDS). SDS je prav tako svoj delež Novih obzorij zastavila kot jamstvo.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nenavadno-posojilo-stranke-sds-od-32-letnice-iz-bih-najeli-kar-450-000-evrov-kredita.html|title=32-letna Dijana Đuđić, ki je Janševi SDS posodila 450.000 evrov, je tudi znanka razvpitega Roka Snežiča|website=www.24ur.com|accessdate=|date=9.1.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Toda ker je izposojena vsota presegala omejitev, ki jo je določal zakon o financiranju političnih strank, je SDS morala izposojen denar vrniti. Potem ko so pogoji posojila postali javni, sta policija in računsko sodišče sprožila preiskavo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/sds-vrnil-sporno-posojilo-z-obrestmi-457338|title=SDS vrnila sporno posojilo z obrestmi #video|accessdate=|date=11.1.2018|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt; Zagnala se je tudi preiskava posojilodajalke na podlagi sumov pranja denarja, utaje davkov, uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije ter upravljanja slamnatih podjetij.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/pranje-denarja-kaj-je-razkrila-parlamentarna-komisija-vzivo-467626|title=Pranje denarja: več kazenskih ovadb gre na policijo|accessdate=|date=17.5.2018|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijana-dzudzic-naj-bi-z-razlicnih-racunov-dvignila-vec-kot-3-5-milijona-gotovine.html|title=Dijana Đuđič naj bi z različnih računov dvignila več kot 3,5 milijona gotovine|website=24ur.com|accessdate=|date=16.5.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Posojilodajalka naj bi bila del kriminalne združbe, ki je upravljala slamnata podjetja, ki so prejemala denar iz nerazkritih izvorov (vključno z denarjem, kasneje posojenim SDS).&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/sds-si-je-denar-menda-izposodila-pri-muli-51788.html|title=SDS si je denar menda izposodila pri muli|last=Potič|first=Zoran|accessdate=2018-06-03}}&lt;/ref&gt;

Manj kot teden pred parlamentarnimi volitvami 2018 je bilo razkrito, da so medijske in založniške hiše, ki so tesno povezane z in delno v lasti SDS, nekaj mesecev pred volitvami prejela okoli 800.000&amp;nbsp;€ od dveh [[Madžarska|madžarskih]] fizičnih oseb (oziroma njunih podjetij), ki sta imeli tesne stike z madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbánom]]. Skupni znesek denarja, ki so ga z SDS povezana medijska podjetja prejela iz madžarskih virov, je tako narasel na preko 2,2 milijona evrov. Medijska podjetja, povezana z SDS, ki so prejela denar, so nato zakupovala politične oglase v prid SDS. Založništvo Nova obzorja je stranki prav tako skušalo posoditi 60.000&amp;nbsp;€. Taista madžarska posojilodajalca sta z denarjem preskrbela tudi politične zaveznike v [[Makedonija|Makedoniji]]. Poleg tega je znano tudi, da je posojilo, ki ga je SDS skušala nekaj mesecev prej najeti od bosanske državljanke, imelo madžarsko povezavo.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2018/06/04/world/europe/viktor-orban-media-slovenia.html|title=Safe in Hungary, Viktor Orban Pushes His Message Across Europe|date=4.6.2018|work=The New York Times|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.politico.eu/article/slovenian-survivor-targets-victory-a-la-orban/|title=Slovenian survivor targets victory à la Orbán|date=1.6.2018|work=Politico|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2519419/foreign-campaign-financing-forbidden-sds-denies-bypass|title=Foreign campaign financing forbidden, SDS denies bypass|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=29.5.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/volitve-schatz-in-adamikova-vbrizgala-svez-denar-v-medijski-sistem-sds-6482056|title=Svež denar v medijskem sistemu SDS: Kdo je Agnes Adamik?|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=29.5.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/|title=Madžarski dolžnik|work=|accessdate=|date=18.5.2018|work=Mladina}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/2520180/alleged-hungarian-financing-of-sds-draws-ire-from-alde|title=Alleged Hungarian financing of SDS draws ire from ALDE|website=english.sta.si|language=en|accessdate=|date=31.5.2018|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.washingtontimes.com/news/2018/jun/1/anti-immigrant-party-set-to-make-gains-in-slovenia/|title=Anti-immigrant party set to make gains in Slovenia vote|last=|first=|date=1.6.2018|work=The Washington Times|accessdate=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dw.com/en/orban-ally-janez-jansa-expected-to-top-slovenias-election/a-44055791|title=Orban ally Janez Jansa expected to top Slovenia's election|date=2.6.2018|accessdate=|website=Deutsche Welle|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Državnozborske volitve 2022 ====
Dobro leto dni pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborskimi volitvami 2022]] je bilo razkrito, da Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS, Nova 24TV.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/61cc46e3154f6/telekom-slovenije-pred-volitvami-prikrito-financira-strankarsko-televizijo-sds|title=Telekom Slovenije pred volitvami prikrito financira strankarsko televizijo SDS|date=29. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=24ur|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}&lt;/ref&gt; Spomladi 2020 je [[Telekom Slovenije]] je sklenil pogodbo z [[Inštitut za avtorsko pravico|Inštitutom za avtorsko pravico]] (direktor: [[Blaž Rant]]), ki je začel delovati šele 26. marca 2020, 13 dni po nastopu aktualne vlade, Telekom pa mu je začel plačevati nadomestilo za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Nadomestilo za distribucijo programov naj bi znašalo 112.000 evrov mesečno ali približno 1,4 milijona evrov na leto. Telekom Slovenije od marca 2021 vodi [[Cvetko Sršen]], nekdanji kandidat SDS za župana Krškega.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/novo-darilo-drzavnega-telekoma-televiziji-sds-931387|title=Razkrivamo: Naročniki Telekoma plačujejo televizijo SDS|date=27. 12. 2021|accessdate=30. 4. 2022|website=Necenzurirano.si|last=Cirman|first=Primož|last2=Modic|first2=Tomaž|last3=Vuković|first3=Vesna}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tozilce-zanimajo-transakcije-med-telekomom-slovenija-in-nova24tv/|title=Tožilce zanimajo transakcije med Telekomom Slovenija in Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=N1|last=Košak|first=Klemen}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/tozilstvo-naj-bi-preverjalo-telekomovo-financiranje-nove24tv/617612|title=Tožilstvo naj bi preverjalo Telekomovo financiranje Nove24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=MMC RTV SLO}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://english.sta.si/3020147/prosecution-reportedly-looking-into-telekoms-financing-of-nova24tv|title=Prosecution reportedly looking into Telekom's financing of Nova24TV|date=30. 3. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=STA}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pravna-mreza-v-bruselj-s-pritozbo-o-drzavni-pomoci-Nova24TV.html|title=Pravna mreža v Bruselj s pritožbo o državni pomoči Nova24TV|date=13. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042987088/slovenija/jansa-pred-preiskovalno-komisijo-zanikal-ocitke-o-nezakonitem-financiranju-stranke-sds|title=Preiskovanje financiranja SDS: Verjetno bodo vložili kazenske ovadbe|date=12. 4. 2022|accessdate=30. 4. 2022|website=Dnevnik|last=Potič|first=Zoran}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

=== Ostalo ===
Poslanec SDS [[Branko Grims]] je v začetku leta 2018 na srečanju domoljubne ultranacionalistične skupine dejal: &quot;Sedaj je čas Trumpa. On je največji trn v peti globalistom, ki obvladujejo mehanizem ZDA, na čelu s Sorosom. Soros je simbol tega. Pa so zraven še Rothschildi in še mnoge druge najbogatejše družine finančnih špekulantov.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/domoljubje-midva-se-ljubiva-6406751|title=Domoljubje: midva se ljubiva|date=17.2.2018|work=Časnik Večer d.o.o.|access-date=30.8.2018}}&lt;/ref&gt; Poslanec SDS [[Marijan Pojbič]] je na dan državnosti 2017 na Facebooku zapisal: &quot;Nič več županov, ki niso pravi Slovenci, še manj pa politikov na državni ravni, ki niso po rodu pravi Slovenci.&quot;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.vecer.com/tudi-to-je-mozno-poslanec-cerajeve-stranke-se-je-opravicil-za-zaljivi-tvit-6277480|title=Tudi to je možno: Poslanec Cerarjeve stranke se je opravičil za žaljivi tvit|date=5.7.2017|work=Večer|access-date=30.8.2018}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Donald Trump (8567813820) (2).jpg|sličica|Člani stranke, predvsem predsednik Janša, so podporniki nekdanjega predsednika ZDA [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] (na sliki). Janša je Trumpu čestital za dober rezultat na volitvah 2020, ko še niso bili prešteti vsi glasovi. Trump je volitve izgubil.]]
Po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah 2011]], na katerih je zmagal ljubljanski župan [[Zoran Janković]] (ki je srbskega porekla) s svojo stranko,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://english.sta.si/1683795/ljubljana-mayor-entering-race-for-parliament|title=Ljubljana Mayor Entering Race for Parliament|date=11.10.2011|accessdate=31.8.2018|website=english.sta.si|publisher=|last=|first=|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/107690/moteci-trenirkarji/|title=Moteči trenirkarji|date=16.12.2011|work=Mladina.si|accessdate=31.8.2011}}&lt;/ref&gt; je ogorčenje javnosti požel prispevek, objavljen na uradni strani SDS in podpisan s &quot;Tomaž Majer&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494725|title=Informacijska pooblaščenka že ovadila pisca spornega članka|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612142529/https://www.dnevnik.si/1042494725|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.sta.si/1705201/v-clanku-na-spletni-strani-sds-po-turkovem-mnenju-elementi-sovraznega-govora|title=V članku na spletni strani SDS po Türkovem mnenju elementi sovražnega govora|date=12.12.2011|accessdate=31.8.2018|website=www.sta.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494937/slovenija/1042494937|title=Gibanje trenirk s spleta do vrha države|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042496335|title=Trenirke Tomaža Majerja|date=19.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612141646/https://www.dnevnik.si/1042496335|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Prispevek je trdil, da so Jankovića izvolili organizirani &quot;novi državljani&quot; iz &quot;blokovskih naselij&quot;, to naj bi bili volivci v trenirkah in s tujimi naglasi, ki naj bi na volišča prihajali v skupinah in imeli napisano številko, ki naj jo obkrožijo na glasovnici. Ti &quot;novi državljani&quot; naj bi bili mobilizirani z zastraševanjem, češ da jim bo v primeru zmage desnice odvzeto državljanstvo.&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494618/slovenija/1042494618|title=Analiza nestrpnosti na spletni strani SDS|date=12.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Majer je navajal, naj bi enemu od njegovih znancev, [[Bošnjaki|Bošnjaku]], za glas za Jankovića celo ponujali denarno nagrado ter da je tretjina dejanskih Slovencev, ki je glasovala za Jankovića, tako volila po ukazu Milana Kučana in Janeza Stanovnika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sds.si/news/10328|title=Jankovića sta dvignila umetno ustvarjen strah in slovenska radodarnost z državljanstvi|date=9.12.2011|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=Majer|first=Tomaž|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328|archivedate=2011-12-11|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111211105751/http://www.sds.si/news/10328 |date=2011-12-11 }}&lt;/ref&gt; Številni mediji so poskušali identificirati avtorja prispevka, vendar so bili pri tem neuspešni;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kunstelj-pravi-da-je-tomaz-majer-jansa|title=Kunstelj pravi, da je Tomaž Majer Janša|date=13.12.2011|work=Slovenskenovice.si|accessdate=31.8.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042494881|title=Kdo je Tomaž Majer?|date=13.12.2011|work=Dnevnik|accessdate=31.8.2018|archive-date=2018-06-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20180612144356/https://www.dnevnik.si/1042494881|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; pojavljale so se domneve, da je ime pisca izmišljeno in da je pravi avtor pravzaprav Janez Janša, ki je v preteklosti že izražal tovrstne ideje (v svojem komentarju poraza SDS na volitvah leta 1992, ki ga je objavil leto zatem).&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Po volitvah so Janša ter številni drugi poslanci in kandidati SDS v svojih komentarjih izida uporabili podobno, vendar nekoliko omiljeno nacionalistično retoriko.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Odziv javnosti je dosegel vrh s &quot;Shodom trenirk&quot;, na katerem so udeleženci oblečeni v trenirke protestirali proti delitvi in nestrpnosti.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt;

V dnevih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 2020 je [[Janez Janša]], takrat predsednik vlade, podprl Donalda Trumpa za predsednika.&lt;ref name=&quot;:62&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša v ameriški predsedniški tekmi podprl Donalda Trumpa|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-v-ameriski-predsedniski-tekmi-podprl-donalda-trumpa/540145|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; V twitu je zapisal, da spoštuje Bidnovo zgodovino, a da svet potrebuje močne Združene države Amerike, [[Joe Biden]] pa da bi bil eden najšibkejših predsednikov v zgodovini.&lt;ref name=&quot;:62&quot; /&gt; V dnevu po volitvah je Janša ob delnih rezultatih, ki so Trumpu kazali v prid, twitnil, da so se ameriški volivci odločili za [[Donald Trump|Donalda Trumpa]].&lt;ref name=&quot;:63&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Janša Trumpa že razglasil za zmagovalca: sprožil val kritik in neodobravanja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janez-jansa_2.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-11-05|language=sl}}&lt;/ref&gt; Del slovenske opozicije je Janšev tvit razglasilo za neprimeren in za osmešenje, nanj se je odzval tudi Bidnov svetovalec [[Michael Carpenter]].&lt;ref name=&quot;:63&quot; /&gt; Janša se je moral glede tvita in tega, da kot premier še ni čestital Bidnu za zmago, zagovarjati v sklopu redne seje državnega zbora. Janša je dejal, da bo vlada zmagovalcu ameriških volitev &quot;z veseljem čestitala&quot;, ko bodo rezultati uradni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-z-veseljem-bomo-cestitali-naslednjemu-predsedniku-zda/542434 |title=Janša: Z veseljem bomo čestitali naslednjemu predsedniku ZDA  |accessdate=2020-11-16}}&lt;/ref&gt;

== Politična zavezništva ==
Leta 2013 je SDS štela okoli 30.000 članov, več kot katerakoli druga slovenska politična stranka.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sds-z-vec-kot-30000-clani-dl-jih-ima-komaj-921-446352|title=SDS z več kot 30.000 člani, DL jih ima komaj 921|date=20.8.2013|accessdate=28.8.2018|website=Revija Reporter|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) je neodvisen in avtonomen [[podmladek]] stranke,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sdm.si/program/|title=Program|date=|accessdate=28.8.2018|website=Slovenska demokratska mladina|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828170352/http://www.sdm.si/program/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ustanovljen oktobra 1989. Njegov prvi predsednik je bil [[Matej Makarovič]].
[[Slika:Viktor Orban 2017.jpg|sličica|195x195_pik|[[Viktor Orbán|Viktor Orban]] s svojo stranko Fidesz je eden izmed zaveznikov SDS]]
Stranka je povezana z liberalno-konzervativnim [[Inštitut Jožeta Pučnika|Inštitutom Jožeta Pučnika]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|title=Jože Pucnik Institute|date=|accessdate=28.8.2018|website=Martens Centre|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2018-08-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180828203229/https://www.martenscentre.eu/members/jo%C5%BEe-pucnik-institute |date=2018-08-28 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://institutpucnik.si/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|date=|accessdate=28.8.2018|website=institutpucnik.si|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/90846/institut-dr-jozeta-pucnika/|title=Inštitut dr. Jožeta Pučnika|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=12.4.2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=13.7.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95396/joze-pucnik-kot-by-pass/|title=Jože Pučnik kot by-pass|work=Mladina|accessdate=4.6.2018|date=1.7.2007}}&lt;/ref&gt; Tesne vezi ima tudi s civilno-družbeno organizacijo [[Zbor za republiko]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042575432|title=V SDS potrdili, da bo udeležence Zbora za republiko nagovoril tudi Janša, čeprav naj bi bil takrat v Bruslju|work=Dnevnik|accessdate=28.8.2018|date=6.2.2013}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/zbor-za-republiko-volivce-nagovarja-k-podpori-sds-a-nsi-ja-in-sls-a/454965|title=Zbor za republiko volivce nagovarja k podpori SDS-a, NSi-ja in SLS-a|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=28.8.2018|date=15.5.2018}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/sds-nismo-organizatorji-zborovanja-se-ga-bomo-pa-z-veseljem-udelezili.html|title='SDS pripravlja zborovanje pod krinko Zbora za republiko'|website=24ur.com|accessdate=28.8.2018|date=27.1.2013|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; ''Odbor 2014'' je civilna organizacija, ki je bila ustanovljena za prirejanje protestov glede ter zagovarjanja razveljavitve obsodb korupcije v [[Afera Patria (Slovenija)|aferi Patria]], izpustitve Janeza Janše iz zapora in &quot;dejanski vzpostavitvi vladavine prava, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter uveljavitvi demokratične države&quot;.&lt;ref name=&quot;auto5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://odbor2014.si/sub/296/o-nas|title=O nas|website=odbor2014.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180822125441/http://odbor2014.si/sub/296/o-nas/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/160375/politika-pred-sodiscem/|title=Politika pred sodiščem|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=19.9.2014}}&lt;/ref&gt; ''Odbor 2014'' je pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani prirejal redne proteste.&lt;ref name=&quot;auto5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt; ''Združenje za vrednote Slovenske osamosvojitve'' (VSO) je nevladno domoljubno veteransko združenje, namenjeno ohranjanju vrednot slovenskega osamosvojitvenega gibanja,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vso.si/index.php/vso/statut|title=Statut|last=|first=|website=www.vso.si|accessdate=28.8.2018|date=|publisher=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto6&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/152646/cigave-vrednote/|title=Čigave vrednote?|work=Mladina|accessdate=28.8.2018|date=10.1.2014}}&lt;/ref&gt; katerega vodstvo sestoji iz vidnih članov in podpornikov SDS. Organizacija prireja javne govore, spominske slovesnosti ter se udeležuje tudi drugih dejavnosti.&lt;ref name=&quot;auto6&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdruzenje-vso-obelezilo-obletnico-prvega-postroja-slovenske-vojske-431939|title=Združenje VSO obeležilo obletnico prvega postroja Slovenske vojske|accessdate=28.8.2018|date=17.12.2016}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/zdruzenje-vso-kazensko-ovadilo-milana-kucana.html|title=Združenje VSO kazensko ovadilo Milana Kučana|last=|first=|accessdate=28.8.2018|date=17.5.2016}}&lt;/ref&gt;

SDS je bila deležna nekaj podpore s strani slovenske [[Rimskokatoliška cerkev|katoliške cerkve]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; Stranko podpira madžarski premier [[Viktor Orbán]] ([[Fidesz]]), predsednik sestrske stranke.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;

=== S stranko povezani mediji ===
SDS ima v lasti oziroma je povezana s številnimi publikacijami, vključno z ''de facto'' glasilom stranke, ''Demokracijo'',&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/strankarsko-glasilo-sds-v-roke-madzarskega-tabloida-445381|title=Strankarsko glasilo SDS v roke madžarskega tabloida|accessdate=|date=20.7.2017|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt; in tabloidom Škandal24&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/demokracija-nova24tv-in-skandal24-jansevi-stali-in-obstali-z-orbanom-6305092|title=Demokracija, Nova24TV in Škandal24: Janševi &quot;stali in obstali&quot; z Orbanom|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=|date=8.9.2017}}&lt;/ref&gt; (katerih lastnik je založniška hiša ''Nova obzorja'', slednja pa je v skupni lasti SDS in madžarskega tabloida ''Ripost'', ki je tesno povezan z vladajočo madžarsko stranko [[Fidesz]]).&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Medijski konglomerat [[Nova24TV]], ki sestoji iz televizijskega kanala in spletnega novičarskega portala, so ustanovili poslanci in člani SDS ter simpatizerji stranke, kasneje pa je tudi prejel denarna sredstva od madžarskih podjetij, povezanih s stranko Fidesz.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/posel-danes/novice/orbanovi-mediji-v-lastnistvo-nova24tv-438752|title=Orbanovi mediji v lastništvo Nova24TV|accessdate=|date=4.4.2017|work=Siol.net}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt; Bližnji sodelavec SDS upravlja tudi spletni portal ''Politikis''.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042713981/|title=Janšev medijski projekt  kot zadnje volilno upanje SDS|date=2.6.2015|work=Dnevnik|accessdate=|archive-date=2018-07-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20180704010201/https://www.dnevnik.si/1042713981|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/sds-v-drzavnem-zboru-zaposlila-dejana-kaloha-politikis.html|title=SDS v državnem zboru zaposlila Dejana Kaloha (Politikis)|last=|first=|accessdate=|date=16.10.2013|work=Delo}}&lt;/ref&gt;

SDS je že večkrat ustvarjala nove medije v predvolilnem času, ki so prenehali izdajati kmalu po volitvah. Pri brezplačnih časopisih Slovenski tednik in Ekspres, ki sta se razdeljevala v času priprav na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborske volitve 2008]], je bila kasneje odkrita neposredna povezava z SDS in njeno predvolilno kampanjo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042475665|title=Brezplačnika sta bila del predvolilne kampanje SDS|work=Dnevnik|accessdate=|date=27.9.2011|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703221233/https://www.dnevnik.si/1042475665|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:48&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/ce-iz-vseh-smetnjakov-po-mestih-gledajo-struce-kruha.html|title=Kako je bilo v Janševi vladi?|date=28.10.2011|accessdate=|website=24ur.com|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Podobno je konec leta 2017 vzniknil nabor skupaj 13 lokalnih spletnih novičarskih portalov podobne grafične podobe, katerih uredniki so bili na podlagi javnih informacij povezani z SDS.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042794266|title=SDS v predvolilno kampanjo z množico lokalnih portalov|accessdate=2019-01-21|website=Dnevnik}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/|title=Orbánov Janša|accessdate=2019-01-21|website=Mladina.si}}&lt;/ref&gt; Portali so bili predvsem informativne narave; objavljali so večinoma lokalne novice z občasnimi SDS-ju naklonjenimi političnimi objavami.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Potencialen namen portalov bi lahko bil predvsem poskus vpliva na [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|prihajajoče lokalne volitve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/opazili-smo-sds-gre-na-lokalne-volitve.html|title=Opazili smo: SDS gre na lokalne volitve|date=2017-12-11|accessdate=2019-01-21|website=www.delo.si|last=Delo.si-si}}&lt;/ref&gt; Tako kot Slovenski tednik in Ekspres je tudi Škandal24 oznanil, da bo dan po volitvah 2018 tiskana izdaja ukinjena in da bo tednik odslej deloval le še kot spletna publikacija.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185826/v-slogu-zloglasnih-brezplacnikov-po-volitvah-ugasnil-tudi-skandal24/|title=V slogu zloglasnih brezplačnikov po volitvah ugasnil tudi Škandal24|work=Mladina|accessdate=|date=4.6.2018}}&lt;/ref&gt;

==Podporniki==
Vzporedne volitve in javnomnenjske raziskave kažejo, da med podporniki in volivci SDS prevladujejo osnovnošolsko izobraženi in starejši od 55 let. Z višanjem dosežene stopnje izobrazbe  med vprašanimi delež podpore stranki konstantno upada. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? {{!}} Nova24TV (arhivirano)|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|website=web.archive.org|date=2023-06-04|accessdate=2024-09-20|archive-date=2023-06-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230604163922/https://nova24tv.si/slovenija/politika/javnomnenjska-anketa-sds-solidno-pred-gibanjem-svoboda-zakaj-utegne-podpora-golobu-v-prihodnje-pasti/ |date=2023-06-04 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|title=Križanja med demografskimi [kategorijami] in vsebinsko spremenljivko|date=19. 2. 2022|accessdate=20. 9. 2024|website=[Javnomnenjska anketa] SDS solidno pred Gibanjem Svoboda; zakaj utegne podpora Golobu v prihodnje pasti? (arhivirano)|archive-date=2023-02-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230222180108/https://nova24tv.si/wp-content/uploads/2022/02/PParsifal-8.png|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volivci po izobrazbi: SDS ima največ podpore med osebami z OŠ ali manj {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/volitve/volivci-po-izobrazbi-sds-ima-najvec-podpore-med-osebami-z-os-ali-manj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-20|language=sl}}&lt;/ref&gt;

Podporniki stranke SDS so, med drugimi, zgodovinarja [[Vasko Simoniti]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|title=Dr. Vasko Simoniti na Arsovem forumu v živo|date=11.4.2018|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2018-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180703220244/https://www.sds.si/dogodek/dr-vasko-simoniti-na-arsovem-forumu-v-zivo-15565|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; in [[Alenka Puhar]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/index.php/novica/alenka-puhar-imenovanje-stvari-z-njihovimi-imeni-12411|title=Alenka Puhar: Imenovanje stvari z njihovimi imeni|date=24.8.2016|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; pisatelj [[Drago Jančar]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042598110|title=Davkoplačevalci izdatno financirali zasebni inštitut SDS|date=13.7.2013|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; teolog [[Janez Juhant]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/dr-janez-juhant-podpiram-delo-janeza-janse-2044|title=Dr. Janez Juhant: &quot;Podpiram delo Janeza Janše&quot;|date=14.1.2013|accessdate=|website=www.sds.si|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ter pesnik [[Tone Kuntner]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/tone-kuntner-ce-je-pomlad-samo-jj-je-kot-narod-nismo-vredni.html|title=Tone Kuntner: Če je Pomlad samo JJ, je kot narod nismo vredni|last=Kolšek|first=Peter|date=29.7.2014|accessdate=}}&lt;/ref&gt; Javno jo podpirajo še nogometaš [[Miran Pavlin]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|date=30.5.2010|accessdate=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;/&gt; smučarka [[Katja Koren]],&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; pevki [[Elda Viler]] in [[Marta Zore]]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/kultura/glasba/politiki-in-glasba-za-stranko-ali-za-denar.html|title=Politiki in glasba: Za stranko ali za denar?|last=Kenda|first=Vid|date=22.10.2015|accessdate=}}&lt;/ref&gt; ter igralec in režiser [[Roman Končar]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/111288/boj-za-nacin-razmisljanja/|title=Boj za način razmišljanja|date=13.4.2012|work=Mladina|accessdate=}}&lt;/ref&gt;

Leta 2008 je SDS na svoji spletni strani neresnično za podpornike stranke označila številne znane Slovence. Stranka je znanim Slovencem razposlala prošnjo za komentarje delovanja iztekajoče se vlade 2004–2008, ki naj bi bili objavljeni v glasilu stranke. Čeprav jim ni bilo zastavljeno vprašanje, ali podpirajo SDS, in niso bili obveščeni, da bo njihovo ime navedeno med podporniki stranke, jih je SDS vseeno označila za svoje podpornike.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042203675|title=Ocenjevali vlado in postali podporniki SDS|date=2.9.2008|work=Dnevnik|accessdate=}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

===Bivši podporniki===
Številni vidni člani so SDS zapustili zaradi radikalizacije ideologije stranke in nesoglasij glede načina vodenja. Nekateri so ustanovili tudi nove politične stranke. Večina nekdanjih članov se je politično usmerila proti sredini, manjšina pa je SDS prekosila na skrajno desnem polu.&lt;ref name=&quot;:573&quot;/&gt;

Nekdanji podporniki, zdaj kritiki in disidenti, ki so stranko zapustili, so [[Peter Jambrek]],&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/162993/dr-peter-jambrek/|title=Dr. Peter Jambrek|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/1042797967|title=Peter Jambrek o tem, da je SDS glede na socialni status bolj leva stranka|work=Dnevnik|access-date=2018-06-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://siol.net/novice/volitve-2018/koga-bosta-volila-milan-kucan-in-peter-jambrek-468504|title=Koga bosta volila Milan Kučan in Peter Jambrek|access-date=2018-06-03}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5616aa6ebff37/sds-v-slepi-ulici|title=Z Janšo je konec|work=Svet24.si|access-date=2018-06-03}}&lt;/ref&gt; [[Gregor Virant]]&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/106358/gregor-virant-distanciral-sem-se-od-sds/|title=Gregor Virant: »Distanciral sem se od SDS«|work=Mladina.si|access-date=2018-06-03}}&lt;/ref&gt; in [[Jože P. Damijan]].&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/43635/metamorfoze-jozeta-p-damijana/|title=Metamorfoze Jožeta P. Damijana|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/95355/dokoncno-slovo-mladoekonomistov/|title=Dokončno slovo mladoekonomistov|work=Mladina.si|access-date=2018-06-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/slovenija/damijan-nepreklicno-odstopil.html|title=Damijan nepreklicno odstopil|last=Uredništvo|access-date=2018-06-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/joze-p-damijan-vendarle-odstopil/51782|title=Jože P. Damijan vendarle odstopil|work=MMC RTV Slovenija|access-date=2018-06-02}}&lt;/ref&gt; [[Miha Brejc]] je postal nezaželena oseba, ko je [[Gregor Virant]] ustanovil svojo stranko, ki jo je [[Peter Jambrek]] označil kot stranko &quot;razžaljenih in ponižanih&quot;.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt; Iz stranke je 11. julija 2015 izstopil tudi eden najbolj vidnih članov, nekdanji zunanji minister [[Dimitrij Rupel]].&lt;ref&gt;{{Navedi novice|url=http://www.delo.si/novice/politika/rupel-izstopil-sem-iz-sds-in-ne-bom-si-premislil.html|title=Rupel: Izstopil sem iz SDS in ne bom si premislil|date=12.7.2015|work=www.delo.si|accessdate=22.5.2017}}&lt;/ref&gt;  Med vidne nekdanje člane spadajo še nekdanji minister za notranje zadeve [[Dragutin Mate]] (zdaj kritik),&lt;ref name=&quot;mate&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dragutin-mate-izstopil-iz-sds.html|title=Dragutin Mate izstopil iz SDS: 'Notranja demokracija je začela pešati'|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}&lt;/ref&gt; in minister za šolstvo [[Žiga Turk]],&lt;ref name=&quot;:573&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://china-cee.eu/2019/05/03/slovenia-political-briefing-changes-at-the-far-right-of-the-political-spectrum/|title=Slovenia political briefing: Changes at the far right of the political spectrum – China-CEE Institute|language=en-GB|accessdate=2. 10. 2019}}&lt;/ref&gt; nekdanja poslanca SDS [[Andrej Čuš]]&lt;ref name=&quot;:573&quot; /&gt; in [[Ivo Hvalica]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042790577|title=Ivo Hvalica: Janšo so opevali kot Mao Cetunga|website=Dnevnik|accessdate=2019-10-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:573&quot; /&gt; ter Pučnikova &quot;mati stranke&quot; Vera Ban.&lt;ref name=&quot;:582&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vera-ban-kriticno-o-sds-in-janezu-jansi.html|title=VIDEO: Vera Ban kritično o Janši: Saj vendarle samo en človek ne more vsega vedeti, vsega znati, vsega čutiti|website=www.24ur.com|accessdate=2019-10-02}}&lt;/ref&gt; Med nekdanjimi javnimi podporniki je tudi športnik [[Miran Pavlin]].&lt;ref name=&quot;:182&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/jansev-nogometni-up-83465|title=Janšev nogometni up|last=|first=|date=|work=|accessdate=2018-06-03|language=sl}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:192&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.vecer.com/z-zlatkom-sva-bolj-umirjena-6260418|title=Miran Pavlin v intervjuju: Z Zlatkom sva bolj umirjena|work=Časnik Večer d.o.o.|accessdate=2018-06-03|language=sl-si}}&lt;/ref&gt;

== Organi stranke ==
[[Slika:EPP Summit, 10 March 2022, Paris (51930439925).jpg|sličica|Predsednik stranke [[Janez Janša]].]]
*'''Predsednik:''' Janez Janša
*'''Podpredsednika:''' Jelka Godec, Romana Tomc, Aleš Hojs
*'''Vodja poslanske skupine:''' Jelka Godec
*'''Namestnika vodje poslanske skupine:''' Nada Brinovšek, Franc Rosec
*'''Predsednik sveta:''' Zvone Černač
*'''Predsednik strokovnega sveta:''' Janez Janša
*'''Generalni sekretar:''' Borut Dolanc
*'''Mednarodni sekretar:''' Peter Šuhel
*'''Izvršni odbor:''' 21 članov
*'''Nadzorni odbor:''' 7 članov
*'''Strokovni svet:''' 14 različnih sestav - odborov (po resorjih)

=== Predsedniki stranke===
{{SDS|Predloga:SDS=}}
* [[France Tomšič (politik)|France Tomšič]] (16. februar 1989–november 1989)
* [[Jože Pučnik]] (november 1989–maj 1993)
* [[Janez Janša]] (maj 1993–danes)

=== Poslanska skupina ===
''Glej članek: [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]''

=== Organiziranost ===

==== Organiziranost stranke ====
Stranka SDS je organizirana po teritorialnem principu v:

• v krajevne oziroma četrtne odbore, ki praviloma zajemajo del ene občine, 

• v občinske oziroma mestne odbore, ki zajemajo območje ene občine ali mestne občine,

• v regijske koordinacije SDS,

• na državni ravni, ki zajema območje Republike Slovenije in Evropske unije.

==== Organizacije pod okriljem stranke ====
Stranka ima podmladek, interesne organizacije in forume, ki so tako kot stranka organiizirani po teritorjalnem principu in načinu upravljanja:

Interesne organizacije:

• Klub seniorjev in seniork SDS (KSS) 

• Ženski odbor SDS (ŽO SDS)

• [[Slovenska demokratska mladina]] (SDM) 

• Delavska zveza SDS (aktivnost, delovanje?)

Forumi:

• Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS

• Gospodarsko podjetniški forum SDS

• Krščanski forum SDS

• Kulturni forum SDS

• Športni forum SDS

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke]]
* [[Janšizem]]
* [[Seznam političnih strank v Sloveniji]]

== Zunanje povezave ==
* {{official|http://www.sds.si}}
* [https://www.facebook.com/slovenska.demokratska.stranka/ Uradna facebook stran]
* [https://twitter.com/strankasds Uradna twitter stran]
{{Slovenske politične stranke}}

[[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]]
[[Kategorija:Slovenska demokratska stranka|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>m3oacuixnxmgsq74vlhcecsahpv3umf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Damijan Perne</title>
    <ns>0</ns>
    <id>108003</id>
    <revision>
      <id>6721753</id>
      <parentid>6534069</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:37:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721753</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4787" sha1="m5qthjvqzqaamezecitiqug8i008v61" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Damijan Perne''', [[Slovenci|slovenski]] [[psihiater]], [[politik]] in [[Igralec (umetnik)|igralec]]; * [[16. april]] [[1968]], [[Kranj]].

== Življenjepis ==
Na [[Lokalne volitve 2006|lokalnih volitvah leta 2006]] je kot neodvisni kandidat kandidiral za [[župan]]a [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Neuradni rezultati volitev županov - DRUGI KROG|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/zupani.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; Prejel je 24,1 % glasov in se uvrstil v drugi krog, v katerem je protikandidata Mohorja Bogataja premagal za manj kot 200 glasov in bil izvoljen za novega župana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=IZIDI GLASOVANJA - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2006/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2025-10-30|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|državnozborskih volitvah 2008]] je kandidiral na listi stranke [[Zares]] in bil izvoljen v [[5. državni zbor Republike Slovenije]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FOTO in VIDEO: Kdo v 'koalicijo levice'?
|url=https://www.24ur.com/novice/v-zivo-velika-zmagovalka-je-pahorjeva-sd.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=Adamič, Zupan|first=Igor, Špela}}&lt;/ref&gt;  Poslanski mandat je opravljal do 11. decembra 2009, ko je bil imenovan za direktorja Psihiatrične bolnišnice Begunje, ki jo je vodil do leta 2017.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Damijan Perne ni več poslanec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damijan-perne-ni-vec-poslanec/219157|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=K.|first=B.}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Svet ljubljanske psihiatrične klinike za v. d. direktorja imenoval Damijana Perneta|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-ljubljanske-psihiatricne-klinike-za-v-d-direktorja-imenoval-damijana-perneta.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=K.|first=A.}}&lt;/ref&gt;

Leta 2017 je postal predstojnik Centra za klinično psihiatrijo pri Univerzitetni Psihiatrični kliniki Ljubljana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Psihiatrična klinika Ljubljana - Strokovne enote|url=https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/|website=www.psih-klinika.si|accessdate=2023-03-07|archive-date=2023-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20230307084301/https://www.psih-klinika.si/strokovne-enote/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Aprila 2025 ga je svet klinike imenoval za v. d. direktorja, potem ko se je mandat iztekel dotedanjemu direktorju Bojanu Zalarju.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; S 1. avgustom 2025 je nastopil poln mandat na čelu psihiatrične klinike.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Vlada prikimala imenovanju Perneta za direktorja psihiatrične klinike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-prikimala-imenovanju-perneta-za-direktorja-psihiatricne-klinike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=Š.|first=Ti.}}&lt;/ref&gt;

=== Igralske vloge ===
Širši javnosti je znan tudi kot gledališki in televizijski igralec. V humoristični nanizanki [[TV Dober dan]] (1999) je igral direktorja televizije Mr. Smitha.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Od čistilke Fate do legendarnega Vesa: Kukulele|url=https://www.24ur.com/pop-25/od-cistilke-fate-do-legendarnega-vesa-kukulele.html|website=24ur.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=Rahne|first=Alma}}&lt;/ref&gt; V dramski nadaljevanki [[V imenu ljudstva]] (2020–2022) je imel vlogo zdravnika dr. Jagodica, v seriji [[Nemirna kri]] (2025) pa vlogo skladiščnika Vinka Kavčiča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=(FOTO) Ste vedeli? Priljubljeni zvezdnik serije Nemirna kri je nekdanji župan, ki danes vodi psihiatrično kliniko|url=https://vecer.com/popularno/foto-ste-vedeli-priljubljeni-zvezdnik-serije-nemirna-kri-je-nekdanji-zupan-ki-danes-vodi-psihiatricno-kliniko-10395450|website=Vecer.com|accessdate=2025-10-30|language=sl|last=Ži.|first=D.}}&lt;/ref&gt;

== Delo v književnosti ==
* Sklop šestih pravljic z naslovom ''Grajski norček Ferdinand pripoveduje''
* ''O zmaju Fonzku:'' Pravljica pripoveduje o zmaju Fonzku, željnem prijateljev in doma, ki se približuje gradu. Prebivalci gradu sprva pričakujejo njegov prihod z nezaupanjem, na koncu pa ga sprejmejo medse.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih politikov]]

{{5DZRS}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Perne, Damijan}}
[[Kategorija:Slovenski psihiatri]]
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]]
[[Kategorija:Župani Mestne občine Kranj]]
[[Kategorija:Poslanci 5. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Severjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Ljubljani]]</text>
      <sha1>m5qthjvqzqaamezecitiqug8i008v61</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zemljiška odveza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>127497</id>
    <revision>
      <id>6721570</id>
      <parentid>5353472</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:58:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42270-38</username>
        <id>263599</id>
      </contributor>
      <comment>Dodana literatura</comment>
      <origin>6721570</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="835" sha1="q19fdgg3d4owwmasyv41f2f8qiqqd7i" xml:space="preserve">'''Zemljiška odveza''' je [[zgodovina|zgodovinski]] [[izraz]], ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec [[fevdalizem|fevdalnega družbenega reda]].

Na slovenskem je bila zemljiška odveza formalno uvedena z Zakonom o odpravi tlačanstva, ki sta ga sprejela 7. septembra 1848 avstrijski parlament in cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I]].

== Viri ==

*Anton Krošl, 1941, »Zemljiška odveza na bivšem Kranjskem; Organizacija in delo zemljiškoodveznih organov 1849 - 1853«, Ljubljana, Doktorska dizertacija
*Svit Komel, 2024, »Zemljemerska odveza : vpliv katastrskih popisov na izvedbo zemljiške odveze na Kranjskem«, ''Zgodovinski časopis'' letnik 78, številka 1/2, str. 30-99.


{{hist-stub}}

[[Kategorija:Fevdalizem]]</text>
      <sha1>q19fdgg3d4owwmasyv41f2f8qiqqd7i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721584</id>
      <parentid>6721570</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:21:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */</comment>
      <origin>6721584</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1390" sha1="sklwlak2dps8tw1xv85l1jt53kvq1zi" xml:space="preserve">'''Zemljiška odveza''' je [[zgodovina|zgodovinski]] [[izraz]], ki označuje ukinitev podložništva in odpravo vrhovnih pravic gosposke nad zemljišči. Z zemljiško odvezo je bilo konec [[fevdalizem|fevdalnega družbenega reda]].

Na slovenskem je bila zemljiška odveza formalno uvedena z Zakonom o odpravi tlačanstva, ki sta ga sprejela 7. septembra 1848 avstrijski parlament in cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I]].

== Viri ==

*{{cite journal |last=Komel |first=Svit |year=2024 |title=Zemljemerska odveza : vpliv katastrskih popisov na izvedbo zemljiške odveze na Kranjskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOC3L9CN |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=78 |issue=1/2 |pages=30–99 |cobiss=200518403}}
*{{cite book |last=Krošl |first=Anton |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLUHYLSD |title=Zemljiška odveza na bivšem Kranjskem. (Organizacija in delo zemljiškoodveznih organov 1849–1853) |publisher=A. Krošl |year=1941 |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=184152320}}
*{{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4 |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |publisher=Slovenska matica |year=1996 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824}}
{{hist-stub}}

[[Kategorija:Fevdalizem]]</text>
      <sha1>sklwlak2dps8tw1xv85l1jt53kvq1zi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Unescova svetovna dediščina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>138046</id>
    <revision>
      <id>6721618</id>
      <parentid>6720755</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:15:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Statistika */ posodobljeno</comment>
      <origin>6721618</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49546" sha1="iq4znwcaxo6mvsaz0xw6e6s6t8nni7i" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                    = 
| full_name               = 
| native_name             = &lt;!-- organization's name in its local language --&gt;
| native_name_lang        = &lt;!-- required ISO 639-1 code of the above native language --&gt;
| logo                    = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert
| logo_size               = 200px
| logo_alt                = 
| logo_caption            = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini.
| image                   = 
| image_size              = 
| alt                     = &lt;!-- see [[WP:ALT]] --&gt;
| caption                 = 
| map                     = &lt;!-- map image --&gt;
| map_size                = &lt;!-- defaults to 250px --&gt;
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| map2                    = &lt;!-- 2nd map image, if required --&gt;
| map2_size               = 
| map2_alt                = 
| map2_caption            = 
| abbreviation            = 
| nickname                = 
| pronounce               = 
| pronounce ref           = 
| pronounce comment       = 
| pronounce 2             = 
| named_after             = 
| predecessor             = 
| merged                  = &lt;!-- any other organization(s) which it was merged into --&gt;
| successor               = 
| formation               ={{start date and age|1978|df=y|p=y}}
| founder                 = &lt;!-- or |founders = --&gt;
| founding_location       =[[Galapaški otoki]]
| dissolved               = &lt;!-- or |defunct = --&gt;&lt;!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| merger                  = &lt;!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --&gt;
| type                    =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine
| tax_id                  = &lt;!-- or |vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id         = &lt;!-- for non-profits --&gt;
| status                  = &lt;!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --&gt;
| purpose                 =UNESCO zaščita znamenitosti in območij
| professional_title      = &lt;!-- for professional associations --&gt;
| headquarters            = 
| location_city           = 
| location_country        = 
| location_city2          = 
| location_country2       = 
| addnl_location_city     = 
| addnl_location_country  = 
| addnl_location_city2    = 
| addnl_location_country2 = 
| coordinates             = &lt;!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --&gt;
| origins                 = 
| region_served           = Svetovna
| products                = &lt;!-- or |product = --&gt;
| services                = 
| methods                 = &lt;!-- or |method = --&gt;
| fields                  = &lt;!-- or |field = --&gt;
| membership              = &lt;!-- number of members --&gt;
| membership_year         = &lt;!-- year to which membership numbers/data apply --&gt;
| language                = &lt;!-- or |languages = --&gt;&lt;!-- any official language or languages used --&gt;
| owner                   = &lt;!-- or |owners = --&gt;
| sec_gen                 = &lt;!-- or |gen_sec for General Secretary --&gt;
| leader_title            = &lt;!-- defaults to &quot;Leader&quot; --&gt;
| leader_name             = 
| leader_title2           = 
| leader_name2            = 
| leader_title3           = 
| leader_name3            = 
| leader_title4           = 
| leader_name4            = 
| board_of_directors      = 
| key_people              = 
| main_organ              = [[UNESCO]]
| publication             = &lt;!-- for when principal body is entered and separate publication exists --&gt;
| parent_organization     = &lt;!-- or |parent_organisation = --&gt;
| subsidiaries            = 
| secessions              = 
| affiliations            = 
| ror_id                  = &lt;!-- unique ID in the Research Organization Registry --&gt;
| budget                  = 
| budget_year             = 
| revenue                 = 
| revenue_year            = 
| disbursements           = 
| expenses                = 
| expenses_year           = 
| endowment               = 
| endowment_year          = 
| funding                 = &lt;!-- source of funding e.g. for &quot;think tanks&quot; --&gt;
| staff                   = 
| staff_year              = 
| volunteers              = 
| volunteers_year         = 
| students                = 
| students_year           = 
| awards                  = 
| website                 = &lt;!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --&gt;
| remarks                 = 
| formerly                = &lt;!-- or |former_name = --&gt;
| footnotes               = 
| bodystyle               = 
}}
[[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]]
[[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]]
'''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h.

Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.&lt;ref name=&quot;list&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;New sites&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt; Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). 

Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let.

Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]&lt;/ref&gt; Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}&lt;/ref&gt; in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}&lt;/ref&gt; Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.

Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so:

* [[Škofjeloški pasijon]]
* Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]]
* [[Klekljanje]] čipk
* [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) 
* [[Čebelarstvo]] in 
* gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija).

== Merila ==
[[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]]
=== Merila za svetovno naravno nepremično dediščino ===

Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine:

* Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]].
* Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe.
* Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto.
* Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem.

=== Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino ===

* Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti,
* Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]],
* Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije,
* Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini,
* Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb,
* Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena.

=== Statistika ===

Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):&lt;ref name=&quot;WHList&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat#d1 |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Regija
! Kulturna
! Naravna
! Mešana
! Skupaj
! Odstotek
! Države pogodbenice&lt;br/&gt;z vpisanimi območji
|-
! style=text-align:left | [[Afrika]]
| 65
| 45
| 5
| 115
| 9.03 %
| 41
|-
! style=text-align:left | [[Arabski svet]]
| 91
| 8
| 3
| 102
| 8,01 %
| 18
|-
! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]]
| 228
| 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}}
| 13
| 314
| 24,67 %
| 36
|-
! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]]
| 501{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}}
| 74
| 15
| 588
| 46,19%
| 50
|-
! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]]
| 106
| 40
| 8
| 154
| 12,1 %
| 28
|-
! Skupaj
! 991
! 240
! 42
! 1273
! 100 %
! 173
|}

=== Svetovna dediščina po državah ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Država
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Kulturna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Naravna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Mešana
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Skupaj
! Čezmejna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&amp;transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}&lt;/ref&gt;
! UNESCO regija
|-
| {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
| 1
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]]
| 6
|
| 1
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Andorra}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Andori|Andora]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Angola}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Angoli|Angola]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Antigvi in Barbudi|Antigva in Barbuda]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Argentina}} [[Kraji svetovne dediščine v Argentini|Argentina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot;&gt;The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot;&gt;The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot;&gt;The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.&lt;/ref&gt;
| 5
|
| 12
| 3
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]]
| 2
|
| 1
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Australia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstraliji|Avstralija]]
| 5
| 12
| 4
| 21
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]]
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot;&gt;The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 12
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]]
| 4
| 1
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Bahrain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bahrajnu|Bahrajn]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Bangladesh}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bangladešu|Bangladeš]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Barbados}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Barbadosu|Barbados]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot;&gt;The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot;&gt;The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot;&gt;The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 16
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belize}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belizeju|Belize]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Benin}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Beninu|Benin]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot;&gt;The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bolivia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Boliviji|Bolivija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 1
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot;&gt;The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot; /&gt;
| 9
| 2
| 25
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]]
| 7
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 10
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Burkini Faso|Burkina Faso]]
| 3
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 4
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bhutan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Butanu|Butanu]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]]
| 5
|
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cameroon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kamerunu|Kamerun]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot;&gt;The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]]
| 10
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot;&gt;The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.&lt;/ref&gt;
| 1
| 22
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Central African Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Centralni afriški republiki|Centralna afriška republika]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chad}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čadu|Čad]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chile}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čilu|Čile]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
|
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]]
| 41&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot;&gt;The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.&lt;/ref&gt;
| 15
| 4
| 60
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Colombia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kolumbiji|Kolumbija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 1
| 9
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Republiki Kongo|Republika Kongo]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Costa Rica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki|Kostarika]]
| 1
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot;&gt;The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]]
| 2
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot;&gt;The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.&lt;/ref&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]]
| 8&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
| 2
|
| 10
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cuba}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine Kubi|Kuba]]
| 7
| 2
|
| 9
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]]
| 3
|
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot;&gt;The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vzhodnem Kongu|Vzhodni Kongo]]
| 4 (vse ogrožene)
| 1
|
| 5
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]]
| 7
| 4
|
| 11
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Dominica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominici|Dominica]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominikanski republiki|Dominikanska republika]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Ecuador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ekvadorju|Ekvador]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]]
| 6 (1 ogrožena)
| 1
|
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|El Salvador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Salvadorju|Salvador]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Eritrea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Eritreji|Eritreja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]]
| 10
| 2
|
| 12
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Fiji}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Fidžiju|Fidži]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot;&gt;The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.&lt;/ref&gt;
|
| 7
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]]
| 45&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Taputapuatea&quot;&gt;The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.&lt;/ref&gt;
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Austral&quot;&gt;The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;New Caledonia&quot;&gt;The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Réunion&quot;&gt;The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot;&gt;The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.&lt;/ref&gt;
| 54
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Gabon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gabonu|Gabon]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Gambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gambiji|Gambija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot;&gt;The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]]
| 3
| 1
|
| 4
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]]
| 52&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot;&gt;The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot;&gt;The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot;&gt;The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 55
| 8
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ghana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gani|Gana]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]]
| 18
|
| 2
| 20
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Guatemala}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvatemali|Gvatemala]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvineji|Gvineja]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot; /&gt;
| 1
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Haiti}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Haitiju|Haiti]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Honduras}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Hondurasu|Honduras]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot;&gt;The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]]
| 36&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 7
| 1
| 44
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]]
| 6
| 4
|
| 10
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]]
| 27
| 2
|
| 29
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]]
| 5
|
| 1
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]]
| 2
|
|
| 2
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Israel}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Izraelu|Izrael]]
| 9
|
|
| 9
|
| Evropa in Severna Amerika&lt;ref&gt;According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, &lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]]
| 55&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot;&gt;The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot;&gt;The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;
|
| 61
| 6
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Jamaica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Jamajki|Jamajka]]
| 1
|
| 2
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]]
| 21&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 5
|
| 26
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| [[Jeruzalem]] (proposed by Jordan)
| 1
|
|
| 1
|
|&lt;ref name=&quot;Jerusalem&quot; group=&quot;note&quot;&gt;&quot;Old City of Jerusalem and its Walls&quot; is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the &quot;Arab States&quot; UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Jordan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji|Jordanija]]
| 6
|
| 1
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot;&gt;The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.&lt;/ref&gt;
|
| 6
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]]
| 5
| 3
|
| 8
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Kiribati}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Kiribatiju|Kiribati]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 3
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]]
| 3
|
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 3
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]]
| 6
|
|
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lesotho}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Lesotu|Lesoto]]
|
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot;&gt;The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.&lt;/ref&gt;
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Libya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libiji|Libija]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot;&gt;The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.&lt;/ref&gt;
|
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Luxembourg}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Luksemburg|Luksemburg]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malawi}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Malaviju|Malavi]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malaysia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maleziji|Malezija]]
| 4
| 2
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mali}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maliju|Mali]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Marshallovih otokih|Marshallovi otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mauritania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mavretaniji|Mavretanija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mauritius}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Mavriciju|Mavricij]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]]
| 28
| 6
| 2
| 36
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]]
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 1
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Micronesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mikroneziji|Mikronezija]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]]
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot;&gt;The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.&lt;/ref&gt;
|
| 6
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]]
| 3
| 1
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]]
| 9
|
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mozambique}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mozambiku|Mozambik]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Myanmar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mjanmaru|Mjanmar]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Namibia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Namibiji|Namibija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nepal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nepalu|Nepal]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kathmandu Valley&quot;&gt;Kathmandu Valley has seven groups of monuments &amp; buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 4
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]]
| 12
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot; /&gt;
|
| 13
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|New Zealand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]
|
| 2
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Nicaragua}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nikaragvi|Nikaragva]]
| 2
|
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Niger}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigru|Niger]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nigeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigeriji|Nigerija]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|North Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Koreji|Severna Koreja]]
| 2
|
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]]
|
| 1
| 1
| 2
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1
|
| 8
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]]
| 5
| &lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.&lt;/ref&gt;
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]]
| 6
|
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Palau}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palau|Palau]]
|
|
| 1
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini|Palestina]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]]
| 3
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot; /&gt;
|
| 6
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Papuanski Novi Gvineji|Papuanska Nova Gvineja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Paraguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Paragvaju|Paragvaj]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Peru}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Peruju|Peru]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 2
| 13
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Philippines}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih|Filipini]]
| 3
| 3
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot;&gt;The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot; /&gt;
|
| 17
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Qatar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Katarju|Katar]]
| 1
|
|
| 1
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afriške države
|-
| {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]]
| 9
| 2
|
| 11
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]]
| 22&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot; /&gt;
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot; /&gt;
|
| 33
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Svetem Krištofu in Nevisu|Sveti Krištof in Nevis]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sveti Luciji|Sveta Lucija (država)]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|San Marino}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v San Marinu|San Marino]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Saudovi Arabiji|Saudova Arabija]]
| 7
| 1
|
| 8
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot; /&gt;
| 2
|
| 7
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Siera Leone}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siera Leone|Siera Leone]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
|
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Seychelles}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sejšelih|Sejšeli]]
|
| 2
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Singapore}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Singapuru|Singapur]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]]
| 6
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot;&gt;The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot;&gt;The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Solomonovih otokih|Solomonovi otoki]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]]
| 7
| 4
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot; /&gt;
| 12
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]]
| 15
| 2
|
| 17
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]]
| 44&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot; /&gt;
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot; /&gt;
| 50
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Šrilanki|Šrilanka]]
| 6
| 2
|
| 8
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sudanu|Sudan]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Suriname}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Surinamu|Surinam]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]]
| 13&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot; /&gt;
| 1
| 15
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 4&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot; /&gt;
|
| 13
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Syria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siriji|Sirija]]
| 6
|
|
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]]
| 3
| 2
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Tanzania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tanzaniji|Tanzanija]]
| 3
| 3
| 1
| 7
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]]
| 5
| 3
|
| 8
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Togo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Togu|Togo]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Tunisia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji|Tunizija]]
| 8
| 1
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]]
| 20
|
| 2
| 22
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 8
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo]]
| 29&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot; /&gt;
| 5
| 1
| 35
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United States}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike|Združene države Amerike]]
| 13
| 12&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot; /&gt;
| 1
| 26
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski Emirati]]
| 2
|
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Uruguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Urugvaju|Urugvaj]]
| 3
|
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]]
| 5
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 7
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vanuatu}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vanuatuju|Vanuatu]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vatican City}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vatikanu|Vatikan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot;&gt;The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Venezuela}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Venezueli|Venezuela]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]]
| 6
| 2
| 1
| 9
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Yemen}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jemnu|Jemen]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Zambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zambiji|Zambija]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot;&gt;The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.&lt;/ref&gt;
|
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]]
| 3
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot; /&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
! '''Skupaj'''&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;
! '''952'''
! '''231'''
! '''40'''
! '''1223'''
! '''49'''
! '''168 držav'''
|}

==Interaktivni zemljevid==
Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki.
&lt;mapframe 
width=&quot;100%&quot; 
height=&quot;300&quot; 
zoom=&quot;2&quot; 
latitude=&quot;50&quot; 
longitude=&quot;10&quot;&gt;
{
&quot;type&quot;: &quot;ExternalData&quot;,
&quot;service&quot;: &quot;geopoint&quot;,
&quot;query&quot;: &quot;SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf &lt;https://sl.wikipedia.org/&gt; . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \&quot;sl,[AUTO_LANGUAGE]\&quot; . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }&quot;,
&quot;properties&quot;: {
&quot;title&quot;: &quot;?title&quot;,
&quot;description&quot;: &quot;?description&quot;,
&quot;marker-symbol&quot;: &quot;circle&quot;,
&quot;marker-color&quot;: &quot;#0038B8&quot;,
&quot;marker-size&quot;: &quot;small&quot;
}
}
&lt;/mapframe&gt;

== Seznam spomenikov svetovne dediščine ==

* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]]

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe ==
{{sklici|group=&quot;note&quot;}}

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|World Heritage Sites}}
*[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &amp;mdash; World Heritage Details website
*[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &amp;mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours
*[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &amp;mdash; Documentation of World Heritage Sites
*[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &amp;mdash; Complete list with links and map of all sites
*[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &amp;mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français])
*[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&amp;vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &amp;mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }})
*[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &amp;mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents
*[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &amp;mdash; Dealing with urban sites only

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]]
[[Kategorija:UNESCO]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>iq4znwcaxo6mvsaz0xw6e6s6t8nni7i</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721629</id>
      <parentid>6721618</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:59:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Svetovna dediščina po državah */ posodobljeno</comment>
      <origin>6721629</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49661" sha1="javrmbbydnv5t6d9570nmkg37dgcwqv" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                    = 
| full_name               = 
| native_name             = &lt;!-- organization's name in its local language --&gt;
| native_name_lang        = &lt;!-- required ISO 639-1 code of the above native language --&gt;
| logo                    = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert
| logo_size               = 200px
| logo_alt                = 
| logo_caption            = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini.
| image                   = 
| image_size              = 
| alt                     = &lt;!-- see [[WP:ALT]] --&gt;
| caption                 = 
| map                     = &lt;!-- map image --&gt;
| map_size                = &lt;!-- defaults to 250px --&gt;
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| map2                    = &lt;!-- 2nd map image, if required --&gt;
| map2_size               = 
| map2_alt                = 
| map2_caption            = 
| abbreviation            = 
| nickname                = 
| pronounce               = 
| pronounce ref           = 
| pronounce comment       = 
| pronounce 2             = 
| named_after             = 
| predecessor             = 
| merged                  = &lt;!-- any other organization(s) which it was merged into --&gt;
| successor               = 
| formation               ={{start date and age|1978|df=y|p=y}}
| founder                 = &lt;!-- or |founders = --&gt;
| founding_location       =[[Galapaški otoki]]
| dissolved               = &lt;!-- or |defunct = --&gt;&lt;!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| merger                  = &lt;!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --&gt;
| type                    =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine
| tax_id                  = &lt;!-- or |vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id         = &lt;!-- for non-profits --&gt;
| status                  = &lt;!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --&gt;
| purpose                 =UNESCO zaščita znamenitosti in območij
| professional_title      = &lt;!-- for professional associations --&gt;
| headquarters            = 
| location_city           = 
| location_country        = 
| location_city2          = 
| location_country2       = 
| addnl_location_city     = 
| addnl_location_country  = 
| addnl_location_city2    = 
| addnl_location_country2 = 
| coordinates             = &lt;!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --&gt;
| origins                 = 
| region_served           = Svetovna
| products                = &lt;!-- or |product = --&gt;
| services                = 
| methods                 = &lt;!-- or |method = --&gt;
| fields                  = &lt;!-- or |field = --&gt;
| membership              = &lt;!-- number of members --&gt;
| membership_year         = &lt;!-- year to which membership numbers/data apply --&gt;
| language                = &lt;!-- or |languages = --&gt;&lt;!-- any official language or languages used --&gt;
| owner                   = &lt;!-- or |owners = --&gt;
| sec_gen                 = &lt;!-- or |gen_sec for General Secretary --&gt;
| leader_title            = &lt;!-- defaults to &quot;Leader&quot; --&gt;
| leader_name             = 
| leader_title2           = 
| leader_name2            = 
| leader_title3           = 
| leader_name3            = 
| leader_title4           = 
| leader_name4            = 
| board_of_directors      = 
| key_people              = 
| main_organ              = [[UNESCO]]
| publication             = &lt;!-- for when principal body is entered and separate publication exists --&gt;
| parent_organization     = &lt;!-- or |parent_organisation = --&gt;
| subsidiaries            = 
| secessions              = 
| affiliations            = 
| ror_id                  = &lt;!-- unique ID in the Research Organization Registry --&gt;
| budget                  = 
| budget_year             = 
| revenue                 = 
| revenue_year            = 
| disbursements           = 
| expenses                = 
| expenses_year           = 
| endowment               = 
| endowment_year          = 
| funding                 = &lt;!-- source of funding e.g. for &quot;think tanks&quot; --&gt;
| staff                   = 
| staff_year              = 
| volunteers              = 
| volunteers_year         = 
| students                = 
| students_year           = 
| awards                  = 
| website                 = &lt;!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --&gt;
| remarks                 = 
| formerly                = &lt;!-- or |former_name = --&gt;
| footnotes               = 
| bodystyle               = 
}}
[[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]]
[[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]]
'''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h.

Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.&lt;ref name=&quot;list&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;New sites&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt; Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). 

Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let.

Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]&lt;/ref&gt; Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}&lt;/ref&gt; in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}&lt;/ref&gt; Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.

Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so:

* [[Škofjeloški pasijon]]
* Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]]
* [[Klekljanje]] čipk
* [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) 
* [[Čebelarstvo]] in 
* gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija).

== Merila ==
[[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]]
=== Merila za svetovno naravno nepremično dediščino ===

Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine:

* Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]].
* Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe.
* Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto.
* Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem.

=== Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino ===

* Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti,
* Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]],
* Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije,
* Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini,
* Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb,
* Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena.

=== Statistika ===

Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):&lt;ref name=&quot;WHList&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat#d1 |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Regija
! Kulturna
! Naravna
! Mešana
! Skupaj
! Odstotek
! Države pogodbenice&lt;br/&gt;z vpisanimi območji
|-
! style=text-align:left | [[Afrika]]
| 65
| 45
| 5
| 115
| 9.03 %
| 41
|-
! style=text-align:left | [[Arabski svet]]
| 91
| 8
| 3
| 102
| 8,01 %
| 18
|-
! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]]
| 228
| 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}}
| 13
| 314
| 24,67 %
| 36
|-
! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]]
| 501{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}}
| 74
| 15
| 588
| 46,19%
| 50
|-
! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]]
| 106
| 40
| 8
| 154
| 12,1 %
| 28
|-
! Skupaj
! 991
! 240
! 42
! 1273
! 100 %
! 173
|}

=== Svetovna dediščina po državah ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Država
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Kulturna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Naravna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Mešana
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Skupaj
! Čezmejna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&amp;transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}&lt;/ref&gt;
! UNESCO regija
|-
| {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
| 1
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]]
| 6
|
| 1
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Andorra}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Andori|Andora]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Angola}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Angoli|Angola]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Antigvi in Barbudi|Antigva in Barbuda]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Argentina}} [[Kraji svetovne dediščine v Argentini|Argentina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot;&gt;The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot;&gt;The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot;&gt;The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.&lt;/ref&gt;
| 5
|
| 12
| 3
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]]
| 3
|
| 
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Australia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstraliji|Avstralija]]
| 5
| 12
| 4
| 21
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]]
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot;&gt;The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 12
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]]
| 4
| 1
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Bahrain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bahrajnu|Bahrajn]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Bangladesh}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bangladešu|Bangladeš]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Barbados}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Barbadosu|Barbados]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot;&gt;The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot;&gt;The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot;&gt;The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 16
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belize}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belizeju|Belize]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Benin}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Beninu|Benin]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot;&gt;The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bolivia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Boliviji|Bolivija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 1
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot;&gt;The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot; /&gt;
| 9
| 1
| 25
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]]
| 7
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 10
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Burkini Faso|Burkina Faso]]
| 3
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 4
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bhutan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Butanu|Butanu]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]]
| 5
|
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cameroon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kamerunu|Kamerun]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot;&gt;The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]]
| 10
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot;&gt;The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.&lt;/ref&gt;
| 1
| 22
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Central African Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Centralni afriški republiki|Centralna afriška republika]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chad}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čadu|Čad]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chile}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čilu|Čile]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
|
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]]
| 41&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot;&gt;The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.&lt;/ref&gt;
| 15
| 4
| 60
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Colombia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kolumbiji|Kolumbija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 1
| 9
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Komori}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Komorih|Komori]]
|
| 1
|
| 1
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Republiki Kongo|Republika Kongo]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Costa Rica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki|Kostarika]]
| 1
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot;&gt;The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]]
| 2
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot;&gt;The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.&lt;/ref&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]]
| 8&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
| 2
|
| 10
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cuba}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine Kubi|Kuba]]
| 7
| 2
|
| 9
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]]
| 3
|
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot;&gt;The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vzhodnem Kongu|Vzhodni Kongo]]
| 4 (vse ogrožene)
| 1
|
| 5
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]]
| 8
| 5
|
| 13
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Dominica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominici|Dominica]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominikanski republiki|Dominikanska republika]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Ecuador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ekvadorju|Ekvador]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]]
| 6 (1 ogrožena)
| 1
|
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|El Salvador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Salvadorju|Salvador]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Eritrea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Eritreji|Eritreja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]]
| 10
| 2
|
| 12
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Fiji}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Fidžiju|Fidži]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot;&gt;The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.&lt;/ref&gt;
|
| 7
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]]
| 45&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Taputapuatea&quot;&gt;The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.&lt;/ref&gt;
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Austral&quot;&gt;The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;New Caledonia&quot;&gt;The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Réunion&quot;&gt;The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot;&gt;The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.&lt;/ref&gt;
| 54
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Gabon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gabonu|Gabon]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Gambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gambiji|Gambija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot;&gt;The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]]
| 3
| 1
|
| 4
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]]
| 52&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot;&gt;The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot;&gt;The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot;&gt;The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 55
| 8
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ghana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gani|Gana]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]]
| 18
|
| 3
| 21
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Guatemala}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvatemali|Gvatemala]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvineji|Gvineja]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot; /&gt;
| 
| 
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Haiti}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Haitiju|Haiti]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Honduras}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Hondurasu|Honduras]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot;&gt;The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]]
| 36&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 7
| 1
| 44
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]]
| 6
| 4
|
| 10
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]]
| 27
| 2
|
| 29
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]]
| 5
|
| 1
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]]
| 2
|
|
| 2
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Israel}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Izraelu|Izrael]]
| 9
|
|
| 9
|
| Evropa in Severna Amerika&lt;ref&gt;According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, &lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]]
| 55&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot;&gt;The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot;&gt;The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;
|
| 61
| 6
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Jamaica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Jamajki|Jamajka]]
| 1
|
| 2
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]]
| 21&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 5
|
| 26
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| [[Jeruzalem]] (proposed by Jordan)
| 1
|
|
| 1
|
|&lt;ref name=&quot;Jerusalem&quot; group=&quot;note&quot;&gt;&quot;Old City of Jerusalem and its Walls&quot; is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the &quot;Arab States&quot; UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Jordan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji|Jordanija]]
| 6
| 1
| 1
| 8
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]]
| 4&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot;&gt;The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.&lt;/ref&gt;
|
| 7
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]]
| 5
| 3
|
| 8
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Kiribati}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Kiribatiju|Kiribati]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 3
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]]
| 3
|
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 3
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]]
| 7
|
|
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lesotho}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Lesotu|Lesoto]]
|
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot;&gt;The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.&lt;/ref&gt;
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Libya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libiji|Libija]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot;&gt;The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.&lt;/ref&gt;
|
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Luxembourg}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Luksemburg|Luksemburg]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malawi}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Malaviju|Malavi]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malaysia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maleziji|Malezija]]
| 4
| 2
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mali}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maliju|Mali]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Marshallovih otokih|Marshallovi otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mauritania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mavretaniji|Mavretanija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mauritius}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Mavriciju|Mavricij]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]]
| 28
| 6
| 2
| 36
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]]
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 1
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Micronesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mikroneziji|Mikronezija]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]]
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot;&gt;The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.&lt;/ref&gt;
|
| 6
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]]
| 3
| 1
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]]
| 9
|
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mozambique}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mozambiku|Mozambik]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Myanmar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mjanmaru|Mjanmar]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Namibia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Namibiji|Namibija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nepal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nepalu|Nepal]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kathmandu Valley&quot;&gt;Kathmandu Valley has seven groups of monuments &amp; buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 4
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]]
| 12
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot; /&gt;
|
| 13
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|New Zealand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]
|
| 2
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Nicaragua}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nikaragvi|Nikaragva]]
| 2
|
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Niger}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigru|Niger]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nigeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigeriji|Nigerija]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|North Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Koreji|Severna Koreja]]
| 2
|
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]]
|
| 1
| 1
| 2
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1
|
| 8
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]]
| 5
| &lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.&lt;/ref&gt;
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]]
| 6
|
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Palau}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palau|Palau]]
|
|
| 1
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini|Palestina]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]]
| 3
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot; /&gt;
|
| 6
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Papuanski Novi Gvineji|Papuanska Nova Gvineja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Paraguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Paragvaju|Paragvaj]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Peru}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Peruju|Peru]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 2
| 13
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Philippines}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih|Filipini]]
| 3
| 3
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot;&gt;The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot; /&gt;
|
| 17
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Qatar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Katarju|Katar]]
| 1
|
|
| 1
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afriške države
|-
| {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]]
| 9
| 2
|
| 11
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]]
| 22&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot; /&gt;
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot; /&gt;
|
| 33
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Svetem Krištofu in Nevisu|Sveti Krištof in Nevis]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sveti Luciji|Sveta Lucija (država)]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|San Marino}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v San Marinu|San Marino]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Saudovi Arabiji|Saudova Arabija]]
| 7
| 1
|
| 8
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot; /&gt;
| 2
|
| 7
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Siera Leone}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siera Leone|Siera Leone]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
|
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Seychelles}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sejšelih|Sejšeli]]
|
| 2
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Singapore}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Singapuru|Singapur]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]]
| 6
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot;&gt;The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot;&gt;The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Solomonovih otokih|Solomonovi otoki]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]]
| 7
| 4
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot; /&gt;
| 12
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]]
| 15
| 2
|
| 17
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]]
| 44&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot; /&gt;
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot; /&gt;
| 50
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Šrilanki|Šrilanka]]
| 6
| 2
|
| 8
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sudanu|Sudan]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Suriname}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Surinamu|Surinam]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]]
| 13&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot; /&gt;
| 1
| 15
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 4&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot; /&gt;
|
| 13
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Syria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siriji|Sirija]]
| 6
|
|
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]]
| 3
| 2
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Tanzania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tanzaniji|Tanzanija]]
| 3
| 3
| 1
| 7
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]]
| 6
| 3
|
| 9
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Togo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Togu|Togo]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Tunisia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji|Tunizija]]
| 8
| 1
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]]
| 20
|
| 2
| 22
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 8
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo]]
| 29&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot; /&gt;
| 5
| 1
| 35
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United States}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike|Združene države Amerike]]
| 13
| 12&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot; /&gt;
| 1
| 26
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski Emirati]]
| 2
|
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Uruguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Urugvaju|Urugvaj]]
| 3
|
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]]
| 5
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 7
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vanuatu}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vanuatuju|Vanuatu]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vatican City}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vatikanu|Vatikan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot;&gt;The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Venezuela}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Venezueli|Venezuela]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]]
| 6
| 2
| 1
| 9
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Yemen}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jemnu|Jemen]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Zambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zambiji|Zambija]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot;&gt;The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.&lt;/ref&gt;
|
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]]
| 3
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot; /&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
! '''Skupaj'''&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;
! '''991'''
! '''240'''
! '''42'''
! '''1273'''
! '''49'''
! '''173 držav'''
|}

==Interaktivni zemljevid==
Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki.
&lt;mapframe 
width=&quot;100%&quot; 
height=&quot;300&quot; 
zoom=&quot;2&quot; 
latitude=&quot;50&quot; 
longitude=&quot;10&quot;&gt;
{
&quot;type&quot;: &quot;ExternalData&quot;,
&quot;service&quot;: &quot;geopoint&quot;,
&quot;query&quot;: &quot;SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf &lt;https://sl.wikipedia.org/&gt; . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \&quot;sl,[AUTO_LANGUAGE]\&quot; . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }&quot;,
&quot;properties&quot;: {
&quot;title&quot;: &quot;?title&quot;,
&quot;description&quot;: &quot;?description&quot;,
&quot;marker-symbol&quot;: &quot;circle&quot;,
&quot;marker-color&quot;: &quot;#0038B8&quot;,
&quot;marker-size&quot;: &quot;small&quot;
}
}
&lt;/mapframe&gt;

== Seznam spomenikov svetovne dediščine ==

* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]]

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe ==
{{sklici|group=&quot;note&quot;}}

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|World Heritage Sites}}
*[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &amp;mdash; World Heritage Details website
*[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &amp;mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours
*[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &amp;mdash; Documentation of World Heritage Sites
*[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &amp;mdash; Complete list with links and map of all sites
*[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &amp;mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français])
*[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&amp;vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &amp;mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }})
*[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &amp;mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents
*[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &amp;mdash; Dealing with urban sites only

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]]
[[Kategorija:UNESCO]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>javrmbbydnv5t6d9570nmkg37dgcwqv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721649</id>
      <parentid>6721629</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:21:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>posodobljeno</comment>
      <origin>6721649</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="49959" sha1="b31wg6dnq9isgisipr11tqlqnahakqm" xml:space="preserve">{{Infobox organization
| name                    = 
| full_name               = 
| native_name             = &lt;!-- organization's name in its local language --&gt;
| native_name_lang        = &lt;!-- required ISO 639-1 code of the above native language --&gt;
| logo                    = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert
| logo_size               = 200px
| logo_alt                = 
| logo_caption            = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini.
| image                   = 
| image_size              = 
| alt                     = &lt;!-- see [[WP:ALT]] --&gt;
| caption                 = 
| map                     = &lt;!-- map image --&gt;
| map_size                = &lt;!-- defaults to 250px --&gt;
| map_alt                 = 
| map_caption             = 
| map2                    = &lt;!-- 2nd map image, if required --&gt;
| map2_size               = 
| map2_alt                = 
| map2_caption            = 
| abbreviation            = 
| nickname                = 
| pronounce               = 
| pronounce ref           = 
| pronounce comment       = 
| pronounce 2             = 
| named_after             = 
| predecessor             = 
| merged                  = &lt;!-- any other organization(s) which it was merged into --&gt;
| successor               = 
| formation               ={{start date and age|1978|df=y|p=y}}
| founder                 = &lt;!-- or |founders = --&gt;
| founding_location       =[[Galapaški otoki]]
| dissolved               = &lt;!-- or |defunct = --&gt;&lt;!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --&gt;
| merger                  = &lt;!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --&gt;
| type                    =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine
| tax_id                  = &lt;!-- or |vat_id = (for European organizations) --&gt;
| registration_id         = &lt;!-- for non-profits --&gt;
| status                  = &lt;!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --&gt;
| purpose                 =UNESCO zaščita znamenitosti in območij
| professional_title      = &lt;!-- for professional associations --&gt;
| headquarters            = 
| location_city           = 
| location_country        = 
| location_city2          = 
| location_country2       = 
| addnl_location_city     = 
| addnl_location_country  = 
| addnl_location_city2    = 
| addnl_location_country2 = 
| coordinates             = &lt;!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --&gt;
| origins                 = 
| region_served           = Svetovna
| products                = &lt;!-- or |product = --&gt;
| services                = 
| methods                 = &lt;!-- or |method = --&gt;
| fields                  = &lt;!-- or |field = --&gt;
| membership              = &lt;!-- number of members --&gt;
| membership_year         = &lt;!-- year to which membership numbers/data apply --&gt;
| language                = &lt;!-- or |languages = --&gt;&lt;!-- any official language or languages used --&gt;
| owner                   = &lt;!-- or |owners = --&gt;
| sec_gen                 = &lt;!-- or |gen_sec for General Secretary --&gt;
| leader_title            = &lt;!-- defaults to &quot;Leader&quot; --&gt;
| leader_name             = 
| leader_title2           = 
| leader_name2            = 
| leader_title3           = 
| leader_name3            = 
| leader_title4           = 
| leader_name4            = 
| board_of_directors      = 
| key_people              = 
| main_organ              = [[UNESCO]]
| publication             = &lt;!-- for when principal body is entered and separate publication exists --&gt;
| parent_organization     = &lt;!-- or |parent_organisation = --&gt;
| subsidiaries            = 
| secessions              = 
| affiliations            = 
| ror_id                  = &lt;!-- unique ID in the Research Organization Registry --&gt;
| budget                  = 
| budget_year             = 
| revenue                 = 
| revenue_year            = 
| disbursements           = 
| expenses                = 
| expenses_year           = 
| endowment               = 
| endowment_year          = 
| funding                 = &lt;!-- source of funding e.g. for &quot;think tanks&quot; --&gt;
| staff                   = 
| staff_year              = 
| volunteers              = 
| volunteers_year         = 
| students                = 
| students_year           = 
| awards                  = 
| website                 = &lt;!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --&gt;
| remarks                 = 
| formerly                = &lt;!-- or |former_name = --&gt;
| footnotes               = 
| bodystyle               = 
}}
[[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]]
[[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]]
'''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h.

Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.&lt;ref name=&quot;list&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;New sites&quot;&gt;[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.&lt;/ref&gt; Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). 

Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 2025 pa ima 1273 lokacij v 173 državah, od tega 49 čezmejnih.&lt;ref&gt;Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;

Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina.

Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let.

Od leta 1986 so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.&lt;ref&gt;[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]&lt;/ref&gt; Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}&lt;/ref&gt; in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}&lt;/ref&gt; Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem.

Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so:

* [[Škofjeloški pasijon]]
* Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]]
* [[Klekljanje]] čipk
* [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) 
* [[Čebelarstvo]] in 
* gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija).

== Merila ==
[[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]]
=== Merila za svetovno naravno nepremično dediščino ===

Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine:

* Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]].
* Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe.
* Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto.
* Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem.

=== Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino ===

* Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti,
* Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]],
* Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije,
* Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini,
* Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb,
* Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena.

=== Statistika ===

Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):&lt;ref name=&quot;WHList&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat#d1 |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}&lt;/ref&gt;

{| class=&quot;wikitable sortable&quot; style=&quot;text-align:center&quot;
! Regija
! Kulturna
! Naravna
! Mešana
! Skupaj
! Odstotek
! Države pogodbenice&lt;br/&gt;z vpisanimi območji
|-
! style=text-align:left | [[Afrika]]
| 65
| 45
| 5
| 115
| 9.03 %
| 41
|-
! style=text-align:left | [[Arabski svet]]
| 91
| 8
| 3
| 102
| 8,01 %
| 18
|-
! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]]
| 228
| 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}}
| 13
| 314
| 24,67 %
| 36
|-
! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]]
| 501{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}}
| 74
| 15
| 588
| 46,19%
| 50
|-
! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]]
| 106
| 40
| 8
| 154
| 12,1 %
| 28
|-
! Skupaj
! 991
! 240
! 42
! 1273
! 100 %
! 173
|}

=== Svetovna dediščina po državah ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Država
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Kulturna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Naravna
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Mešana
! data-sort-type=&quot;number&quot; | Skupaj
! Čezmejna&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&amp;transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}&lt;/ref&gt;
! UNESCO regija
|-
| {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
| 1
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]]
| 6
|
| 1
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Andorra}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Andori|Andora]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Angola}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Angoli|Angola]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Antigvi in Barbudi|Antigva in Barbuda]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Argentina}} [[Kraji svetovne dediščine v Argentini|Argentina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot;&gt;The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot;&gt;The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot;&gt;The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.&lt;/ref&gt;
| 5
|
| 12
| 3
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]]
| 3
|
| 
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Australia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstraliji|Avstralija]]
| 5
| 12
| 4
| 21
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]]
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot;&gt;The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 12
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]]
| 4
| 1
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Bahrain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bahrajnu|Bahrajn]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Bangladesh}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bangladešu|Bangladeš]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Barbados}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Barbadosu|Barbados]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot;&gt;The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot;&gt;The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot;&gt;The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 16
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Belize}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belizeju|Belize]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Benin}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Beninu|Benin]]
| 2
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot;&gt;The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bolivia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Boliviji|Bolivija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 1
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot;&gt;The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Jesuit&quot; /&gt;
| 9
| 1
| 25
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]]
| 7
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 10
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Burkini Faso|Burkina Faso]]
| 3
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 4
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Bhutan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Butanu|Butanu]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]]
| 5
|
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Cameroon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kamerunu|Kamerun]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot;&gt;The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).&lt;/ref&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]]
| 10
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot;&gt;The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.&lt;/ref&gt;
| 1
| 22
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Central African Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Centralni afriški republiki|Centralna afriška republika]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chad}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čadu|Čad]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Chile}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čilu|Čile]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
|
|
| 7
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]]
| 41&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot;&gt;The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.&lt;/ref&gt;
| 15
| 4
| 60
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Colombia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kolumbiji|Kolumbija]]
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 1
| 9
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Komori}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Komorih|Komori]]
|
| 1
|
| 1
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Republiki Kongo|Republika Kongo]]
|
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Sangha Trinational&quot; /&gt;
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Costa Rica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki|Kostarika]]
| 1
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot;&gt;The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.&lt;/ref&gt;
|
| 4
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]]
| 2
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot;&gt;The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.&lt;/ref&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]]
| 8&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
| 2
|
| 10
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Cuba}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine Kubi|Kuba]]
| 7
| 2
|
| 9
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]]
| 3
|
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot;&gt;The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vzhodnem Kongu|Vzhodni Kongo]]
| 4 (vse ogrožene)
| 1
|
| 5
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]]
| 8
| 5
|
| 13
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Dominica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominici|Dominica]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominikanski republiki|Dominikanska republika]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Ecuador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ekvadorju|Ekvador]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]]
| 6 (1 ogrožena)
| 1
|
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|El Salvador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Salvadorju|Salvador]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Eritrea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Eritreji|Eritreja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]]
| 10
| 2
|
| 12
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Fiji}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Fidžiju|Fidži]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot;&gt;The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.&lt;/ref&gt;
|
| 7
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]]
| 45&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belfries&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Taputapuatea&quot;&gt;The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.&lt;/ref&gt;
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Austral&quot;&gt;The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;New Caledonia&quot;&gt;The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Réunion&quot;&gt;The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot;&gt;The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.&lt;/ref&gt;
| 54
| 5
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Gabon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gabonu|Gabon]]
|
| 1
| 1
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Gambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gambiji|Gambija]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot;&gt;The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]]
| 3
| 1
|
| 4
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]]
| 52&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot;&gt;The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot;&gt;The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mining Region&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot;&gt;The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 55
| 8
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Ghana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gani|Gana]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]]
| 18
|
| 3
| 21
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Guatemala}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvatemali|Gvatemala]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvineji|Gvineja]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Nimba&quot; /&gt;
| 
| 
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Haiti}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Haitiju|Haiti]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Honduras}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Hondurasu|Honduras]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Ferto&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot;&gt;The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]]
| 36&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 7
| 1
| 44
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]]
| 6
| 4
|
| 10
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]]
| 27
| 2
|
| 29
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]]
| 5
|
| 1
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]]
| 2
|
|
| 2
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Israel}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Izraelu|Izrael]]
| 9
|
|
| 9
|
| Evropa in Severna Amerika&lt;ref&gt;According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, &lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]]
| 55&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot;&gt;The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 6&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot;&gt;The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.&lt;/ref&gt;
|
| 61
| 6
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Jamaica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Jamajki|Jamajka]]
| 1
|
| 2
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]]
| 21&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;
| 5
|
| 26
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| [[Jeruzalem]] (proposed by Jordan)
| 1
|
|
| 1
|
|&lt;ref name=&quot;Jerusalem&quot; group=&quot;note&quot;&gt;&quot;Old City of Jerusalem and its Walls&quot; is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the &quot;Arab States&quot; UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}&lt;/ref&gt;
|-
| {{Flagicon|Jordan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji|Jordanija]]
| 6
| 1
| 1
| 8
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]]
| 4&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot;&gt;The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.&lt;/ref&gt;
|
| 7
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]]
| 5
| 3
|
| 8
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Kiribati}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Kiribatiju|Kiribati]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Silk Roads&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 3
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]]
| 3
|
|
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 3
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]]
| 7
|
|
| 7
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lesotho}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Lesotu|Lesoto]]
|
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot;&gt;The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.&lt;/ref&gt;
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Libya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libiji|Libija]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot;&gt;The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.&lt;/ref&gt;
|
|
| 5
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Luxembourg}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Luksemburg|Luksemburg]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malawi}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Malaviju|Malavi]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malaysia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maleziji|Malezija]]
| 4
| 2
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mali}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maliju|Mali]]
| 3
|
| 1
| 4
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]]
| 3
|
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Marshallovih otokih|Marshallovi otoki]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mauritania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mavretaniji|Mavretanija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mauritius}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Mavriciju|Mavricij]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]]
| 28
| 6
| 2
| 36
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]]
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
|
|
| 1
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Micronesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mikroneziji|Mikronezija]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]]
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot;&gt;The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.&lt;/ref&gt;
|
| 6
| 2
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]]
| 3
| 1
|
| 4
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]]
| 9
|
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Mozambique}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mozambiku|Mozambik]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Myanmar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mjanmaru|Mjanmar]]
| 2
|
|
| 2
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Namibia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Namibiji|Namibija]]
| 1
| 1
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nepal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nepalu|Nepal]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kathmandu Valley&quot;&gt;Kathmandu Valley has seven groups of monuments &amp; buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site&lt;/ref&gt;
| 2
|
| 4
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]]
| 12
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Wadden&quot; /&gt;
|
| 13
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|New Zealand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]]
|
| 2
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Nicaragua}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nikaragvi|Nikaragva]]
| 2
|
|
| 2
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Niger}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigru|Niger]]
| 1
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Pendjari&quot; /&gt;
|
| 3
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Nigeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigeriji|Nigerija]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|North Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Koreji|Severna Koreja]]
| 2
|
| 1
| 3
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]]
|
| 1
| 1
| 2
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1
|
| 8
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]]
| 5
| &lt;ref group=&quot;note&quot;&gt;In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.&lt;/ref&gt;
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]]
| 6
|
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Palau}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palau|Palau]]
|
|
| 1
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini|Palestina]]
| 5
|
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]]
| 3
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Talamanca&quot; /&gt;
|
| 6
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Papuanski Novi Gvineji|Papuanska Nova Gvineja]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Paraguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Paragvaju|Paragvaj]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Peru}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Peruju|Peru]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Qhapaq&quot; /&gt;
| 2
| 2
| 13
| 1
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Philippines}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih|Filipini]]
| 3
| 3
|
| 6
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]]
| 15&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot;&gt;The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Muskauer&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}&lt;/ref&gt;
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Belovezhskaya&quot; /&gt;
|
| 17
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]]
| 16&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot;&gt;The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.&lt;/ref&gt;
| 1
|
| 17
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Qatar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Katarju|Katar]]
| 1
|
|
| 1
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]]
| 2
|
|
| 2
|
| Afriške države
|-
| {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]]
| 9
| 2
|
| 11
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]]
| 22&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Curonian&quot; /&gt;
| 11&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Uvs&quot; /&gt;
|
| 33
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Svetem Krištofu in Nevisu|Sveti Krištof in Nevis]]
| 1
|
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sveti Luciji|Sveta Lucija (država)]]
|
| 1
|
| 1
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|San Marino}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v San Marinu|San Marino]]
| 1
|
|
| 1
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Saudovi Arabiji|Saudova Arabija]]
| 7
| 1
|
| 8
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;StoneCircles&quot; /&gt;
| 2
|
| 7
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Siera Leone}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siera Leone|Siera Leone]]
| 
| 1
|
| 1
| 
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]]
| 5&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Stecci&quot; /&gt;
|
|
| 5
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Seychelles}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sejšelih|Sejšeli]]
|
| 2
|
| 2
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Singapore}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Singapuru|Singapur]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]]
| 6
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Aggtelek&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot;&gt;The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.&lt;/ref&gt;
|
| 8
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]]
| 3&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot;&gt;The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.&lt;/ref&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 2
|
| 5
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Solomonovih otokih|Solomonovi otoki]]
|
| 1
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]]
| 7
| 4
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Maloti&quot; /&gt;
| 12
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]]
| 15
| 2
|
| 17
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]]
| 44&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Coa&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Mercury&quot; /&gt;
| 4
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Perdu&quot; /&gt;
| 50
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Šrilanki|Šrilanka]]
| 6
| 2
|
| 8
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sudanu|Sudan]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|South Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južnem Sudanu|Južni Sudan]]
| 
| 1
|
| 1
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Suriname}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Surinamu|Surinam]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Sao Tome and Principe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Svetem Tomažu in Princu|Sveti Tomaž in Princm]]
| 1
| 
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]]
| 13&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Kvarken&quot; /&gt;
| 1
| 15
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]]
| 9&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rhaetian&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Corbusier&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Alps&quot; /&gt;
| 4&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Giorgio&quot; /&gt;
|
| 13
| 4
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Syria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siriji|Sirija]]
| 6
|
|
| 6
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]]
| 3
| 2
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Tanzania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tanzaniji|Tanzanija]]
| 3
| 3
| 1
| 7
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]]
| 6
| 3
|
| 9
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Togo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Togu|Togo]]
| 1
|
|
| 1
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Tunisia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji|Tunizija]]
| 8
| 1
|
| 9
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]]
| 20
|
| 2
| 22
|
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]]
| 1
| 2
|
| 3
|
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]]
| 7&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Struve&quot; /&gt;&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tserkvas&quot; /&gt;
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Beech&quot; /&gt;
|
| 8
| 3
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo]]
| 29&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Frontiers&quot; /&gt;
| 5
| 1
| 35
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United States}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike|Združene države Amerike]]
| 13
| 12&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;KluaneWaterton&quot; /&gt;
| 1
| 26
| 2
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski Emirati]]
| 2
|
|
| 2
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Uruguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Urugvaju|Urugvaj]]
| 3
|
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]]
| 5
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Tien-Shan&quot; /&gt;
|
| 7
| 1
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vanuatu}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vanuatuju|Vanuatu]]
| 1
|
|
| 1
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Vatican City}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vatikanu|Vatikan]]
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;Rome&quot;&gt;The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.&lt;/ref&gt;
|
|
| 2
| 1
| Evropa in Severna Amerika
|-
| {{Flagicon|Venezuela}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Venezueli|Venezuela]]
| 2
| 1
|
| 3
|
| Latinska Amerika in Karibi
|-
| {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]]
| 6
| 2
| 1
| 9
|
| Azija in Pacifik
|-
| {{Flagicon|Yemen}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jemnu|Jemen]]
| 4
| 1
|
| 5
|
| Arabske države
|-
| {{Flagicon|Zambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zambiji|Zambija]]
|
| 1&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot;&gt;The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.&lt;/ref&gt;
|
| 1
| 1
| Afrika
|-
| {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]]
| 3
| 2&lt;ref group=&quot;note&quot; name=&quot;MosioaTunya&quot; /&gt;
|
| 5
| 1
| Afrika
|-
! '''Skupaj'''&lt;ref&gt;[https://whc.unesco.org/en/list]&lt;/ref&gt;
! '''991'''
! '''240'''
! '''42'''
! '''1273'''
! '''49'''
! '''173 držav'''
|}

==Interaktivni zemljevid==
Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki.
&lt;mapframe 
width=&quot;100%&quot; 
height=&quot;300&quot; 
zoom=&quot;2&quot; 
latitude=&quot;50&quot; 
longitude=&quot;10&quot;&gt;
{
&quot;type&quot;: &quot;ExternalData&quot;,
&quot;service&quot;: &quot;geopoint&quot;,
&quot;query&quot;: &quot;SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf &lt;https://sl.wikipedia.org/&gt; . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \&quot;sl,[AUTO_LANGUAGE]\&quot; . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }&quot;,
&quot;properties&quot;: {
&quot;title&quot;: &quot;?title&quot;,
&quot;description&quot;: &quot;?description&quot;,
&quot;marker-symbol&quot;: &quot;circle&quot;,
&quot;marker-color&quot;: &quot;#0038B8&quot;,
&quot;marker-size&quot;: &quot;small&quot;
}
}
&lt;/mapframe&gt;

== Seznam spomenikov svetovne dediščine ==

* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]]
* [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]]

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Opombe ==
{{sklici|group=&quot;note&quot;}}

== Zunanje povezave ==

{{katzbirke|World Heritage Sites}}
*[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &amp;mdash; Official website
*[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &amp;mdash; World Heritage Details website
*[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &amp;mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours
*[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &amp;mdash; Documentation of World Heritage Sites
*[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &amp;mdash; Complete list with links and map of all sites
*[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &amp;mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français])
*[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&amp;vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &amp;mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }})
*[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &amp;mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents
*[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &amp;mdash; Dealing with urban sites only

[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]]
[[Kategorija:UNESCO]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b31wg6dnq9isgisipr11tqlqnahakqm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vojsko, Idrija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>140907</id>
    <revision>
      <id>6721868</id>
      <parentid>6693445</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:12:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Bb63lj</username>
        <id>133296</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>izbrisana beseda &quot;terorističnega&quot;</comment>
      <origin>6721868</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13052" sha1="cv24r8krwz7lj75l9kt5g7qwgz122m0" xml:space="preserve">{{drugipomeni3|Vojsko}}
{{Infopolje Naselje v Sloveniji 
|ime=Vojsko
|geopedia=#L410_T13_F10096871_b4
| latd = 46 |latm = 1 |lats = 25.09 |latNS = N
| longd = 13 |longm = 54 |longs = 12.25 |longEW = E
|najdisi=Vojsko,+Idrija
|slika=
|povrsina=41,14
|povrsina_ref=&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|prebivalstvo=236
|prebivalstvo_od=2026
|prebivalstvo_ref=&lt;ref&gt;{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}&lt;/ref&gt;
|nadmorska=1083,3
|postna=5280
|posta=Idrija
|obcina=Idrija
|pokrajina=Primorska
|regija=Goriška regija
}}
'''Vojsko''' ({{IPA-sl|ˈʋoːi̯skɔ|pron}} ali {{IPA-sl|ˈʋɔːi̯skɔ|}}, {{lang-de|Woiska}}&lt;ref name=&quot;Leksikon&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Dunaj|page=126}}&lt;/ref&gt;) je [[razloženo naselje|razloženo hribovsko naselje]] v [[Občina Idrija|Občini Idrija]] v Zahodni Sloveniji. Naselje leži na [[Vojskarska planota|Vojskarski planoti]], visoki kraški planoti, ki se dviga nad sosednjima dolinama v predalpskem [[Idrijsko hribovje|Idrijskem hribovju]]. Spada v tradicionalno pokrajino [[Primorska|Primorsko]] in je danes del [[Goriška statistična regija|Goriške statistične regije]]. Še na začetku 20. stoletja je kraj spadal v zgodovinsko pokrajino [[Notranjska|Notranjsko]].&lt;ref name=&quot;Leksikon2&quot;&gt;{{navedi knjigo|title=Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko|date=1906|publisher=C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna|location=Dunaj|page=126}}&lt;/ref&gt;

Naselje se razprostira v okolici [[Župnijska cerkev|župnijske]] [[Cerkev sv. Jožefa, Vojsko|cerkve sv. Jožefa]] pod [[Školj|Školjem]] (1129 m), vključuje pa tudi več manjših [[Zaselek|zaselkov]] (''Hotenje, Javorka, Jelenk, Log, Mrzla Rupa'', ''Ogalce'', ''Planina'', ''Revenovše'', ''Rovtarjev vrh'', ''Škratovše'' in ''Zahum'') ter samotnih kmetij, ki so raztreseni po prostrani Vojskarski planoti v okolici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.idrija.si/|title=Spletna stran Občine Idrija|accessdate=2023-03-07|website=www.idrija.si|archive-date=2021-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210127204144/http://www.idrija.si/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Je najvišje ležeče naselje oz. vas v Sloveniji. Prebivalci so se včasih preživljali z živinorejo in spravilom lesa (nekoč so les sekali za idrijski rudnik), danes se ukvarjajo predvsem z gozdarstvom, vačsih pa so se tudi z domačo obrtjo - žebljarstvom. 

Središče naselja z nekdanjo župnijsko cerkvijo predstavlja zaselek ''Planina''. Cerkev sv. Jožefa je današnjo podobo dobila leta 1669. Status župnijske cerkve je izgubila 1. januarja 2018. Spada v [[Škofija Koper|Koprsko škofijo]], z nadmorsko višino 1077 m pa je najvišje ležeča cerkev v škofiji.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kp.rkc.si/dokumenti/zupnije/seznam.pdf|title=Seznam cerkva v Škofiji Koper|access-date=2009-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20090306055057/http://kp.rkc.si/dokumenti/zupnije/seznam.pdf|archive-date=2009-03-06|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Ime kraja ==
Ime ''Vojsko'', ki se prvič omenja 1337, je po mnenju [[Marko Snoj|Marka Snoja]] [[Elipsa (jezikoslovje)|elipsa]] besedne zveze ''vojaško selo.''&lt;ref name=&quot;Snoj&quot;&gt;{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=464}}&lt;/ref&gt; Za poimenovanje je pogostokrat napačno predpostavljeno, da je izpeljano iz pridevnika ''visoko''.&lt;ref name=&quot;Snoj&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Pintar|first1=Luka|date=October 1913|title=O krajnih imenih|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QY4BPIMX/0cf5080a-fae1-4578-8133-dd866da05eca/PDF|journal=Ljubljanski zvon|volume=33|issue=10|page=515|access-date=January 28, 2023}}&lt;/ref&gt; Po mnenju [[Silvo Torkar|Silva Torkarja]] gre za izpeljavo imena iz slovanskih antroponimov, kot so Vojmir ali Vojslav. Primere lahko najdemo tudi pri nekaterih slovanskih jezikih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Krajevna imena, tvorjena iz besede »vojna«|url=https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3519/krajevna-imena-tvorjena-iz-besede-vojna|website=Jezikovna svetovalnica|date=2019-01-30|accessdate=2023-10-04|language=sl|publisher=ISJFR ZRC SAZU|last=Torkar|first=Silvo}}&lt;/ref&gt; Ime je bilo z italijansko zasedbo leta 1922 po podpisu [[Rapalska pogodba|Rapalske pogodbe]] za čas italijanske okupacije poitaljančeno v ''Voschia''.&lt;ref&gt;[[:it:wikisource:R.D._18_gennaio_1923,_n._53,_che_istituisce_la_provincia_dell'Istria_con_capoluogo_Pola|R.D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell'Istria con capoluogo Pola]], 4. člen, 18. junij 1923 [O ustanovitvi province Istre s Pulo kot glavnim mestom]&lt;/ref&gt;

==Geografija==
Na jugozahodu planoto omejuje dolina [[Idrijca|Idrijce]], na severovzhodu pa dolina [[Kanomljica|Kanomljice]], onstran doline potoka Bela pa prehaja v visoko kraško planoto [[Trnovski gozd]]. Na zakraseli planoti najdemo plitva brezna in dolomitne jame v dolomitu, krajše [[Ponikalnica|ponikalnice]], nižje pa hudourniške izvire. Z razglednega vrha Hudournik (1148 m) na skrajnem zahodnem delu planote je pogled na [[Tolmin|Tolminsko]] do [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] s [[Triglav]]om ter celo italijanskih [[Dolomiti|Dolomitov]]. V [[Trnovski gozd|Trnovskem gozdu]] je severno pod Golaki mrazišče [[Golaki in Smrekova draga|Smrekova draga]], ki je posebna zaradi toplotnega in rastlinskega obrata. Na Vojskem so tudi smučarski tereni, vlečnica in 35-metrska skakalnica. 

Na območju Vojskega so številne naravne in kulturne znamenitosti: razgledna točka Hudournik, gorsko rastlinstvo, potok [[Gačnik (razločitev)|Gačnik]], kraške jame in ponikalnice, izvir [[Idrijca|Idrijce]], zaščitena kačja smreka na Mrzli Rupi, mrazišče [[Smrekova draga]], ostanki rimskega [[Limes|limesa]] iz 4.-5. stol., zidane zapornice za plavljenje lesa iz 18. st. (klavže), veliki kmečki domovi in spomeniki NOB. Čez Vojsko vodi [[Slovenska planinska pot]], ima pa tudi precej počitniških hišic. 

Julija 1928 je bila na Vojskem postavljena meteorološka postaja, ki je sprva merila samo padavinske parametre; a ta od novembra 1958 meri vse pogoste meteorološke spremenljivke.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Meteoroloska opazovanja|url=https://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/Meteoroloska%20opazovanja%20I%20splet.pdf|url-status=live|access-date=2022-07-27|website=[[Slovenian Environment Agency]]}}&lt;/ref&gt;

{{Weather box|location=Vojsko (nadmorska višina 1.068 m, 1957–2022)|source=Arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=meteo.si - Uradna vremenska napoved za Slovenijo - Državna meteorološka služba RS - Državna meteorološka služba |url=https://meteo.arso.gov.si/ |access-date=2023-03-07 |website=meteo.arso.gov.si}}&lt;/ref&gt;|width=auto|collapsed=yes|metric first=yes|single line=true|temperature colour=|unit rain days=0.1 mm|unit snow days=0.1 mm|unit precipitation days=0.1 mm|Jan mean C=-2.34|Feb mean C=-1.56|Mar mean C=1.53|Apr mean C=5.6|May mean C=10.34|Jun mean C=14.01|Jul mean C=16.04|Aug mean C=15.51|Sep mean C=11.62|Oct mean C=7.23|Nov mean C=2.58|Dec mean C=-1.1|Jan high C=0.52|Feb high C=1.72|Mar high C=5.25|Apr high C=9.57|May high C=14.52|Jun high C=18.44|Jul high C=20.67|Aug high C=20.16|Sep high C=15.73|Oct high C=10.74|Nov high C=5.37|Dec high C=1.6|Jan record high C=14.6|Feb record high C=16.7|Mar record high C=19.7|Apr record high C=22.9|May record high C=27.5|Jun record high C=31.0|Jul record high C=30.5|Aug record high C=31.7|Sep record high C=27.5|Oct record high C=22.1|Nov record high C=21.6|Dec record high C=17.1|Jan low C=-5.0|Feb low C=-4.43|Mar low C=-1.58|Apr low C=2.17|May low C=6.58|Jun low C=9.99|Jul low C=11.8|Aug low C=11.64|Sep low C=8.3|Oct low C=4.36|Nov low C=0.07|Dec low C=-3.69|Jan record low C=-20.5|Feb record low C=-18.7|Mar record low C=-20.0|Apr record low C=-10.2|May record low C=-4.5|Jun record low C=0.5|Jul record low C=2.0|Aug record low C=1.4|Sep record low C=-1.3|Oct record low C=-8.3|Nov record low C=-14.5|Dec record low C=-18.4|Jan afthumidity=77.6|Feb afthumidity=72.73|Mar afthumidity=64.7|Apr afthumidity=62.97|May afthumidity=63.52|Jun afthumidity=63.23|Jul afthumidity=60.6|Aug afthumidity=62.0|Sep afthumidity=69.03|Oct afthumidity=75.97|Nov afthumidity=79.83|Dec afthumidity=79.97|Jan humidity=82.07|Feb humidity=79.5|Mar humidity=75.33|Apr humidity=74.16|May humidity=74.9|Jun humidity=74.77|Jul humidity=73.13|Aug humidity=76.33|Sep humidity=81.53|Oct humidity=85.0|Nov humidity=84.62|Dec humidity=83.73|Jan sun=85.49|Feb sun=98.07|Mar sun=123.69|Apr sun=158.59|May sun=191.52|Jun sun=211.03|Jul sun=255.22|Aug sun=224.19|Sep sun=172.36|Oct sun=143.41|Nov sun=89.29|Dec sun=80.37|Jan precipitation mm=166.07|Feb precipitation mm=157.1|Mar precipitation mm=174.72|Apr precipitation mm=181.44|May precipitation mm=177.1|Jun precipitation mm=185.44|Jul precipitation mm=161.47|Aug precipitation mm=162.85|Sep precipitation mm=213.79|Oct precipitation mm=236.69|Nov precipitation mm=311.68|Dec precipitation mm=235.99|Jan snow depth cm=66.28|Feb snow depth cm=81.8|Mar snow depth cm=82.06|Apr snow depth cm=44.13|May snow depth cm=8.06|Jun snow depth cm=0.0|Jul snow depth cm=0.0|Aug snow depth cm=0.0|Sep snow depth cm=7.75|Oct snow depth cm=8.06|Nov snow depth cm=30.07|Dec snow depth cm=50.0|Jan precipitation days=11.37|Feb precipitation days=10.85|Mar precipitation days=11.85|Apr precipitation days=14.42|May precipitation days=15.46|Jun precipitation days=15.23|Jul precipitation days=13.12|Aug precipitation days=12.45|Sep precipitation days=11.52|Oct precipitation days=12.88|Nov precipitation days=13.97|Dec precipitation days=12.2|Jan rain days=5.49|Feb rain days=5.71|Mar rain days=7.43|Apr rain days=12.22|May rain days=15.18|Jun rain days=15.23|Jul rain days=13.11|Aug rain days=12.45|Sep rain days=11.48|Oct rain days=12.29|Nov rain days=11.75|Dec rain days=7.46|Jan snow days=7.83|Feb snow days=7.2|Mar snow days=6.6|Apr snow days=4.51|May snow days=0.78|Jun snow days=0.05|Jul snow days=0.0|Aug snow days=0.0|Sep snow days=0.06|Oct snow days=0.91|Nov snow days=4.02|Dec snow days=6.95}}

==Zgodovina==
Vojsko je imelo do propada Avstro-Ogrske status lastne občine znotraj idrijskega okrožja. Občina Vojsko je bilo z italijansko okupacijo vključeno v Tolminsko okrožje v Furlanski provinci.&lt;ref&gt;[https://it.wikisource.org/wiki/R.D.%2018%20gennaio%201923,%20n.%2053,%20che%20istituisce%20la%20provincia%20dell'Istria%20con%20capoluogo%20Pola Regio Decreto 18 gennaio 1923, n. 53, art. 4]&lt;/ref&gt; Leta 1927 je bilo naselje vključeno v Goriško provinco.&lt;ref&gt;[https://it.wikisource.org/wiki/R.D.L.%202%20gennaio%201927,%20n.%201%20-%20Riordinamento%20delle%20circoscrizioni%20provinciali R.D.L. 2 gennaio 1927, n. 1, art. 1]&lt;/ref&gt; Leta 1928 je bila Občina Vojsko ukinjena in pridružena Občini Idrija.&lt;ref&gt;[https://it.wikisource.org/wiki/R.D.%205%20luglio%201928,%20n.%201795%20-%20Aggregazione%20dei%20comuni%20di%20Ceconico,%20Dole,%20Idria%20di%20Sotto,%20Ledine%20e%20Voschia%20al%20comune%20di%20Idria Regio decreto 5 luglio 1928, n. 1795]&lt;/ref&gt;

Med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] je bila planota zaradi prometne odmaknjenosti močno [[partizani|partizansko]] središče. Zaradi partizanskega napada na policijski avtomobil med Mrzlo Rupo in Vojskim 22.6.1943 je vodja specialnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino G. Gueli naslednjega dne ukazal požgati vas in ubiti 3 domačine, večino vaščanov pa internirati. V bližnjih Ogalcah je od 17. septembra 1944 do 1. maja 1945 delovala [[partizanska tiskarna Slovenija]]. v bližnjem [[Zaselek|zaselku]] Vojščica je [[pokopališče]] 305 padlih partizanov iz zadnje [[Wermacht|nemške ofenzive]] leta 1945. V okoliških gozdovih je delovala od 1943 [[Slovenska vojna partizanska bolnica Pavla|partizanska bolnišnica Pavla]];&lt;ref&gt;''Slovenija, turistični vodnik''. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga.&lt;/ref&gt; v spomin nanjo je bil 1961 odkrit spomenik na Hudem polju.&lt;ref&gt;{{RKD sklic|04803}}&lt;/ref&gt; 2. aprila 1945 je Vojsko raketirala 19. edkadrilija južnoafriškega vojnega letalstva.

== Glej tudi ==
* [[Župnija Idrija]]
* [[seznam naselij v Sloveniji]]

== Sklici ==
{{sklici}}


==Viri==
* [[Milan Orožen Adamič]], [[Drago Perko]], [[Drago Kladnik]].''Priročni krajevni leksikon Slovenije''. Ljubljana : DZS, 1996. {{COBISS|ID=63657728}}

== Zunanje povezave ==
* [https://www.rtvslo.si/tv/novosti/vojsko-moja-rodna-vas/577743/ RTV Slovenija: Vojsko, moja rodna vas] pridobljeno 13.5.2021

{{Idrija}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Naselja Občine Idrija]]
[[Kategorija:Vojsko, Idrija| ]]</text>
      <sha1>cv24r8krwz7lj75l9kt5g7qwgz122m0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Paul Scholes</title>
    <ns>0</ns>
    <id>151410</id>
    <revision>
      <id>6721723</id>
      <parentid>6074664</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:24:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3094" sha1="9keav0x73zh54f2mov35i1cke28jvc7" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name = Paul Scholes
|height = 171 cm
|position = [[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 1991–1993
| youthclubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| years1 = 1993–2011
| clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| caps1 = 466
| goals1 = 102
| years2 = 2012–2013
| clubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| caps2 = 33
| goals2 = 5
| years3 = 2018
| clubs3 = Royton Town
| caps3 = 2
| goals3 = 0
| totalcaps = 501
| totalgoals = 107
|nationalyears1 = 1993      |nationalteam1 = Anglija do 18 let                            |nationalcaps1 = 3  |nationalgoals1 = 0
|nationalyears2 = 1997–2004 |nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] |nationalcaps2 = 66 |nationalgoals2 = 14
| manageryears1 = 2015
| managerclubs1 = [[Salford City F.C.|Salford City]] (zač.)
| manageryears2 = 2019
| managerclubs2 = [[Oldham Athletic A.F.C.|Oldham Athletic]]
| manageryears3 = 2020
| managerclubs3 = [[Salford City F.C.|Salford City]] (zač.)
}}
'''Paul Scholes''', [[angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[16. november]] [[1974]], [[Salford, Greater Manchester|Salford]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

== Življenjepis ==
Scholes je začel trenirati v svojem do sedaj edinem klubu [[Manchester United]] pri 14. letih, svojo prvo profesionalno [[pogodba|pogodbo]] s klubom pa je podpisal [[23. julij]]a [[1993]].

Za člansko ekipo je prvič zaigral 24. septembra 1994. V sezoni 1994/95 je nastopil na 17. tekmah v angleški ligi [[Premiership]] in tudi petkrat zadel. Kljub obetavnim začetkom pa se je v začetno enajsterico uvrstil šele v sezoni 1997/98, ko je po deveti tekmi prvenstva na sredini igrišča zamenjal poškodovanega soigralca [[Roy Keane|Roya Keana]].

=== Reprezentančna kariera ===
Za angleško nogometno reprezentanco je Scholes prvič nastopil leta 1997 na [[prijateljska tekma|prijateljski tekmi]] tekmi proti [[Južnoafriška nogometna reprezentanca|Južnoafriški republiki]], že prihodnje leto pa je bil vpoklican v reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu 1998. Kasneje je za Anglijo nastopil še na evropskem prvenstvu leta 2000, svetovnem prvenstvu leta 2002 in evropskem prvenstvu 2004. Avgusta 2004 se je odpovedal nastopom za angleško reprezentanco.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[seznam angleških nogometašev]]

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Scholes, Paul}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Salford Cityja]]
[[Kategorija:Trenerji Oldham Athletica]]
[[Kategorija:Sprejeti v Angleški nogometni hram slavnih]]</text>
      <sha1>9keav0x73zh54f2mov35i1cke28jvc7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dimitar Makrijev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>155871</id>
    <revision>
      <id>6721803</id>
      <parentid>5877848</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:54:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721803</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4542" sha1="nep21huwhrcutgqt48o2ymim4g37dgd" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname            = Dimitar Ivanov Makrijev
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| height              = 191 cm
| position            = [[Napadalec_(nogomet)|Napadalec]]
| currentclub         = 
| clubnumber          = 
| youthyears1         = 
| youthclubs1         = 
| years1              = 2001–2002 | clubs1 = [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]]                      | caps1 = 2   | goals1 = 0
| years2              = 2002      | clubs2 = [[PFC CSKA Sofija|Sofija]]                               | caps2 = 0   | goals2 = 0
| years3              = 2002–2005 | clubs3 = [[F.C. Internazionale Milano|Internazionale]]            | caps3 = 0   | goals3 = 0
| years4              = 2003      | clubs4 = → [[AC Bellinzona]] (pos.)                               | caps4 = 14  | goals4 = 4
| years5              = 2003–2004 | clubs5 = → [[Górnik Zabrze]] (pos.)                               | caps5 = 22  | goals5 = 2
| years6              = 2004–2005 | clubs6 = → [[FC Chiasso|Chiasso]] (pos.)                          | caps6 = 18  | goals6 = 5
| years7              = 2005–2006 | clubs7 = [[Dijon FCO|Dijon]]                                      | caps7 = 6   | goals7 = 0
| years8              = 2006–2007 | clubs8 = [[NK Maribor|Maribor]]                                   | caps8 = 48  | goals8 = 23
| years9              = 2008–2011 | clubs9 = [[F.C. Ashdod|Ashdod]]                                   | caps9 = 111 | goals9 = 44
| years10             = 2011      | clubs10 = [[NK Krila Sovjetov Samara|Krila Sovjetov]]             | caps10 = 5  | goals10 = 0
| years11             = 2012      | clubs11 = [[PFC Oleksandria|Oleksandria]]                         | caps11 = 7  | goals11 = 0
| years12             = 2012–2013 | clubs12 = [[F.C. Ashdod|Ashdod]]                                  | caps12 = 22 | goals12 = 9
| years13             = 2013–2014 | clubs13 = [[PFC Levski Sofija|Levski Sofija]]                     | caps13 = 26 | goals13 = 7
| years14             = 2014      | clubs14 = [[South China AA|South China]]                          | caps14 = 1  | goals14 = 1
| years15             = 2015      | clubs15 = [[Pécsi MFC|Pécsi]]                                     | caps15 = 10 | goals15 = 2
| years16             = 2015–2018 | clubs16 = [[Nea Salamis Famagusta FC|Nea Salamina]]               | caps16 = 92 | goals16 = 30
| years17             = 2018      | clubs17 = [[FC Arda Kardžali|Arda Kardžali]]                      | caps17 = 11 | goals17 = 6
| years18             = 2019      | clubs18 = [[Ermis Aradippou FC|Ermis Aradippou]]                  | caps18 = 14 | goals18 = 0
| years19             = 2019      | clubs19 = [[Podosfairikos Omilos Xylotymbou 2006|PO Xylotymbou]]  | caps19 = 8  | goals19 = 0
| years20             = 2021–2022 | clubs20 = [[FC Vihren Sandanski|Vihren Sandanski]]                | caps20 =    | goals20 = 
| totalcaps           = 
| totalgoals          = 
| nationalyears1      = 2009–2011
| nationalteam1       = [[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]]
| nationalcaps1       = 8
| nationalgoals1      = 1
}}
'''Dimitar Ivanov Makrijev''' ({{jezik-bg|Димитър Макриев}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[nogometaš]], * [[7. januar]] [[1984]], [[Gotse Delčev]], [[Bolgarija]].

Nazadnje je kot napadalec igral za [[FC Vihren Sandanski|Vihren Sandanski]]. V sezoni 2006/07 je za [[NK Maribor]] dosegel 13 golov in tako v tej sezoni postal najboljši strelec kluba.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Makrijev, Dimitar}}
[[Kategorija:Bolgarski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC Levskega Sofija]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši AC Bellinzone]]
[[Kategorija:Nogometaši Górnika Zabrze]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Chiassa]]
[[Kategorija:Nogometaši Dijona FCO]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši F.C. Ashdoda]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Krila Sovjetov Samare]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC Oleksandrie]]
[[Kategorija:Nogometaši South Chine AA]]
[[Kategorija:Nogometaši Pécsi Mecseka FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Nea Salamis Famaguste FC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Arde Kardžali]]
[[Kategorija:Nogometaši Ermisa Aradippou]]
[[Kategorija:Nogometaši P.O. Xylotymbouja]]
[[Kategorija:Nogometaši OFC Vihrena Sandanski]]</text>
      <sha1>nep21huwhrcutgqt48o2ymim4g37dgd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Danny Simpson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163286</id>
    <revision>
      <id>6721717</id>
      <parentid>5902857</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:11:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši Macclesfielda F.C.]]; +[[Kategorija:Nogometaši Stretford Paddocka F.C.]]; +[[Kategorija:Nogometaši Arabian Falconsa FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721717</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3301" sha1="5ynj1nl3nnodbhivw6xj2g4ralzxsae" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|       fullname = Daniel Peter Simpson
|     birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|    birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 176 cm
|       position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| currentclub = [[Arabian Falcons FC|Arabian Falcons]]
| clubnumber = 
|    youthyears1 = 2003–2006 |youthclubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|         years1 = 2006–2010 |clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]        |caps1 = 3   |goals1 = 0
|         years2 = 2006      |clubs2 = → [[Royal Antwerp F.C.|Royal Antwerp]] (pos.)       |caps2 = 14  |goals2 = 0
|         years3 = 2006–2007 |clubs3 = → [[Royal Antwerp F.C.|Royal Antwerp]] (pos.)       |caps3 = 16  |goals3 = 1
|         years4 = 2007      |clubs4 = → [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]] (pos.)           |caps4 = 14  |goals4 = 0
|         years5 = 2008      |clubs5 = → [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]] (pos.)         |caps5 = 8   |goals5 = 0
|         years6 = 2008–2009 |clubs6 = → [[Blackburn Rovers F.C.|Blackburn Rovers]] (pos.) |caps6 = 12  |goals6 = 0
|         years7 = 2009–2010 |clubs7 = → [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] (pos.) |caps7 = 20  |goals7 = 1
|         years8 = 2010–2013 |clubs8 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]          |caps8 = 103 |goals8 = 0
|         years9 = 2013–2014 |clubs9 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]]    |caps9 = 37  |goals9 = 0
|         years10 = 2014–2019|clubs10 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]             |caps10 =113 |goals10 = 0
|         years11 = 2019–2020|clubs11 = [[Huddersfield Town A.F.C.|Huddersfield Town]]     |caps11 = 24 |goals11 = 0
|         years12 = 2021–2022|clubs12 = [[Bristol City F.C.|Bristol City]]                 |caps12 = 7  |goals12 = 0
|         years13 = 2023–2024|clubs13 = [[Macclesfield F.C.|Macclesfield]]                 |caps13 = 0  |goals13 = 0
|         years14 = 2026     |clubs14 = [[Stretford Paddock F.C.|Stretford Paddock]]       |caps14 = 0  |goals14 = 0
|         years15 = 2026–    |clubs15 = [[Arabian Falcons FC|Arabian Falcons]]             |caps15 =    |goals15 = 
}}
'''Daniel Peter »Danny« Simpson''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[4. januar]] [[1987]], [[Eccles, Greater Manchester|Eccles]], [[Greater Manchester]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Simpson je v svoji karieri igral tudi za [[Manchester United F.C.|Manchester United]], [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]] in [[Leicester City F.C.|Leicester City]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Simpson, Danny}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Antwerpna]]
[[Kategorija:Nogometaši Sunderlanda]]
[[Kategorija:Nogometaši Ipswich Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Blackburn Roversov]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Queens Park Rangersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Huddersfield Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Bristol Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Macclesfielda F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Stretford Paddocka F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Arabian Falconsa FC]]</text>
      <sha1>5ynj1nl3nnodbhivw6xj2g4ralzxsae</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Chris Eagles</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163306</id>
    <revision>
      <id>6721777</id>
      <parentid>5874423</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:09:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721777</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3086" sha1="o4lk96hp11kfbz6iroy8u6lsc60df7e" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|      fullname = Christopher Mark Eagles
|    birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|   birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 183 cm
|       position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 1998–2000 |youthclubs1 = [[Watford F.C.|Watford]]
| youthyears2 = 2000–2003 |youthclubs2 = [[Manchester United F.C. Reserves and Academy|Manchester United]]
| years1      = 2003–2008 |clubs1  = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]              |caps1  = 6   |goals1  = 1
| years2      = 2005      |clubs2  = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)                         |caps2  = 13  |goals2  = 1
| years3      = 2005      |clubs3  = → [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]] (pos.) |caps3  = 25  |goals3  = 3
| years4      = 2006      |clubs4  = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)                         |caps4  = 17  |goals4  = 3
| years5      = 2006      |clubs5  = → [[NEC Nijmegen]] (pos.)                                 |caps5  = 15  |goals5  = 1
| years6      = 2008–2011 |clubs6  = [[Burnley F.C.|Burnley]]                                  |caps6  = 120 |goals6  = 20
| years7      = 2011–2014 |clubs7  = [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]]                |caps7  = 93  |goals7  = 17
| years8      = 2014–2015 |clubs8  = [[Blackpool F.C.|Blackpool]]                              |caps8  = 7   |goals8  = 1
| years9      = 2015      |clubs9  = [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]]              |caps9  = 15  |goals9  = 2
| years10     = 2015–2016 |clubs10 = [[Bury F.C.|Bury]]                                        |caps10 = 4   |goals10 = 0
| years11     = 2016–2017 |clubs11 = [[Accrington Stanley F.C.|Accrington Stanley]]            |caps11 = 6   |goals11 = 0
| years12     = 2017      |clubs12 = [[Port Vale F.C.|Port Vale]]                              |caps12 = 20  |goals12 = 4
| years13     = 2017–2018 |clubs13 = [[Ross County F.C.|Ross County]]                          |caps13 = 8   |goals13 = 0
| years14     = 2019–2020 |clubs14 = [[Oldham Athletic A.F.C.|Oldham Athletic]]                |caps14 = 15  |goals14 = 0
| totalcaps = 364
| totalgoals = 53
}}
'''Christopher Mark »Chris« Eagles''', [[angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[19. november]] [[1985]], [[Hemel Hempstead]], [[Hertfordshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Eagles, Christopher}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Watforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Wednesdayja]]
[[Kategorija:Nogometaši NEC Nijmegena]]
[[Kategorija:Nogometaši Burnleyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Bolton Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Blackpoola]]
[[Kategorija:Nogometaši Charlton Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Buryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Accrington Stanleyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Port Valea]]
[[Kategorija:Nogometaši Ross Countyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Oldham Athletica]]</text>
      <sha1>o4lk96hp11kfbz6iroy8u6lsc60df7e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Fraizer Campbell</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163420</id>
    <revision>
      <id>6721778</id>
      <parentid>5902875</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:12:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721778</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3141" sha1="htt24btges1s1e2714hgsl4ctwr88em" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|       fullname = Fraizer Lee Campbell
|     birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|    birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 172 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
|    youthyears1 = 2004–2006 |youthclubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
|         years1 = 2006–2009 |clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]          |caps1 = 2  |goals1 = 0
|         years2 = 2006–2007 |clubs2 = → [[Royal Antwerp F.C.|Royal Antwerp]] (pos.)         |caps2 = 31 |goals2 = 20
|         years3 = 2007–2008 |clubs3 = → [[Hull City A.F.C.|Hull City]] (pos.)               |caps3 = 34 |goals3 = 15
|         years4 = 2008–2009 |clubs4 = → [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] (pos.) |caps4 = 10 |goals4 = 1
|         years5 = 2009–2013 |clubs5 = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]                      |caps5 = 58 |goals5 = 6
|         years6 = 2013–2014 |clubs6 = [[Cardiff City F.C.|Cardiff City]]                    |caps6 = 49 |goals6 = 13  
|         years7 = 2014–2017 |clubs7 = [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]]                |caps7 = 43 |goals7 = 5 
|         years8 = 2017–2019 |clubs8 = [[Hull City A.F.C.|Hull City]]                        |caps8 = 75 |goals8 = 18
|         years9 = 2019–2022 |clubs9 = [[Huddersfield Town A.F.C.|Huddersfield Town]]        |caps9 = 92 |goals9 = 10
|         totalcaps = 394    | totalgoals = 88
| nationalyears1 = 2003      |nationalteam1 = Anglija do 16 let                            |nationalcaps1 = 3  |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2004      |nationalteam2 = Anglija do 17 let                            |nationalcaps2 = 6  |nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2004      |nationalteam3 = Anglija do 18 let                            |nationalcaps3 = 1  |nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2008–2009 |nationalteam4 = Anglija do 21 let                            |nationalcaps4 = 14 |nationalgoals4 = 4
| nationalyears5 = 2012      |nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] |nationalcaps5 = 1  |nationalgoals5 = 0
}}
'''Fraizer Lee Campbell''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[13. september]] [[1987]], [[Huddersfield]], [[West Yorkshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Campbell je nogometaš, ki lahko igra na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]] ali [[Vezni igralec (nogomet)|vezista]], nazadnje je igral za [[Huddersfield Town A.F.C.|Huddersfield Town]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Campbell, Fraizer}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Antwerpna]]
[[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Sunderlanda]]
[[Kategorija:Nogometaši Cardiff Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Crystal Palacea]]
[[Kategorija:Nogometaši Huddersfield Towna]]</text>
      <sha1>htt24btges1s1e2714hgsl4ctwr88em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lee Robert Martin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163455</id>
    <revision>
      <id>6721727</id>
      <parentid>5902880</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4402" sha1="6ha1w4tawnho6sjoaw012lo3jx644lq" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name        = Lee Martin
| image       = 
| fullname    = Lee Robert Martin
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 178 cm
| position    = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = {{0|0000}}–2003 |youthclubs1 = [[Wimbledon F.C.|Wimbledon]]
| youthyears2 = 2003–2005       |youthclubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| years1      = 2005–2009 |clubs1  = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]          |caps1  = 1   |goals1  = 0
| years2      = 2006      |clubs2  = → [[Royal Antwerp F.C.|Royal Antwerp]] (pos.)         |caps2  = 17  |goals2  = 1
| years3      = 2006      |clubs3  = → [[Rangers F.C.|Rangers]] (pos.)                     |caps3  = 7   |goals3  = 0
| years4      = 2007      |clubs4  = → [[Stoke City F.C.|Stoke City]] (pos.)               |caps4  = 13  |goals4  = 1
| years5      = 2007–2008 |clubs5  = → [[Plymouth Argyle F.C.|Plymouth Argyle]] (pos.)     |caps5  = 12  |goals5  = 2
| years6      = 2008      |clubs6  = → [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] (pos.)   |caps6  = 6   |goals6  = 0
| years7      = 2008      |clubs7  = → [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (pos.) |caps7  = 13  |goals7  = 1
| years8      = 2009–2013 |clubs8  = [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]]                    |caps8  = 100 |goals8  = 6
| years9      = 2010–2011 |clubs9  = → [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] (pos.) |caps9  = 20  |goals9  = 2
| years10     = 2013–2016 |clubs10 = [[Millwall F.C.|Millwall]]                            |caps10 = 61  |goals10 = 2
| years11     = 2016      |clubs11 = → [[Northampton Town F.C.|Northampton Town]] (pos.)   |caps11 = 10  |goals11 = 0
| years12     = 2016–2018 |clubs12 = [[Gillingham F.C.|Gillingham]]                        |caps12 = 52  |goals12 = 6
| years13     = 2018–2020 |clubs13 = [[Exeter City F.C.|Exeter City]]                      |caps13 = 63  |goals13 = 7
| years14     = 2020–2022 |clubs14 = [[Ebbsfleet United F.C.|Ebbsfleet United]]            |caps14 = 36  |goals14 = 6
| years15     = 2022–2023 |clubs15 = [[Dover Athletic F.C.|Dover Athletic]]                |caps15 = 43  |goals15 = 1
| years16     = 2023–2024 |clubs16 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps16 = 37  |goals16 = 4
| years17     = 2024      |clubs17 = [[Ashford United F.C.|Ashford United]]                |caps17 = 3   |goals17 = 0
| years18     = 2024–2025 |clubs18 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps18 = 28  |goals18 = 2
| years19     = 2025–2026 |clubs19 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps19 = 2   |goals19 = 0
| manageryears1 = 2025
| managerclubs1 = [[Welling United F.C.|Welling United]]
| manageryears2 = 2025
| managerclubs2 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]] (zač.)  
| manageryears3 = 2025–2026
| managerclubs3 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]   
| manageryears4 = 2026–
| managerclubs4 = [[Whitstable Town F.C.|Whitstable Town]] 
}}
'''Lee Robert Martin''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[9. februar]] [[1987]], [[Taunton]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Martin je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[Vezni igralec (nogomet)|vezista]], nazadnje je igral za [Ramsgate F.C.|Ramsgate]]. Po koncu kariere deluje kot trener.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Martin, Lee Robert}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Antwerpna]]
[[Kategorija:Nogometaši Rangersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Plymouth Argyla]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]]
[[Kategorija:Nogometaši Ipswich Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Charlton Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Millwalla]]
[[Kategorija:Nogometaši Northampton Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Gillinghama]]
[[Kategorija:Nogometaši Exeter Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Ebbsfleet Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Dover Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Ramsgatea F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Ashford Uniteda]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Welling Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Ramsgatea F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Whitstable Towna]]</text>
      <sha1>6ha1w4tawnho6sjoaw012lo3jx644lq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721728</id>
      <parentid>6721727</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:34:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4403" sha1="jz8olmdq3b39cfzc9rnzpusxh2ijn2s" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name        = Lee Martin
| image       = 
| fullname    = Lee Robert Martin
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 178 cm
| position    = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = {{0|0000}}–2003 |youthclubs1 = [[Wimbledon F.C.|Wimbledon]]
| youthyears2 = 2003–2005       |youthclubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| years1      = 2005–2009 |clubs1  = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]          |caps1  = 1   |goals1  = 0
| years2      = 2006      |clubs2  = → [[Royal Antwerp F.C.|Royal Antwerp]] (pos.)         |caps2  = 17  |goals2  = 1
| years3      = 2006      |clubs3  = → [[Rangers F.C.|Rangers]] (pos.)                     |caps3  = 7   |goals3  = 0
| years4      = 2007      |clubs4  = → [[Stoke City F.C.|Stoke City]] (pos.)               |caps4  = 13  |goals4  = 1
| years5      = 2007–2008 |clubs5  = → [[Plymouth Argyle F.C.|Plymouth Argyle]] (pos.)     |caps5  = 12  |goals5  = 2
| years6      = 2008      |clubs6  = → [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]] (pos.)   |caps6  = 6   |goals6  = 0
| years7      = 2008      |clubs7  = → [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]] (pos.) |caps7  = 13  |goals7  = 1
| years8      = 2009–2013 |clubs8  = [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]]                    |caps8  = 100 |goals8  = 6
| years9      = 2010–2011 |clubs9  = → [[Charlton Athletic F.C.|Charlton Athletic]] (pos.) |caps9  = 20  |goals9  = 2
| years10     = 2013–2016 |clubs10 = [[Millwall F.C.|Millwall]]                            |caps10 = 61  |goals10 = 2
| years11     = 2016      |clubs11 = → [[Northampton Town F.C.|Northampton Town]] (pos.)   |caps11 = 10  |goals11 = 0
| years12     = 2016–2018 |clubs12 = [[Gillingham F.C.|Gillingham]]                        |caps12 = 52  |goals12 = 6
| years13     = 2018–2020 |clubs13 = [[Exeter City F.C.|Exeter City]]                      |caps13 = 63  |goals13 = 7
| years14     = 2020–2022 |clubs14 = [[Ebbsfleet United F.C.|Ebbsfleet United]]            |caps14 = 36  |goals14 = 6
| years15     = 2022–2023 |clubs15 = [[Dover Athletic F.C.|Dover Athletic]]                |caps15 = 43  |goals15 = 1
| years16     = 2023–2024 |clubs16 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps16 = 37  |goals16 = 4
| years17     = 2024      |clubs17 = [[Ashford United F.C.|Ashford United]]                |caps17 = 3   |goals17 = 0
| years18     = 2024–2025 |clubs18 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps18 = 28  |goals18 = 2
| years19     = 2025–2026 |clubs19 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]                            |caps19 = 2   |goals19 = 0
| manageryears1 = 2025
| managerclubs1 = [[Welling United F.C.|Welling United]]
| manageryears2 = 2025
| managerclubs2 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]] (zač.)  
| manageryears3 = 2025–2026
| managerclubs3 = [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]   
| manageryears4 = 2026–
| managerclubs4 = [[Whitstable Town F.C.|Whitstable Town]] 
}}
'''Lee Robert Martin''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[9. februar]] [[1987]], [[Taunton]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Martin je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[Vezni igralec (nogomet)|vezista]], nazadnje je igral za [[Ramsgate F.C.|Ramsgate]]. Po koncu kariere deluje kot trener.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Martin, Lee Robert}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Antwerpna]]
[[Kategorija:Nogometaši Rangersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Plymouth Argyla]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]]
[[Kategorija:Nogometaši Ipswich Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Charlton Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Millwalla]]
[[Kategorija:Nogometaši Northampton Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Gillinghama]]
[[Kategorija:Nogometaši Exeter Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Ebbsfleet Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Dover Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Ramsgatea F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Ashford Uniteda]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Welling Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Ramsgatea F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Whitstable Towna]]</text>
      <sha1>jz8olmdq3b39cfzc9rnzpusxh2ijn2s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Owen Hargreaves</title>
    <ns>0</ns>
    <id>163458</id>
    <revision>
      <id>6721762</id>
      <parentid>5902885</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:56:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721762</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2679" sha1="ltoljkwgbzdu7f0bxpz663drytarv6w" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname       = Owen Lee Hargreaves
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 180 cm
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1    = 1994–1996 |youthclubs1 = [[Calgary Foothills FC|Calgary Foothills]]
| youthyears2    = 1996–1999 |youthclubs2 = [[Borussia Dortmund Junior Team|Borussia Dortmund]]
| years1         = 1999–2001 |clubs1 = [[FC Bayern München|Bayern München II]]     |caps1 = 26  |goals1 = 6
| years2         = 2000–2007 |clubs2 = [[FC Bayern München|Bayern München]]        |caps2 = 145 |goals2 = 5
| years3         = 2007–2011 |clubs3 = [[Manchester United FC|Manchester United]]  |caps3 = 27  |goals3 = 2
| years4         = 2011–2012 |clubs4 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]]    |caps4 = 1   |goals4 = 0
| totalcaps      = 199 |totalgoals = 13
| nationalyears1 = 1998      |nationalteam1 = Wales do 19 let                                   |nationalcaps1 = 3  |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2000–2001 |nationalteam2 = Anglija do 21 let                                 |nationalcaps2 = 3  |nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2001–2008 |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]      |nationalcaps3 = 42 |nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2006      |nationalteam4 = Anglija B                                         |nationalcaps4 = 1  |nationalgoals4 = 0
}}
'''Owen Lee Hargreaves''', [[Kanadčani|kanadsko]]-[[Angleži|angleški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[20. januar]] [[1981]], [[Calgary]], [[Alberta (provinca)|Alberta]], [[Kanada]].

Hargreaves je nekdanji nogometni [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]], ki je v svoji karieri igral za [[FC Bayern München|Bayern München]], [[Manchester United FC|Manchester United]] in [[Manchester City F.C.|Manchester City]] ter [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hargreaves, Owen}}
[[Kategorija:Kanadski nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Valižanski nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna II]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]</text>
      <sha1>ltoljkwgbzdu7f0bxpz663drytarv6w</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ben Foster</title>
    <ns>0</ns>
    <id>165248</id>
    <revision>
      <id>6721764</id>
      <parentid>5902899</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:59:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6721764</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3697" sha1="qxptxlpr84xj58qa6pfdqdszxqv5mqr" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname       = Benjamin Anthony Foster
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 193 cm
| position       = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1    = {{0|0000}}–2000 |youthclubs1 = [[Racing Club Warwick F.C.|Racing Club Warwick]]
| years1         = 2000–2001 |clubs1  = [[Racing Club Warwick F.C.|Racing Club Warwick]]                |caps1  =     |goals1  = 
| years2         = 2001–2005 |clubs2  = [[Stoke City F.C.|Stoke City]]                                  |caps2  = 0   |goals2  = 0
| years3         = 2002      |clubs3  = → [[Bristol City F.C.|Bristol City]] (pos.)                     |caps3  = 0   |goals3  = 0
| years4         = 2002–2003 |clubs4  = → [[Tiverton Town F.C.|Tiverton Town]] (pos.)                   |caps4  = 16  |goals4  = 0
| years5         = 2004      |clubs5  = → [[Stafford Rangers F.C.|Stafford Rangers]] (pos.)             |caps5  = 1   |goals5  = 0
| years6         = 2004      |clubs6  = → [[Kidderminster Harriers F.C.|Kidderminster Harriers]] (pos.) |caps6  = 2   |goals6  = 0
| years7         = 2005      |clubs7  = → [[Wrexham A.F.C.|Wrexham]] (pos.)                             |caps7  = 17  |goals7  = 0
| years8         = 2005–2010 |clubs8  = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]                    |caps8  = 12  |goals8  = 0
| years9         = 2005–2006 |clubs9  = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)                               |caps9  = 44  |goals9  = 0
| years10        = 2006–2007 |clubs10 = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)                               |caps10 = 29  |goals10 = 0
| years11        = 2010–2012 |clubs11 = [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]]                        |caps11 = 38  |goals11 = 0
| years12        = 2011–2012 |clubs12 = → [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] (pos.)     |caps12 = 37  |goals12 = 0
| years13        = 2012–2018 |clubs13 = [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]]              |caps13 = 172 |goals13 = 0
| years15        = 2023      |clubs15 = [[Wrexham A.F.C.|Wrexham]]                                      |caps15 = 12  |goals15 = 0
| totalcaps = 505            |totalgoals = 0
| nationalyears1 = 2007–2014 |nationalteam1 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]              |nationalcaps1 = 8 |nationalgoals1 = 0
| pcupdate = 16. april 2016
}}
'''Benjamin Anthony »Ben« Foster''', [[Angleži|angleški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[3. april]] [[1983]], [[Leamington Spa]], [[Warwickshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Foster je nekdanji nogometni [[vratar (nogomet)|vratar]], dolgoletni član klubov [[West Bromwich Albion F.C.|West Bromwich Albion]] in [[Watford F.C.|Watford]], osemkrat je branil tudi za [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Ben Foster (footballer)}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Foster, Ben}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba Warwick]]
[[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Bristol Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Kidderminster Harriersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Wrexhama]]
[[Kategorija:Nogometaši Watforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Birmingham Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši West Bromwich Albiona]]
[[Kategorija:Nogometaši Tiverton Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Stafford Rangersov]]</text>
      <sha1>qxptxlpr84xj58qa6pfdqdszxqv5mqr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ashley Young</title>
    <ns>0</ns>
    <id>172979</id>
    <revision>
      <id>6721710</id>
      <parentid>5867297</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:55:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši Evertona]]; +[[Kategorija:Nogometaši Ipswich Towna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721710</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2906" sha1="2wgobwos9kyyh8n5zebq0h9gvw9lf1s" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|image          = &lt;!--WD--&gt;
|fullname       = Ashley Simon Young
|birth_date     = &lt;!--WD--&gt;
|birth_place    = &lt;!--WD--&gt;
|height         = 175 cm
|position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
|youthyears1    = 1995–2003 |youthclubs1 = [[Watford F.C.|Watford]]
|years1         = 2003–2007 |clubs1 = [[Watford F.C.|Watford]]                     |caps1 = 98  |goals1 = 19
|years2         = 2007–2011 |clubs2 = [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]]             |caps2 = 157 |goals2 = 30
|years3         = 2011–2020 |clubs3 = [[Manchester United FC|Manchester United]]   |caps3 = 192 |goals3 = 15
|years4         = 2020–2021 |clubs4 = [[Inter Milano]]                             |caps4 = 44  |goals4 = 5
|years5         = 2021–2023 |clubs5 = [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]]             |caps5 = 53  |goals5 = 1
|years6         = 2023–2025 |clubs6 = [[Everton F.C.|Everton]]                     |caps6 = 63  |goals6 = 1
|years7         = 2025–2026 |clubs7 = [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]]           |caps7 = 13  |goals7 = 0
| totalcaps = 620 | totalgoals = 71
|nationalyears1 = 2006–2007 |nationalteam1 = Anglija do 21 let                                  |nationalcaps1 = 10 |nationalgoals1 = 1
|nationalyears2 = 2007–2018 |nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]       |nationalcaps2 = 39 |nationalgoals2 = 7
}}
'''Ashley Simon Young''', [[Angleži|angleški]] [[nogomet|nogometaš]], * [[9. julij]] [[1985]], [[Stevenage]], [[Hertfordshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Young je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. V svoji karieri je igral za angleške klube [[Watford F.C.|Watford]], [[Aston Villa F.C.|Aston Villo]], [[Manchester United FC|Manchester United]], [[Everton F.C.|Everton]] in [[Ipswich Town F.C.|Ipswich Town]] ter italijanski [[Inter Milano]]. Med letoma 2007 in 2018 je odigral 39 tekem in dosegel 7 golov za [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]], s katero je nastopil na [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|Evropskem prvenstvu 2012]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu 2018]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Young, Ashley}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Watforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Aston Ville]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Internazionala]]
[[Kategorija:Nogometaši Evertona]]
[[Kategorija:Nogometaši Ipswich Towna]]</text>
      <sha1>2wgobwos9kyyh8n5zebq0h9gvw9lf1s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Steven Gerrard</title>
    <ns>0</ns>
    <id>175818</id>
    <revision>
      <id>6721768</id>
      <parentid>6367152</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:01:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721768</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11361" sha1="h4u3xhdvlkrfw4fu1ec8nnt1zxbims7" xml:space="preserve">{{popravi|razlog=pravopisne napake in neupoštevanje [[WP:BIO]]}}
{{Infobox football biography
| fullname       = Steven George Gerrard
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 183 cm
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1    = 1987–1998
| youthclubs1    = [[Liverpool F.C. Reserves|Liverpool]]
| years1         = 1998–2015
| clubs1         = [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| caps1          = 504
| goals1         = 120
| years2         = 2015–2016
| clubs2         = [[LA Galaxy]]
| caps2          = 34
| goals2         = 5
| totalcaps = 538
| totalgoals = 125
| nationalyears1 = 1999–2000
| nationalyears2 = 2000–2014
| nationalteam1  = Anglija do 21 let
| nationalteam2  = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps1  = 4
| nationalcaps2  = 114
| nationalgoals1 = 1
| nationalgoals2 = 21
| manageryears1 = 2017–2018
| managerclubs1 = [[Liverpool F.C. Reserves and Academy|Liverpool do 18/19 let]]
| manageryears2 =  2018–2021
| managerclubs2 = [[Rangers F.C.|Rangers]]
| manageryears3 = 2021–2022
| managerclubs3 = [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]]
| manageryears4 = 2023–2025
| managerclubs4 = [[Al-Ettifaq FC|Al-Ettifaq]]
}}
'''Steven George Gerrard''', [[Red britanskega imperija|MBE]], [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[30. maj]] [[1980]], [[Whiston, Merseyside|Whiston]], [[Merseyside]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Gerrard je dolgoletni in sedaj upokojeni igralec [[Liverpool FC|Liverpoola]] in [[Angleška nogometna reprezentanca|angleški reprezentant]] ter nazadnje kluba LA Galaxy.

== Zgodnja kariera ==
Gerrard je začel igrati za lokalno moštvo [[Whiston Juniors]]. Odkril ga je Liverpoolov skavt. Takrat je bilo Stevenu šele 8 let in Gerrard se je Liverpoolovi akademiji pridružil še kot šolar že leta 1987. Vendar mladost je terjala davek in odigral je le nekaj tekem a se zelo hitro razvijal. Tako je med 14 - 16 letom odigral 20 tekem.

Pri 14 so za Gerrarda številni klubi vključno s [[Manchester United]]om ponudili velike vsote denarja za njegov prestop a Liverpool ga je uspel zadržati. Med tem časom je v delovni nesreči na vrtu skoraj izgubil prst.

Svojo prvo profesionalno pogodbo je podpisal z Liverpoolom 5. novembra 1997. Na teden je dobil 700£.

== Liverpoolova prva ekipa ==
=== 1998 - 1999: Debitantska sezona ===
Za prvo Liverpoolovo ekipo je prvič zaigral 29. novembra 1998. V igro je prišel v drugem polčasu, ko je zamenjal [[Vegard Heggem]]a na tekmi proti [[Blackburn Rovers F.C.|Blackburnu]]. Prvič je tekmo začel v [[pokal UEFA|UEFA Cupu]] na tekmi proti klubu [[Celta Vigo]]. Zaradi poškodbe igralca [[Jamie Redknapp]]a je Gerrard do konca sezone odigral 13 tekem.

=== 1999 - 2000: Prva regularna sezona ===
V tej sezoni je maneger [[Liverpool FC|Liverpoola]] [[Gérard Houllier]] Gerrarda postavil v prvi enajsterici skupaj s centralnim veznim igralcem [[Jamie Redknapp|Jamiejem Redknappom]]. Po borbah za mesto v prvi enajsterici na šestih tekmah se mu je nato izmuznil nastop v prvi enajsterici na mestnem derbiju proti [[Everton F.C.|Evertonu]]. V igro je vstopil v 66. minuti ko je zamenjal [[Robbie Fowler]]ja, a tekme ni končal saj je dobil rdeči karton zaradi grobega štarta na igralca Evertona [[Kevin Campbell|Kevina Cambella]]. kasneje je dosegel svoj prvi gol v članski konkurenci to je bilo na tekmi Liverpoola proti ekipi [[Sheffield Wednesday]], ki jo je dobil Gerrardov klub z izidom 4:1.

Imel je stalne težave s hrbtom zato so se mnogi novinarji in predvsem pristaši njegovega kluba bali, da ga nikdar ne bodo videli igrati v pravi luči. Zato se je takratni manager kluba Gerard Houllier odločil Gerrardu nuditi posebno zdravljenje. Po obisku zelo priznanega športnega [[svetovalec|svetovalca]] [[Hans-Wilhelm Müller-Wohlfarth]]a je [[diagnoza]] pokazala, da so bile Gerrardove bolečine posledice hitre rasti v kratkem času. Po zdravljenju so bili on in Liverpool prepričani, da se težave te vrste ne bodo ponovile. Kasneje so Gerrarda zadele težave z dimljami. Za okrevanje je potreboval štiri operacije. Kasneje pa se je srečal še s Liverpoolovim zdravnikom in enim izmed [[Francija|francoskih]] zdravnikov (k njemu ga je poslal takratni manager kluba Gerard Houllier, ki je prav tako [[Francija|francoz]]). Vse se je uredilo in spet je lahko neovirano igral za svoj klub. Vendar rast za dobrih 7,5 [[centimeter|centimetrov]] ali 3 [[palec|palce]] je vseeno pustila posledice še danes. V zgodnji karieri zaradi tega ni bil zmožen igrati dveh tekem na teden.

=== 2000 - 2001 »Trojna« sezona ===
V sezoni 2000 - 2001 je osvojil prvo trofejo: težave iz prejšnje sezone je pustil za sabo in prvič odigral 50 tekem v prvi postavi v eni sezoni. V polno je zadel 10 krat. V tej sezoni je Liverpool osvojil dve domači lovoriki: [[Angleški ligaški nogometni pokal]] in [[FA Cup]] - najstarejšo nogometno tekmovanje. V finalu [[UEFA Cup]]a (danes [[Evropska liga]]) je Liverpool po pravi drami po podaljških s 5-4 ugnal [[Španija|španski]] [[Deportivo Alavés|Alaves]]. Na tej tekmi je Gerrard dosegel svoj prvi gol na katerem koli finalu v dresu članske ekipe. Na koncu sezone je Gerrard prejel nagrado [[PFA Young Player of the Year]] - nagrada za najboljšega mladega igralca sezone v [[Anglija|Angliji]].

=== 2001 - 2002 Naraščanje forme ===
Po »trojni« sezoni je postajal vse bolj in bolj vpliven člen pri Liverpoolu. Postajal je tudi vse bolj izkušen in težave so skoraj povsem upadle. Igral je pomemben člen v svoji ekipi. Z obilo njegove pomoči je Liverpool sezono končal na drugem mesti v [[Premier League|Premier ligi]] z najboljšim točkovnim izkupičkom v zadnjem [[desetletje|desetletju]]. V tej sezoni je takratnega trenerja Gerrardove ekipe Gérard Houllierja doletela huda bolezen a se je je nasrečo rešil in vodil Liverpool do konca sezone. Liverpool je tudi po njegovi pomoči do konca sezone igral odlično pri tem sta blestala predvsem prav Gerrard in [[Michael Owen]].

=== 2002 - 2003 Zmagovalci Ligaškega pokala ===
Gerrard je začel igrati slabo to se je začelo na tekmi [[Liga prvakov|Lige prvakov]] proti [[Švica|švicarskemu]] [[FC Basel|Baslu]], takrat je Liverpool po polčasu zaostajal kar s 3:0 a na koncu vseeno izvlekel remi s 3:3. Po tekmi je bil Gerrard glavna tarča kritikov, okaran je bil tudi s strani trenerja ki mu je očital, da ni bil povsem zbran. Gerrard je v svoji [[avtobiografija|avtobiografiji]] razložil, da je bilo tako samo zaradi [[poroka|poroke]] njegovih staršev. To je tudi dokazal saj kriza ni trajala dolgo, saj je kajkmalu spet igral kot se za igralca njegovega kalibra spodobi. Tako je odlično igral v finalu [[Angleški ligaški nogometni pokal|Ligaškega pokala]] proti velikemu rivalu Liverpoola in sicer proti [[Manchester United FC|Manchester Unitedu]], to tekmo je Liverpool zmagal s 2:0, Gerrard pa je dosegel prvi gol.

=== 2003 - 2004 Kapetan Liverpoola ===
V začetku sezone je Gerrard postal vodja ekipe s tem, da je postal kapetan. Prvič je kapetanski trak nosil 15.10.2003 na tekmi proti [[Nogometni klub Olimpija (1911-2004)]]. Vlogo kapetana je prejel od [[Finska|Finskega]] branilca [[Sami Hyypiä|Samia Hyypie]]. Gérard Houllier mu je to zaupal saj je predvideval, da bi znal s svojim znanjem in samozavestjo dobro vplivati na soigralce in s tem pripomogel k boljšim igram svojega moštva. Prav tako je Gerrard v istem letu podpisal novo štiriletno pogodbo z Liverpoolom, ki naj bi mu nanesla £60 000 na teden. Kakorkoli, čeprav je bil Gerrard kapetan moštva se je sezona 2003/04 za Liverpool konačala brez osvojene trofeje. Po sezoni so se prvič pojavile govorice, da Gerrard utegne zapustiti klub. Vendar to se ni zgodilo. So se pa v klubu zgodile druge spremembe saj je bil zamenjan maneger, namesto Gerarda Houllierja je na njegovo mesto prišel [[Španija|Španec]] [[Rafael Benitez|Rafa Benitez]].

=== 2004–05 Zmagovalci Lige prvakov ===
[[Slika:Liverpool_footballer_Steven_Gerrard.jpg|thumb|left|225px|Gerrard pri izvajanju prostega strela za Liverpool.]] Klub je doživel veliko spremembo saj je njihove vrste zapustil [[Anglija|angleški]] [[napadalec (nogomet)|napadalec]] Michael Owen, ki je bil prodan v [[Real Madrid]]. Prav tako pa se je poškodal [[Djibril Cisse]] napadalec [[Francija|francoskega]] rodu tako, da je imel Gerrard veliko dela tako v sredinskih kot tudi v napadalnih vrstah. Zaradi vseh naporov se je [[poškodba|poškodoval]] tudi sam in sicer na tekmi proti Manchester Unitedu 20. septembra 2004. Z igrišč je bil odsoten vse do novembra istega leta. Že takrat pa je bilo znano, da Liverpool nima več možnosti za osvojitev Premier lige. Pod pritiskom pa so bili tudi zaradi takrat še slabega položaja v [[Liga prvakov|Ligi prvakov]].

Liverpool je za napredovanje med 16 najboljših ekip v Ligi prvakov potreboval zmago z dvema goloma razlike proti [[Grčija|grški]] ekipi [[Olympiakos]], kar jim je tudi uspelo saj je Liverpool zmagal s 3:1. Enega izmed golov je prispeval prav Gerrard z izjemnim strelom s slabih 25 [[meter|metrov]]. Ta gol štejejo za enega najlepših sploh.

V nadaljevanju Lige prvakov je Liverpool izločil še [[Bayer Leverkusen|Bayer iz Leverkusna]], [[Juventus]] in [[Chelsea]], ter se tako prebili do finala.

2008/ 2009 Gerrard je na tekmi Lige prvakov proti [[PSV Eindhoven]] dosegel 100. gol za Liverpool.Gol je dosegel iz prave bombe z okoli 25m.

Sezono 2013/14 je Liverpool končal na drugem mestu in za vodilnim Manchester Cityem zaostal zgolj za dve točki. Tako blizu medalji angleškega prvaka Gerrard še ni bil, ki jo je čakal celotno nogometno kariero. 

=== LA Galaxy in zaključek kariere ===
7. januarja 2015 je [[LA Galaxy]] naznanil podpis 18 mesečne pogodbe z angleškim zvezdnikom. Slednji je za klub debitiral 11.6.2015 na prijateljski tekmi, v ligi MLS pa 17.6.2015, ko je tudi prvič zadel. Zadnjo tekmo je odigral 6.11.2016 v ligaški končnici proti Colorado Rapids, kjer je La Galaxy izgubil po izvajanju enajstmetrovk.
[[Slika:Steven Gerrard 2015.jpg|levo|sličica|298x298_pik|Gerrard med igranjem za LA Galaxy]]
24.11.2016 je javnosti na socialnih omrežjih sporočil novico, da se je odločil končati svojo izjemno profesionalno športno pot.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Gerrard, Steven}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2000]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Sprejeti v Angleški nogometni hram slavnih]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Los Angeles Galexyja]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Rangersov]]
[[Kategorija:Trenerji Aston Ville]]
[[Kategorija:Trenerji Ettifaqa FC]]</text>
      <sha1>h4u3xhdvlkrfw4fu1ec8nnt1zxbims7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gabriel Milito</title>
    <ns>0</ns>
    <id>178453</id>
    <revision>
      <id>6721461</id>
      <parentid>6581229</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:20:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji C.D. Guadalajare]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721461</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6131" sha1="osnk0j8pf6iy1o6jo9teowtg9gtp78n" xml:space="preserve">{{Infobox football biography 
| fullname = Gabriel Alejandro Milito 
| height = 179 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| years1 = 1997–2003 | clubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps1 = 123 | goals1 = 3
| years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[Real Zaragoza|Zaragoza]] | caps2 = 137 | goals2 = 5
| years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 48 | goals3 = 1
| years4 = 2011–2012 | clubs4 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps4 = 31 | goals4 = 0
| nationalyears1 = 2000–2012 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 42 | nationalgoals1 = 1
| totalcaps = 339 | totalgoals = 9
| manageryears1 = 2013–2014 | managerclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] (rez.)
| manageryears2 = 2015      | managerclubs2 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears3 = 2016      | managerclubs3 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| manageryears4 = 2017–2018 | managerclubs4 = [[O'Higgins F.C.|O'Higgins]]
| manageryears5 = 2019–2020 | managerclubs5 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears6 = 2021–2023 | managerclubs6 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears7 = 2024      | managerclubs7 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| manageryears8 = 2025–     | managerclubs8 = [[C.D. Guadalajara|Guadalajara]]
}}
'''Gabriel Alejandro Milito''', [[argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[7. september]] [[1980]], [[Bernal, Argentina|Bernal]], [[Buenos Aires (provinca)|Buenos Aires]], [[Argentina]].

Gabriel je mlajši [[brat]] nogometaša [[Diego Milito|Diega Milita]].

== Klubska kariera ==
Milito je najprej igral profesionalni [[nogomet]] v prvi argentinski ligi pri klubu [[Club Atlético Independiente|Independiente]]. Za klub je igral med letoma 1997 in 2003. V sezoni 2003 naj bi prestopil v [[Real Madrid]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=79897.html|title=Milito makes for Madrid|author=UEFA.com|date=8. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; kar pa je Real v zadnjem trenutku preklical. Milito naj namreč ne bi opravil vseh zdravniških testov, kjer naj bi se pokazala poškodba [[koleno|kolena]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=83791.html|title=Madrid cancel Milito signing|author=UEFA.com|date=22. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; V [[mediji]]h je prevladovalo mnenje, da je bila to politična poteza, naperjena proti tedanjemu predsedniku Real Madrida [[Jorge Valdano|Jorgeju Valdanu]], ki je želel Milita v klub. Razširile so se tudi govorice, da Milito v klub ni bil sprejet, ker takrat še ni bil dovolj slaven. Kljub neuspehu se je Milito odločil ostati v [[Španija|Španiji]] in je podpisal pogodbo s klubom [[Real Zaragoza]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/memberassociations/news/newsid=84445.html|title=Milito taken on by Zaragoza|author=UEFA.com|date=24. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt;

10. julija [[2007]] sta se Real Zaragoza in [[FC Barcelona]] dogovorila za prestop Milita, ki je bil vreden približno 17 [[milijon]]ov [[evro]]v. 19. julija je opravil [[zdravniški pregled]] in z Barcelono podpisal štiriletno [[pogodba|pogodbo]] v višini 4 milijone evrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=562716.html|title=Milito honoured to sign for ''Barça''|author=UEFA.com|date=19. julij 2007|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; Po odhodu [[Thiago Motta|Thiaga Motte]] v [[Atlético Madrid]] je Milito dobil [[dres]] s številko 3.

Za Barcelono je prvič nastopil 2. septembra 2007 na tekmi proti nogometnemu klubu [[Athletic Bilbao]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212185141/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Svoj prvi zadetek za barcelono je dosegel 24. novembra 2007 na tekmi proti [[Recreativo Huelva|Recreativu iz Huelve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2007-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071130154235/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

5. maja 2008 je vodstvo kluba objavilo novico, da ima Milito poškodovane križne vezi, zaradi česar ne bo nastopal okoli šest mesecev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|title=Milito, Montoya out for six weeks|author=FIFA.com|date=1. maj 2011|accessdate=12. junij 2012|archive-date=2012-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20121111141725/http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Reprezentančna kariera ==
Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]] je Milito igral na [[Pokal konfederacij 2005|Pokalu konfederacij 2005]] in bil nato član reprezentance, ki se je uvrstila na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]], kjer je dobro nastopil na prvi tekmi proti [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemski]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Milito, Gabriel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Zaragoze]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Trenerji Independienta]]
[[Kategorija:Trenerji O'Higginsa F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Atlético Mineiroja]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. Guadalajare]]</text>
      <sha1>osnk0j8pf6iy1o6jo9teowtg9gtp78n</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721467</id>
      <parentid>6721461</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Atlético Mineiroja|kategorije Trenerji Atlético Mineiroja]] v [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlético Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721467</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6135" sha1="0q7jk7i1yew4sue5ikl1ts7hmnwgzrv" xml:space="preserve">{{Infobox football biography 
| fullname = Gabriel Alejandro Milito 
| height = 179 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| years1 = 1997–2003 | clubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps1 = 123 | goals1 = 3
| years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[Real Zaragoza|Zaragoza]] | caps2 = 137 | goals2 = 5
| years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 48 | goals3 = 1
| years4 = 2011–2012 | clubs4 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps4 = 31 | goals4 = 0
| nationalyears1 = 2000–2012 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 42 | nationalgoals1 = 1
| totalcaps = 339 | totalgoals = 9
| manageryears1 = 2013–2014 | managerclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] (rez.)
| manageryears2 = 2015      | managerclubs2 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears3 = 2016      | managerclubs3 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| manageryears4 = 2017–2018 | managerclubs4 = [[O'Higgins F.C.|O'Higgins]]
| manageryears5 = 2019–2020 | managerclubs5 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears6 = 2021–2023 | managerclubs6 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears7 = 2024      | managerclubs7 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| manageryears8 = 2025–     | managerclubs8 = [[C.D. Guadalajara|Guadalajara]]
}}
'''Gabriel Alejandro Milito''', [[argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[7. september]] [[1980]], [[Bernal, Argentina|Bernal]], [[Buenos Aires (provinca)|Buenos Aires]], [[Argentina]].

Gabriel je mlajši [[brat]] nogometaša [[Diego Milito|Diega Milita]].

== Klubska kariera ==
Milito je najprej igral profesionalni [[nogomet]] v prvi argentinski ligi pri klubu [[Club Atlético Independiente|Independiente]]. Za klub je igral med letoma 1997 in 2003. V sezoni 2003 naj bi prestopil v [[Real Madrid]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=79897.html|title=Milito makes for Madrid|author=UEFA.com|date=8. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; kar pa je Real v zadnjem trenutku preklical. Milito naj namreč ne bi opravil vseh zdravniških testov, kjer naj bi se pokazala poškodba [[koleno|kolena]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=83791.html|title=Madrid cancel Milito signing|author=UEFA.com|date=22. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; V [[mediji]]h je prevladovalo mnenje, da je bila to politična poteza, naperjena proti tedanjemu predsedniku Real Madrida [[Jorge Valdano|Jorgeju Valdanu]], ki je želel Milita v klub. Razširile so se tudi govorice, da Milito v klub ni bil sprejet, ker takrat še ni bil dovolj slaven. Kljub neuspehu se je Milito odločil ostati v [[Španija|Španiji]] in je podpisal pogodbo s klubom [[Real Zaragoza]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/memberassociations/news/newsid=84445.html|title=Milito taken on by Zaragoza|author=UEFA.com|date=24. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt;

10. julija [[2007]] sta se Real Zaragoza in [[FC Barcelona]] dogovorila za prestop Milita, ki je bil vreden približno 17 [[milijon]]ov [[evro]]v. 19. julija je opravil [[zdravniški pregled]] in z Barcelono podpisal štiriletno [[pogodba|pogodbo]] v višini 4 milijone evrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=562716.html|title=Milito honoured to sign for ''Barça''|author=UEFA.com|date=19. julij 2007|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; Po odhodu [[Thiago Motta|Thiaga Motte]] v [[Atlético Madrid]] je Milito dobil [[dres]] s številko 3.

Za Barcelono je prvič nastopil 2. septembra 2007 na tekmi proti nogometnemu klubu [[Athletic Bilbao]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212185141/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Svoj prvi zadetek za barcelono je dosegel 24. novembra 2007 na tekmi proti [[Recreativo Huelva|Recreativu iz Huelve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2007-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071130154235/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

5. maja 2008 je vodstvo kluba objavilo novico, da ima Milito poškodovane križne vezi, zaradi česar ne bo nastopal okoli šest mesecev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|title=Milito, Montoya out for six weeks|author=FIFA.com|date=1. maj 2011|accessdate=12. junij 2012|archive-date=2012-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20121111141725/http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Reprezentančna kariera ==
Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]] je Milito igral na [[Pokal konfederacij 2005|Pokalu konfederacij 2005]] in bil nato član reprezentance, ki se je uvrstila na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]], kjer je dobro nastopil na prvi tekmi proti [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemski]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Milito, Gabriel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Zaragoze]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Trenerji Independienta]]
[[Kategorija:Trenerji O'Higginsa F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlético Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. Guadalajare]]</text>
      <sha1>0q7jk7i1yew4sue5ikl1ts7hmnwgzrv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721472</id>
      <parentid>6721467</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:26:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorije Trenerji Clube Atlético Mineiro]] v [[Category:Trenerji Clube Atlética Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlética Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721472</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6135" sha1="tgkffl6w65q48ne1piboidovp4e791p" xml:space="preserve">{{Infobox football biography 
| fullname = Gabriel Alejandro Milito 
| height = 179 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| years1 = 1997–2003 | clubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps1 = 123 | goals1 = 3
| years2 = 2003–2007 | clubs2 = [[Real Zaragoza|Zaragoza]] | caps2 = 137 | goals2 = 5
| years3 = 2007–2011 | clubs3 = [[FC Barcelona|Barcelona]] | caps3 = 48 | goals3 = 1
| years4 = 2011–2012 | clubs4 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] | caps4 = 31 | goals4 = 0
| nationalyears1 = 2000–2012 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 42 | nationalgoals1 = 1
| totalcaps = 339 | totalgoals = 9
| manageryears1 = 2013–2014 | managerclubs1 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]] (rez.)
| manageryears2 = 2015      | managerclubs2 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears3 = 2016      | managerclubs3 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]
| manageryears4 = 2017–2018 | managerclubs4 = [[O'Higgins F.C.|O'Higgins]]
| manageryears5 = 2019–2020 | managerclubs5 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
| manageryears6 = 2021–2023 | managerclubs6 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears7 = 2024      | managerclubs7 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| manageryears8 = 2025–     | managerclubs8 = [[C.D. Guadalajara|Guadalajara]]
}}
'''Gabriel Alejandro Milito''', [[argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[7. september]] [[1980]], [[Bernal, Argentina|Bernal]], [[Buenos Aires (provinca)|Buenos Aires]], [[Argentina]].

Gabriel je mlajši [[brat]] nogometaša [[Diego Milito|Diega Milita]].

== Klubska kariera ==
Milito je najprej igral profesionalni [[nogomet]] v prvi argentinski ligi pri klubu [[Club Atlético Independiente|Independiente]]. Za klub je igral med letoma 1997 in 2003. V sezoni 2003 naj bi prestopil v [[Real Madrid]],&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=79897.html|title=Milito makes for Madrid|author=UEFA.com|date=8. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; kar pa je Real v zadnjem trenutku preklical. Milito naj namreč ne bi opravil vseh zdravniških testov, kjer naj bi se pokazala poškodba [[koleno|kolena]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=83791.html|title=Madrid cancel Milito signing|author=UEFA.com|date=22. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; V [[mediji]]h je prevladovalo mnenje, da je bila to politična poteza, naperjena proti tedanjemu predsedniku Real Madrida [[Jorge Valdano|Jorgeju Valdanu]], ki je želel Milita v klub. Razširile so se tudi govorice, da Milito v klub ni bil sprejet, ker takrat še ni bil dovolj slaven. Kljub neuspehu se je Milito odločil ostati v [[Španija|Španiji]] in je podpisal pogodbo s klubom [[Real Zaragoza]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/memberassociations/news/newsid=84445.html|title=Milito taken on by Zaragoza|author=UEFA.com|date=24. julij 2003|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt;

10. julija [[2007]] sta se Real Zaragoza in [[FC Barcelona]] dogovorila za prestop Milita, ki je bil vreden približno 17 [[milijon]]ov [[evro]]v. 19. julija je opravil [[zdravniški pregled]] in z Barcelono podpisal štiriletno [[pogodba|pogodbo]] v višini 4 milijone evrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.uefa.com/uefachampionsleague/news/newsid=562716.html|title=Milito honoured to sign for ''Barça''|author=UEFA.com|date=19. julij 2007|accessdate=12. junij 2012}}&lt;/ref&gt; Po odhodu [[Thiago Motta|Thiaga Motte]] v [[Atlético Madrid]] je Milito dobil [[dres]] s številko 3.

Za Barcelono je prvič nastopil 2. septembra 2007 na tekmi proti nogometnemu klubu [[Athletic Bilbao]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2009-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212185141/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226421&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;. Svoj prvi zadetek za barcelono je dosegel 24. novembra 2007 na tekmi proti [[Recreativo Huelva|Recreativu iz Huelve]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |title=ESPN Soccernet match report |accessdate=2008-05-07 |archive-date=2007-11-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071130154235/http://soccernet.espn.go.com/report?id=226579&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.

5. maja 2008 je vodstvo kluba objavilo novico, da ima Milito poškodovane križne vezi, zaradi česar ne bo nastopal okoli šest mesecev.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|title=Milito, Montoya out for six weeks|author=FIFA.com|date=1. maj 2011|accessdate=12. junij 2012|archive-date=2012-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20121111141725/http://www.fifa.com/worldfootball/clubfootball/news/newsid=1427527.html?cid=rssfeed&amp;att=|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Reprezentančna kariera ==
Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentino]] je Milito igral na [[Pokal konfederacij 2005|Pokalu konfederacij 2005]] in bil nato član reprezentance, ki se je uvrstila na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006]], kjer je dobro nastopil na prvi tekmi proti [[Nizozemska nogometna reprezentanca|Nizozemski]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Milito, Gabriel}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Zaragoze]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Trenerji Independienta]]
[[Kategorija:Trenerji O'Higginsa F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlética Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. Guadalajare]]</text>
      <sha1>tgkffl6w65q48ne1piboidovp4e791p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Viterbo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180119</id>
    <revision>
      <id>6721645</id>
      <parentid>6712818</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:15:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721645</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10012" sha1="b43ujqsor4u6zgeebujajukibe95nfa" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Viterbo
| official_name       = Comune di Viterbo
| native_name         =
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Viterbo09.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = Viterbo
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd  = 42 |latm  = 25 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 06 |longs =   |longEW = E
| coordinates_type    =
| coordinates_display =
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Viterbo (pokrajina)|Viterbo]] (VT)
| frazioni            = Bagnaia, Fastello, Grotte Santo Stefano, La Quercia, Montanciano, Montecalvello, Monterazzano, Sant'Angelo, San Martino al Cimino, Vallebona
| mayor_party         =
| mayor               = Giulio Marini
| population_demonym  = Viterbesi
| elevation_footnotes =
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = [[Sveta Rozalija Viterbska]]
| day                 = 4. september
| postal_code         = 01100
| area_code           = 0761
| website             = {{official website|http://www.comune.viterbo.it/}}
| footnotes           =
}}
'''Viterbo''' je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Lacij]]u in upravno središče istoimenske [[Viterbo (pokrajina)|pokrajine]] v srednji [[Italija|Italiji]] ter sedež Univerze Tuscia (UNITUS). Mesto leži 70 km severno od [[Rim]]a. 

== Ime in grb ==
Etruščansko ime mesta ''Surrena Surna'' je negotovo. Rimljani so mesto imenovali ''Castrum Herculis''. Današnje ime, ki je bil prvič omenjeno v 8. stoletju kot ''Castrum Biterbi'', verjetno izhaja iz latinske besede ''Vetus Urbs'' (staro mesto).&lt;ref&gt;[http://www.comune.viterbo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/561 Homepage von Viterbo zum Ursprung der Stadt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128045548/http://www.comune.viterbo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/561 |date=2011-11-28 }}&lt;/ref&gt; 

Grb Viterba kaže moder znak s palmo pred mejo, zlatega leva z zlato krono in zastavo s srebrnim križem na rdečem ozadju, na vrhu so štirje srebrni ključi. Drog za zastavo je kronan z dvoglavim orlom. Najstarejši del grba je lev [[Gvelfi in gibelini|Gvelfov]]. Standard z orlom je dobil v času [[Friderik I. Barbarossa|Friderika Barbarosse]]. Palm je prišla od sosednjega mesta Ferentium. Prapor je Viterbu dal [[Klemen III.]] v zahvalo za osvoboditev dveh kardinalov iz ujetništva v Aldobrandiniju.

== Geografija ==
Viterbo se nahaja 77 km severno od Rima in 211 km jugovzhodno od Firenc. Leži v južnih toskanskih hribih ob vznožju gore Cimini med jezerom Bolsena in Vico. Občina se razteza od višine 86 m do 896 m nad morjem. 

Občina se nahaja na potresnem območju tretje stopnje (nekoliko ogrožena).&lt;ref&gt;[http://www.protezionecivile.it/cms/view.php?dir_pk=52&amp;cms_pk=2729 Italienischer Zivilschutz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101114013019/http://www.protezionecivile.it/cms/view.php?dir_pk=52&amp;cms_pk=2729 |date=2010-11-14 }}&lt;/ref&gt;

Viterbo sestavljajo okrožja: [[Bagnaia]], Fastello, Grotte Santo Stefano, La Quercia, Magugnano, Montecalvello, Monterazzano, Ponte di Cetti, Roccalvecce, Sant'Angelo, San Martino al Cimino, Tobia in Vallebona. 

Sosednje občine so: Bagnoregio, Bomarzo, Canepina, Caprarola, Celleno, Civitella d'Agliano, Graffignano, Marta, Monte Romano, Montefiascone, Ronciglione, Soriano nel Cimino, [[Tuscania]], Vetralla in Vitorchiano.

== Zgodovina ==
[[Slika:Palazzo dei Papi (Viterbo) 2022.jpg|thumb|left|Papeška palača v Viterbu, zgrajena 1255–1266]]

Etruščanski ostanki zidov na območju stolnice dokazujejo pred rimski obstoj. Leta 310 so ga zavzeli Rimljani in je, zaradi svoje lege ob Via Cassia, dobil na pomenu. 

Leta 773 je [[Desiderij]] zgradil iz vasi trdnjavo proti [[Langobardi|Langobardom]]. Leta 852 je bil ''Castrum Viterbii'' omenjen kot del papeške države. Leta 1092 je bilo zgrajeno prvo mestno obzidje, ki je bila v letih 1187, 1215 in 1268 razširjeno. Leta 1167 je postal Viterbo pod Frederickom Barbarosso, pravo mesto. Ob osvojitvi in uničenju tekmeca Ferentiuma leta 1172, se je Viterbo razširil kot svobodna državica. 

V mestu se je odvijalo več koncilov in na trenutke je bilo tudi papeževa rezidenca. Zato se imenuje tudi »Mesto papežev«. Med letoma 1257-1281 je v Viterbu skoraj neprekinjeno prebivalo kar osem papežev. Državica je zgradila palačo kot sedež papežev, danes je to škofovska palača. 

Ob vrnitvi papežev v Rim je Viterbo začel nazadovati in je bil le del papeške države. Leta 1871 je Viterbo postal del Kraljevine Italije, leta 1927 pa glavno mesto istoimenske province.&lt;ref&gt;[http://www.comune.viterbo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/276 Homepage von Viterbo zur Geschichte der Stadt] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120224214522/http://www.comune.viterbo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/276 |date=2012-02-24 }}&lt;/ref&gt; 

V Viterbu so potekale najdaljše [[konklave]]. Leta 1268, po smrti [[Papež Klemen IV.|papeža Klementa IV.]] je konklava potekala od 30. novembra 1268 do 1. septembra 1271 ali skupno 1005 dni. Število kardinalov je bilo sprva 20, na koncu pa le 16, ker so štirje kardinali medtem umrli. Po nasvetu Bonaventura so kardinale zaprli ob kruhu in vodi, dokler ni bil izbran nov papež, kar se je zgodilo 1. septembra 1271. Sveti Sinner, Tebaldo Visconti, Italijan iz Piacenze, niti duhovnik, je bil v tistem času na romanju v Sveto deželo (Acre). Visconti, kasneje arhiđakon Liega, je 10. februarja 1272 ostal v Viterbu, bil posvečen 19. marca 1272 v [[duhovnik]]a in [[škof]]a in kronan na 27. marca 1272 v Rimu, kot [[papež Gregor X.]].

== Zanimivosti ==
[[Slika:Duomo (Viterbo) - Esterno.jpg|thumb|Katedrala San Lorenzo]]

Zgodovinsko mesto Viterbo velja za eno izmed najbolje ohranjenih srednjeveških mest osrednje Italije. '''Castrum Viterbi''' je bil prvič omenjen že konec 7. stoletja. Mesto je leta 1192 postalo sedež [[škofija|škofije]]. Izstopajo [[romanika|romanske]] [[cerkev (zgradba)|cerkve]] (11. stoletje), številne palače iz obdobja srednjega veka kot npr. ''B. Palazzo dei Papi'' (13. stoletje) na Piazza S. Lorenzo in ''Palazzo dei Priori'' (začetek 13. stoletja) na Piazza del Plebiscito, ''Loggia'' (1267), ''Palazzo degli Alessandri'' (13. stoletje), palača ''Poscia'' (14. stoletje),  ''Fonte Maggiore'' (''Fontana Grande'', 1279) in mestna hiša, ki je bila dovršena v 16. stoletju. V sedanji obliki od leta  1771 so tudi ''Palazzo Comunale'' (1460), ''Palazzo del Podestà'' (1264) in ''Palazzo della Prefettura''. Ohranjeni so tudi deli mestnega obzidja (13.-14. stoletje). Mesto ima bogat muzej (Museo civico).

Romanska [[Stolnica svetega Lovrenca, Viterbo|stolnica sv. Lovrenca]] je bila zgrajena nad Herkulovim templjem. Stolnica je bila zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]] v 12. stoletju, na terenu, kjer je bila pred tem že manjša cerkev iz osmega stoletja, posvečena sv. Lovrencu, ta pa na ruševinah poganskega templja posvečenega Herkulu. Datum na fasadi je 1570, ko je bila prezidana v [[renesančna arhitektura|renesančnem slogu]] in dana na razpolago škofu in kardinalu [[Giovanni Francesco Gàmbara|Giovanniju Francescu Gàmbari]]. Leta 1944 je bila močno poškodovana v zavezniškem bombardiranju med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Gotski zvonik je iz 14. stoletja in kaže vplive umetnikov iz Siene. Notranjost je triladijska. V [[apsida|apsidi]] v levi stranski ladji je grobnica [[papež Janez XXI.|papeža Janeza XXI.]] († 1277) in je v bližini dragocene slike ''Madonna della Carbonara'' iz 12. stoletja, ki je narejena v slogu [[bizantinska umetnost|bizantinske umetnosti]].

Najbolj znana je zagotovo [[Papeška palača, Viterbo|Papeška palača]], zgrajena med letoma 1255 in 1266 na hribu San Lorenzo, za zaščito papeža, s slavno ložo, zgrajeno s sedmimi loki na vitkem paru stebrov, ki se križajo tako, da tvorijo elegantne [[Entablatura|entablature]]. V Veliki dvorani se je odvijala konklava za izvolitev papeža Gregorja X.

Frančiškanska cerkev San Francesco ima znamenite grobnice papeža Klemena IV. in Hadrijana V.. V sv Lovrencu je pokopan papež Janez XXI., vendar grob ni tako pomemben. 

Etruščanska [[nekropola]] v Castel d'Asso je zahodno od mesta, ruševine Ferentium pa 9 km severno od mesta. Nekropola iz Norchia leži približno 15 km jugo-zahodno.

V Viterbu je od leta 1979 sedež univerze Tuscia (''Università degli Studi della Tuscia-UNITUS'').  

Mesto hrani italijanske zlate rezerve. Poleg tega se nahaja v Viterbu več vojaških objektov, vključno z glavno bazo italijanske vojske in vojaške šole za kandidate za ''Air Force''. 

Vojaško letališče Viterbo ima tudi civilni del in je tako poleg [[Letališče Fiumicino|Fiumicina]] in Ciampina tretje trgovsko letališče v italijanski prestolnici Rim. Rim-Viterbo na bi prevzel od Ciampina tudi velik del nizkocenovnega prometa.

== Partnerska mesta ==
* {{USA}} [[Springfield, (Massachusetts)]]
* {{BRA|#}} [[Santa Rosa de Viterbo]], [[São Paulo]]
* {{ITA|#}} [[Gubbio]], [[Umbrija]]
* {{ITA|#}} [[Palmi]] [[Kalabrija]]
* {{ITA|#}} [[Nola (Italija)|Nola]], [[Kampanija]]
* {{ITA|#}} [[Sassari]], [[Sardinija]]
* {{ITA|#}} [[Campobasso]], [[Molize]]

== Vir ==
{{sklici}}
* Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1982, VIII, 541

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Viterbo}}
{{wikivoyage|Viterbo}}
* [http://www.comune.viterbo.it/ offizielle Website der Stadt (italijansko)]
* [http://www.viterboonline.com/viterbode.html Viterbo za turiste]
* [http://www.comuni-italiani.it/056/059/ Viterbo auf www.comuni-italiani.it] (italijansko)


{{Pokrajina Viterbo}}


[[Kategorija:Mesta v Laciju]]
[[Kategorija:Pokrajina Viterbo]]
[[kategorija:Etruščanska mesta]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>b43ujqsor4u6zgeebujajukibe95nfa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Manucho</title>
    <ns>0</ns>
    <id>180930</id>
    <revision>
      <id>6721549</id>
      <parentid>5868835</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:22:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721549</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2755" sha1="ino708j11queqcsag0n42uxr7as26k5" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|           name = Manucho
|       fullname = Mateus Alberto Contreiras Gonçalves
|     birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|    birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|         height = 187 cm
|       position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
|    youthyears1 = 1997–1999 |youthclubs1 = Flamenguinhos
|         years1 = 1999–2002 |clubs1 = [[Sport Luanda e Benfica|Benfica de Luanda]]  |caps1 = 12 |goals1 = 5
|         years2 = 2002–2008 |clubs2 = [[Atlético Petróleos Luanda|Petro Atlético]]  |caps2 = 78 |goals2 = 34
|         years3 = 2008–2009 |clubs3 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]  |caps3 = 1  |goals3 = 0
|         years4 = 2008      |clubs4 = → [[Panathinaikos F.C.|Panathinaikos]] (pos.) |caps4 = 10 |goals4 = 4
|         years5 = 2009      |clubs5 = → [[Hull City A.F.C.|Hull City]] (pos.)       |caps5 = 13 |goals5 = 2
|         years6 = 2009–2014 |clubs6 = [[Real Valladolid]]                           |caps6 = 98 |goals6 = 19
|         years7 = 2010      |clubs7 = → [[Bucaspor]] (pos.)                         |caps7 = 12 |goals7 = 2
|         years8 = 2011      |clubs8 = → [[Manisaspor]] (pos.)                       |caps8 = 9  |goals8 = 0
|         years9 = 2014–2018 |clubs9  = [[Rayo Vallecano]]                           |caps9  = 112 |goals9  = 14
|        years10 = 2018–2019 |clubs10 = [[UE Cornellà|Cornellà]]                     |caps10 = 16  |goals10 = 1
|      totalcaps = 361 |totalgoals = 81
| nationalyears1 = 2006–2017|nationalteam1 = [[Angolska nogometna reprezentanca|Angola]] |nationalcaps1 = 53 |nationalgoals1 = 22
}}
'''Manucho''' (s pravim imenom '''Mateus Alberto Contreiras Gonçalves'''), [[Angolci|angolski]] [[nogometaš]], * [[7. marec]] [[1983]], [[Luanda]], [[Angola]].

Manucho je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[Napadalec (nogomet)|napadalca]] ali [[vezist (nogomet)|vezista]]. Med drugimi je bil član klubov [[Atlético Petróleos Luanda|Petro Atlético]], [[Real Valladolid]] in [[Rayo Vallecano]] ter [[Angolska nogometna reprezentanca|angolske reprezentance]], za katero je odigral 53 tekem in dosegel 22 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

[[Kategorija:Angolski nogometaši]]
[[Kategorija:Angolski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético Petróleos Luande]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Panathinaikosa]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Valladolida]]
[[Kategorija:Nogometaši Hull Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Bucasporja]]
[[Kategorija:Nogometaši Manisasporja]]
[[Kategorija:Nogometaši Raya Vallecana]]
[[Kategorija:Nogometaši UE Cornellà]]</text>
      <sha1>ino708j11queqcsag0n42uxr7as26k5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zemljič</title>
    <ns>0</ns>
    <id>183109</id>
    <revision>
      <id>6721730</id>
      <parentid>6569778</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:38:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42132-20</username>
        <id>263626</id>
      </contributor>
      <comment>vpis dve novih znanih oseb s priimkom Zemljič</comment>
      <origin>6721730</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2541" sha1="838ckfe5y0oj0whpptf0bdjgss14dh7" xml:space="preserve">'''Zemljič''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|169. najbolj pogost]] [[priimek]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 1.010 oseb, na dan 1. januarja 2011  pa 995 oseb ter je med vsemi priimki po pogostosti uporabe zavzel 171. mesto.
* [[Aleš Zemljič]] (*1978), teakvondist in kickboksar
*[[Barbara Zemljič]] (*1978), filmska in gledališka režiserka, scenaristka, dramatičarka
*[[Bojana Kovačič Zemljič]] (*1975), unikatna oblikovalka nakita
*Boris Zemljič (*1975), ekonomist, novinar in producent
* [[Borut Zemljič]] (*1952), veterinar, kirurg
* [[Branko Zemljič]] (1887—1961), kulturni delavec, šolnik, planinec, pevec, igralec, humorist...
*[[Eva Zemljič]], plavalka
*Evita Zemljič (*2009), atletinja, voditeljica prireditev, gimnazijka
* [[Franc Zemljič]], vojaška oseba
*[[Gregor Zemljič]] (*1973), elektronski glasbenik, DJ in producent (&quot;Random logic&quot;)
*[[Igor Zemljič]], bibliotekar [[INZ]]
*[[Ivan Zemljič]] (1876-1918?), gradbenik
*[[Ivan Zemljič]] (1920-2003), partizanski tiskar
*Jean Mihael Zemljič (*2006), oblikovalec uporabnih predmetov, tehnik oblikovanja
*[[Jožef Zemljič]], pisatelj
*[[Karin Zemljič]] (*1989), pevka zabavnoglasbenih žanrov
*[[Konrad Zemljič]] (1912-1944), partizan, borec XIV. divizije NOVS
*[[Konrad Zemljič]] (*1959), veteran ZVVS, ZSČ, amaterski družbeni soustvarjalec 
*[[Lidija Fras Zemljič]], tekstilna tehnologinja, prof. UM
* [[Marijan Zemljič]] (1925—2013), gozdar, hudourničar
*[[Matej Zemljič]] (*1995), igralec
*[[Matija Zemljič]] (1873—1934), duhovnik, pesnik in prevajalec
*[[Milica Šumak]] - Zemljič (1927—2019), atletinja tekačica, športna pedagoginja
* [[Milivoj Zemljič]] (1931—2015), režiser, amaterski gledališčnik
*[[Mirko Zemljič]] (*1944), duhovnik
* [[Pia Zemljič]] (*1975), gledališka in filmska igralka
*[[Sinja Zemljič Golob]] (*1948), etnologinja, bibliotekarka
*[[Tadej Zemljič]], veterinar - oftalmolog
*[[Tatjana Vaupotič Zemljič]], amaterska gledališčnica, režiserka
*[[Vlasto Zemljič]] (1919—1997), gradbenik, prometni strokovnjak, univ. profesor
*[[Zvonko Zemljič]] (?—1972), veterinar, Maistrov borec

==Glej tudi==
* priimke [[Zemljarič]], [[Zemljak]], [[Žemlič]], [[Zemljan]]
* [[Vid Zemljič]], psevdonim [[Tine Debeljak|Tineta Debeljaka]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Zemljič}}
{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>838ckfe5y0oj0whpptf0bdjgss14dh7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bra (sir)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>190646</id>
    <revision>
      <id>6721688</id>
      <parentid>6590054</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T02:38:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721688</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6470" sha1="9wc6nz9vc6xgsgv010ey5tgddzt9h9e" xml:space="preserve">{{Infobox Cheese
| name = Bra
| image =Bra Duro cheese.jpg
| othernames =Bra duro&lt;br&gt;Bra tenero&lt;br&gt;Bra d'alpeggio
| country = {{flagicon|Italy}} [[Italija]]
| regiontown = 
| region = [[Piemont]]
| town = [[Bra (mesto)|Bra]]
| source = [[domače govedo]]&lt;br&gt;(najmanj 90%)
| pasteurized = nepasteriziran ali/in pasteriziran
| texture = mehki ali trdi sir
| fat = minimalno 32 %
| protein =
| dimensions = 30 do 40 cm (premer)&lt;br&gt; 7 do 9 cm (višina)
| weight = 6 do 8 kg
| aging = 45 ali 180 dni
| certification = [[Zaščitena označba porekla]] (DOP)
}}

'''Bra''' je vrsta [[italija]]nskega [[mehki sir|mehkega sira]] ali [[trdi sir|trdega sira]]. 
== Zgodovina ==
Sir Bra je ime dobil po [[italija]]nskem [[mesto|mestu]] [[Bra (mesto)|Bra]] v pokrajini [[Cuneo]], ki je bilo v preteklosti največje središče proizvodje in prodaje tega sira. Po poizvedovanju piemontskih sirarjev ima proizvodnja sira bra zelo dolgo tradicijo, v pisnih virih pa ni podatkov o kakšni drugi vrsti sira, ki bi ga proizvajali na tem območju. Kakorkoli že, podjetni sirarji so sire iz pokrajine [[Cuneo (pokrajina)|Cuneo]] zbirali v mestu Bra, od koder so jih zatem vozili v pristanišča [[Ligurija|Ligurije]].

== Značilnosti ==
Sir bra se proizvaja iz kravjega mleka, z dopustnim dodatkom največ 10 % ovčjega in/ali kozjega mleka. Izdelujejo ga v dveh verzijah, mehki in trdi. Pri obeh je kolut cilindrične oblike, premera od 30 do 40 cm, z ravnimi stranicami, obod je rahlo izbočen. Višina koluta je od 7 do 9 cm, teža pa variira od 6 do 8 kg.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://guffantiformaggi.com/formaggio/bra-duro-dop/ |title=Bra DOP duro in Bra DOP tenero |accessdate=12. junij 2023 |date= |format= |work= |language=it |archive-date=2023-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230814105402/https://guffantiformaggi.com/formaggio/bra-duro-dop/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

'''Bra tenero:'''
sir ima elastično skorjo, testo pa je bele ali slonokoščeno bele barve, okus je prijetno dišeč.&lt;br&gt;
'''Bra duro:'''
testo in skorja sta slamnate barve, v testu so zelo drobna očesca. Okus je bolj intenziven, pikanten, z notami ovčjega in kozjega mleka, na prerezu je testo suho.

== Proizvodnja ==
V Italiji poznajo tri različice tega sira:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.cheese.com/bra/ |title=Sir bra |accessdate=12. junij 2023 |date= |format= |work= |language=en |archive-date=2023-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230814102751/https://www.cheese.com/bra/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

* Bra tenero (mehki sir) 
* Bra duro (trdi sir)
Minimalno zorenje za različico »bra tenero« je predpisano na 45 dni, za različico »bra duro« pa 180 dni.
* Bra d'alpeggio (trdi sir)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ruminantia.it/formaggio-bra-dop-approvato-il-nuovo-disciplinare-di-produzione |title=potrjen novi pravilnik za proizvodnjo sirov bra |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work= |language=it |archive-date=2023-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230814112623/https://www.ruminantia.it/formaggio-bra-dop-approvato-il-nuovo-disciplinare-di-produzione/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; je narejen izključno iz mleka krav pasme [[Piedmontese|piedmontese]], ki so na gorskih pašnikih (nad 900 [[Nadmorska višina|m.n.m.]]), od meseca junija do oktobra. Sir ima trdo skorjo bež barve, v testu pa so zelo majhna, komaj vidna očesca, ki so redko razporejena. Barva testa je okrasto rumena, neprozorna in porjavela.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.inalpi.it/prodotto/bra-duro-dalpeggio-dop-200g/ |title=Bra duro d'alpeggio DOC |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work=|language=it }}&lt;/ref&gt; Minimalno zorenje za različico »bra duro d'alpeggio« je predpisano na 180 dni.

==Proizvodnja==
Leta 1984 je bilo ustanovljeno zadružno združenje mlekarn ([[konzorcij]]) z imenom »Consorzio per la tutela del Bra e Raschera« s sedežem v [[Cuneo|mestu Cuneo]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.consorzibraraschera.it/it/homepage |title=Konzorcij sirov bra in raschera |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work=|language=it }}&lt;/ref&gt; ki podpira proizvodnjo tega sira in so mu v skladu z evropsko direktivo o zaščiteni označbi porekla dodeljene naloge nadzora, kontrole kvalitete in trženja.

Pravilnik zaščitene označbe porekla za sira Bra tenero in Bra duro&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32022R1246 |title=izvedbena uredba evropske komisije o siru bra |accessdate=14. avgust 2023 |date= |format= |work=|language=sl }}&lt;/ref&gt; določa, da mora mleko za izdelavo izvirati zgolj iz območja [[Cuneo (pokrajina)|pokrajine Cuneo]], staranje teh sirov pa je dovoljeno tudi v občini Villafranca Piemonte in v [[Torino (pokrajina)|pokrajini Torino]].

== Zaščita označbe porekla ==
[[Slika:Logo it AOP 4c.svg|150px|thumb|desno|Italijanska oznaka »DOP« za živila z [[Zaščitena označba porekla|zaščiteno označbo porekla]]]]
V Italiji so živila z [[Zaščitena označba porekla|zaščito označbe porekla]] največkrat opremljena z [[akronim|napisom]] »DOP« (Denominazione d'origine protteta), ter grafično oznako sheme, ki je sedaj identična evropski oz. slovenski. 
Oznako »DOP« imata od leta 1982 tudi obe verziji sira »bra tenero« in »bra duro«, od leta 1996 pa tudi evropsko zaščiteno označbo porekla.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |last1=Renčelj|first1=Stanko|first2=|last2= |year=1995 |title=Siri nekdaj in zdaj|chapter= |publisher=Kmečki glas,  Ljubljana |isbn= |cobiss=51564544}}
* {{navedi knjigo |last1=Orešnik|first1=Irena|first2=Mojca|last2=Polak |year=2008 |title=Obožujem sir|chapter= |publisher=Kmečki glas, Ljubljana |isbn= |cobiss=241223680=}}
* {{navedi knjigo |last1=Donelly|first1=Catherine|first2=|last2= |year=2016 |title=The Oxford Companion to Cheese|url=https://archive.org/details/oxfordcompaniont0000unse_o4s0|chapter= |publisher=Oxford University Press, New York |isbn=978-0-1993-3088-1 |cobiss=3915400}} {{ikona en}}
* {{navedi knjigo |last1=Angeli|first1=Franco|first2=|last2= |year=1992 |title=DOC Cheeses of Italy: A Great Heritage|chapter= |publisher=UNALAT &amp; INSOR|isbn=|cobiss=}} {{ikona en}}

==Zunanje povezave==
* [https://www.consorzibraraschera.it/it/homepage Uradna spletna stran konzorcija sirov bra in raschera] pridobljeno 14. avgusta 2023 {{ikona it}}
{{Siri}}
{{food2-stub}}

[[Kategorija:Italijanski siri]]
[[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]]</text>
      <sha1>9wc6nz9vc6xgsgv010ey5tgddzt9h9e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michel Der Zakarian</title>
    <ns>0</ns>
    <id>214476</id>
    <revision>
      <id>6721541</id>
      <parentid>5891912</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:11:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji SM Caena]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721541</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3157" sha1="hucnmf3yigllc6or0ewu48cq7yzpy4x" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 1969–1974
| youthyears2 = 1974–1979
| youthclubs1 = Vivaux Maronniers
| youthclubs2 = Mazargues
| years1 = 1979–1988
| years2 = 1988–1998
| clubs1 = [[FC Nantes|Nantes]]
| clubs2 = [[Montpellier HSC|Montpellier]]
| caps1 = 140
| caps2 = 233
| goals1 = 1
| goals2 = 15
| nationalyears1 = 1996–1997
| nationalteam1 = [[Armenska nogometna reprezentanca|Armenija]]
| nationalcaps1 = 5
| nationalgoals1 = 0
| manageryears1 = 1998–1999
| managerclubs1 = [[Montpellier HSC|Montpellier C]] 
| manageryears2 = 1999–2006
| managerclubs2 = [[Montpellier HSC|Montpellier]] (pom.)
| manageryears3 = 2006
| managerclubs3 = [[FC Nantes|Nantes B]] 
| manageryears4 = 2006–2007
| managerclubs4 = [[FC Nantes|Nantes]] (pom.)
| manageryears5 = 2007–2008
| managerclubs5 = [[FC Nantes|Nantes]]
| manageryears6 = 2009–2012
| managerclubs6 = [[Clermont Foot|Clermont]]
| manageryears7 = 2012–2016
| managerclubs7 = [[FC Nantes|Nantes]]
| manageryears8 = 2016–2017
| managerclubs8 = [[Stade de Reims|Reims]]
| manageryears9 = 2017–2021
| managerclubs9 = [[Montpellier HSC|Montpellier]]
| manageryears10 = 2021–2022
| managerclubs10 = [[Stade Brestois 29|Brest]]
| manageryears11 = 2023–2024
| managerclubs11 = [[Montpellier HSC|Montpellier]]
| manageryears12 = 2025
| managerclubs12 = [[Stade Malherbe Caen|Caen]]
| manageryears13 = 2026–
| managerclubs13 = [[FC Nantes|Nantes]]
}}
'''Michel Der Zakarian''' ({{jezik-hy|Միքայել Տեր–Զաքարյան}}), [[armenci|armenski]] [[nogometaš]] in [[trener]], [[18. februar]] [[1963]], [[Erevan]], [[Sovjetska zveza]].

==Dosežki==
;Kot igralec
* [[Coupe de France]] finalist z [[FC Nantes|Nantes Atlantiquom]]: [[Coupe de France 1982-83|1982/83]]
* [[Ligue 1]] z [[FC Nantes|Nantes Atlantique]]: [[Francoska prva nogometna liga 1982-83|1982/83]]
* Ligue 1 - drugo mesto [[FC Nantes|Nantes Atlantique]]: [[Francoska prva nogometna liga 1984-85|1984/85]], [[Francoska prva nogometna liga 1985-86|1985/86]]
* Ligue 1 - bronasta medalja z [[Montpellier HSC]]: [[Francoska prva nogometna liga 1987-88|1987/88]]
* [[Coupe de France]] z Montpellier HSC: [[Coupe de France 1990-91|1990/91]]
* [[Coupe de la Ligue]] z Montpellier HSC: 1992
* [[Coupe de France]] finalist z Montpellier HSC: [[Coupe de France 1993-94|1993/94]]
* [[Coupe de la Ligue]] finalist z Montpellier HSC: 1994

;Kot trener
*[[Ligue 2]] drugo mesto z [[FC Nantes|Nantes Atlantiquom]]: [[Ligue 2 2007-08|2007/08]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Der Zakarian, Michel}}
[[Kategorija:Armenski nogometaši]]
[[Kategorija:Armenski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Armenski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Nantesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Montpellierja HSC]]
[[Kategorija:Trenerji FC Nantesa]]
[[Kategorija:Trenerji Clermont Foota]]
[[Kategorija:Trenerji Stade de Reimsa]]
[[Kategorija:Trenerji Montpellierja HSC]]
[[Kategorija:Trenerji Stade Brestoisa 29]]
[[Kategorija:Trenerji SM Caena]]</text>
      <sha1>hucnmf3yigllc6or0ewu48cq7yzpy4x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Howard Wilkinson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>214717</id>
    <revision>
      <id>6721713</id>
      <parentid>5890271</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:03:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ sl.</comment>
      <origin>6721713</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2755" sha1="83lijcxi5k0cm9e82ff1yn2j96tey5e" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| name = Howard Wilkinson
| position = [[Vezist]]
| years1 = ?–? | years1 = ?–? | years3 = 1962–1966 | years4 =1966–1971| years5 = 
| clubs1 = [[Hallam F.C.|Hallam]]  | clubs2 = [[Sheffield United F.C.|Sheffield United]]  | clubs3 = [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]]  | clubs4 = [[Brighton &amp; Hove Albion F.C.|Brighton &amp; Hove Albion]]  | clubs5 = [[Boston United F.C.|Boston United]]
| caps1 = ? | goals1 = ? | caps2 = ? | goals2 = ? | caps3 = 22 | goals3 = 3 | caps4 = 129 | goals4 = 18 | caps5 = 219 | goals5 = 34
| manageryears1 = 1975–1976 | manageryears2 = 1976–1977 | manageryears3 = 1979–1982 | manageryears4 = 1982–1983 | manageryears5 = 1983–1988 | manageryears6 = 1988–1996 | manageryears7 = 1999 | manageryears8 = 1999–2001 | manageryears9 = 2000 | manageryears10 = 2002–2003 | manageryears11 =2004
| managerclubs1 = [[Boston United F.C.|Boston United]] | managerclubs2 = [[Mossley A.F.C.|Mossley]] | managerclubs3 = Anglija C | managerclubs4 = [[Notts County F.C.|Notts County]] | managerclubs5 = [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]] | managerclubs6 = [[Leeds United A.F.C.|Leeds United]] | managerclubs7 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] (zač.) | managerclubs8 = Anglija do 21 let | managerclubs9 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] (zač.) | managerclubs10 = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]  | managerclubs11 = [[Šanghaj Šenhua F.C.|Šanghaj Šenhua]]
}}
'''Howard Wilkinson''', [[angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[13. november]] [[1943]], [[Sheffield]], [[Anglija]], [[Združeno Kraljestvo]].

Kot igralec Wilkinson ni izstopal, kot [[menedžer]] pa ima za sabo uspešno kariero, v kateri je leta 1992 kot menedžer [[Leeds United]]a osvojil naslov prvaka prve angleške nogometne lige, kar mu je uspelo zadnjo sezono pred ustanovitvijo [[Premier League]]. Kasneje je bil dvakrat začasni selektor [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške nogometne reprezentance]].

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Wilkinson, Howard}}
[[Kategorija:Nogometaši Boston Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Boston Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Brighton &amp; Hove Albiona]]
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Leeds Uniteda]]
[[Kategorija:Trenerji Notts Countyja]]
[[Kategorija:Trenerji Sheffield Wednesdayja]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Wednesdayja]]
[[Kategorija:Trenerji Sunderlanda]]
[[Kategorija:Selektorji angleške nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Selektorji angleške nogometne reprezentance do 21 let]]
[[Kategorija:Trenerji Šanghaj Šenhue F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Sheffield Uniteda]]</text>
      <sha1>83lijcxi5k0cm9e82ff1yn2j96tey5e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dinko Vrabac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>216689</id>
    <revision>
      <id>6721820</id>
      <parentid>6078058</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:11:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721820</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1509" sha1="h4rr6fs4kpnezdzac7bvrto2mbrhovz" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1981-1982 
| years2 = 1983-1986 
| years3 = 1986-1987 
| years4 = 1987-1991 
| years5 = 1991 
| years6 = 1992-1993 
| years7 = 1994-1994 
| years8 = 1994-1997 
| years9 = 1997-2000 
| clubs1 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs2 = [[FK Rudar Kakanj|Rudar Kakanj]] 
| clubs3 = [[Čelik Zenica]] 
| clubs4 = [[NK Olimpija]] 
| clubs5 = [[FK Sarajevo]]
| clubs6 = [[NK Ljubljana]]
| clubs7 = [[SAK Celovec]]
| clubs8 = [[NK Primorje]] 
| clubs9 = [[SAK Celovec]]
| caps1 = 8 | goals1 = 1 
| caps2 =  | goals2 =   
| caps3 = 7 | goals3 = 0
| caps4 =  | goals4 =  
| caps5 = 15 | goals5 = 5
| caps6 = 39 | goals6 = 9  
| caps7 =  | goals8 = 
| caps8 = 86  | goals9 = 44   
| caps9 =  | goals9 = 
}}
'''Dinko Vrabac''', [[Bosanski|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[28. januar]] [[1963]], [[Velika Kladuša]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Igral je tudi za [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpijo Ljubljana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrabac, Dinko}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Rudarja Kakanj]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Čelika Zenica]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]]</text>
      <sha1>h4rr6fs4kpnezdzac7bvrto2mbrhovz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721823</id>
      <parentid>6721820</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:12:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721823</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1509" sha1="7ylo7x44soh7u8dnq6ombwjhr0yz85q" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1981-1982 
| years2 = 1983-1986 
| years3 = 1986-1987 
| years4 = 1987-1991 
| years5 = 1991 
| years6 = 1992-1993 
| years7 = 1994-1994 
| years8 = 1994-1997 
| years9 = 1997-2000 
| clubs1 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs2 = [[FK Rudar Kakanj|Rudar Kakanj]] 
| clubs3 = [[Čelik Zenica]] 
| clubs4 = [[NK Olimpija]] 
| clubs5 = [[FK Sarajevo]]
| clubs6 = [[NK Ljubljana]]
| clubs7 = [[SAK Celovec]]
| clubs8 = [[NK Primorje]] 
| clubs9 = [[SAK Celovec]]
| caps1 = 8 | goals1 = 1 
| caps2 =  | goals2 =   
| caps3 = 7 | goals3 = 0
| caps4 =  | goals4 =  
| caps5 = 15 | goals5 = 5
| caps6 = 39 | goals6 = 9  
| caps7 =  | goals7 = 
| caps8 = 86  | goals8 = 44   
| caps9 =  | goals9 = 
}}
'''Dinko Vrabac''', [[Bosanski|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[28. januar]] [[1963]], [[Velika Kladuša]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Igral je tudi za [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpijo Ljubljana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrabac, Dinko}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Rudarja Kakanj]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Čelika Zenica]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]]</text>
      <sha1>7ylo7x44soh7u8dnq6ombwjhr0yz85q</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721824</id>
      <parentid>6721823</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:13:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721824</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1614" sha1="984qfhf2zw2ychlux7qbfgbk33nr5w2" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1981-1982 
| years2 = 1983-1986 
| years3 = 1986-1987 
| years4 = 1987-1991 
| years5 = 1991 
| years6 = 1992-1993 
| years7 = 1994-1994 
| years8 = 1994-1997 
| years9 = 1997-2000 
| clubs1 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs2 = [[FK Rudar Kakanj|Rudar Kakanj]] 
| clubs3 = [[Čelik Zenica]] 
| clubs4 = [[NK Olimpija]] 
| clubs5 = [[FK Sarajevo]]
| clubs6 = [[NK Ljubljana]]
| clubs7 = [[SAK Celovec]]
| clubs8 = [[NK Primorje]] 
| clubs9 = [[SAK Celovec]]
| caps1 = 8 | goals1 = 1 
| caps2 =  | goals2 =   
| caps3 = 7 | goals3 = 0
| caps4 =  | goals4 =  
| caps5 = 15 | goals5 = 5
| caps6 = 39 | goals6 = 9  
| caps7 =  | goals7 = 
| caps8 = 86  | goals8 = 44   
| caps9 =  | goals9 = 
}}
'''Dinko Vrabac''', [[Bosanski|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[28. januar]] [[1963]], [[Velika Kladuša]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Igral je tudi za [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpijo Ljubljana]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 125 tekem in dosegel 53 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrabac, Dinko}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Rudarja Kakanj]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Čelika Zenica]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]]</text>
      <sha1>984qfhf2zw2ychlux7qbfgbk33nr5w2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721825</id>
      <parentid>6721824</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:13:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pnp</comment>
      <origin>6721825</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1652" sha1="d4wvhqskrvh59gqp8qwtwcwdsc1lwn6" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1981-1982 
| years2 = 1983-1986 
| years3 = 1986-1987 
| years4 = 1987-1991 
| years5 = 1991 
| years6 = 1992-1993 
| years7 = 1994-1994 
| years8 = 1994-1997 
| years9 = 1997-2000 
| clubs1 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs2 = [[FK Rudar Kakanj|Rudar Kakanj]] 
| clubs3 = [[Čelik Zenica]] 
| clubs4 = [[Nogometni klub Olimpija (1911–2004)|NK Olimpija]] 
| clubs5 = [[FK Sarajevo]]
| clubs6 = [[NK Ljubljana]]
| clubs7 = [[SAK Celovec]]
| clubs8 = [[NK Primorje]] 
| clubs9 = [[SAK Celovec]]
| caps1 = 8 | goals1 = 1 
| caps2 =  | goals2 =   
| caps3 = 7 | goals3 = 0
| caps4 =  | goals4 =  
| caps5 = 15 | goals5 = 5
| caps6 = 39 | goals6 = 9  
| caps7 =  | goals7 = 
| caps8 = 86  | goals8 = 44   
| caps9 =  | goals9 = 
}}
'''Dinko Vrabac''', [[Bosanski|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[28. januar]] [[1963]], [[Velika Kladuša]], [[SFRJ|Jugoslavija]].

Igral je tudi za [[NK Olimpija (1911-2004)|Olimpijo Ljubljana]]. Skupaj je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 125 tekem in dosegel 53 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Vrabac, Dinko}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Rudarja Kakanj]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Čelika Zenica]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ljubljane]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Primorja]]
[[Kategorija:Nogometaši SAK Celovca]]</text>
      <sha1>d4wvhqskrvh59gqp8qwtwcwdsc1lwn6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jahmir Hyka</title>
    <ns>0</ns>
    <id>219524</id>
    <revision>
      <id>6721524</id>
      <parentid>5903320</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:34:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721524</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3165" sha1="dvbgxrqd5etzs3rzt400chsw3l36cm0" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
 | height               = 168 cm
 | birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
 | birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
 | currentclub          = 
 | clubnumber           = 
 | position             = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 2000–2005 | youthclubs1 = [[FK Dinamo Tirana|Dinamo Tirana]]
| youthyears2 = 2005–2006 | youthclubs2 = → [[Rosenborg BK|Rosenborg]] (pos.)
| years1  = 2006      | clubs1  = → [[Rosenborg BK|Rosenborg]] (pos.)            | caps1  = 0   | goals1  = 0
| years2  = 2007      | clubs2  = [[Olympiacos F.C.|Olympiacos]]                 | caps2  = 0   | goals2  = 0
| years3  = 2007–2008 | clubs3  = → [[KF Tirana|Tirana]] (pos.)                  | caps3  = 32  | goals3  = 2
| years4  = 2008–2010 | clubs4  = [[1. FSV Mainz 05|Mainz 05]]                   | caps4  = 15  | goals4  = 0
| years5  = 2010–2011 | clubs5  = [[Panionios F.C.|Panionios]]                   | caps5  = 9   | goals5  = 0
| years6  = 2011      | clubs6  = [[KF Tirana|Tirana]]                           | caps6  = 11  | goals6  = 4
| years7  = 2011–2017 | clubs7  = [[FC Luzern|Luzern]]                           | caps7  = 161 | goals7  = 17
| years8  = 2017–2018 | clubs8  = [[San Jose Earthquakes]]                       | caps8  = 49  | goals8  = 6
| years9  = 2019–2020 | clubs9  = [[Maccabi Netanya F.C.|Maccabi Netanya]]       | caps9  = 31  | goals9  = 3
| years10 = 2020      | clubs10 = [[Sektzia Ness Ziona F.C.|Sektzia Ness Ziona]] | caps10 = 11  | goals10 = 1
| years11 = 2020–2021 | clubs11 = [[Guižou Hengfeng F.C.|Guižou Hengfeng]]       | caps11 = 11  | goals11 = 2
| years12 = 2022      | clubs12 = [[KF Teuta Durrës|KF Teuta]]                   | caps12 = 9   | goals12 = 0
| totalcaps = 339     | totalgoals = 35
 | nationalyears1   = 2005–2006 | nationalteam1   = Albanija do 19 let | nationalcaps1   = 6 | nationalgoals1   = 1
 | nationalyears2   = 2007 | nationalteam2   = Albanija do 21 let | nationalcaps2   = 4 | nationalgoals2   = 0
 | nationalyears3   = 2007–2018 | nationalteam3   = [[Albanska nogometna reprezentanca|Albanija]] | nationalcaps3   = 47 | nationalgoals3   = 2
}}
'''Jahmir Hyka''', [[albanci|albanski]] [[nogometaš]], * [[8. marec]] [[1988]], [[Tirana]], [[Albanija]].

Hyka je nogometni  [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]], ki je nazadnje igral za [[KF Teuta Durrës|KF Teuto]], med letoma 2007 in 2018 je bil član [[Albanska nogometna reprezentanca|albanske reprezentance]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hyka, Jahmir}}
[[Kategorija:Albanski nogometaši]]
[[Kategorija:Albanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Rosenborga]]
[[Kategorija:Nogometaši Olympiacosa]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FSV Mainza 05]]
[[Kategorija:Nogometaši Panioniosa]]
[[Kategorija:Nogometaši KF Tirane]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Luzerna]]
[[Kategorija:Nogometaši San Jose Earthquakesov]]
[[Kategorija:Nogometaši Maccabija Netanya F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Sektzie Ness Ziona]]
[[Kategorija:Nogometaši Guižouja F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši KF Teute Durrës]]</text>
      <sha1>dvbgxrqd5etzs3rzt400chsw3l36cm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Koralni greben</title>
    <ns>0</ns>
    <id>221774</id>
    <revision>
      <id>6721485</id>
      <parentid>6721423</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6721485</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105713" sha1="rcm7wo0knfbjvt3tp0wgmxv18oyvp1d" xml:space="preserve">[[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]]
'''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],&lt;ref name=Mulhall&gt;Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.&lt;/ref&gt; obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..&lt;ref name=&quot;Corals reveal impact of land use&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed
|publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}&lt;/ref&gt;

Včasih imenovani deževni gozdovi morja,&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.&lt;/ref&gt; plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}&lt;/ref&gt; vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].&lt;ref&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}&lt;/ref&gt;

Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.&lt;ref&gt;{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje&lt;ref name=&quot;Sunscreen&quot;&gt;{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}&lt;/ref&gt; in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}&lt;/ref&gt;

== Koralnjaki ==
Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug  naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&amp;nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]].

== Nastanek ==
Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno.

V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;&gt;{{cite book|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&amp;itemID=F271&amp;pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]&lt;/ref&gt; je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.&lt;ref name=cr&gt;{{Cite web|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}&lt;/ref&gt; Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben.
&lt;gallery widths=&quot;120&quot; heights=&quot;80&quot;&gt;
File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre
File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom
File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti
File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno
&lt;/gallery&gt;
Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni.
[[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.&lt;ref&gt;[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.&lt;/ref&gt;]]

Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.&lt;ref name=&quot;Webster Coral subsidence&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}&lt;/ref&gt; Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.&lt;ref name=&quot;Webster coral drowning&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}&lt;/ref&gt;

Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat.

Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A &quot;big picture&quot; view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;&gt;{{cite web |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}&lt;/ref&gt; Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;/&gt; Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.&lt;ref name=&quot;CRCage&quot;&gt;{{cite web|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}&lt;/ref&gt; Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.&lt;ref&gt;[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.&lt;/ref&gt;

Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}&lt;/ref&gt;

=== Material ===
Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.&lt;ref name=murph&gt;{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}&lt;/ref&gt;

=== V geološki preteklosti ===
[[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]]

Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}&lt;/ref&gt;

Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.&lt;ref name=&quot;Cobb&quot;&gt;{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}&lt;/ref&gt;

== Tipi koralnih tvorb ==
Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol&lt;ref&gt;Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.&lt;/ref&gt; – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,&lt;ref&gt;e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.&lt;/ref&gt; Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).&lt;ref name=&quot;Thomas&quot;&gt;{{cite book |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley &amp; Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Stoddart&quot;&gt;{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}&lt;/ref&gt; Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=16–}}&lt;/ref&gt;

=== Obrobni greben ===
[[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]]
{{glavni|Obrobni greben}}
[[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]]
'''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',&lt;ref name=CRISG/&gt; je neposredno pritrjen na obalo,&lt;ref&gt;[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].&lt;ref name=CRA&gt;[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.&lt;ref&gt;McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.&lt;/ref&gt; Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.&lt;ref&gt;Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.&lt;ref&gt;Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.&lt;/ref&gt; Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.&lt;ref&gt;Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.&lt;/ref&gt;

=== Pregradni greben ===
[[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]]

'''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši.

Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].&lt;ref name=CRA/&gt;&lt;ref name=CRI&gt;[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade.

=== Ravni greben ===
[[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]]

'''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.&lt;ref name=Leser&gt;{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}&lt;/ref&gt; Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}&lt;/ref&gt; in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.&lt;ref name=Leser/&gt; So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna.

Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U.

=== Atol ===
[[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]]
{{glavni|Atol}}
'''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.&lt;ref&gt;Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.&lt;/ref&gt; Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].&lt;ref name=CRI/&gt;

Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.&lt;ref&gt;[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt;

=== Druge vrste ali različice grebenov ===
[[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]]

* '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.&lt;ref name=CRISG&gt;National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.&lt;/ref&gt;
* '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena.
* '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.&lt;ref&gt;{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
* '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena.
* '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
* '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen')
* '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine&lt;ref name=Smithers&gt;{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}&lt;/ref&gt;
* '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča
* '''Podmorska gora''' ali ''gujot'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov.

== Cone ==
[[File:Coral reef diagram.jpg|thumb|upright=1.15|left|Tri glavne cone koralnega grebena: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben]]

Ekosistemi koralnih grebenov vsebujejo različne cone, ki gostijo različne vrste [[habitat]]ov. Običajno se prepoznajo tri glavne cone: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben (imenovan tudi grebenska laguna).

Te tri cone so fizično in ekološko povezane. Življenje na grebenu in oceanski procesi ustvarjajo priložnosti za izmenjavo morske vode, usedlin, hranil in morskega življenja.

Večina koralnih grebenov obstaja v vodah, globljih od 50 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.marinebio.org/creatures/coral-reefs/ |title=Coral Reefs |website=marinebio.org |date=17 June 2018 |access-date=28 October 2022}}&lt;/ref&gt; Nekateri naseljujejo tropske celinske police, kjer ne pride do hladnega, s hranili bogatega dviganja vode, kot je Veliki koralni greben. Drugi so v globokem oceanu, ki obdaja otoke, ali kot atoli, kot je na primer na Maldivih. Grebeni, ki obdajajo otoke, nastanejo, ko se otoki pogreznejo v ocean, atoli pa nastanejo, ko se otok pogrezne pod morsko gladino.

Moyle in Cech pa ločita šest con, čeprav ima večina grebenov le nekatere od teh con.&lt;ref name=MoyleCech556&gt;{{cite book |last1=Moyle |first1=Peter B. |url={{google books |plainurl=y |id=sZYWAQAAIAAJ}} |title=Fishes: an introduction to ichthyology |year=2004 |publisher=Pearson/Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=978-0-13-100847-2 |page=556 |edition=Fifth |first2=Joseph J. |last2=Cech}}&lt;/ref&gt;
[[File:Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|right|Voda v območju površine grebena je pogosto razburkana. Ta diagram predstavlja greben na celinski polici. Vodni valovi na levi potujejo čez dno zunaj grebena, dokler ne naletijo na pobočje grebena ali prednji greben. Nato valovi prečkajo plitve grebene. Ko val vstopi v plitvo vodo, se zgrudi, torej se upočasni in višina valov se poveča.]]

'''Površina grebena''' je najplitvejši del grebena. Podvržena je valovanju in plimovanju. Ko valovi prečkajo plitva območja, se zgrudijo, kot je prikazano na sosednjem diagramu. To pomeni, da je voda pogosto razburkana. To so natančni pogoji, v katerih korale uspevajo. Svetloba je zadostna za fotosintezo simbiotskih zooksantel, razburkana voda pa prinaša plankton, ki hrani korale.

'''Dno zunaj grebena''' je plitvo morsko dno, ki obdaja greben. To območje je ob grebenih na celinskih policah. Grebeni okoli tropskih otokov in atolov se strmo spuščajo v velike globine in nimajo takšnega dna. Običajno peščeno dno pogosto podpira travnike morske trave, ki so pomembna območja za prehranjevanje grebenskih rib.

'''Spust z grebena''' je v svojih prvih 50 m habitat za grebenske ribe, ki najdejo zavetje na pečini, in plankton v bližnji vodi. Območje prepada se pojavlja predvsem okoli oceanskih otokov in atolov.

'''Grebenska stena''' ali '''predgreben''' je območje nad dnom grebena ali prepadom grebena. To območje je pogosto najbolj raznoliko območje grebena. Koralne in apnenčaste alge zagotavljajo kompleksne habitate in območja, ki nudijo zaščito, kot so razpoke in špranje. Nevretenčarji in epifitske alge zagotavljajo veliko hrane za druge organizme.&lt;ref name=MoyleCech556 /&gt; Skupna značilnost tega predgrebenskega območja so formacije izrastkov in žlebov, ki služijo za prenos sedimentov po pobočju navzdol.

'''Grebenska ravnina''' je ravnina s peščenim dnom, ki je lahko za glavnim grebenom in vsebuje kose koral. To območje lahko meji na laguno in služi kot zaščitno območje ali pa leži med grebenom in obalo, v tem primeru pa je ravno, skalnato območje. Ribe ga imajo raje, ko je prisoten.

'''Grebenska laguna''' je popolnoma zaprto območje, ki ustvarja območje, na katerega valovanje manj vpliva, in pogosto vsebuje majhne grebenske zaplate.

Vendar se topografija koralnih grebenov nenehno spreminja. Vsak greben je sestavljen iz nepravilnih zaplat alg, sedečih nevretenčarjev ter golih skal in peska. Velikost, oblika in relativna številčnost teh zaplat se iz leta v leto spreminjajo kot odziv na različne dejavnike, ki dajejo prednost eni vrsti zaplat pred drugo. Rast koral na primer povzroča nenehne spremembe v fini strukturi grebenov. V večjem obsegu lahko tropske nevihte izničijo velike dele grebena in povzročijo premikanje skal na peščenih območjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |journal=Science |date=March 24, 1978|volume=199 |issue=4335 |pages=1302–1310 |doi=10.1126/science.199.4335.1302 | title=Diversity in Tropical Rain Forests and Coral Reefs |first=Joseph H. |last=Connell |pmid=17840770 |bibcode=1978Sci...199.1302C}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost koralnih grebenov ==
Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije.

== Porušeno ravnotežje ==
Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in ranljiv habitat, katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snovi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni  prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake.

== Dinamika koralnih grebenov ==
=== Kratkoročne spremembe ===
Čeprav  nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda ''[[Acanthaster planci]]''. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na sami meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči beljenje koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake.

=== Orkansko razdejanje ===
Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb.

== Lokacije ==
[[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.35|Lokacije koralnih grebenov]]
[[File:20 Grad Isotherme.png|thumb|upright=1.35|Meja za izoterme 20 °C. Večina koral živi znotraj te meje. Bodite pozorni na hladnejše vode, ki jih povzroča dvigovanje morske vode na jugozahodni obali Afrike in ob obali Peruja]]
[[File:Upwelling image1.jpg|thumb|right|upright=1.35|Ta zemljevid prikazuje območja dvigovanja morske vode z rdečo barvo. Koralnih grebenov ne najdemo na obalnih območjih, kjer se pojavljajo hladnejši in s hranili bogatejši dvigi morske vode]]

Ocenjuje se, da koralni grebeni pokrivajo 284.300 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,&lt;ref&gt;UNEP (2001) [http://coral.unep.ch/atlaspr.htm UNEP-WCMC World Atlas of Coral Reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707004514/http://coral.unep.ch/atlaspr.htm |date=7 July 2011 }} Coral Reef Unit&lt;/ref&gt; kar je nekaj manj kot 0,1 % površine oceanov. Indo-pacifiška regija (vključno z Rdečim morjem, Indijskim oceanom, jugovzhodno Azijo in Pacifikom) predstavlja 91,9 % te površine. Jugovzhodna Azija predstavlja 32,3 % te številke, medtem ko Pacifik, vključno z Avstralijo, predstavlja 40,8 %. Atlantski in karibski koralni grebeni predstavljajo 7,6 %.&lt;ref name=&quot;Spalding&quot;&gt;Spalding, Mark, Corinna Ravilious, and Edmund Green (2001). ''World Atlas of Coral Reefs''. Berkeley, CA: University of California Press and UNEP/WCMC {{ISBN|0520232550}}.&lt;/ref&gt;

Čeprav korale obstajajo tako v zmernih kot tropskih vodah, se plitvovodni grebeni oblikujejo le v območju, ki se razteza od približno 30° severne do 30° južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[ekvator]]ja. Tropske korale ne rastejo na globinah nad 50 metrov. Optimalna temperatura za večino koralnih grebenov je 26–27 °C, le malo grebenov pa obstaja v vodah pod 18 °C.&lt;ref&gt;Achituv, Y. and Dubinsky, Z. 1990. Evolution and Zoogeography of Coral Reefs Ecosystems of the World. Vol. 25:1–8.&lt;/ref&gt; Ko neto proizvodnja koral, ki gradijo grebene, ne sledi več relativni gladini morja in se struktura grebena trajno utopi, se doseže [[Darwinova točka]]. Ena takih točk obstaja na severozahodnem koncu [[Havaji|Havajskega arhipelaga]].&lt;ref&gt;{{Citation |last=Grigg |first=Richard W. |chapter=Darwin Point |date=2011 |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs |pages=298–299 |chapter-url=https://link.springer.com/rwe/10.1007/978-90-481-2639-2_66 |access-date=2026-06-08 |publisher=Springer, Dordrecht |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2639-2_66 |isbn=978-90-481-2639-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Flood |first=P. G. |date=2001-12-20 |title=The 'Darwin Point' of Pacific Ocean atolls and guyots: a reappraisal |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S003101820100390X |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=175 |issue=1 |pages=147–152 |doi=10.1016/S0031-0182(01)00390-X |issn=0031-0182}}&lt;/ref&gt;

Vendar so se grebeni v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] prilagodili temperaturam 13 °C pozimi in 38 °C poleti.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt; V takšnem okolju okoli otoka Larak živi 37 vrst skleraktinskih koral.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vajed Samiei|first=J.|author2=Dab K.|author3=Ghezellou P. |author4= Shirvani A. |title=Some Scleractinian Corals (Class: Anthozoa) of Larak Island, Persian Gulf|journal=Zootaxa|date=2013|volume=3636|issue=1|pages=101–143|doi=10.11646/zootaxa.3636.1.5|pmid=26042286}}&lt;/ref&gt;

[[Globokomorske korale]] naseljujejo večje globine in hladnejše temperature na veliko višjih zemljepisnih širinah, vse do Norveške na severu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Johan Ernst |last=Gunnerus|author-link= 
|title= Om Nogle Norske Coraller|year=1768}}&lt;/ref&gt; Čeprav lahko globokomorske korale tvorijo grebene, je o njih znanega malo.

Najsevernejši koralni greben na Zemlji je v bližini [[Eilat]]a v [[Izrael]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2018-08-05 |title=Coral reef in Eilat, the northernmost reef in the world, is growing |url=https://www.jpost.com/health-science/coral-reef-in-eilat-the-northernmost-reef-in-the-world-is-growing-564175 |access-date=2024-03-04 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so redki vzdolž zahodnih obal obeh Amerik in Afrike, predvsem zaradi dvigovanja valov in močnih hladnih obalnih tokov, ki znižujejo temperaturo vode na teh območjih ([[Humboldtov tok]], [[Benguelski tok]] in [[Kanarski tok]]).&lt;ref name=&quot;Nybakken&quot;&gt;Nybakken, James. 1997. ''Marine Biology: An Ecological Approach.'' 4th ed. Menlo Park, CA: Addison Wesley.&lt;/ref&gt; Korale redko najdemo vzdolž obale Južne Azije – od vzhodne konice Indije ([[Čenaj]]) do meja [[Bangladeš]]a in [[Mjanmar]]a&lt;ref name=&quot;Spalding&quot; /&gt; – pa tudi vzdolž obal severovzhodne Južne Amerike in Bangladeša zaradi izpusta sladke vode iz rek [[Amazonka]] oziroma [[Ganges]].

Med pomembne koralne grebene spadajo:
* [[Veliki koralni greben]] – največji, ki obsega več kot 2900 posameznih grebenov in 900 otokov, ki se raztezajo več kot 2600 kilometrov ob obali [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]]
* [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] – drugi največji, ki se razteza 1000 kilometrov od otoka Isla Contoy na konici polotoka [[Jukatan]] do otokov [[Honduras]]a
* [[Koralni greben Nove Kaledonije]] – drugi najdaljši dvojni koralni greben, ki pokriva 1500 kilometrov
* [[Koralni greben Andros]] na [[Bahami]]h – tretji največji, ki sledi vzhodni obali otoka Andros na Bahamih med Androsom in [[Nassau]]om
+ [[Rdeče morje]] – vključuje 6000 let stare obrobne grebene, ki so vzdolž 2000 km dolge obale
* [[Floridski grebenski trakt]] – največji celinski greben ZDA in tretji največji koralni koralni greben, se razteza od Soldier Keyja v zalivu Biscayne do otokov Dry Tortugas v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]&lt;ref&gt;[http://coris.noaa.gov/portals/florida.html NOAA CoRIS – Regional Portal – Florida]. Coris.noaa.gov (August 16, 2012). Retrieved on March 3, 2013.&lt;/ref&gt;
* [[Plato Blake]] ima največji znani globokomorski koralni greben na svetu, ki obsega 6,4 milijona hektarjev velik greben, ki se razteza od [[Miami]]ja do Charlestona v Južni Karolini. Njegovo odkritje je bilo objavljeno januarja 2024.&lt;ref name=&quot;Sowers&quot;&gt;{{cite journal |url= |title=Mapping and Geomorphic Characterization of the Vast Cold-Water Coral Mounds of the Blake Plateau |journal=Geomatics |doi=10.3390/geomatics4010002 |doi-access=free |date=January 12, 2024 |volume=4 |number=1 |pages=17–47 |last1=Sowers |first1=Derek C. |first2=Larry A. |last2=Mayer |first3=Giuseppe |last3=Masetti |first4=Erik |last4=Cordes |first5=Ryan |last5=Gasbarro |first6=Elizabeth |last6=Lobecker |first7=Kasey |last7=Cantwell |first8=Samuel |last8=Candio |first9=Shannon |last9=Hoy |first10=Mashkoor |last10=Malik |display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;
* [[Pulley Ridge]] – najgloblji fotosintetski koralni greben, [[Florida]]
* Številni grebeni okoli Maldivov
* Območje filipinskega koralnega grebena, drugo največje v jugovzhodni Aziji, je ocenjeno na 26.000 kvadratnih kilometrov. Na njem živi več kot 900 vrst grebenskih rib in 400 vrst [[kamniti koralnjaki|kamnitih koraljnjakov]], od katerih jih je 12 endemičnih.
* [[Otočje Raja Ampat]] v indonezijski provinci [[Papua (provinca)|Papua]] jugozahodne Azije ponujajo največjo znano morsko raznolikost.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text NGM.nationalgeographic.com], Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness, by David Doubilet, National Geographic, September 2007&lt;/ref&gt;
* [[Bermudi]] so znani po svojem najsevernejšem sistemu koralnih grebenov, ki so na {{Coord|32.4|N|64.8|W}}. Prisotnost koralnih grebenov na tej visoki zemljepisni širini je posledica bližine [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Bermudske vrste koral predstavljajo podmnožico tistih, ki jih najdemo v širšem Karibskem morju.&lt;ref&gt;[http://www.livingreefs.org/#!documents/c1nhz Living Reefs Foundation]. Retrieved on May 28, 2015.&lt;/ref&gt;
* Najsevernejši posamezni koralni greben na svetu je v Finlaysonovem prelivu v notranjem prehodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] v [[Kanada|Kanadi]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-url = https://web.archive.org/web/20240312175004/https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-date = 12 March 2024| title = Coral reef that 'shouldn't exist' thrives off B.C.'s coast in Pacific Ocean, biologist says| last = Shen| first = Nono| date = 12 March 2024| website = CTV News| publisher = The Canadian Press| access-date = 13 March 2024| quote =}}&lt;/ref&gt;
* Najjužnejši koralni greben na svetu je na otoku Lord Howe v Tihem oceanu ob vzhodni obali Avstralije.

== Galerija koral, ki gradijo grebene ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale
Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben
Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib
File:Fluorescent coral - MBA - DSC07089.JPG|Fluorescentna korala&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100629212418/http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman |archive-date=29 June 2010 |title=Fluorescent coral |publisher=National Geographic Society|department=photography|series=Coral kingdoms}}&lt;/ref&gt;
File:Cirripathes sp (Spiral Wire Coral).jpg|Spiralna žična korala
File:Muchroom coral.JPG|''Fungiidae''
File:Staghorn-coral-1.jpg|''Acropora cervicornis''
File:PillarCoral.jpg|''Dendrogyra cylindrus''
File:Brain coral.jpg|korale družin ''Mussidae'' in ''Merulinidae''
File:Meandrina meandrites (Maze Coral).jpg|''Meandrina meandrites''
File:Black coral.jpg|korale rodu ''	Antipatharia''
File:Elkhorn Coral with a Yellowtail Damselfish in the Caribbean Sea in Curaçao.jpg|''Acropora palmata''
File:Fluorescent Coral Movie.gif|Fluorescentna korala
&lt;/gallery&gt;

== Drugi graditelji grebenov ==
Korale so najbolj izjemen graditelj grebenov. Vendar pa mnogi drugi organizmi, ki živijo v grebenski skupnosti, prispevajo skeletni kalcijev karbonat na enak način kot korale. Sem spadajo koralne alge, nekatere spužve in školjke.&lt;ref&gt;{{cite book |vauthors=Jennings S, Kaiser MJ, Reynolds JD |year=2001 |url={{google books |plainurl=y |id=oTVyeNQyoiMC}}|title=Marine Fisheries Ecology |pages=291–293 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-632-05098-7}}&lt;/ref&gt; Grebeni so vedno zgrajeni s skupnimi močmi teh različnih debel, pri čemer drugi organizmi vodijo gradnjo grebenov v drugih geoloških obdobjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kuznetsov |first1=Vitaly |title=The evolution of reef structures through time: Importance of tectonic and biological controls |journal=Facies |date=1 December 1990 |volume=22 |issue=1 |pages=159–168 |doi=10.1007/BF02536950|bibcode=1990Faci...22..159K |s2cid=127193540 }}&lt;/ref&gt;

=== Koralne alge ===
{{glavni|Koralne alge}}
[[File:Coralline algae 2.jpg|thumb|Koralne alge ''Lithothamnion sp.'']]

Koralne alge bistveno prispevajo k strukturi grebena. Čeprav so njihove stopnje odlaganja mineralov veliko počasnejše kot pri koralnjakih, so bolj tolerantne na delovanje močnih valov in tako pomagajo ustvariti zaščitno skorjo nad tistimi deli grebena, ki so izpostavljeni največjim silam valov, kot je sprednji del grebena, obrnjen proti odprtemu oceanu. Prav tako krepijo strukturo grebena z odlaganjem apnenca v plasteh na površino grebena. Poleg tega so lahko koralne alge na lokacijah, ki niso ugodne za rast koral, glavni graditelji algnega grebena.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Johnson |first=Maggie D. |title=Coralline Algae: The Unsung Architects of Coral Reefs {{!}} Smithsonian Ocean |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/plants-algae/coralline-algae-unsung-architects-coral-reefs |access-date=2025-05-06 |website=ocean.si.edu |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ballesteros E., 2006 Mediterranean coralligenous assemblages: A synthesis of present knowledge. Oceanography and Marine Biology - an Annual Review 44: 123–130&lt;/ref&gt;

=== Spužve ===
{{glavni|Spužve}}
[[File:Aphrocallistes vastus.jpg|thumb|left|Globokomorska oblačna spužva]]

Spužji grebeni so grebeni, ki jih tvorijo morske [[spužve]]. Znano je, da heksaktinelidne spužve tvorijo grebene ob obali Britanske Kolumbije, jugovzhodne [[Aljaska|Aljaske]] in zvezne države [[Washington (zvezna država)|Washington]].&lt;ref&gt;{{cite news | first1=Lisa | last1=Stiffler | date=2007-07-27  | title=Reef of glass sponges found off Washington's coast | newspaper=Seattle Post-Intelligencer | url=http://www.seattlepi.com/local/325489_sponge28.html | via=seattlepi.com }}&lt;/ref&gt; Grebeni, odkriti v Hekatskem prelivu v Britanski Kolumbiji, so zrasli do 7 kilometrov v dolžino in 20 metrov v višino.&lt;ref&gt;{{cite news |title=B.C.'s reefs among science's great finds |date=2005-02-24 |work=Georgia Straight Vancouver's News &amp; Entertainment Weekly |url=https://www.straight.com/article/b-c-s-reefs-among-sciences-great-finds |via=straight.com |access-date=2017-05-22 |language=en }}&lt;/ref&gt; Heksaktinelidni grebeni spužev so bili prvič odkriti v srednjem [[trias]]u (pred 245–208 milijoni let). Spužve so dosegle svoj polni obseg v pozni [[jura|juri]] (pred 201–145 milijoni let), ko se je čez severni ocean [[Ocean Tetida|Tetida]] in severnoatlantski bazen raztezal 7000 km dolg diskontinuiran grebenski sistem,&lt;ref name=&quot;krautter2001&quot;&gt;{{cite journal |author1=Krautter, M. |author2=Conway, K. |author3=Barrie, J.V. |author4=Neuweiler, M. |year=2001 |title=Discovery of a &quot;living dinosaur&quot;: Globally unique modern hexactinellid sponge reefs off British Columbia, Canada |journal=Facies |volume=44 |issue=1 |pages=265–282 |bibcode=2001Faci...44..265K |doi=10.1007/BF02668178 |s2cid=128410530}}&lt;/ref&gt; vendar je od takrat upadel in veljalo je, da je izumrl, dokler niso bili leta 1987–1988 odkriti obstoječi grebeni.&lt;ref name=dfo2000&gt;{{cite report |publisher=Department of Fisheries and Oceans |date=February 2000 |title=Hexactinellid sponge reefs on the British Columbia continental shelf: Geological and biological structure |series=DFO Pacific Region Habitat Status Report}}&lt;/ref&gt;

''Archaeocyatha'', izumrla klada spužev, so bile prve živali na planetu, ki so gradile grebene, in so indeksni fosil&lt;ref&gt;{{cite web |author=Anderson, Dr. John R. |url=http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |title=Paleozoic Life |access-date=2010-07-06 |publisher=Georgia Perimeter College |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720202106/http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |archive-date=2011-07-20 }}&lt;/ref&gt; za spodnji [[kambrij]] po vsem svetu. Podobno je bila ''Stromatoporoidea'' še ena izumrla klada spužev, ki so gradile grebene. Za razliko od koral so se ''stromatoporoidi'' običajno naselili na mehkih substratih, zato so njihovi 'grebeni' zasedali le eno raven in ne večplastnega navpičnega ogrodja zgrajenih okostij.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite book |last=Kershaw |first=Stephen |url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/issue/view/538 |title=Part E, Porifera (Revised). Volumes 4 &amp; 5 |publisher=Geological Society of America; University of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-9903621-2-8 |editor-last=Selden |editor-first=Paul A. |edition= |series=Treatise on Invertebrate Paleontology |volume= |location=Boulder, Colorado; Lawrence, Kansas |pages=631–651 |chapter=Chapter 10 (part): Paleoecology of the Paleozoic Stromatoporoidea |display-authors= |chapter-url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/article/view/5761/5230}}&lt;/ref&gt;

=== Školjke ===
[[File:Oyster bed, Brunswick, GA, US.jpg|thumb|Ostrige ''Crassostrea virginica'']]

Ostrižni grebeni so goste združbe ostrig, ki živijo v kolonialnih skupnostih. Druga regionalno specifična imena za te strukture vključujejo ostrižna ležišča in ostrižne brežine. Ličinke ostrig potrebujejo trdo podlago ali površino, na katero se lahko pritrdijo, vključno z lupinami starih ali mrtvih ostrig. Tako se lahko grebeni sčasoma zgradijo, ko se nove ličinke naselijo na starejših osebkih. ''Crassostrea virginica'' je bila nekoč obilna v zalivu Chesapeake in na obalah, ki mejijo na atlantsko obalno ravnico, do konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;Newell, R.I.E. 1988. Ecological changes in Chesapeake Bay: are they the results of overharvesting the American oyster, ''Crassostrea virginica''? In: M. Lynch and E.C. Krome (eds.) Understanding the estuary: advances in Chesapeake Bay research, Chesapeake Research Consortium, Solomons, MD, pp.536–546.&lt;/ref&gt; ''Ostrea angasi'' je vrsta ploščate ostrige, ki je tudi oblikovala velike grebene v Južni Avstraliji.&lt;ref name=good&gt;{{cite web |title=4 things you might not know about South Australia's new shellfish reef |website=Government of South Australia. Department for Environment and Water |date=10 May 2019 |url=https://www.environment.sa.gov.au/goodliving/posts/2019/05/windara-reef |access-date=28 February 2021}}&lt;/ref&gt;

''Hippuritida'', izumrli red školjk, znanih kot rudisti, so bili glavni organizmi, ki so gradili grebene v času krede. Do sredine krede so rudisti postali prevladujoči graditelji tropskih grebenov in so postali številčnejši od skleraktinskih koral. V tem obdobju so bile temperature oceanov in raven slanosti – na katere so korale občutljive – višje kot danes, kar je morda prispevalo k uspehu rudistnih grebenov.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

=== Polži ===
Nekateri polži, kot je družina ''Vermetidae'', so sedeči in se pritrdijo na podlago, kar prispeva k gradnji grebena.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0031018208003672 | doi=10.1016/j.palaeo.2008.06.008 | title=Vermetid reefs and their use as palaeobathymetric markers: New insights from the Late Miocene of the Mediterranean (Southern Italy, Crete) | journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology | date=19 September 2008 | volume=267 | issue=1 | pages=89–101 | last1=Vescogni | first1=Alessandro | last2=Bosellini | first2=Francesca R. | last3=Reuter | first3=Markus | last4=Brachert | first4=Thomas C. | bibcode=2008PPP...267...89V | hdl=11380/612002 | url-access=subscription | hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Darwinov paradoks ==
V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov'', objavljenem leta 1842, je Darwin opisal, kako so koralne grebene našli v nekaterih tropskih območjih, v drugih pa ne, brez očitnega vzroka. Največje in najmočnejše korale so rasle v delih grebena, izpostavljenih najmočnejšim valovom, korale pa so bile oslabljene ali odsotne tam, kjer so se nabirali ohlapni sedimenti.&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;/&gt;{{rp|[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=79&amp;itemID=F271&amp;viewtype=text 61–71]}}

Tropske vode vsebujejo malo hranil,&lt;ref&gt;{{Cite book|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=eLoKAQAAIAAJ|page=56}} |title=Perspectives on Coral Reefs |editor-last=Barnes |editor-first=D.J. |date=1983 |publisher=Australian Institute of Marine Science |isbn=978-0-642-89585-1 |last=Crossland |first=C.J. |chapter=Dissolved nutrients in coral reef waters |pages=56–68}}&lt;/ref&gt; vendar lahko koralni greben uspeva kot ''oaza v puščavi''.&lt;ref&gt;{{Cite book|url={{google books |plainurl=y |id=r1hfQwAACAAJ}} |title=Fundamentals of Ecology |edition=3rd |date=1971 |publisher=Saunders |last=Odum |first=E.P.}}&lt;/ref&gt; To je privedlo do ekosistemske uganke, včasih imenovane ''Darwinov paradoks'': »Kako lahko tako visoka proizvodnja uspeva v tako hranilno revnih pogojih?«&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sammarco |first1=PW |last2=Risk |first2=MJ |last3=Schwarcz |first3=HP |last4=Heikoop |first4=JM |year=1999 |title=Cross-continental shelf trends in coral δ15N on the Great Barrier Reef: further consideration of the reef nutrient paradox |url=https://www.int-res.com/articles/meps/180/m180p131.pdf |journal=Mar Ecol Prog Ser |volume=180 |pages=131–138 |doi=10.3354/meps180131 |doi-access=free |bibcode=1999MEPS..180..131S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rougerie |first1=F |last2=Wauthy |first2=B |year=1993 |title=The endo-upwelling concept: from geothermal convection to reef construction |url=https://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/38976.pdf |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1| pages=19–30 |bibcode=1993CorRe..12...19R |s2cid=27590358 |doi=10.1007/bf00303781}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Goeij2009&gt;De Goeij, Jasper M (2009) [https://wayback.archive-it.org/all/20110402015722/http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/science/2009/j.m.de.goeij/13completethesis.pdf &quot;Element cycling on tropical coral reefs: the cryptic carbon shunt revealed&quot;] PhD thesis, page 13. University of Groningen.&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni podpirajo več kot četrtino vseh morskih vrst. Ta raznolikost ima za posledico kompleksne prehranjevalne mreže, kjer velike plenilske ribe jedo manjše ribe za krmo, ki jedo še manjši zooplankton itd. Vendar pa so vse prehranjevalne mreže na koncu odvisne od rastlin, ki služijo kot primarni proizvajalci. Koralni grebeni običajno proizvedejo 5–10 gramov ogljika na kvadratni meter na dan (gC·m&lt;sup&gt;−2&lt;/sup&gt;·day&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;) biomase.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Sorokin |first=Yuri I. |url={{google books |plainurl=y |id=6CbePgAACAAJ}} |title= Coral Reef Ecology |location=Germany |publisher= Springer-Verlag, Berlin Heidelberg |year=1993 |isbn=978-0-387-56427-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hatcher|first=Bruce Gordon|title=Coral reef primary productivity: A beggar's banquet|journal=Trends in Ecology &amp; Evolution|date=1 May 1988|volume=3|issue=5|pages=106–111|doi=10.1016/0169-5347(88)90117-6|pmid=21227159|bibcode=1988TEcoE...3..106H }}&lt;/ref&gt;

Eden od razlogov za nenavadno bistrost tropskih voda je pomanjkanje hranil in plavajoči plankton. Poleg tega sonce v tropih sije vse leto in segreva površinsko plast, zaradi česar je manj gosta kot podzemne plasti. Toplejšo vodo od globlje, hladnejše vode loči stabilna termoklina, kjer se temperatura hitro spreminja. Zaradi tega tople površinske vode lebdijo nad hladnejšimi, globljimi vodami. V večjem delu oceana je izmenjava med temi plastmi majhna. Organizmi, ki umrejo v vodnem okolju, običajno potonejo na dno, kjer se razgradijo, kar sprosti hranila v obliki [[dušik]]a (N), [[fosfor]]ja (P) in [[kalij]]a (K). Ta hranila so potrebna za rast rastlin, vendar se v tropih ne vrnejo neposredno na površje.

Rastline tvorijo osnovo prehranjevalne verige in za rast potrebujejo sončno svetlobo in hranila. V oceanu so te rastline predvsem mikroskopski [[fitoplankton]], ki plava v vodnem stolpcu. Za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, ki omogoča fiksacijo [[ogljik]]a, zato jih najdemo le relativno blizu površine, vendar potrebujejo tudi hranila. Fitoplankton hitro porablja hranila v površinskih vodah, v tropih pa se ta hranila zaradi termokline običajno ne nadomeščajo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ross|first1=On|last2=Sharples|first2=J|date=2007-10-11|title=Phytoplankton motility and the competition for nutrients in the thermocline|url=http://www.int-res.com/abstracts/meps/v347/p21-38/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=347|pages=21–38|doi=10.3354/meps06999|bibcode=2007MEPS..347...21R|issn=0171-8630|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Pojasnila ===
Okoli koralnih grebenov se lagune zapolnijo z materialom, ki ga je erodiral greben in otok. Postanejo zatočišča za morsko življenje, ki jih ščiti pred valovi in ​​nevihtami.

Najpomembneje je, da grebeni reciklirajo hranila, kar se v odprtem oceanu dogaja veliko manj. V koralnih grebenih in lagunah so med proizvajalci fitoplankton, morske alge in koralne alge, zlasti majhne vrste, imenovane šotne alge, ki prenašajo hranila v korale.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Fitoplankton tvori osnovo prehranjevalne verige in ga jedo ribe in raki. Recikliranje zmanjšuje vnos hranil, potreben za podporo skupnosti.&lt;ref name=&quot;GuideCoralBleaching&quot;&gt;{{cite book |author1=Marshall, Paul |author2=Schuttenberg, Heidi |year=2006 |title=A Reef Manager's Guide to Coral Bleaching |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |location=Townsville, Australia |url=http://www.coris.noaa.gov/activities/reef_managers_guide/ |isbn=978-1-876945-40-4}}&lt;/ref&gt;

Korale absorbirajo hranila, vključno z anorganskim dušikom in fosforjem, neposredno iz vode. Številne korale ponoči iztegnejo svoje lovke, da ujamejo zooplankton, ki se bliža. Zooplankton oskrbuje polipe z dušikom, polip pa si del dušika deli z zooksantelami, ki prav tako potrebujejo ta element.&lt;ref name=&quot;Castro&quot;&gt;Castro, Peter and Huber, Michael (2000) ''Marine Biology.'' 3rd ed. Boston: McGraw-Hill.&lt;/ref&gt;
[[File:Multy color corals.JPG|thumb|left|Barva koral je odvisna od kombinacije rjavih odtenkov, ki jih zagotavljajo njihove zooksantele in pigmentiranih beljakovin (rdeče, modre, zelene itd.), ki jih proizvajajo same korale.]]

Gobice živijo v razpokah grebenov. So učinkovite s filtriranjem vode in v Rdečem morju porabijo približno 60 % fitoplanktona, ki ga zanesejo mimo. Gobice sčasoma izločijo hranila v obliki, ki jo lahko uporabijo korale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20011108233132/http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-date=8 November 2001 |title=Rich Coral Reefs in Nutrient-Poor Water: Paradox Explained? |first=John |last=Roach |publisher=National Geographic News |date=November 7, 2001 |access-date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Hrapavost koralnih površin je ključna za preživetje koral v razburkanih vodah. Običajno se okoli potopljenega predmeta oblikuje mejna plast mirne vode, ki deluje kot pregrada. Valovi, ki se lomijo ob izjemno hrapave robove koral, motijo ​​mejno plast in omogočajo koralam dostop do prehajajočih hranil. Turbulentna voda tako spodbuja rast grebenov. Brez dostopa do hranil, ki jih prinašajo hrapave koralne površine, niti najučinkovitejše recikliranje ne bi zadostovalo.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.newscientist.com/article/mg17523612.100-corals-play-rough-over-darwins-paradox.html |title=Corals play rough over Darwin's paradox |first=Rachel |last=Nowak |issue=2361 |journal=New Scientist |date=21 September 2002 }}&lt;/ref&gt;

Globoka voda, bogata s hranili, ki vstopa v koralne grebene z izoliranimi dogodki, ima lahko pomemben vpliv na temperaturo in hranilne sisteme.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J. |author2=Wing S. |author3=Miller S.|author4=Denny M.|title=Pulsed delivery of subthermocline water to Conch Reef (Florida Keys) by internal tidal bores|journal=Limnology and Oceanography|year=1996|volume=41 |issue=7|pages=1490–1501 |doi=10.4319/lo.1996.41.7.1490|bibcode=1996LimOc..41.1490L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Pickard 1983&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Wolanski |first1=E. |last2=Pickard |first2=G. L. |doi=10.1071/MF9830065 |title=Upwelling by internal tides and Kelvin waves at the continental shelf break on the Great Barrier Reef |journal=Marine and Freshwater Research |volume=34 |page=65 |year=1983|issue=1 |bibcode=1983MFRes..34...65W }}&lt;/ref&gt; To gibanje vode moti relativno stabilno termoklino, ki običajno obstaja med toplo plitvo vodo in globljo, hladnejšo vodo. Temperaturni režimi na koralnih grebenih na Bahamih in Floridi so zelo spremenljivi, saj segajo od minut do letnih časov in prostorske lestvice po globinah.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Helmuth B.|author3=Fischer A.|year=2006 |title=Variation beneath the surface: Quantifying complex thermal environments on coral reefs in the Caribbean, Bahamas and Florida|journal=Journal of Marine Research|volume=64|issue=4|pages=563–588 |doi=10.1357/002224006778715711|doi-broken-date=11 July 2025 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Polyps (PSF).png|thumb|right|Koralni polipi]]

Voda lahko prehaja skozi koralne grebene na različne načine, vključno s tokovnimi obroči, površinskimi valovi, notranjimi valovi in ​​spremembami plimovanja.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Ezer et al. 2011&quot;&gt;{{cite journal |last=Ezer|first=T.|author2=Heyman W.|author3=Houser C.|author4=Kjerfve B.|title=Modeling and observations of high-frequency flow variability and internal waves at a Caribbean reef spawning aggregation site|journal=Ocean Dynamics|year=2011|volume=61|issue=5|pages=581–598|doi=10.1007/s10236-010-0367-2|bibcode=2011OcDyn..61..581E|s2cid=55252988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fratantoni and Richardson 2006&quot;&gt;{{cite journal|last=Fratantoni |first=D. |author2=Richardson P.|title=The Evolution and Demise of North Brazil Current Rings|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2006|volume=36|issue=7|pages=1241–1249 |doi=10.1175/JPO2907.1 |bibcode=2006JPO....36.1241F |hdl=1912/4221|hdl-access=free |url=http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1998&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J.|author2=Shellenbarger G.|author3=Genovese S.|author4=Wing S.|title=Breaking internal waves on a Florida (USA) coral reef: a plankton pump at work?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1998 |volume=166|pages=83–97|doi=10.3354/meps166083|bibcode=1998MEPS..166...83L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Gibanje običajno ustvarjajo plimovanje in veter. Ko plimovanje vpliva na različno batimetrijo in se veter meša s površinsko vodo, nastanejo notranji valovi. Notranji val je gravitacijski val, ki se premika vzdolž gostotne stratifikacije v oceanu. Ko vodni del naleti na drugačno gostoto, niha in ustvarja notranje valove.&lt;ref name=&quot;Talley et al. 2011&quot;&gt;{{cite book|last=Talley|first=L.|url={{google books |plainurl=y |id=Chb14jomm08C}}|title=Descriptive Physical Oceanography: An Introduction|isbn=978-0-7506-4552-2|year=2011|publisher=Elsevier Inc.|location=Oxford, UK}}&lt;/ref&gt; Čeprav imajo notranji valovi običajno nižjo frekvenco kot površinski valovi, se pogosto oblikujejo kot en sam val, ki se razdeli v več valov, ko zadene pobočje in se premika navzgor.&lt;ref name=&quot;Helfrich 1992&quot;&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Helfrich|first=K.|title=Internal solitary wave breaking and run-up on a uniform slope|journal=Journal of Fluid Mechanics|year=1992|volume=243|pages=133–154|doi=10.1017/S0022112092002660|bibcode = 1992JFM...243..133H |s2cid=122915102 }}&lt;/ref&gt; Ta vertikalna razgradnja notranjih valov povzroča znatno diapiknalno mešanje in turbulenco. Notranji valovi lahko delujejo kot črpalke hranil, ki na površje prinašajo plankton in hladno vodo, bogato s hranili.&lt;ref name=&quot;Andrews and Gentien 1982&quot;&gt;{{cite journal|last=Andrews|first=J.|author2=Gentien P.|title=Upwelling as a source of nutrients for the Great Barrier Reef ecosystems: A solution to Darwin's question?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1982|volume=8|pages=257–269|doi=10.3354/meps008257|bibcode=1982MEPS....8..257A|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sandstrom and Elliott 1984&quot;&gt;{{cite journal|last=Sandstrom|first=H.|author2=Elliott J.|title=Internal tide and solitons on the Scotian shelf: A nutrient pump at work|journal=Journal of Geophysical Research|year=1984|volume=89|issue=C4|pages=6415–6426|doi=10.1029/JC089iC04p06415|bibcode=1984JGR....89.6415S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Hamner 1988&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Hamner W. |title=Topographically controlled fronts in the ocean and their biological significance|journal=Science|year=1988|volume=241|pages=177–181|doi=10.1126/science.241.4862.177|pmid=17841048|issue=4862|bibcode = 1988Sci...241..177W |s2cid=19757639}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rougerie et al. 1992&quot;&gt;{{cite journal|last=Rougerie|first=F.|author2=Fagerstrom J.|author3=Andrie C.|title=Geothermal endo-upwelling: A solution to the reef nutrient paradox?|journal=Continental Shelf Research|year=1992|volume=12|pages=785–798|doi=10.1016/0278-4343(92)90044-K|issue=7–8|bibcode = 1992CSR....12..785R |url=http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Delesalle 1993&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Delesalle B.|title=Upwelling by internal waves, Tahiti, French Polynesia|journal=Continental Shelf Research|year=1993|volume=15|pages=357–368|doi=10.1016/0278-4343(93)E0004-R|issue=2–3|bibcode = 1995CSR....15..357W }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Szmant and Forrester 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Szmant | first1 = A. M.|author1-link= | last2 = Forrester | first2 = A. | doi = 10.1007/BF01626075 | title = Water column and sediment nitrogen and phosphorus distribution patterns in the Florida Keys, USA | journal = Coral Reefs | volume = 15 | issue = 1 | pages = 21–41 | year = 1996 |bibcode = 1996CorRe..15...21S | s2cid = 42822848 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Furnas and Mitchell 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Furnas | first1 = M. J. | last2 = Mitchell | first2 = A. W. | doi = 10.1016/0278-4343(95)00060-7 | title = Nutrient inputs into the central Great Barrier Reef (Australia) from subsurface intrusions of Coral Sea waters: A two-dimensional displacement model | journal = Continental Shelf Research | volume = 16 | issue = 9 | pages = 1127–1148 | year = 1996 |bibcode = 1996CSR....16.1127F }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter and Miller 1999&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Miller S.|title=Predicting high-frequency upwelling: Spatial and temporal patterns of temperature anomalies on a Florida coral reef |year=1999|volume=19|issue=7|pages=911–928|doi=10.1016/s0278-4343(99)00004-7|journal=Continental Shelf Research|bibcode=1999CSR....19..911L}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2003&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Stewart H.|author3=Miller S.|s2cid=15125174|title=Episodic nutrient transport to Florida coral reefs|journal=Limnology and Oceanography|year=2003|volume=48|pages=1394–1407|doi=10.4319/lo.2003.48.4.1394|doi-access=free|issue=4|bibcode=2003LimOc..48.1394L}}&lt;/ref&gt;
[[File:Sea Cotton.jpg|thumb|left|Večina koralnih polipov se hrani ponoči. Tukaj, v temi, so polipi razširili svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom]]

Nepravilna struktura [[Batimetrija|batimetrije]] koralnega grebena lahko poveča mešanje, kar povzroči žepe hladnejše vode in spremenljive ravni hranil.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2005&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J. |author2=Deane G.|author3=Stokes M.|title=Spatial and Temporal Variability of Internal Wave Forcing on a Coral Reef|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2005|volume=35 |issue=11|pages=1945–1962|doi=10.1175/JPO2808.1 |bibcode=2005JPO....35.1945L |s2cid=52498621 |url=https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prihod hladne, s hranili bogate vode iz globin zaradi notranjih valov in plimskih vrtin je bil povezan s stopnjami rasti alg, ki se hranijo s suspenzijami in bentoških alg&lt;ref name=&quot;Smith et al. 2004&quot;&gt;{{cite journal|last=Smith|first=J.|author2=Smith C.|author3=Vroom P.|author4=Beach K.|author5=Miller S.|title=Nutrient and growth dynamics of Halimeda tuna on Conch Reef, Florida Keys: Possible influence of internal tides on nutrient status and physiology|journal=Limnology and Oceanography|year=2004|volume=49|issue=6|pages=1923–1936|doi=10.4319/lo.2004.49.6.1923 |bibcode=2004LimOc..49.1923S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter planktona in ličink.&lt;ref name=&quot;Pineda 1994&quot;&gt;{{cite journal|last=Pineda|first=J.|title=Internal tidal bores in the nearshore: Warm-water fronts, seaward gravity currents and the onshore transport of neustonic larvae|journal=Journal of Marine Research| year=1994| volume=52| issue=3|pages=427–458 |doi=10.1357/0022240943077046}}&lt;/ref&gt; Morska alga ''Codium isthmocladum'' se odziva na globokomorske vire hranil, ker imajo njihova tkiva različne koncentracije hranil, odvisno od globine. Kopičenja jajčec, ličink in planktona na grebenih se odzivajo na vdore v globoko vodo. Podobno se ličinkne organizmov, ki živijo na površini, ko se notranji valovi in ​​vrtine premikajo navpično, prenašajo proti obali. To ima pomemben biološki pomen za kaskadne učinke prehranjevalnih verig v ekosistemih koralnih grebenov in lahko predstavlja še en ključ do rešitve paradoksa.

[[Cianobakterije]] zagotavljajo topne nitrate prek fiksacije dušika.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Wilson | first1 = E | year = 2004 | title = Coral's Symbiotic Bacteria Fluoresce, Fix Nitrogen | url = http://pubs.acs.org/cen/news/8233/8233notw7.html | journal = Chemical and Engineering News | volume = 82 | issue = 33| page = 7 | doi = 10.1021/cen-v082n033.p007a | url-access = subscription }}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni so pogosto odvisni od okoliških habitatov, kot so travniki z morsko travo in mangrovski gozdovi, za hranila. Morska trava in mangrove oskrbujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi, ki so bogate z dušikom, in služijo za prehrano rib in živali z grebena z oskrbo z lesom in rastlinjem. Grebeni pa ščitijo mangrove in morsko travo pred valovi in ​​proizvajajo usedline, v katerih se lahko mangrove in morska trava ukoreninijo.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt;

== Biotska raznovrstnost ==
Koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj produktivne ekosisteme na svetu, saj zagotavljajo kompleksne in raznolike morske habitate, ki podpirajo širok spekter organizmov.&lt;ref name=&quot;BarnesMann1991AquaticEcology&quot;&gt;{{cite book | title=Fundamentals of Aquatic Ecology|author1=Barnes, R.S.K. |author2=Mann, K.H. | publisher=Blackwell Publishing| year=1991| isbn=978-0-632-02983-9| pages=217–227| url={{google books |plainurl=y |id=mOZZlzgdTrwC|page=227}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fuchs&quot;&gt;{{cite journal| author=Fuchs. T| url=http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627| title=Effects of Coral Reef Complexity on Invertebrate Biodiversity| journal=Immediate Science Ecology Publishing| year=2013| volume=2| pages=1–10| archive-date=April 2, 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153213/http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627}}&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni tik pod oseko imajo obojestransko koristen odnos z mangrovskimi gozdovi ob visoki plimi in travniki morske trave vmes: grebeni ščitijo mangrove in morsko travo pred močnimi tokovi in ​​valovi, ki bi jih poškodovali ali erodirali sedimente, v katerih so ukoreninjene, medtem ko [[mangrove]] in morska trava ščitijo korale pred velikimi dotoki mulja, sladke vode in onesnaževal. Ta raven okoljske raznolikosti koristi mnogim živalim na koralnih grebenih, ki se na primer lahko hranijo z morsko travo in uporabljajo grebene za zaščito ali razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Hatcher, B.G. |author2=Johannes, R.E. |author3=Robertson, A.J. |chapter=Conservation of Shallow-water Marine Ecosystems |title=Oceanography and Marine Biology: An Annual Review |volume=27 |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=978-0-08-037718-6 |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=XpmNqFaDZ7cC|page=320}} |page=320}}&lt;/ref&gt;

Grebeni so dom številnih živali, vključno z ribami, morskimi pticami, spužvami, ožigalkarji (ki vključujejo nekatere vrste koral in meduz), črvi, raki (vključno s kozicami, čistilnimi kozicami, jastogi in rakovicami), mehkužci (vključno z glavonožci), iglokožci (vključno z morskimi zvezdami, morskimi ježki in morskimi kumarami), morskimi špricerji, morskimi želvami in morskimi kačami. Poleg ljudi so sesalci na koralnih grebenih redki, glavna izjema so kiti, ki obiskujejo grebene, kot so delfini. Nekaj ​​vrst se hrani neposredno s koralami, drugi pa se pasejo z algami na grebenu.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Reef biomass is positively related to species diversity.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/110405130347.htm |title=World's Reef Fishes Tussling With Human Overpopulation |journal=ScienceDaily |date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Različne vrste lahko redno naseljujejo ista skrivališča na grebenu ob različnih urah dneva. Nočni plenilci, kot so kardinalke in veverice, se podnevi skrivajo, medtem ko se damselfish, kirurg, springfish, wrasses in papige skrivajo pred jeguljami in morskimi psi.

Veliko število in raznolikost skrivališč v koralnih grebenih, tj. zatočišč, sta najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata visoko raznolikost in visoko biomaso organizmov v koralnih grebenih.&lt;ref name=&quot;GratwickeSpeight2005&quot;&gt;{{cite journal|last1=Gratwicke|first1=B.|last2=Speight|first2=M. R.|title=The relationship between fish species richness, abundance and habitat complexity in a range of shallow tropical marine habitats|journal=Journal of Fish Biology|volume=66|issue=3|year=2005|pages=650–667|issn=0022-1112|doi=10.1111/j.0022-1112.2005.00629.x|bibcode=2005JFBio..66..650G }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FontanetoSanciangco2013&quot;&gt;{{cite journal|last1=Fontaneto|first1=Diego|last2=Sanciangco|first2=Jonnell C.|last3=Carpenter|first3=Kent E.|last4=Etnoyer|first4=Peter J.|last5=Moretzsohn|first5=Fabio|title=Habitat Availability and Heterogeneity and the Indo-Pacific Warm Pool as Predictors of Marine Species Richness in the Tropical Indo-Pacific|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=2|year=2013|article-number=e56245|issn=1932-6203|doi=10.1371/journal.pone.0056245|pmid=23457533|pmc=3574161|bibcode=2013PLoSO...856245S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni imajo tudi zelo visoko stopnjo raznolikosti mikroorganizmov v primerjavi z drugimi okolji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Galand |first1=Pierre E. |last2=Ruscheweyh |first2=Hans-Joachim |last3=Salazar |first3=Guillem |last4=Hochart |first4=Corentin |last5=Henry |first5=Nicolas |last6=Hume |first6=Benjamin C. C. |last7=Oliveira |first7=Pedro H. |last8=Perdereau |first8=Aude |last9=Labadie |first9=Karine |last10=Belser |first10=Caroline |last11=Boissin |first11=Emilie |last12=Romac |first12=Sarah |last13=Poulain |first13=Julie |last14=Bourdin |first14=Guillaume |last15=Iwankow |first15=Guillaume |date=2023-06-01 |title=Diversity of the Pacific Ocean coral reef microbiome |journal=Nature Communications |language=en |volume=14 |issue=1 |page=3039 |doi=10.1038/s41467-023-38500-x |pmid=37264002 |pmc=10235103 |bibcode=2023NatCo..14.3039G |issn=2041-1723|hdl=20.500.11850/616066 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Jate grebenskih rib
File:Caribbean reef squid.jpg|Karibski grebenski lignji
File:Stenopus hispidus (high res).jpg|Progasta koralna kozica
File:Triaenodon obesus moc.jpg|Beloplavuti grebenski morski pes
File:Green turtle John Pennekamp.jpg|Zelena želva
File:Red sea-reef 3627.jpg|Velikansks školjka
File:Nephtheidae komodo.jpg|Mehke korale, spužve in ascidije
File:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Progasti morski krajt
File:Latiaxis wormaldi 002.jpg|Oklep koralnega polža ''Latiaxis wormaldi''
&lt;/gallery&gt;

== Ekosistemske storitve ==
Koralni grebeni zagotavljajo ekosistemske storitve za turizem, ribištvo in zaščito obale. Svetovna gospodarska vrednost koralnih grebenov je bila ocenjena na med 29,8 milijarde ameriških dolarjev&lt;ref name=Cesar&gt;{{cite book |last=Cesar |first=H.J.S. |url= {{google books |plainurl=y |id=WicVAQAAIAAJ}} |title=The Economics of Worldwide Coral Reef Degradation |year=2003 |publisher=Cesar Environmental Economics Consulting |location=The Netherlands |page=4 |author2=Burke, L. |author3=Pet-Soede, L. |access-date=21 September 2013}} (pdf: [https://assets.panda.org/downloads/cesardegradationreport100203.pdf link])&lt;/ref&gt; in 375 milijard dolarjev na leto.&lt;ref name=Costanza&gt;{{cite journal |last=Costanza |first=Robert |author2=Ralph d'Arge |author3=Rudolf de Groot |author4= Stephen Farber |author5=Monica Grasso |author6=Bruce Hannon |author7=Karin Limburg |author8=Shahid Naeem |author9=Robert V. O'Neill |author10=Jose Paruelo |author11=Robert G. Raskin |author12=Paul Sutton |author13=Marjan van den Belt |title= The value of the world's ecosystem services and natural capital |journal=Nature |date=15 May 1997 |volume=387 |pages=253–260 |doi= 10.1038/387253a0 |issue=6630 |bibcode= 1997Natur.387..253C |s2cid=672256 |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10189378/ }}&lt;/ref&gt; Približno 500 milijonov ljudi ima koristi od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo koralni grebeni.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1146/annurev-environ-012320-083019|doi-access=free|title=The Impacts of Ocean Acidification on Marine Ecosystems and Reliant Human Communities|year=2020|last1=Doney|first1=Scott C. |last2=Busch|first2=D. Shallin|last3=Cooley|first3=Sarah R.|last4=Kroeker|first4=Kristy J. |journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|pages=83–112}}&lt;/ref&gt;

Ekonomski stroški uničenja enega kvadratnega kilometra koralnega grebena v 25 letih so bili ocenjeni na med 137.000 in 1.200.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;WWF&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html|title=The Importance of Coral to People|publisher=World Wildlife Fund|access-date=April 7, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710032307/http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html |archive-date=2010-07-10 }}&lt;/ref&gt;

Za izboljšanje upravljanja obalnih koralnih grebenov je Inštitut za svetovne vire (WRI) razvil in objavil orodja za izračun vrednosti turizma, zaščite obale in ribištva, povezanega s koralnimi grebeni, v sodelovanju s petimi karibskimi državami. Aprila 2011 so objavljeni delovni dokumenti zajemali Sveto Lucijo, Tobago, Belize in Dominikansko republiko. WRI je »zagotavljal, da rezultati študije podpirajo izboljšane obalne politike in načrtovanje upravljanja«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.wri.org/project/valuation-caribbean-reefs|title=Coastal Capital: Economic Valuation of Coastal Ecosystems in the Caribbean|date=19 February 2014 |publisher=World Resources Institute}}&lt;/ref&gt; Študija v Belizeju je ocenila vrednost storitev grebenov in mangrov na 395–559 milijonov dolarjev letno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Coastal Capital: Belize: The Economic Contribution of Belize's Coral Reefs and Mangroves|last1=Cooper|first1=Emily|last2=Burke|first2=Lauretta |year=2008|access-date=April 6, 2011|last3=Bood|first3=Nadia}}&lt;/ref&gt;

Bermudski koralni grebeni otoku zagotavljajo gospodarske koristi v povprečju v vrednosti 722 milijonov dolarjev letno, na podlagi šestih ključnih ekosistemskih storitev, so sporočili Sarkis in sod. (2010).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Total Economic Value of Bermuda's Coral Reefs. Valuation of ecosystem Services|last1=Sarkis|first1=Samia|last2=van Beukering|first2=Pieter J.H. |year=2010|access-date=May 29, 2015|last3=McKenzie |first3=Emily}}&lt;/ref&gt;

=== Zaščita obale ===
Koralni grebeni ščitijo obale z absorpcijo energije valov, številni majhni otoki pa ne bi obstajali brez grebenov. Koralni grebeni lahko zmanjšajo energijo valov za 97 %, kar pomaga preprečiti izgubo življenj in materialno škodo. Obale, zaščitene s koralnimi grebeni, so tudi bolj stabilne glede erozije kot tiste brez njih. Grebeni lahko ublažijo valove prav tako dobro ali celo bolje kot umetne strukture, zasnovane za obalno obrambo, kot so valobrani.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ferarrio|display-authors=et al |first1=F. |title=The effectiveness of coral reefs for coastal hazard risk reduction and adaptation. |journal=Nature Communications |date=2014 |volume=5 |article-number=3794 |doi=10.1038/ncomms4794 |pmid=24825660 |pmc=4354160 |bibcode=2014NatCo...5.3794F }}&lt;/ref&gt; Ocenjujejo, da lahko 197 milijonov ljudi, ki živijo pod 10 m nadmorske višine in znotraj 50 km od grebena, posledično zmanjša tveganje zaradi grebenov. Obnova grebenov je bistveno cenejša od gradnje umetnih valobranov v tropskem okolju. Pričakovana škoda zaradi poplav bi se podvojila, stroški zaradi pogostih neurij pa bi se potrojili brez najvišjega metra grebenov. Pri stoletnih nevihtah bi se škoda zaradi poplav povečala za 91 % na 272 milijard ameriških dolarjev brez zgornjega števca.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Beck, M.|display-authors=et al |title=The global flood protection savings provided by coral reefs |journal=Nature Communications |date=2018 |volume=9 |issue=1 |article-number=2186 |doi=10.1038/s41467-018-04568-z|pmid=29895942 |pmc=5997709 |bibcode=2018NatCo...9.2186B }}&lt;/ref&gt;

=== Ribištvo ===
Vsako leto se iz koralnih grebenov ulovi približno šest milijonov ton rib. Dobro upravljani grebeni imajo povprečni letni pridelek 15 ton morskih sadežev na kvadratni kilometer. Samo ribolov na koralnih grebenih v jugovzhodni Aziji letno prinese približno 2,4 milijarde dolarjev morskih sadežev.

== Grožnje ==
[[File:Bleached coral (24577819729).jpg|thumb|upright=1.2|Na tem delu Velikega koralnega grebena v Avstraliji se je zgodil pomemben dogodek beljenja koral]]
{{ external media| float  = right| width  = 270px| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=aGGBGcjdjXA&amp;ab_channel=Netflix Chasing Coral] – inventing the first time-lapse camera to record bleaching events as they happen (Netflix, full episode)}}

Od svojega nastanka pred 485 milijoni let so se koralni grebeni soočali s številnimi grožnjami, vključno z boleznimi,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Peters |first1=Esther C. |title=Coral Reefs in the Anthropocene |chapter=Diseases of Coral Reef Organisms |date=2015 |pages=147–178 |doi=10.1007/978-94-017-7249-5_8 |publisher=Springer Netherlands |language=en|isbn=978-94-017-7248-8 }}&lt;/ref&gt; plenjenjem,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bradbury |first1=R. H. |last2=Hammond |first2=L. S. |last3=Moran |first3=P. J. |last4=Reichelt |first4=R. E. |title=Coral reef communities and the crown-of-thorns starfish: Evidence for qualitatively stable cycles |journal=Journal of Theoretical Biology |date=7 March 1985 |volume=113 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1016/S0022-5193(85)80076-X |bibcode=1985JThBi.113...69B |issn=0022-5193}}&lt;/ref&gt; invazivnimi vrstami, bioerozijo zaradi paše rib,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hutchings |first=P.A. |title=Biological destruction of coral reefs |doi=10.1007/BF00298083 |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1 |pages=1–17 |year=1986 |bibcode=1986CorRe...4..239H|s2cid=34046524 }}&lt;/ref&gt; cvetenjem alg in geološkimi nevarnostmi. Nedavne človeške dejavnosti predstavljajo nove grožnje. Od leta 2009 do 2018 so se koralni grebeni po vsem svetu zmanjšali za 14 %.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Visser|first=Nick|date=2021-10-05|title=Planet Lost Startling Amount Of Coral Reefs In 10 Years, Report Finds|url=https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f|url-status=live|access-date=2021-10-05|website=HuffPost|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005112753/https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f |archive-date=5 October 2021 }}&lt;/ref&gt;

Med človeške dejavnosti, ki ogrožajo korale, spadajo rudarjenje koral, ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Clark |first1=Malcolm R. |last2=Tittensor |first2=Derek P. |title=An index to assess the risk to stony corals from bottom trawling on seamounts |journal=Marine Ecology |date=2010 |volume=31 |issue=s1 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1439-0485.2010.00392.x |bibcode=2010MarEc..31..200C |language=en |issn=1439-0485|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; ter kopanje kanalov in dostopov do otokov in zalivov, kar lahko vse poškoduje morske ekosisteme, če se ne izvaja trajnostno. Druge lokalizirane grožnje so ribolov z eksplozijo, prekomerni ribolov, prekomerno rudarjenje koral in onesnaževanje morja, vključno z uporabo prepovedanega biocida proti obraščanju tributiltitra; čeprav jih v razvitih državah ni, se te dejavnosti nadaljujejo na območjih z malo okoljske zaščite ali slabim izvrševanjem predpisov.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Blast fishing |url=https://stopillegalfishing.com/issues/blast-fishing/ |website=Stop Illegal Fishing |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Magnuson-Stevens Act: A unique charge for sustainable seafood {{!}} National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://www.noaa.gov/explainers/magnuson-stevens-act-unique-charge-for-sustainable-seafood |website=www.noaa.gov |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Coral |url=https://www.fws.gov/international/animals/coral.html |publisher=US Fish and Wildlife Service |access-date=15 November 2019 |archive-date=29 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529020151/https://www.fws.gov/international/animals/coral.html }}&lt;/ref&gt; Kemikalije v kremah za sončenje lahko prebudijo latentne virusne okužbe pri zooksantelah in vplivajo na razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.scientificamerican.com/article/why-is-hawaii-banning-sunscreen/|title=Why Is Hawaii Banning Sunscreen?|last=Stierwalt|first=Everyday Einstein Sabrina|work=Scientific American|access-date=2018-08-19|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je izkazalo, da koncentracija turističnih dejavnosti prek platform na morju omejuje širjenje bolezni koral med turisti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Lamb|first=Joleah |author2=Bette Willis|title=Using coral disease prevalence to assess the effects of concentrating tourism activities on offshore reefs in a tropical marine park|journal=Conservation Biology|date=August 16, 2011|volume=25 |issue=5|pages=1044–1052|doi=10.1111/j.1523-1739.2011.01724.x|pmid=21848962|bibcode=2011ConBi..25.1044L |s2cid=12979332 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Emisije toplogrednih plinov predstavljajo širšo grožnjo zaradi dviga temperature morja in dviga morske gladine, kar povzroča široko razbarvanje koral in izgubo koralnega pokrova.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Caribbean coral reefs may disappear within 20 years: Report |url=https://news.biharprabha.com/2014/07/caribbean-coral-reefs-may-disappear-within-20-years-report/|work=IANS|publisher=news.biharprabha.com|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt; Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše nevihte ter spreminjajo vzorce oceanskega kroženja, kar lahko uniči koralne grebene.&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/facts/coralreef-climate.html How does climate change affect coral reefs?]&lt;/ref&gt; Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na korale z zmanjšanjem stopnje kalcifikacije in povečanjem stopnje raztapljanja, čeprav lahko korale prilagodijo svoje kalcifikacijske tekočine spremembam pH morske vode in ravni karbonata, da ublažijo vpliv.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=McCulloch |first1=Malcolm T. |last2=D'Olivo |first2=Juan Pablo |last3=Falter |first3=James |last4=Holcomb |first4=Michael |last5=Trotter |first5=Julie A. |title=Coral calcification in a changing World and the interactive dynamics of pH and DIC upregulation |journal=Nature Communications |date=30 May 2017 |volume=8 |issue=1 |article-number=15686 |doi=10.1038/ncomms15686 |pmid=28555644 |pmc=5499203 |bibcode=2017NatCo...815686M |language=en |issn=2041-1723}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cooley, S., D. Schoeman, L. Bopp, P. Boyd, S. Donner, D.Y. Ghebrehiwet, S.-I. Ito, W. Kiessling, P. Martinetto, E. Ojea, M.-F. Racault, B. Rost, and M. Skern-Mauritzen, 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter03.pdf Chapter 3: Oceans and Coastal Ecosystems and Their Services]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [H.-O. Pörtner, D.C., Roberts, M., Tignor, E.S., Poloczanska, K., Mintenbeck, A., Alegría, M., Craig, S., Langsdorf, S., Löschke, V., Möller, A., Okem, B., Rama (eds.). Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA, pp. 379–550, doi:10.1017/9781009325844.005.&lt;/ref&gt; Vulkansko in človeško onesnaženje z aerosoli lahko vpliva na regionalne temperature morske površine.

Leta 2011 sta dva raziskovalca predlagala, da se »obstoječi morski nevretenčarji soočajo z enakimi sinergističnimi učinki več stresorjev«, ki so se pojavili med izumrtjem ob koncu perma. Ta rod »s slabo puferirano dihalno fiziologijo in apnenčastimi lupinami«, kot so korale, je bil še posebej ranljiv.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Clapham ME and Payne|doi=10.1130/G32230.1|title=Acidification, anoxia, and extinction: A multiple logistic regression analysis of extinction selectivity during the Middle and Late Permian|year=2011|journal=Geology|volume=39|issue=11|pages=1059–1062|bibcode = 2011Geo....39.1059C }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Payne JL, Clapham ME|doi=10.1146/annurev-earth-042711-105329|title=End-Permian Mass Extinction in the Oceans: An Ancient Analog for the Twenty-First Century?|year=2012|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=40 |issue=1|pages=89–111|bibcode = 2012AREPS..40...89P }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2012/05/01/science/new-studies-of-permian-extinction-shed-light-on-the-great-dying.html Life in the Sea Found Its Fate in a Paroxysm of Extinction] ''New York Times'', April 30, 2012.&lt;/ref&gt;

Korale se na stres odzivajo z 'beljenjem' oziroma izločanjem svojih pisanih zooksantelatnih endosimbiontov. Korale z zooksantelami iz klada C so običajno občutljive na beljenje zaradi vročine, medtem ko so korale z odpornejšim kladom A ali D običajno odporne,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Abrego |first1=D. |last2=Ulstrup |first2=K. E |last3=Willis |first3=B. L |last4=van Oppen |first4=M. J.H |date=2008-10-07 |title=Species-specific interactions between algal endosymbionts and coral hosts define their bleaching response to heat and light stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |language=en |volume=275 |issue=1648 |pages=2273–2282 |doi=10.1098/rspb.2008.0180 |pmid=18577506 |pmc=2603234 |issn=0962-8452}}&lt;/ref&gt; prav tako pa tudi trpežnejši rodovi koral, kot sta ''Porites'' in ''Montipora''.&lt;ref name=Guest2012&gt;{{cite journal |last1=Guest |first1=James R. |last2=Baird |first2=Andrew H. |last3=Maynard |first3=Jeffrey A. |last4=Muttaqin |first4=Efin |last5=Edwards |first5=Alasdair J. |last6=Campbell |first6=Stuart J. |last7=Yewdall |first7=Katie |last8=Affendi |first8=Yang Amri |last9=Chou |first9=Loke Ming |title=Contrasting Patterns of Coral Bleaching Susceptibility in 2010 Suggest an Adaptive Response to Thermal Stress |journal=PLOS ONE |date=9 March 2012 |volume=7 |issue=3 |article-number=e33353 |doi=10.1371/journal.pone.0033353 |pmid=22428027 |pmc=3302856 |bibcode=2012PLoSO...733353G |language=en |issn=1932-6203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Vsakih 4–7 let dogodek [[El Niño]] povzroči beljenje nekaterih grebenov s toplotno občutljivimi koralami, pri čemer je bilo beljenje še posebej razširjeno v letih 1998 in 2010.&lt;ref name=&quot;natgeo2006&quot; &gt;{{cite web
| title=Global Warming Has Devastating Effect on Coral Reefs, Study Shows|first=Sean |last=Markey|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060614171831/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-date=14 June 2006|publisher=National Geographic News|date=May 16, 2006}}&lt;/ref&gt; Vendar pa grebeni, ki doživijo hudo beljenje, postanejo odporni na prihodnje beljenje zaradi vročine,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Maynard |first1=J. A. |last2=Anthony |first2=K. R. N. |last3=Marshall |first3=P. A. |last4=Masiri |first4=I. |title=Major bleaching events can lead to increased thermal tolerance in corals |journal=Marine Biology |date=1 August 2008 |volume=155 |issue=2 |pages=173–182 |doi=10.1007/s00227-008-1015-y |bibcode=2008MarBi.155..173M |s2cid=85935124 |language=en |issn=1432-1793}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Thompson2009&gt;{{cite journal |last1=Thompson |first1=D. M. |last2=van Woesik |first2=R. |title=Corals escape bleaching in regions that recently and historically experienced frequent thermal stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=22 August 2009 |volume=276 |issue=1669 |pages=2893–2901 |doi=10.1098/rspb.2009.0591 |pmid=19474044 |pmc=2817205 }}&lt;/ref&gt; zaradi hitre usmerjene selekcije. Podobna hitra prilagoditev lahko zaščiti koralne grebene pred globalnim segrevanjem.ref&gt;{{cite journal |last1=Matz |first1=Mikhail V. |last2=Treml |first2=Eric A. |last3=Aglyamova |first3=Galina V. |last4=Bay |first4=Line K. |title=Potential and limits for rapid genetic adaptation to warming in a Great Barrier Reef coral |journal=PLOS Genetics |date=19 April 2018 |volume=14 |issue=4 |article-number=e1007220 |doi=10.1371/journal.pgen.1007220 |pmid=29672529 |pmc=5908067 |language=en |issn=1553-7404 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obsežna sistematična študija koralne skupnosti na otoku Jarvis, ki je med letoma 1960 in 2016 doživela 10 dogodkov beljenja koral, ki so sovpadali z El Niñom, je pokazala, da si je greben po hudih dogodkih opomogel od skoraj popolne smrtnosti.&lt;ref name=Barkley2018&gt;{{Cite journal|last1=Barkley|first1=Hannah C.|last2=Cohen|first2=Anne L.|last3=Mollica|first3=Nathaniel R.|last4=Brainard|first4=Russell E.|last5=Rivera|first5=Hanny E.|last6=DeCarlo |first6=Thomas M.|last7=Lohmann|first7=George P.|last8=Drenkard|first8=Elizabeth J.|last9=Alpert|first9=Alice E.|date=2018-11-08|title=Repeat bleaching of a central Pacific coral reef over the past six decades (1960–2016) |journal=Communications Biology|language=En|volume=1|issue=1|page=177|doi=10.1038/s42003-018-0183-7|pmid=30417118|pmc=6224388|issn=2399-3642}}&lt;/ref&gt;

=== Turisti na grebenih ===
V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat. Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo.

=== Koralne hiše ===
Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti.

== Glej tudi ==
* [[atol]]
* [[pregradni greben]]
* [[ravni greben]]
* [[obalni greben]]
* [[življenje ob koralnem grebenu]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}}
;{{ikona en}}
* [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work]
* [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life]
* [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance]
* [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA)
* [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN)
* [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov

{{biomi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koralni grebeni| ]]
[[Kategorija:Koralnjaki]]
[[Kategorija:Ekologija voda]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Živalske zgradbe]]
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]</text>
      <sha1>rcm7wo0knfbjvt3tp0wgmxv18oyvp1d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721487</id>
      <parentid>6721485</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:49:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Biotska raznovrstnost */</comment>
      <origin>6721487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105713" sha1="shqte8ibhygk2z6a6zyxbt52ltn0vft" xml:space="preserve">[[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]]
'''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],&lt;ref name=Mulhall&gt;Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.&lt;/ref&gt; obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..&lt;ref name=&quot;Corals reveal impact of land use&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed
|publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}&lt;/ref&gt;

Včasih imenovani deževni gozdovi morja,&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.&lt;/ref&gt; plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}&lt;/ref&gt; vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].&lt;ref&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}&lt;/ref&gt;

Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.&lt;ref&gt;{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje&lt;ref name=&quot;Sunscreen&quot;&gt;{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}&lt;/ref&gt; in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}&lt;/ref&gt;

== Koralnjaki ==
Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug  naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&amp;nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]].

== Nastanek ==
Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno.

V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;&gt;{{cite book|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&amp;itemID=F271&amp;pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]&lt;/ref&gt; je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.&lt;ref name=cr&gt;{{Cite web|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}&lt;/ref&gt; Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben.
&lt;gallery widths=&quot;120&quot; heights=&quot;80&quot;&gt;
File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre
File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom
File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti
File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno
&lt;/gallery&gt;
Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni.
[[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.&lt;ref&gt;[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.&lt;/ref&gt;]]

Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.&lt;ref name=&quot;Webster Coral subsidence&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}&lt;/ref&gt; Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.&lt;ref name=&quot;Webster coral drowning&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}&lt;/ref&gt;

Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat.

Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A &quot;big picture&quot; view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;&gt;{{cite web |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}&lt;/ref&gt; Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;/&gt; Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.&lt;ref name=&quot;CRCage&quot;&gt;{{cite web|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}&lt;/ref&gt; Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.&lt;ref&gt;[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.&lt;/ref&gt;

Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}&lt;/ref&gt;

=== Material ===
Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.&lt;ref name=murph&gt;{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}&lt;/ref&gt;

=== V geološki preteklosti ===
[[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]]

Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}&lt;/ref&gt;

Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.&lt;ref name=&quot;Cobb&quot;&gt;{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}&lt;/ref&gt;

== Tipi koralnih tvorb ==
Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol&lt;ref&gt;Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.&lt;/ref&gt; – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,&lt;ref&gt;e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.&lt;/ref&gt; Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).&lt;ref name=&quot;Thomas&quot;&gt;{{cite book |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley &amp; Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Stoddart&quot;&gt;{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}&lt;/ref&gt; Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=16–}}&lt;/ref&gt;

=== Obrobni greben ===
[[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]]
{{glavni|Obrobni greben}}
[[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]]
'''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',&lt;ref name=CRISG/&gt; je neposredno pritrjen na obalo,&lt;ref&gt;[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].&lt;ref name=CRA&gt;[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.&lt;ref&gt;McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.&lt;/ref&gt; Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.&lt;ref&gt;Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.&lt;ref&gt;Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.&lt;/ref&gt; Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.&lt;ref&gt;Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.&lt;/ref&gt;

=== Pregradni greben ===
[[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]]

'''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši.

Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].&lt;ref name=CRA/&gt;&lt;ref name=CRI&gt;[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade.

=== Ravni greben ===
[[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]]

'''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.&lt;ref name=Leser&gt;{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}&lt;/ref&gt; Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}&lt;/ref&gt; in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.&lt;ref name=Leser/&gt; So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna.

Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U.

=== Atol ===
[[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]]
{{glavni|Atol}}
'''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.&lt;ref&gt;Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.&lt;/ref&gt; Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].&lt;ref name=CRI/&gt;

Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.&lt;ref&gt;[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt;

=== Druge vrste ali različice grebenov ===
[[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]]

* '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.&lt;ref name=CRISG&gt;National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.&lt;/ref&gt;
* '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena.
* '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.&lt;ref&gt;{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
* '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena.
* '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
* '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen')
* '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine&lt;ref name=Smithers&gt;{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}&lt;/ref&gt;
* '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča
* '''Podmorska gora''' ali ''gujot'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov.

== Cone ==
[[File:Coral reef diagram.jpg|thumb|upright=1.15|left|Tri glavne cone koralnega grebena: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben]]

Ekosistemi koralnih grebenov vsebujejo različne cone, ki gostijo različne vrste [[habitat]]ov. Običajno se prepoznajo tri glavne cone: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben (imenovan tudi grebenska laguna).

Te tri cone so fizično in ekološko povezane. Življenje na grebenu in oceanski procesi ustvarjajo priložnosti za izmenjavo morske vode, usedlin, hranil in morskega življenja.

Večina koralnih grebenov obstaja v vodah, globljih od 50 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.marinebio.org/creatures/coral-reefs/ |title=Coral Reefs |website=marinebio.org |date=17 June 2018 |access-date=28 October 2022}}&lt;/ref&gt; Nekateri naseljujejo tropske celinske police, kjer ne pride do hladnega, s hranili bogatega dviganja vode, kot je Veliki koralni greben. Drugi so v globokem oceanu, ki obdaja otoke, ali kot atoli, kot je na primer na Maldivih. Grebeni, ki obdajajo otoke, nastanejo, ko se otoki pogreznejo v ocean, atoli pa nastanejo, ko se otok pogrezne pod morsko gladino.

Moyle in Cech pa ločita šest con, čeprav ima večina grebenov le nekatere od teh con.&lt;ref name=MoyleCech556&gt;{{cite book |last1=Moyle |first1=Peter B. |url={{google books |plainurl=y |id=sZYWAQAAIAAJ}} |title=Fishes: an introduction to ichthyology |year=2004 |publisher=Pearson/Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=978-0-13-100847-2 |page=556 |edition=Fifth |first2=Joseph J. |last2=Cech}}&lt;/ref&gt;
[[File:Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|right|Voda v območju površine grebena je pogosto razburkana. Ta diagram predstavlja greben na celinski polici. Vodni valovi na levi potujejo čez dno zunaj grebena, dokler ne naletijo na pobočje grebena ali prednji greben. Nato valovi prečkajo plitve grebene. Ko val vstopi v plitvo vodo, se zgrudi, torej se upočasni in višina valov se poveča.]]

'''Površina grebena''' je najplitvejši del grebena. Podvržena je valovanju in plimovanju. Ko valovi prečkajo plitva območja, se zgrudijo, kot je prikazano na sosednjem diagramu. To pomeni, da je voda pogosto razburkana. To so natančni pogoji, v katerih korale uspevajo. Svetloba je zadostna za fotosintezo simbiotskih zooksantel, razburkana voda pa prinaša plankton, ki hrani korale.

'''Dno zunaj grebena''' je plitvo morsko dno, ki obdaja greben. To območje je ob grebenih na celinskih policah. Grebeni okoli tropskih otokov in atolov se strmo spuščajo v velike globine in nimajo takšnega dna. Običajno peščeno dno pogosto podpira travnike morske trave, ki so pomembna območja za prehranjevanje grebenskih rib.

'''Spust z grebena''' je v svojih prvih 50 m habitat za grebenske ribe, ki najdejo zavetje na pečini, in plankton v bližnji vodi. Območje prepada se pojavlja predvsem okoli oceanskih otokov in atolov.

'''Grebenska stena''' ali '''predgreben''' je območje nad dnom grebena ali prepadom grebena. To območje je pogosto najbolj raznoliko območje grebena. Koralne in apnenčaste alge zagotavljajo kompleksne habitate in območja, ki nudijo zaščito, kot so razpoke in špranje. Nevretenčarji in epifitske alge zagotavljajo veliko hrane za druge organizme.&lt;ref name=MoyleCech556 /&gt; Skupna značilnost tega predgrebenskega območja so formacije izrastkov in žlebov, ki služijo za prenos sedimentov po pobočju navzdol.

'''Grebenska ravnina''' je ravnina s peščenim dnom, ki je lahko za glavnim grebenom in vsebuje kose koral. To območje lahko meji na laguno in služi kot zaščitno območje ali pa leži med grebenom in obalo, v tem primeru pa je ravno, skalnato območje. Ribe ga imajo raje, ko je prisoten.

'''Grebenska laguna''' je popolnoma zaprto območje, ki ustvarja območje, na katerega valovanje manj vpliva, in pogosto vsebuje majhne grebenske zaplate.

Vendar se topografija koralnih grebenov nenehno spreminja. Vsak greben je sestavljen iz nepravilnih zaplat alg, sedečih nevretenčarjev ter golih skal in peska. Velikost, oblika in relativna številčnost teh zaplat se iz leta v leto spreminjajo kot odziv na različne dejavnike, ki dajejo prednost eni vrsti zaplat pred drugo. Rast koral na primer povzroča nenehne spremembe v fini strukturi grebenov. V večjem obsegu lahko tropske nevihte izničijo velike dele grebena in povzročijo premikanje skal na peščenih območjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |journal=Science |date=March 24, 1978|volume=199 |issue=4335 |pages=1302–1310 |doi=10.1126/science.199.4335.1302 | title=Diversity in Tropical Rain Forests and Coral Reefs |first=Joseph H. |last=Connell |pmid=17840770 |bibcode=1978Sci...199.1302C}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost koralnih grebenov ==
Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije.

== Porušeno ravnotežje ==
Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in ranljiv habitat, katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snovi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni  prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake.

== Dinamika koralnih grebenov ==
=== Kratkoročne spremembe ===
Čeprav  nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda ''[[Acanthaster planci]]''. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na sami meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči beljenje koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake.

=== Orkansko razdejanje ===
Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb.

== Lokacije ==
[[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.35|Lokacije koralnih grebenov]]
[[File:20 Grad Isotherme.png|thumb|upright=1.35|Meja za izoterme 20 °C. Večina koral živi znotraj te meje. Bodite pozorni na hladnejše vode, ki jih povzroča dvigovanje morske vode na jugozahodni obali Afrike in ob obali Peruja]]
[[File:Upwelling image1.jpg|thumb|right|upright=1.35|Ta zemljevid prikazuje območja dvigovanja morske vode z rdečo barvo. Koralnih grebenov ne najdemo na obalnih območjih, kjer se pojavljajo hladnejši in s hranili bogatejši dvigi morske vode]]

Ocenjuje se, da koralni grebeni pokrivajo 284.300 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,&lt;ref&gt;UNEP (2001) [http://coral.unep.ch/atlaspr.htm UNEP-WCMC World Atlas of Coral Reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707004514/http://coral.unep.ch/atlaspr.htm |date=7 July 2011 }} Coral Reef Unit&lt;/ref&gt; kar je nekaj manj kot 0,1 % površine oceanov. Indo-pacifiška regija (vključno z Rdečim morjem, Indijskim oceanom, jugovzhodno Azijo in Pacifikom) predstavlja 91,9 % te površine. Jugovzhodna Azija predstavlja 32,3 % te številke, medtem ko Pacifik, vključno z Avstralijo, predstavlja 40,8 %. Atlantski in karibski koralni grebeni predstavljajo 7,6 %.&lt;ref name=&quot;Spalding&quot;&gt;Spalding, Mark, Corinna Ravilious, and Edmund Green (2001). ''World Atlas of Coral Reefs''. Berkeley, CA: University of California Press and UNEP/WCMC {{ISBN|0520232550}}.&lt;/ref&gt;

Čeprav korale obstajajo tako v zmernih kot tropskih vodah, se plitvovodni grebeni oblikujejo le v območju, ki se razteza od približno 30° severne do 30° južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[ekvator]]ja. Tropske korale ne rastejo na globinah nad 50 metrov. Optimalna temperatura za večino koralnih grebenov je 26–27 °C, le malo grebenov pa obstaja v vodah pod 18 °C.&lt;ref&gt;Achituv, Y. and Dubinsky, Z. 1990. Evolution and Zoogeography of Coral Reefs Ecosystems of the World. Vol. 25:1–8.&lt;/ref&gt; Ko neto proizvodnja koral, ki gradijo grebene, ne sledi več relativni gladini morja in se struktura grebena trajno utopi, se doseže [[Darwinova točka]]. Ena takih točk obstaja na severozahodnem koncu [[Havaji|Havajskega arhipelaga]].&lt;ref&gt;{{Citation |last=Grigg |first=Richard W. |chapter=Darwin Point |date=2011 |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs |pages=298–299 |chapter-url=https://link.springer.com/rwe/10.1007/978-90-481-2639-2_66 |access-date=2026-06-08 |publisher=Springer, Dordrecht |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2639-2_66 |isbn=978-90-481-2639-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Flood |first=P. G. |date=2001-12-20 |title=The 'Darwin Point' of Pacific Ocean atolls and guyots: a reappraisal |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S003101820100390X |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=175 |issue=1 |pages=147–152 |doi=10.1016/S0031-0182(01)00390-X |issn=0031-0182}}&lt;/ref&gt;

Vendar so se grebeni v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] prilagodili temperaturam 13 °C pozimi in 38 °C poleti.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt; V takšnem okolju okoli otoka Larak živi 37 vrst skleraktinskih koral.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vajed Samiei|first=J.|author2=Dab K.|author3=Ghezellou P. |author4= Shirvani A. |title=Some Scleractinian Corals (Class: Anthozoa) of Larak Island, Persian Gulf|journal=Zootaxa|date=2013|volume=3636|issue=1|pages=101–143|doi=10.11646/zootaxa.3636.1.5|pmid=26042286}}&lt;/ref&gt;

[[Globokomorske korale]] naseljujejo večje globine in hladnejše temperature na veliko višjih zemljepisnih širinah, vse do Norveške na severu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Johan Ernst |last=Gunnerus|author-link= 
|title= Om Nogle Norske Coraller|year=1768}}&lt;/ref&gt; Čeprav lahko globokomorske korale tvorijo grebene, je o njih znanega malo.

Najsevernejši koralni greben na Zemlji je v bližini [[Eilat]]a v [[Izrael]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2018-08-05 |title=Coral reef in Eilat, the northernmost reef in the world, is growing |url=https://www.jpost.com/health-science/coral-reef-in-eilat-the-northernmost-reef-in-the-world-is-growing-564175 |access-date=2024-03-04 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so redki vzdolž zahodnih obal obeh Amerik in Afrike, predvsem zaradi dvigovanja valov in močnih hladnih obalnih tokov, ki znižujejo temperaturo vode na teh območjih ([[Humboldtov tok]], [[Benguelski tok]] in [[Kanarski tok]]).&lt;ref name=&quot;Nybakken&quot;&gt;Nybakken, James. 1997. ''Marine Biology: An Ecological Approach.'' 4th ed. Menlo Park, CA: Addison Wesley.&lt;/ref&gt; Korale redko najdemo vzdolž obale Južne Azije – od vzhodne konice Indije ([[Čenaj]]) do meja [[Bangladeš]]a in [[Mjanmar]]a&lt;ref name=&quot;Spalding&quot; /&gt; – pa tudi vzdolž obal severovzhodne Južne Amerike in Bangladeša zaradi izpusta sladke vode iz rek [[Amazonka]] oziroma [[Ganges]].

Med pomembne koralne grebene spadajo:
* [[Veliki koralni greben]] – največji, ki obsega več kot 2900 posameznih grebenov in 900 otokov, ki se raztezajo več kot 2600 kilometrov ob obali [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]]
* [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] – drugi največji, ki se razteza 1000 kilometrov od otoka Isla Contoy na konici polotoka [[Jukatan]] do otokov [[Honduras]]a
* [[Koralni greben Nove Kaledonije]] – drugi najdaljši dvojni koralni greben, ki pokriva 1500 kilometrov
* [[Koralni greben Andros]] na [[Bahami]]h – tretji največji, ki sledi vzhodni obali otoka Andros na Bahamih med Androsom in [[Nassau]]om
+ [[Rdeče morje]] – vključuje 6000 let stare obrobne grebene, ki so vzdolž 2000 km dolge obale
* [[Floridski grebenski trakt]] – največji celinski greben ZDA in tretji največji koralni koralni greben, se razteza od Soldier Keyja v zalivu Biscayne do otokov Dry Tortugas v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]&lt;ref&gt;[http://coris.noaa.gov/portals/florida.html NOAA CoRIS – Regional Portal – Florida]. Coris.noaa.gov (August 16, 2012). Retrieved on March 3, 2013.&lt;/ref&gt;
* [[Plato Blake]] ima največji znani globokomorski koralni greben na svetu, ki obsega 6,4 milijona hektarjev velik greben, ki se razteza od [[Miami]]ja do Charlestona v Južni Karolini. Njegovo odkritje je bilo objavljeno januarja 2024.&lt;ref name=&quot;Sowers&quot;&gt;{{cite journal |url= |title=Mapping and Geomorphic Characterization of the Vast Cold-Water Coral Mounds of the Blake Plateau |journal=Geomatics |doi=10.3390/geomatics4010002 |doi-access=free |date=January 12, 2024 |volume=4 |number=1 |pages=17–47 |last1=Sowers |first1=Derek C. |first2=Larry A. |last2=Mayer |first3=Giuseppe |last3=Masetti |first4=Erik |last4=Cordes |first5=Ryan |last5=Gasbarro |first6=Elizabeth |last6=Lobecker |first7=Kasey |last7=Cantwell |first8=Samuel |last8=Candio |first9=Shannon |last9=Hoy |first10=Mashkoor |last10=Malik |display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;
* [[Pulley Ridge]] – najgloblji fotosintetski koralni greben, [[Florida]]
* Številni grebeni okoli Maldivov
* Območje filipinskega koralnega grebena, drugo največje v jugovzhodni Aziji, je ocenjeno na 26.000 kvadratnih kilometrov. Na njem živi več kot 900 vrst grebenskih rib in 400 vrst [[kamniti koralnjaki|kamnitih koraljnjakov]], od katerih jih je 12 endemičnih.
* [[Otočje Raja Ampat]] v indonezijski provinci [[Papua (provinca)|Papua]] jugozahodne Azije ponujajo največjo znano morsko raznolikost.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text NGM.nationalgeographic.com], Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness, by David Doubilet, National Geographic, September 2007&lt;/ref&gt;
* [[Bermudi]] so znani po svojem najsevernejšem sistemu koralnih grebenov, ki so na {{Coord|32.4|N|64.8|W}}. Prisotnost koralnih grebenov na tej visoki zemljepisni širini je posledica bližine [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Bermudske vrste koral predstavljajo podmnožico tistih, ki jih najdemo v širšem Karibskem morju.&lt;ref&gt;[http://www.livingreefs.org/#!documents/c1nhz Living Reefs Foundation]. Retrieved on May 28, 2015.&lt;/ref&gt;
* Najsevernejši posamezni koralni greben na svetu je v Finlaysonovem prelivu v notranjem prehodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] v [[Kanada|Kanadi]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-url = https://web.archive.org/web/20240312175004/https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-date = 12 March 2024| title = Coral reef that 'shouldn't exist' thrives off B.C.'s coast in Pacific Ocean, biologist says| last = Shen| first = Nono| date = 12 March 2024| website = CTV News| publisher = The Canadian Press| access-date = 13 March 2024| quote =}}&lt;/ref&gt;
* Najjužnejši koralni greben na svetu je na otoku Lord Howe v Tihem oceanu ob vzhodni obali Avstralije.

== Galerija koral, ki gradijo grebene ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale
Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben
Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib
File:Fluorescent coral - MBA - DSC07089.JPG|Fluorescentna korala&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100629212418/http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman |archive-date=29 June 2010 |title=Fluorescent coral |publisher=National Geographic Society|department=photography|series=Coral kingdoms}}&lt;/ref&gt;
File:Cirripathes sp (Spiral Wire Coral).jpg|Spiralna žična korala
File:Muchroom coral.JPG|''Fungiidae''
File:Staghorn-coral-1.jpg|''Acropora cervicornis''
File:PillarCoral.jpg|''Dendrogyra cylindrus''
File:Brain coral.jpg|korale družin ''Mussidae'' in ''Merulinidae''
File:Meandrina meandrites (Maze Coral).jpg|''Meandrina meandrites''
File:Black coral.jpg|korale rodu ''	Antipatharia''
File:Elkhorn Coral with a Yellowtail Damselfish in the Caribbean Sea in Curaçao.jpg|''Acropora palmata''
File:Fluorescent Coral Movie.gif|Fluorescentna korala
&lt;/gallery&gt;

== Drugi graditelji grebenov ==
Korale so najbolj izjemen graditelj grebenov. Vendar pa mnogi drugi organizmi, ki živijo v grebenski skupnosti, prispevajo skeletni kalcijev karbonat na enak način kot korale. Sem spadajo koralne alge, nekatere spužve in školjke.&lt;ref&gt;{{cite book |vauthors=Jennings S, Kaiser MJ, Reynolds JD |year=2001 |url={{google books |plainurl=y |id=oTVyeNQyoiMC}}|title=Marine Fisheries Ecology |pages=291–293 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-632-05098-7}}&lt;/ref&gt; Grebeni so vedno zgrajeni s skupnimi močmi teh različnih debel, pri čemer drugi organizmi vodijo gradnjo grebenov v drugih geoloških obdobjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kuznetsov |first1=Vitaly |title=The evolution of reef structures through time: Importance of tectonic and biological controls |journal=Facies |date=1 December 1990 |volume=22 |issue=1 |pages=159–168 |doi=10.1007/BF02536950|bibcode=1990Faci...22..159K |s2cid=127193540 }}&lt;/ref&gt;

=== Koralne alge ===
{{glavni|Koralne alge}}
[[File:Coralline algae 2.jpg|thumb|Koralne alge ''Lithothamnion sp.'']]

Koralne alge bistveno prispevajo k strukturi grebena. Čeprav so njihove stopnje odlaganja mineralov veliko počasnejše kot pri koralnjakih, so bolj tolerantne na delovanje močnih valov in tako pomagajo ustvariti zaščitno skorjo nad tistimi deli grebena, ki so izpostavljeni največjim silam valov, kot je sprednji del grebena, obrnjen proti odprtemu oceanu. Prav tako krepijo strukturo grebena z odlaganjem apnenca v plasteh na površino grebena. Poleg tega so lahko koralne alge na lokacijah, ki niso ugodne za rast koral, glavni graditelji algnega grebena.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Johnson |first=Maggie D. |title=Coralline Algae: The Unsung Architects of Coral Reefs {{!}} Smithsonian Ocean |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/plants-algae/coralline-algae-unsung-architects-coral-reefs |access-date=2025-05-06 |website=ocean.si.edu |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ballesteros E., 2006 Mediterranean coralligenous assemblages: A synthesis of present knowledge. Oceanography and Marine Biology - an Annual Review 44: 123–130&lt;/ref&gt;

=== Spužve ===
{{glavni|Spužve}}
[[File:Aphrocallistes vastus.jpg|thumb|left|Globokomorska oblačna spužva]]

Spužji grebeni so grebeni, ki jih tvorijo morske [[spužve]]. Znano je, da heksaktinelidne spužve tvorijo grebene ob obali Britanske Kolumbije, jugovzhodne [[Aljaska|Aljaske]] in zvezne države [[Washington (zvezna država)|Washington]].&lt;ref&gt;{{cite news | first1=Lisa | last1=Stiffler | date=2007-07-27  | title=Reef of glass sponges found off Washington's coast | newspaper=Seattle Post-Intelligencer | url=http://www.seattlepi.com/local/325489_sponge28.html | via=seattlepi.com }}&lt;/ref&gt; Grebeni, odkriti v Hekatskem prelivu v Britanski Kolumbiji, so zrasli do 7 kilometrov v dolžino in 20 metrov v višino.&lt;ref&gt;{{cite news |title=B.C.'s reefs among science's great finds |date=2005-02-24 |work=Georgia Straight Vancouver's News &amp; Entertainment Weekly |url=https://www.straight.com/article/b-c-s-reefs-among-sciences-great-finds |via=straight.com |access-date=2017-05-22 |language=en }}&lt;/ref&gt; Heksaktinelidni grebeni spužev so bili prvič odkriti v srednjem [[trias]]u (pred 245–208 milijoni let). Spužve so dosegle svoj polni obseg v pozni [[jura|juri]] (pred 201–145 milijoni let), ko se je čez severni ocean [[Ocean Tetida|Tetida]] in severnoatlantski bazen raztezal 7000 km dolg diskontinuiran grebenski sistem,&lt;ref name=&quot;krautter2001&quot;&gt;{{cite journal |author1=Krautter, M. |author2=Conway, K. |author3=Barrie, J.V. |author4=Neuweiler, M. |year=2001 |title=Discovery of a &quot;living dinosaur&quot;: Globally unique modern hexactinellid sponge reefs off British Columbia, Canada |journal=Facies |volume=44 |issue=1 |pages=265–282 |bibcode=2001Faci...44..265K |doi=10.1007/BF02668178 |s2cid=128410530}}&lt;/ref&gt; vendar je od takrat upadel in veljalo je, da je izumrl, dokler niso bili leta 1987–1988 odkriti obstoječi grebeni.&lt;ref name=dfo2000&gt;{{cite report |publisher=Department of Fisheries and Oceans |date=February 2000 |title=Hexactinellid sponge reefs on the British Columbia continental shelf: Geological and biological structure |series=DFO Pacific Region Habitat Status Report}}&lt;/ref&gt;

''Archaeocyatha'', izumrla klada spužev, so bile prve živali na planetu, ki so gradile grebene, in so indeksni fosil&lt;ref&gt;{{cite web |author=Anderson, Dr. John R. |url=http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |title=Paleozoic Life |access-date=2010-07-06 |publisher=Georgia Perimeter College |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720202106/http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |archive-date=2011-07-20 }}&lt;/ref&gt; za spodnji [[kambrij]] po vsem svetu. Podobno je bila ''Stromatoporoidea'' še ena izumrla klada spužev, ki so gradile grebene. Za razliko od koral so se ''stromatoporoidi'' običajno naselili na mehkih substratih, zato so njihovi 'grebeni' zasedali le eno raven in ne večplastnega navpičnega ogrodja zgrajenih okostij.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite book |last=Kershaw |first=Stephen |url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/issue/view/538 |title=Part E, Porifera (Revised). Volumes 4 &amp; 5 |publisher=Geological Society of America; University of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-9903621-2-8 |editor-last=Selden |editor-first=Paul A. |edition= |series=Treatise on Invertebrate Paleontology |volume= |location=Boulder, Colorado; Lawrence, Kansas |pages=631–651 |chapter=Chapter 10 (part): Paleoecology of the Paleozoic Stromatoporoidea |display-authors= |chapter-url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/article/view/5761/5230}}&lt;/ref&gt;

=== Školjke ===
[[File:Oyster bed, Brunswick, GA, US.jpg|thumb|Ostrige ''Crassostrea virginica'']]

Ostrižni grebeni so goste združbe ostrig, ki živijo v kolonialnih skupnostih. Druga regionalno specifična imena za te strukture vključujejo ostrižna ležišča in ostrižne brežine. Ličinke ostrig potrebujejo trdo podlago ali površino, na katero se lahko pritrdijo, vključno z lupinami starih ali mrtvih ostrig. Tako se lahko grebeni sčasoma zgradijo, ko se nove ličinke naselijo na starejših osebkih. ''Crassostrea virginica'' je bila nekoč obilna v zalivu Chesapeake in na obalah, ki mejijo na atlantsko obalno ravnico, do konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;Newell, R.I.E. 1988. Ecological changes in Chesapeake Bay: are they the results of overharvesting the American oyster, ''Crassostrea virginica''? In: M. Lynch and E.C. Krome (eds.) Understanding the estuary: advances in Chesapeake Bay research, Chesapeake Research Consortium, Solomons, MD, pp.536–546.&lt;/ref&gt; ''Ostrea angasi'' je vrsta ploščate ostrige, ki je tudi oblikovala velike grebene v Južni Avstraliji.&lt;ref name=good&gt;{{cite web |title=4 things you might not know about South Australia's new shellfish reef |website=Government of South Australia. Department for Environment and Water |date=10 May 2019 |url=https://www.environment.sa.gov.au/goodliving/posts/2019/05/windara-reef |access-date=28 February 2021}}&lt;/ref&gt;

''Hippuritida'', izumrli red školjk, znanih kot rudisti, so bili glavni organizmi, ki so gradili grebene v času krede. Do sredine krede so rudisti postali prevladujoči graditelji tropskih grebenov in so postali številčnejši od skleraktinskih koral. V tem obdobju so bile temperature oceanov in raven slanosti – na katere so korale občutljive – višje kot danes, kar je morda prispevalo k uspehu rudistnih grebenov.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

=== Polži ===
Nekateri polži, kot je družina ''Vermetidae'', so sedeči in se pritrdijo na podlago, kar prispeva k gradnji grebena.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0031018208003672 | doi=10.1016/j.palaeo.2008.06.008 | title=Vermetid reefs and their use as palaeobathymetric markers: New insights from the Late Miocene of the Mediterranean (Southern Italy, Crete) | journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology | date=19 September 2008 | volume=267 | issue=1 | pages=89–101 | last1=Vescogni | first1=Alessandro | last2=Bosellini | first2=Francesca R. | last3=Reuter | first3=Markus | last4=Brachert | first4=Thomas C. | bibcode=2008PPP...267...89V | hdl=11380/612002 | url-access=subscription | hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Darwinov paradoks ==
V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov'', objavljenem leta 1842, je Darwin opisal, kako so koralne grebene našli v nekaterih tropskih območjih, v drugih pa ne, brez očitnega vzroka. Največje in najmočnejše korale so rasle v delih grebena, izpostavljenih najmočnejšim valovom, korale pa so bile oslabljene ali odsotne tam, kjer so se nabirali ohlapni sedimenti.&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;/&gt;{{rp|[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=79&amp;itemID=F271&amp;viewtype=text 61–71]}}

Tropske vode vsebujejo malo hranil,&lt;ref&gt;{{Cite book|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=eLoKAQAAIAAJ|page=56}} |title=Perspectives on Coral Reefs |editor-last=Barnes |editor-first=D.J. |date=1983 |publisher=Australian Institute of Marine Science |isbn=978-0-642-89585-1 |last=Crossland |first=C.J. |chapter=Dissolved nutrients in coral reef waters |pages=56–68}}&lt;/ref&gt; vendar lahko koralni greben uspeva kot ''oaza v puščavi''.&lt;ref&gt;{{Cite book|url={{google books |plainurl=y |id=r1hfQwAACAAJ}} |title=Fundamentals of Ecology |edition=3rd |date=1971 |publisher=Saunders |last=Odum |first=E.P.}}&lt;/ref&gt; To je privedlo do ekosistemske uganke, včasih imenovane ''Darwinov paradoks'': »Kako lahko tako visoka proizvodnja uspeva v tako hranilno revnih pogojih?«&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sammarco |first1=PW |last2=Risk |first2=MJ |last3=Schwarcz |first3=HP |last4=Heikoop |first4=JM |year=1999 |title=Cross-continental shelf trends in coral δ15N on the Great Barrier Reef: further consideration of the reef nutrient paradox |url=https://www.int-res.com/articles/meps/180/m180p131.pdf |journal=Mar Ecol Prog Ser |volume=180 |pages=131–138 |doi=10.3354/meps180131 |doi-access=free |bibcode=1999MEPS..180..131S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rougerie |first1=F |last2=Wauthy |first2=B |year=1993 |title=The endo-upwelling concept: from geothermal convection to reef construction |url=https://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/38976.pdf |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1| pages=19–30 |bibcode=1993CorRe..12...19R |s2cid=27590358 |doi=10.1007/bf00303781}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Goeij2009&gt;De Goeij, Jasper M (2009) [https://wayback.archive-it.org/all/20110402015722/http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/science/2009/j.m.de.goeij/13completethesis.pdf &quot;Element cycling on tropical coral reefs: the cryptic carbon shunt revealed&quot;] PhD thesis, page 13. University of Groningen.&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni podpirajo več kot četrtino vseh morskih vrst. Ta raznolikost ima za posledico kompleksne prehranjevalne mreže, kjer velike plenilske ribe jedo manjše ribe za krmo, ki jedo še manjši zooplankton itd. Vendar pa so vse prehranjevalne mreže na koncu odvisne od rastlin, ki služijo kot primarni proizvajalci. Koralni grebeni običajno proizvedejo 5–10 gramov ogljika na kvadratni meter na dan (gC·m&lt;sup&gt;−2&lt;/sup&gt;·day&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;) biomase.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Sorokin |first=Yuri I. |url={{google books |plainurl=y |id=6CbePgAACAAJ}} |title= Coral Reef Ecology |location=Germany |publisher= Springer-Verlag, Berlin Heidelberg |year=1993 |isbn=978-0-387-56427-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hatcher|first=Bruce Gordon|title=Coral reef primary productivity: A beggar's banquet|journal=Trends in Ecology &amp; Evolution|date=1 May 1988|volume=3|issue=5|pages=106–111|doi=10.1016/0169-5347(88)90117-6|pmid=21227159|bibcode=1988TEcoE...3..106H }}&lt;/ref&gt;

Eden od razlogov za nenavadno bistrost tropskih voda je pomanjkanje hranil in plavajoči plankton. Poleg tega sonce v tropih sije vse leto in segreva površinsko plast, zaradi česar je manj gosta kot podzemne plasti. Toplejšo vodo od globlje, hladnejše vode loči stabilna termoklina, kjer se temperatura hitro spreminja. Zaradi tega tople površinske vode lebdijo nad hladnejšimi, globljimi vodami. V večjem delu oceana je izmenjava med temi plastmi majhna. Organizmi, ki umrejo v vodnem okolju, običajno potonejo na dno, kjer se razgradijo, kar sprosti hranila v obliki [[dušik]]a (N), [[fosfor]]ja (P) in [[kalij]]a (K). Ta hranila so potrebna za rast rastlin, vendar se v tropih ne vrnejo neposredno na površje.

Rastline tvorijo osnovo prehranjevalne verige in za rast potrebujejo sončno svetlobo in hranila. V oceanu so te rastline predvsem mikroskopski [[fitoplankton]], ki plava v vodnem stolpcu. Za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, ki omogoča fiksacijo [[ogljik]]a, zato jih najdemo le relativno blizu površine, vendar potrebujejo tudi hranila. Fitoplankton hitro porablja hranila v površinskih vodah, v tropih pa se ta hranila zaradi termokline običajno ne nadomeščajo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ross|first1=On|last2=Sharples|first2=J|date=2007-10-11|title=Phytoplankton motility and the competition for nutrients in the thermocline|url=http://www.int-res.com/abstracts/meps/v347/p21-38/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=347|pages=21–38|doi=10.3354/meps06999|bibcode=2007MEPS..347...21R|issn=0171-8630|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Pojasnila ===
Okoli koralnih grebenov se lagune zapolnijo z materialom, ki ga je erodiral greben in otok. Postanejo zatočišča za morsko življenje, ki jih ščiti pred valovi in ​​nevihtami.

Najpomembneje je, da grebeni reciklirajo hranila, kar se v odprtem oceanu dogaja veliko manj. V koralnih grebenih in lagunah so med proizvajalci fitoplankton, morske alge in koralne alge, zlasti majhne vrste, imenovane šotne alge, ki prenašajo hranila v korale.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Fitoplankton tvori osnovo prehranjevalne verige in ga jedo ribe in raki. Recikliranje zmanjšuje vnos hranil, potreben za podporo skupnosti.&lt;ref name=&quot;GuideCoralBleaching&quot;&gt;{{cite book |author1=Marshall, Paul |author2=Schuttenberg, Heidi |year=2006 |title=A Reef Manager's Guide to Coral Bleaching |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |location=Townsville, Australia |url=http://www.coris.noaa.gov/activities/reef_managers_guide/ |isbn=978-1-876945-40-4}}&lt;/ref&gt;

Korale absorbirajo hranila, vključno z anorganskim dušikom in fosforjem, neposredno iz vode. Številne korale ponoči iztegnejo svoje lovke, da ujamejo zooplankton, ki se bliža. Zooplankton oskrbuje polipe z dušikom, polip pa si del dušika deli z zooksantelami, ki prav tako potrebujejo ta element.&lt;ref name=&quot;Castro&quot;&gt;Castro, Peter and Huber, Michael (2000) ''Marine Biology.'' 3rd ed. Boston: McGraw-Hill.&lt;/ref&gt;
[[File:Multy color corals.JPG|thumb|left|Barva koral je odvisna od kombinacije rjavih odtenkov, ki jih zagotavljajo njihove zooksantele in pigmentiranih beljakovin (rdeče, modre, zelene itd.), ki jih proizvajajo same korale.]]

Gobice živijo v razpokah grebenov. So učinkovite s filtriranjem vode in v Rdečem morju porabijo približno 60 % fitoplanktona, ki ga zanesejo mimo. Gobice sčasoma izločijo hranila v obliki, ki jo lahko uporabijo korale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20011108233132/http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-date=8 November 2001 |title=Rich Coral Reefs in Nutrient-Poor Water: Paradox Explained? |first=John |last=Roach |publisher=National Geographic News |date=November 7, 2001 |access-date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Hrapavost koralnih površin je ključna za preživetje koral v razburkanih vodah. Običajno se okoli potopljenega predmeta oblikuje mejna plast mirne vode, ki deluje kot pregrada. Valovi, ki se lomijo ob izjemno hrapave robove koral, motijo ​​mejno plast in omogočajo koralam dostop do prehajajočih hranil. Turbulentna voda tako spodbuja rast grebenov. Brez dostopa do hranil, ki jih prinašajo hrapave koralne površine, niti najučinkovitejše recikliranje ne bi zadostovalo.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.newscientist.com/article/mg17523612.100-corals-play-rough-over-darwins-paradox.html |title=Corals play rough over Darwin's paradox |first=Rachel |last=Nowak |issue=2361 |journal=New Scientist |date=21 September 2002 }}&lt;/ref&gt;

Globoka voda, bogata s hranili, ki vstopa v koralne grebene z izoliranimi dogodki, ima lahko pomemben vpliv na temperaturo in hranilne sisteme.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J. |author2=Wing S. |author3=Miller S.|author4=Denny M.|title=Pulsed delivery of subthermocline water to Conch Reef (Florida Keys) by internal tidal bores|journal=Limnology and Oceanography|year=1996|volume=41 |issue=7|pages=1490–1501 |doi=10.4319/lo.1996.41.7.1490|bibcode=1996LimOc..41.1490L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Pickard 1983&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Wolanski |first1=E. |last2=Pickard |first2=G. L. |doi=10.1071/MF9830065 |title=Upwelling by internal tides and Kelvin waves at the continental shelf break on the Great Barrier Reef |journal=Marine and Freshwater Research |volume=34 |page=65 |year=1983|issue=1 |bibcode=1983MFRes..34...65W }}&lt;/ref&gt; To gibanje vode moti relativno stabilno termoklino, ki običajno obstaja med toplo plitvo vodo in globljo, hladnejšo vodo. Temperaturni režimi na koralnih grebenih na Bahamih in Floridi so zelo spremenljivi, saj segajo od minut do letnih časov in prostorske lestvice po globinah.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Helmuth B.|author3=Fischer A.|year=2006 |title=Variation beneath the surface: Quantifying complex thermal environments on coral reefs in the Caribbean, Bahamas and Florida|journal=Journal of Marine Research|volume=64|issue=4|pages=563–588 |doi=10.1357/002224006778715711|doi-broken-date=11 July 2025 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Polyps (PSF).png|thumb|right|Koralni polipi]]

Voda lahko prehaja skozi koralne grebene na različne načine, vključno s tokovnimi obroči, površinskimi valovi, notranjimi valovi in ​​spremembami plimovanja.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Ezer et al. 2011&quot;&gt;{{cite journal |last=Ezer|first=T.|author2=Heyman W.|author3=Houser C.|author4=Kjerfve B.|title=Modeling and observations of high-frequency flow variability and internal waves at a Caribbean reef spawning aggregation site|journal=Ocean Dynamics|year=2011|volume=61|issue=5|pages=581–598|doi=10.1007/s10236-010-0367-2|bibcode=2011OcDyn..61..581E|s2cid=55252988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fratantoni and Richardson 2006&quot;&gt;{{cite journal|last=Fratantoni |first=D. |author2=Richardson P.|title=The Evolution and Demise of North Brazil Current Rings|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2006|volume=36|issue=7|pages=1241–1249 |doi=10.1175/JPO2907.1 |bibcode=2006JPO....36.1241F |hdl=1912/4221|hdl-access=free |url=http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1998&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J.|author2=Shellenbarger G.|author3=Genovese S.|author4=Wing S.|title=Breaking internal waves on a Florida (USA) coral reef: a plankton pump at work?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1998 |volume=166|pages=83–97|doi=10.3354/meps166083|bibcode=1998MEPS..166...83L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Gibanje običajno ustvarjajo plimovanje in veter. Ko plimovanje vpliva na različno batimetrijo in se veter meša s površinsko vodo, nastanejo notranji valovi. Notranji val je gravitacijski val, ki se premika vzdolž gostotne stratifikacije v oceanu. Ko vodni del naleti na drugačno gostoto, niha in ustvarja notranje valove.&lt;ref name=&quot;Talley et al. 2011&quot;&gt;{{cite book|last=Talley|first=L.|url={{google books |plainurl=y |id=Chb14jomm08C}}|title=Descriptive Physical Oceanography: An Introduction|isbn=978-0-7506-4552-2|year=2011|publisher=Elsevier Inc.|location=Oxford, UK}}&lt;/ref&gt; Čeprav imajo notranji valovi običajno nižjo frekvenco kot površinski valovi, se pogosto oblikujejo kot en sam val, ki se razdeli v več valov, ko zadene pobočje in se premika navzgor.&lt;ref name=&quot;Helfrich 1992&quot;&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Helfrich|first=K.|title=Internal solitary wave breaking and run-up on a uniform slope|journal=Journal of Fluid Mechanics|year=1992|volume=243|pages=133–154|doi=10.1017/S0022112092002660|bibcode = 1992JFM...243..133H |s2cid=122915102 }}&lt;/ref&gt; Ta vertikalna razgradnja notranjih valov povzroča znatno diapiknalno mešanje in turbulenco. Notranji valovi lahko delujejo kot črpalke hranil, ki na površje prinašajo plankton in hladno vodo, bogato s hranili.&lt;ref name=&quot;Andrews and Gentien 1982&quot;&gt;{{cite journal|last=Andrews|first=J.|author2=Gentien P.|title=Upwelling as a source of nutrients for the Great Barrier Reef ecosystems: A solution to Darwin's question?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1982|volume=8|pages=257–269|doi=10.3354/meps008257|bibcode=1982MEPS....8..257A|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sandstrom and Elliott 1984&quot;&gt;{{cite journal|last=Sandstrom|first=H.|author2=Elliott J.|title=Internal tide and solitons on the Scotian shelf: A nutrient pump at work|journal=Journal of Geophysical Research|year=1984|volume=89|issue=C4|pages=6415–6426|doi=10.1029/JC089iC04p06415|bibcode=1984JGR....89.6415S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Hamner 1988&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Hamner W. |title=Topographically controlled fronts in the ocean and their biological significance|journal=Science|year=1988|volume=241|pages=177–181|doi=10.1126/science.241.4862.177|pmid=17841048|issue=4862|bibcode = 1988Sci...241..177W |s2cid=19757639}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rougerie et al. 1992&quot;&gt;{{cite journal|last=Rougerie|first=F.|author2=Fagerstrom J.|author3=Andrie C.|title=Geothermal endo-upwelling: A solution to the reef nutrient paradox?|journal=Continental Shelf Research|year=1992|volume=12|pages=785–798|doi=10.1016/0278-4343(92)90044-K|issue=7–8|bibcode = 1992CSR....12..785R |url=http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Delesalle 1993&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Delesalle B.|title=Upwelling by internal waves, Tahiti, French Polynesia|journal=Continental Shelf Research|year=1993|volume=15|pages=357–368|doi=10.1016/0278-4343(93)E0004-R|issue=2–3|bibcode = 1995CSR....15..357W }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Szmant and Forrester 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Szmant | first1 = A. M.|author1-link= | last2 = Forrester | first2 = A. | doi = 10.1007/BF01626075 | title = Water column and sediment nitrogen and phosphorus distribution patterns in the Florida Keys, USA | journal = Coral Reefs | volume = 15 | issue = 1 | pages = 21–41 | year = 1996 |bibcode = 1996CorRe..15...21S | s2cid = 42822848 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Furnas and Mitchell 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Furnas | first1 = M. J. | last2 = Mitchell | first2 = A. W. | doi = 10.1016/0278-4343(95)00060-7 | title = Nutrient inputs into the central Great Barrier Reef (Australia) from subsurface intrusions of Coral Sea waters: A two-dimensional displacement model | journal = Continental Shelf Research | volume = 16 | issue = 9 | pages = 1127–1148 | year = 1996 |bibcode = 1996CSR....16.1127F }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter and Miller 1999&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Miller S.|title=Predicting high-frequency upwelling: Spatial and temporal patterns of temperature anomalies on a Florida coral reef |year=1999|volume=19|issue=7|pages=911–928|doi=10.1016/s0278-4343(99)00004-7|journal=Continental Shelf Research|bibcode=1999CSR....19..911L}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2003&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Stewart H.|author3=Miller S.|s2cid=15125174|title=Episodic nutrient transport to Florida coral reefs|journal=Limnology and Oceanography|year=2003|volume=48|pages=1394–1407|doi=10.4319/lo.2003.48.4.1394|doi-access=free|issue=4|bibcode=2003LimOc..48.1394L}}&lt;/ref&gt;
[[File:Sea Cotton.jpg|thumb|left|Večina koralnih polipov se hrani ponoči. Tukaj, v temi, so polipi razširili svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom]]

Nepravilna struktura [[Batimetrija|batimetrije]] koralnega grebena lahko poveča mešanje, kar povzroči žepe hladnejše vode in spremenljive ravni hranil.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2005&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J. |author2=Deane G.|author3=Stokes M.|title=Spatial and Temporal Variability of Internal Wave Forcing on a Coral Reef|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2005|volume=35 |issue=11|pages=1945–1962|doi=10.1175/JPO2808.1 |bibcode=2005JPO....35.1945L |s2cid=52498621 |url=https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prihod hladne, s hranili bogate vode iz globin zaradi notranjih valov in plimskih vrtin je bil povezan s stopnjami rasti alg, ki se hranijo s suspenzijami in bentoških alg&lt;ref name=&quot;Smith et al. 2004&quot;&gt;{{cite journal|last=Smith|first=J.|author2=Smith C.|author3=Vroom P.|author4=Beach K.|author5=Miller S.|title=Nutrient and growth dynamics of Halimeda tuna on Conch Reef, Florida Keys: Possible influence of internal tides on nutrient status and physiology|journal=Limnology and Oceanography|year=2004|volume=49|issue=6|pages=1923–1936|doi=10.4319/lo.2004.49.6.1923 |bibcode=2004LimOc..49.1923S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter planktona in ličink.&lt;ref name=&quot;Pineda 1994&quot;&gt;{{cite journal|last=Pineda|first=J.|title=Internal tidal bores in the nearshore: Warm-water fronts, seaward gravity currents and the onshore transport of neustonic larvae|journal=Journal of Marine Research| year=1994| volume=52| issue=3|pages=427–458 |doi=10.1357/0022240943077046}}&lt;/ref&gt; Morska alga ''Codium isthmocladum'' se odziva na globokomorske vire hranil, ker imajo njihova tkiva različne koncentracije hranil, odvisno od globine. Kopičenja jajčec, ličink in planktona na grebenih se odzivajo na vdore v globoko vodo. Podobno se ličinkne organizmov, ki živijo na površini, ko se notranji valovi in ​​vrtine premikajo navpično, prenašajo proti obali. To ima pomemben biološki pomen za kaskadne učinke prehranjevalnih verig v ekosistemih koralnih grebenov in lahko predstavlja še en ključ do rešitve paradoksa.

[[Cianobakterije]] zagotavljajo topne nitrate prek fiksacije dušika.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Wilson | first1 = E | year = 2004 | title = Coral's Symbiotic Bacteria Fluoresce, Fix Nitrogen | url = http://pubs.acs.org/cen/news/8233/8233notw7.html | journal = Chemical and Engineering News | volume = 82 | issue = 33| page = 7 | doi = 10.1021/cen-v082n033.p007a | url-access = subscription }}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni so pogosto odvisni od okoliških habitatov, kot so travniki z morsko travo in mangrovski gozdovi, za hranila. Morska trava in mangrove oskrbujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi, ki so bogate z dušikom, in služijo za prehrano rib in živali z grebena z oskrbo z lesom in rastlinjem. Grebeni pa ščitijo mangrove in morsko travo pred valovi in ​​proizvajajo usedline, v katerih se lahko mangrove in morska trava ukoreninijo.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt;

== Biotska raznovrstnost ==
Koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj produktivne ekosisteme na svetu, saj zagotavljajo kompleksne in raznolike morske habitate, ki podpirajo širok spekter organizmov.&lt;ref name=&quot;BarnesMann1991AquaticEcology&quot;&gt;{{cite book | title=Fundamentals of Aquatic Ecology|author1=Barnes, R.S.K. |author2=Mann, K.H. | publisher=Blackwell Publishing| year=1991| isbn=978-0-632-02983-9| pages=217–227| url={{google books |plainurl=y |id=mOZZlzgdTrwC|page=227}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fuchs&quot;&gt;{{cite journal| author=Fuchs. T| url=http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627| title=Effects of Coral Reef Complexity on Invertebrate Biodiversity| journal=Immediate Science Ecology Publishing| year=2013| volume=2| pages=1–10| archive-date=April 2, 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153213/http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627}}&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni tik pod oseko imajo obojestransko koristen odnos z mangrovskimi gozdovi ob visoki plimi in travniki morske trave vmes: grebeni ščitijo mangrove in morsko travo pred močnimi tokovi in ​​valovi, ki bi jih poškodovali ali erodirali sedimente, v katerih so ukoreninjene, medtem ko [[mangrove]] in morska trava ščitijo korale pred velikimi dotoki mulja, sladke vode in onesnaževal. Ta raven okoljske raznolikosti koristi mnogim živalim na koralnih grebenih, ki se na primer lahko hranijo z morsko travo in uporabljajo grebene za zaščito ali razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Hatcher, B.G. |author2=Johannes, R.E. |author3=Robertson, A.J. |chapter=Conservation of Shallow-water Marine Ecosystems |title=Oceanography and Marine Biology: An Annual Review |volume=27 |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=978-0-08-037718-6 |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=XpmNqFaDZ7cC|page=320}} |page=320}}&lt;/ref&gt;

Grebeni so dom številnih živali, vključno z ribami, morskimi pticami, spužvami, ožigalkarji (ki vključujejo nekatere vrste koral in meduz), črvi, raki (vključno s kozicami, čistilnimi kozicami, jastogi in rakovicami), mehkužci (vključno z glavonožci), iglokožci (vključno z morskimi zvezdami, morskimi ježki in morskimi kumarami), morskimi špricerji, morskimi želvami in morskimi kačami. Poleg ljudi so sesalci na koralnih grebenih redki, glavna izjema so kiti, ki obiskujejo grebene, kot so delfini. Nekaj ​​vrst se hrani neposredno s koralami, drugi pa se pasejo z algami na grebenu.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Reef biomass is positively related to species diversity.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/110405130347.htm |title=World's Reef Fishes Tussling With Human Overpopulation |journal=ScienceDaily |date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Različne vrste lahko redno naseljujejo ista skrivališča na grebenu ob različnih urah dneva. Nočni plenilci, kot so kardinalke in veverice, se podnevi skrivajo, medtem ko se damselfish, kirurg, springfish, wrasses in papige skrivajo pred jeguljami in morskimi psi.

Veliko število in raznolikost skrivališč v koralnih grebenih, tj. zatočišč, sta najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata visoko raznolikost in visoko biomaso organizmov v koralnih grebenih.&lt;ref name=&quot;GratwickeSpeight2005&quot;&gt;{{cite journal|last1=Gratwicke|first1=B.|last2=Speight|first2=M. R.|title=The relationship between fish species richness, abundance and habitat complexity in a range of shallow tropical marine habitats|journal=Journal of Fish Biology|volume=66|issue=3|year=2005|pages=650–667|issn=0022-1112|doi=10.1111/j.0022-1112.2005.00629.x|bibcode=2005JFBio..66..650G }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FontanetoSanciangco2013&quot;&gt;{{cite journal|last1=Fontaneto|first1=Diego|last2=Sanciangco|first2=Jonnell C.|last3=Carpenter|first3=Kent E.|last4=Etnoyer|first4=Peter J.|last5=Moretzsohn|first5=Fabio|title=Habitat Availability and Heterogeneity and the Indo-Pacific Warm Pool as Predictors of Marine Species Richness in the Tropical Indo-Pacific|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=2|year=2013|article-number=e56245|issn=1932-6203|doi=10.1371/journal.pone.0056245|pmid=23457533|pmc=3574161|bibcode=2013PLoSO...856245S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni imajo tudi zelo visoko stopnjo raznolikosti mikroorganizmov v primerjavi z drugimi okolji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Galand |first1=Pierre E. |last2=Ruscheweyh |first2=Hans-Joachim |last3=Salazar |first3=Guillem |last4=Hochart |first4=Corentin |last5=Henry |first5=Nicolas |last6=Hume |first6=Benjamin C. C. |last7=Oliveira |first7=Pedro H. |last8=Perdereau |first8=Aude |last9=Labadie |first9=Karine |last10=Belser |first10=Caroline |last11=Boissin |first11=Emilie |last12=Romac |first12=Sarah |last13=Poulain |first13=Julie |last14=Bourdin |first14=Guillaume |last15=Iwankow |first15=Guillaume |date=2023-06-01 |title=Diversity of the Pacific Ocean coral reef microbiome |journal=Nature Communications |language=en |volume=14 |issue=1 |page=3039 |doi=10.1038/s41467-023-38500-x |pmid=37264002 |pmc=10235103 |bibcode=2023NatCo..14.3039G |issn=2041-1723|hdl=20.500.11850/616066 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Jate grebenskih rib
File:Caribbean reef squid.jpg|Karibski grebenski lignji
File:Stenopus hispidus (high res).jpg|Progasta koralna kozica
File:Triaenodon obesus moc.jpg|Beloplavuti grebenski morski pes
File:Green turtle John Pennekamp.jpg|Zelena želva
File:Red sea-reef 3627.jpg|Velikanska školjka
File:Nephtheidae komodo.jpg|Mehke korale, spužve in ascidije
File:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Progasti morski krajt
File:Latiaxis wormaldi 002.jpg|Oklep koralnega polža ''Latiaxis wormaldi''
&lt;/gallery&gt;

== Ekosistemske storitve ==
Koralni grebeni zagotavljajo ekosistemske storitve za turizem, ribištvo in zaščito obale. Svetovna gospodarska vrednost koralnih grebenov je bila ocenjena na med 29,8 milijarde ameriških dolarjev&lt;ref name=Cesar&gt;{{cite book |last=Cesar |first=H.J.S. |url= {{google books |plainurl=y |id=WicVAQAAIAAJ}} |title=The Economics of Worldwide Coral Reef Degradation |year=2003 |publisher=Cesar Environmental Economics Consulting |location=The Netherlands |page=4 |author2=Burke, L. |author3=Pet-Soede, L. |access-date=21 September 2013}} (pdf: [https://assets.panda.org/downloads/cesardegradationreport100203.pdf link])&lt;/ref&gt; in 375 milijard dolarjev na leto.&lt;ref name=Costanza&gt;{{cite journal |last=Costanza |first=Robert |author2=Ralph d'Arge |author3=Rudolf de Groot |author4= Stephen Farber |author5=Monica Grasso |author6=Bruce Hannon |author7=Karin Limburg |author8=Shahid Naeem |author9=Robert V. O'Neill |author10=Jose Paruelo |author11=Robert G. Raskin |author12=Paul Sutton |author13=Marjan van den Belt |title= The value of the world's ecosystem services and natural capital |journal=Nature |date=15 May 1997 |volume=387 |pages=253–260 |doi= 10.1038/387253a0 |issue=6630 |bibcode= 1997Natur.387..253C |s2cid=672256 |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10189378/ }}&lt;/ref&gt; Približno 500 milijonov ljudi ima koristi od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo koralni grebeni.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1146/annurev-environ-012320-083019|doi-access=free|title=The Impacts of Ocean Acidification on Marine Ecosystems and Reliant Human Communities|year=2020|last1=Doney|first1=Scott C. |last2=Busch|first2=D. Shallin|last3=Cooley|first3=Sarah R.|last4=Kroeker|first4=Kristy J. |journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|pages=83–112}}&lt;/ref&gt;

Ekonomski stroški uničenja enega kvadratnega kilometra koralnega grebena v 25 letih so bili ocenjeni na med 137.000 in 1.200.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;WWF&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html|title=The Importance of Coral to People|publisher=World Wildlife Fund|access-date=April 7, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710032307/http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html |archive-date=2010-07-10 }}&lt;/ref&gt;

Za izboljšanje upravljanja obalnih koralnih grebenov je Inštitut za svetovne vire (WRI) razvil in objavil orodja za izračun vrednosti turizma, zaščite obale in ribištva, povezanega s koralnimi grebeni, v sodelovanju s petimi karibskimi državami. Aprila 2011 so objavljeni delovni dokumenti zajemali Sveto Lucijo, Tobago, Belize in Dominikansko republiko. WRI je »zagotavljal, da rezultati študije podpirajo izboljšane obalne politike in načrtovanje upravljanja«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.wri.org/project/valuation-caribbean-reefs|title=Coastal Capital: Economic Valuation of Coastal Ecosystems in the Caribbean|date=19 February 2014 |publisher=World Resources Institute}}&lt;/ref&gt; Študija v Belizeju je ocenila vrednost storitev grebenov in mangrov na 395–559 milijonov dolarjev letno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Coastal Capital: Belize: The Economic Contribution of Belize's Coral Reefs and Mangroves|last1=Cooper|first1=Emily|last2=Burke|first2=Lauretta |year=2008|access-date=April 6, 2011|last3=Bood|first3=Nadia}}&lt;/ref&gt;

Bermudski koralni grebeni otoku zagotavljajo gospodarske koristi v povprečju v vrednosti 722 milijonov dolarjev letno, na podlagi šestih ključnih ekosistemskih storitev, so sporočili Sarkis in sod. (2010).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Total Economic Value of Bermuda's Coral Reefs. Valuation of ecosystem Services|last1=Sarkis|first1=Samia|last2=van Beukering|first2=Pieter J.H. |year=2010|access-date=May 29, 2015|last3=McKenzie |first3=Emily}}&lt;/ref&gt;

=== Zaščita obale ===
Koralni grebeni ščitijo obale z absorpcijo energije valov, številni majhni otoki pa ne bi obstajali brez grebenov. Koralni grebeni lahko zmanjšajo energijo valov za 97 %, kar pomaga preprečiti izgubo življenj in materialno škodo. Obale, zaščitene s koralnimi grebeni, so tudi bolj stabilne glede erozije kot tiste brez njih. Grebeni lahko ublažijo valove prav tako dobro ali celo bolje kot umetne strukture, zasnovane za obalno obrambo, kot so valobrani.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ferarrio|display-authors=et al |first1=F. |title=The effectiveness of coral reefs for coastal hazard risk reduction and adaptation. |journal=Nature Communications |date=2014 |volume=5 |article-number=3794 |doi=10.1038/ncomms4794 |pmid=24825660 |pmc=4354160 |bibcode=2014NatCo...5.3794F }}&lt;/ref&gt; Ocenjujejo, da lahko 197 milijonov ljudi, ki živijo pod 10 m nadmorske višine in znotraj 50 km od grebena, posledično zmanjša tveganje zaradi grebenov. Obnova grebenov je bistveno cenejša od gradnje umetnih valobranov v tropskem okolju. Pričakovana škoda zaradi poplav bi se podvojila, stroški zaradi pogostih neurij pa bi se potrojili brez najvišjega metra grebenov. Pri stoletnih nevihtah bi se škoda zaradi poplav povečala za 91 % na 272 milijard ameriških dolarjev brez zgornjega števca.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Beck, M.|display-authors=et al |title=The global flood protection savings provided by coral reefs |journal=Nature Communications |date=2018 |volume=9 |issue=1 |article-number=2186 |doi=10.1038/s41467-018-04568-z|pmid=29895942 |pmc=5997709 |bibcode=2018NatCo...9.2186B }}&lt;/ref&gt;

=== Ribištvo ===
Vsako leto se iz koralnih grebenov ulovi približno šest milijonov ton rib. Dobro upravljani grebeni imajo povprečni letni pridelek 15 ton morskih sadežev na kvadratni kilometer. Samo ribolov na koralnih grebenih v jugovzhodni Aziji letno prinese približno 2,4 milijarde dolarjev morskih sadežev.

== Grožnje ==
[[File:Bleached coral (24577819729).jpg|thumb|upright=1.2|Na tem delu Velikega koralnega grebena v Avstraliji se je zgodil pomemben dogodek beljenja koral]]
{{ external media| float  = right| width  = 270px| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=aGGBGcjdjXA&amp;ab_channel=Netflix Chasing Coral] – inventing the first time-lapse camera to record bleaching events as they happen (Netflix, full episode)}}

Od svojega nastanka pred 485 milijoni let so se koralni grebeni soočali s številnimi grožnjami, vključno z boleznimi,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Peters |first1=Esther C. |title=Coral Reefs in the Anthropocene |chapter=Diseases of Coral Reef Organisms |date=2015 |pages=147–178 |doi=10.1007/978-94-017-7249-5_8 |publisher=Springer Netherlands |language=en|isbn=978-94-017-7248-8 }}&lt;/ref&gt; plenjenjem,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bradbury |first1=R. H. |last2=Hammond |first2=L. S. |last3=Moran |first3=P. J. |last4=Reichelt |first4=R. E. |title=Coral reef communities and the crown-of-thorns starfish: Evidence for qualitatively stable cycles |journal=Journal of Theoretical Biology |date=7 March 1985 |volume=113 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1016/S0022-5193(85)80076-X |bibcode=1985JThBi.113...69B |issn=0022-5193}}&lt;/ref&gt; invazivnimi vrstami, bioerozijo zaradi paše rib,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hutchings |first=P.A. |title=Biological destruction of coral reefs |doi=10.1007/BF00298083 |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1 |pages=1–17 |year=1986 |bibcode=1986CorRe...4..239H|s2cid=34046524 }}&lt;/ref&gt; cvetenjem alg in geološkimi nevarnostmi. Nedavne človeške dejavnosti predstavljajo nove grožnje. Od leta 2009 do 2018 so se koralni grebeni po vsem svetu zmanjšali za 14 %.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Visser|first=Nick|date=2021-10-05|title=Planet Lost Startling Amount Of Coral Reefs In 10 Years, Report Finds|url=https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f|url-status=live|access-date=2021-10-05|website=HuffPost|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005112753/https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f |archive-date=5 October 2021 }}&lt;/ref&gt;

Med človeške dejavnosti, ki ogrožajo korale, spadajo rudarjenje koral, ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Clark |first1=Malcolm R. |last2=Tittensor |first2=Derek P. |title=An index to assess the risk to stony corals from bottom trawling on seamounts |journal=Marine Ecology |date=2010 |volume=31 |issue=s1 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1439-0485.2010.00392.x |bibcode=2010MarEc..31..200C |language=en |issn=1439-0485|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; ter kopanje kanalov in dostopov do otokov in zalivov, kar lahko vse poškoduje morske ekosisteme, če se ne izvaja trajnostno. Druge lokalizirane grožnje so ribolov z eksplozijo, prekomerni ribolov, prekomerno rudarjenje koral in onesnaževanje morja, vključno z uporabo prepovedanega biocida proti obraščanju tributiltitra; čeprav jih v razvitih državah ni, se te dejavnosti nadaljujejo na območjih z malo okoljske zaščite ali slabim izvrševanjem predpisov.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Blast fishing |url=https://stopillegalfishing.com/issues/blast-fishing/ |website=Stop Illegal Fishing |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Magnuson-Stevens Act: A unique charge for sustainable seafood {{!}} National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://www.noaa.gov/explainers/magnuson-stevens-act-unique-charge-for-sustainable-seafood |website=www.noaa.gov |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Coral |url=https://www.fws.gov/international/animals/coral.html |publisher=US Fish and Wildlife Service |access-date=15 November 2019 |archive-date=29 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529020151/https://www.fws.gov/international/animals/coral.html }}&lt;/ref&gt; Kemikalije v kremah za sončenje lahko prebudijo latentne virusne okužbe pri zooksantelah in vplivajo na razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.scientificamerican.com/article/why-is-hawaii-banning-sunscreen/|title=Why Is Hawaii Banning Sunscreen?|last=Stierwalt|first=Everyday Einstein Sabrina|work=Scientific American|access-date=2018-08-19|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je izkazalo, da koncentracija turističnih dejavnosti prek platform na morju omejuje širjenje bolezni koral med turisti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Lamb|first=Joleah |author2=Bette Willis|title=Using coral disease prevalence to assess the effects of concentrating tourism activities on offshore reefs in a tropical marine park|journal=Conservation Biology|date=August 16, 2011|volume=25 |issue=5|pages=1044–1052|doi=10.1111/j.1523-1739.2011.01724.x|pmid=21848962|bibcode=2011ConBi..25.1044L |s2cid=12979332 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Emisije toplogrednih plinov predstavljajo širšo grožnjo zaradi dviga temperature morja in dviga morske gladine, kar povzroča široko razbarvanje koral in izgubo koralnega pokrova.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Caribbean coral reefs may disappear within 20 years: Report |url=https://news.biharprabha.com/2014/07/caribbean-coral-reefs-may-disappear-within-20-years-report/|work=IANS|publisher=news.biharprabha.com|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt; Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše nevihte ter spreminjajo vzorce oceanskega kroženja, kar lahko uniči koralne grebene.&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/facts/coralreef-climate.html How does climate change affect coral reefs?]&lt;/ref&gt; Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na korale z zmanjšanjem stopnje kalcifikacije in povečanjem stopnje raztapljanja, čeprav lahko korale prilagodijo svoje kalcifikacijske tekočine spremembam pH morske vode in ravni karbonata, da ublažijo vpliv.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=McCulloch |first1=Malcolm T. |last2=D'Olivo |first2=Juan Pablo |last3=Falter |first3=James |last4=Holcomb |first4=Michael |last5=Trotter |first5=Julie A. |title=Coral calcification in a changing World and the interactive dynamics of pH and DIC upregulation |journal=Nature Communications |date=30 May 2017 |volume=8 |issue=1 |article-number=15686 |doi=10.1038/ncomms15686 |pmid=28555644 |pmc=5499203 |bibcode=2017NatCo...815686M |language=en |issn=2041-1723}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cooley, S., D. Schoeman, L. Bopp, P. Boyd, S. Donner, D.Y. Ghebrehiwet, S.-I. Ito, W. Kiessling, P. Martinetto, E. Ojea, M.-F. Racault, B. Rost, and M. Skern-Mauritzen, 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter03.pdf Chapter 3: Oceans and Coastal Ecosystems and Their Services]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [H.-O. Pörtner, D.C., Roberts, M., Tignor, E.S., Poloczanska, K., Mintenbeck, A., Alegría, M., Craig, S., Langsdorf, S., Löschke, V., Möller, A., Okem, B., Rama (eds.). Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA, pp. 379–550, doi:10.1017/9781009325844.005.&lt;/ref&gt; Vulkansko in človeško onesnaženje z aerosoli lahko vpliva na regionalne temperature morske površine.

Leta 2011 sta dva raziskovalca predlagala, da se »obstoječi morski nevretenčarji soočajo z enakimi sinergističnimi učinki več stresorjev«, ki so se pojavili med izumrtjem ob koncu perma. Ta rod »s slabo puferirano dihalno fiziologijo in apnenčastimi lupinami«, kot so korale, je bil še posebej ranljiv.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Clapham ME and Payne|doi=10.1130/G32230.1|title=Acidification, anoxia, and extinction: A multiple logistic regression analysis of extinction selectivity during the Middle and Late Permian|year=2011|journal=Geology|volume=39|issue=11|pages=1059–1062|bibcode = 2011Geo....39.1059C }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Payne JL, Clapham ME|doi=10.1146/annurev-earth-042711-105329|title=End-Permian Mass Extinction in the Oceans: An Ancient Analog for the Twenty-First Century?|year=2012|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=40 |issue=1|pages=89–111|bibcode = 2012AREPS..40...89P }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2012/05/01/science/new-studies-of-permian-extinction-shed-light-on-the-great-dying.html Life in the Sea Found Its Fate in a Paroxysm of Extinction] ''New York Times'', April 30, 2012.&lt;/ref&gt;

Korale se na stres odzivajo z 'beljenjem' oziroma izločanjem svojih pisanih zooksantelatnih endosimbiontov. Korale z zooksantelami iz klada C so običajno občutljive na beljenje zaradi vročine, medtem ko so korale z odpornejšim kladom A ali D običajno odporne,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Abrego |first1=D. |last2=Ulstrup |first2=K. E |last3=Willis |first3=B. L |last4=van Oppen |first4=M. J.H |date=2008-10-07 |title=Species-specific interactions between algal endosymbionts and coral hosts define their bleaching response to heat and light stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |language=en |volume=275 |issue=1648 |pages=2273–2282 |doi=10.1098/rspb.2008.0180 |pmid=18577506 |pmc=2603234 |issn=0962-8452}}&lt;/ref&gt; prav tako pa tudi trpežnejši rodovi koral, kot sta ''Porites'' in ''Montipora''.&lt;ref name=Guest2012&gt;{{cite journal |last1=Guest |first1=James R. |last2=Baird |first2=Andrew H. |last3=Maynard |first3=Jeffrey A. |last4=Muttaqin |first4=Efin |last5=Edwards |first5=Alasdair J. |last6=Campbell |first6=Stuart J. |last7=Yewdall |first7=Katie |last8=Affendi |first8=Yang Amri |last9=Chou |first9=Loke Ming |title=Contrasting Patterns of Coral Bleaching Susceptibility in 2010 Suggest an Adaptive Response to Thermal Stress |journal=PLOS ONE |date=9 March 2012 |volume=7 |issue=3 |article-number=e33353 |doi=10.1371/journal.pone.0033353 |pmid=22428027 |pmc=3302856 |bibcode=2012PLoSO...733353G |language=en |issn=1932-6203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Vsakih 4–7 let dogodek [[El Niño]] povzroči beljenje nekaterih grebenov s toplotno občutljivimi koralami, pri čemer je bilo beljenje še posebej razširjeno v letih 1998 in 2010.&lt;ref name=&quot;natgeo2006&quot; &gt;{{cite web
| title=Global Warming Has Devastating Effect on Coral Reefs, Study Shows|first=Sean |last=Markey|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060614171831/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-date=14 June 2006|publisher=National Geographic News|date=May 16, 2006}}&lt;/ref&gt; Vendar pa grebeni, ki doživijo hudo beljenje, postanejo odporni na prihodnje beljenje zaradi vročine,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Maynard |first1=J. A. |last2=Anthony |first2=K. R. N. |last3=Marshall |first3=P. A. |last4=Masiri |first4=I. |title=Major bleaching events can lead to increased thermal tolerance in corals |journal=Marine Biology |date=1 August 2008 |volume=155 |issue=2 |pages=173–182 |doi=10.1007/s00227-008-1015-y |bibcode=2008MarBi.155..173M |s2cid=85935124 |language=en |issn=1432-1793}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Thompson2009&gt;{{cite journal |last1=Thompson |first1=D. M. |last2=van Woesik |first2=R. |title=Corals escape bleaching in regions that recently and historically experienced frequent thermal stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=22 August 2009 |volume=276 |issue=1669 |pages=2893–2901 |doi=10.1098/rspb.2009.0591 |pmid=19474044 |pmc=2817205 }}&lt;/ref&gt; zaradi hitre usmerjene selekcije. Podobna hitra prilagoditev lahko zaščiti koralne grebene pred globalnim segrevanjem.ref&gt;{{cite journal |last1=Matz |first1=Mikhail V. |last2=Treml |first2=Eric A. |last3=Aglyamova |first3=Galina V. |last4=Bay |first4=Line K. |title=Potential and limits for rapid genetic adaptation to warming in a Great Barrier Reef coral |journal=PLOS Genetics |date=19 April 2018 |volume=14 |issue=4 |article-number=e1007220 |doi=10.1371/journal.pgen.1007220 |pmid=29672529 |pmc=5908067 |language=en |issn=1553-7404 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obsežna sistematična študija koralne skupnosti na otoku Jarvis, ki je med letoma 1960 in 2016 doživela 10 dogodkov beljenja koral, ki so sovpadali z El Niñom, je pokazala, da si je greben po hudih dogodkih opomogel od skoraj popolne smrtnosti.&lt;ref name=Barkley2018&gt;{{Cite journal|last1=Barkley|first1=Hannah C.|last2=Cohen|first2=Anne L.|last3=Mollica|first3=Nathaniel R.|last4=Brainard|first4=Russell E.|last5=Rivera|first5=Hanny E.|last6=DeCarlo |first6=Thomas M.|last7=Lohmann|first7=George P.|last8=Drenkard|first8=Elizabeth J.|last9=Alpert|first9=Alice E.|date=2018-11-08|title=Repeat bleaching of a central Pacific coral reef over the past six decades (1960–2016) |journal=Communications Biology|language=En|volume=1|issue=1|page=177|doi=10.1038/s42003-018-0183-7|pmid=30417118|pmc=6224388|issn=2399-3642}}&lt;/ref&gt;

=== Turisti na grebenih ===
V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat. Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo.

=== Koralne hiše ===
Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti.

== Glej tudi ==
* [[atol]]
* [[pregradni greben]]
* [[ravni greben]]
* [[obalni greben]]
* [[življenje ob koralnem grebenu]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}}
;{{ikona en}}
* [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work]
* [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life]
* [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance]
* [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA)
* [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN)
* [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov

{{biomi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koralni grebeni| ]]
[[Kategorija:Koralnjaki]]
[[Kategorija:Ekologija voda]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Živalske zgradbe]]
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]</text>
      <sha1>shqte8ibhygk2z6a6zyxbt52ltn0vft</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721492</id>
      <parentid>6721487</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:54:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Grožnje */</comment>
      <origin>6721492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105714" sha1="bg1owa0ier6z9ddwhiqywbienkhkkm9" xml:space="preserve">[[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]]
'''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],&lt;ref name=Mulhall&gt;Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.&lt;/ref&gt; obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..&lt;ref name=&quot;Corals reveal impact of land use&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed
|publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}&lt;/ref&gt;

Včasih imenovani deževni gozdovi morja,&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.&lt;/ref&gt; plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}&lt;/ref&gt; vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].&lt;ref&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}&lt;/ref&gt;

Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.&lt;ref&gt;{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje&lt;ref name=&quot;Sunscreen&quot;&gt;{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}&lt;/ref&gt; in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}&lt;/ref&gt;

== Koralnjaki ==
Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug  naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&amp;nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]].

== Nastanek ==
Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno.

V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;&gt;{{cite book|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&amp;itemID=F271&amp;pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]&lt;/ref&gt; je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.&lt;ref name=cr&gt;{{Cite web|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}&lt;/ref&gt; Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben.
&lt;gallery widths=&quot;120&quot; heights=&quot;80&quot;&gt;
File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre
File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom
File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti
File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno
&lt;/gallery&gt;
Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni.
[[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.&lt;ref&gt;[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.&lt;/ref&gt;]]

Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.&lt;ref name=&quot;Webster Coral subsidence&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}&lt;/ref&gt; Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.&lt;ref name=&quot;Webster coral drowning&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}&lt;/ref&gt;

Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat.

Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A &quot;big picture&quot; view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;&gt;{{cite web |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}&lt;/ref&gt; Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;/&gt; Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.&lt;ref name=&quot;CRCage&quot;&gt;{{cite web|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}&lt;/ref&gt; Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.&lt;ref&gt;[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.&lt;/ref&gt;

Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}&lt;/ref&gt;

=== Material ===
Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.&lt;ref name=murph&gt;{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}&lt;/ref&gt;

=== V geološki preteklosti ===
[[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]]

Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}&lt;/ref&gt;

Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.&lt;ref name=&quot;Cobb&quot;&gt;{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}&lt;/ref&gt;

== Tipi koralnih tvorb ==
Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol&lt;ref&gt;Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.&lt;/ref&gt; – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,&lt;ref&gt;e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.&lt;/ref&gt; Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).&lt;ref name=&quot;Thomas&quot;&gt;{{cite book |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley &amp; Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Stoddart&quot;&gt;{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}&lt;/ref&gt; Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=16–}}&lt;/ref&gt;

=== Obrobni greben ===
[[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]]
{{glavni|Obrobni greben}}
[[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]]
'''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',&lt;ref name=CRISG/&gt; je neposredno pritrjen na obalo,&lt;ref&gt;[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].&lt;ref name=CRA&gt;[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.&lt;ref&gt;McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.&lt;/ref&gt; Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.&lt;ref&gt;Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.&lt;ref&gt;Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.&lt;/ref&gt; Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.&lt;ref&gt;Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.&lt;/ref&gt;

=== Pregradni greben ===
[[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]]

'''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši.

Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].&lt;ref name=CRA/&gt;&lt;ref name=CRI&gt;[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade.

=== Ravni greben ===
[[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]]

'''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.&lt;ref name=Leser&gt;{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}&lt;/ref&gt; Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}&lt;/ref&gt; in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.&lt;ref name=Leser/&gt; So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna.

Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U.

=== Atol ===
[[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]]
{{glavni|Atol}}
'''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.&lt;ref&gt;Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.&lt;/ref&gt; Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].&lt;ref name=CRI/&gt;

Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.&lt;ref&gt;[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt;

=== Druge vrste ali različice grebenov ===
[[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]]

* '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.&lt;ref name=CRISG&gt;National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.&lt;/ref&gt;
* '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena.
* '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.&lt;ref&gt;{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
* '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena.
* '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
* '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen')
* '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine&lt;ref name=Smithers&gt;{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}&lt;/ref&gt;
* '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča
* '''Podmorska gora''' ali ''gujot'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov.

== Cone ==
[[File:Coral reef diagram.jpg|thumb|upright=1.15|left|Tri glavne cone koralnega grebena: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben]]

Ekosistemi koralnih grebenov vsebujejo različne cone, ki gostijo različne vrste [[habitat]]ov. Običajno se prepoznajo tri glavne cone: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben (imenovan tudi grebenska laguna).

Te tri cone so fizično in ekološko povezane. Življenje na grebenu in oceanski procesi ustvarjajo priložnosti za izmenjavo morske vode, usedlin, hranil in morskega življenja.

Večina koralnih grebenov obstaja v vodah, globljih od 50 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.marinebio.org/creatures/coral-reefs/ |title=Coral Reefs |website=marinebio.org |date=17 June 2018 |access-date=28 October 2022}}&lt;/ref&gt; Nekateri naseljujejo tropske celinske police, kjer ne pride do hladnega, s hranili bogatega dviganja vode, kot je Veliki koralni greben. Drugi so v globokem oceanu, ki obdaja otoke, ali kot atoli, kot je na primer na Maldivih. Grebeni, ki obdajajo otoke, nastanejo, ko se otoki pogreznejo v ocean, atoli pa nastanejo, ko se otok pogrezne pod morsko gladino.

Moyle in Cech pa ločita šest con, čeprav ima večina grebenov le nekatere od teh con.&lt;ref name=MoyleCech556&gt;{{cite book |last1=Moyle |first1=Peter B. |url={{google books |plainurl=y |id=sZYWAQAAIAAJ}} |title=Fishes: an introduction to ichthyology |year=2004 |publisher=Pearson/Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=978-0-13-100847-2 |page=556 |edition=Fifth |first2=Joseph J. |last2=Cech}}&lt;/ref&gt;
[[File:Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|right|Voda v območju površine grebena je pogosto razburkana. Ta diagram predstavlja greben na celinski polici. Vodni valovi na levi potujejo čez dno zunaj grebena, dokler ne naletijo na pobočje grebena ali prednji greben. Nato valovi prečkajo plitve grebene. Ko val vstopi v plitvo vodo, se zgrudi, torej se upočasni in višina valov se poveča.]]

'''Površina grebena''' je najplitvejši del grebena. Podvržena je valovanju in plimovanju. Ko valovi prečkajo plitva območja, se zgrudijo, kot je prikazano na sosednjem diagramu. To pomeni, da je voda pogosto razburkana. To so natančni pogoji, v katerih korale uspevajo. Svetloba je zadostna za fotosintezo simbiotskih zooksantel, razburkana voda pa prinaša plankton, ki hrani korale.

'''Dno zunaj grebena''' je plitvo morsko dno, ki obdaja greben. To območje je ob grebenih na celinskih policah. Grebeni okoli tropskih otokov in atolov se strmo spuščajo v velike globine in nimajo takšnega dna. Običajno peščeno dno pogosto podpira travnike morske trave, ki so pomembna območja za prehranjevanje grebenskih rib.

'''Spust z grebena''' je v svojih prvih 50 m habitat za grebenske ribe, ki najdejo zavetje na pečini, in plankton v bližnji vodi. Območje prepada se pojavlja predvsem okoli oceanskih otokov in atolov.

'''Grebenska stena''' ali '''predgreben''' je območje nad dnom grebena ali prepadom grebena. To območje je pogosto najbolj raznoliko območje grebena. Koralne in apnenčaste alge zagotavljajo kompleksne habitate in območja, ki nudijo zaščito, kot so razpoke in špranje. Nevretenčarji in epifitske alge zagotavljajo veliko hrane za druge organizme.&lt;ref name=MoyleCech556 /&gt; Skupna značilnost tega predgrebenskega območja so formacije izrastkov in žlebov, ki služijo za prenos sedimentov po pobočju navzdol.

'''Grebenska ravnina''' je ravnina s peščenim dnom, ki je lahko za glavnim grebenom in vsebuje kose koral. To območje lahko meji na laguno in služi kot zaščitno območje ali pa leži med grebenom in obalo, v tem primeru pa je ravno, skalnato območje. Ribe ga imajo raje, ko je prisoten.

'''Grebenska laguna''' je popolnoma zaprto območje, ki ustvarja območje, na katerega valovanje manj vpliva, in pogosto vsebuje majhne grebenske zaplate.

Vendar se topografija koralnih grebenov nenehno spreminja. Vsak greben je sestavljen iz nepravilnih zaplat alg, sedečih nevretenčarjev ter golih skal in peska. Velikost, oblika in relativna številčnost teh zaplat se iz leta v leto spreminjajo kot odziv na različne dejavnike, ki dajejo prednost eni vrsti zaplat pred drugo. Rast koral na primer povzroča nenehne spremembe v fini strukturi grebenov. V večjem obsegu lahko tropske nevihte izničijo velike dele grebena in povzročijo premikanje skal na peščenih območjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |journal=Science |date=March 24, 1978|volume=199 |issue=4335 |pages=1302–1310 |doi=10.1126/science.199.4335.1302 | title=Diversity in Tropical Rain Forests and Coral Reefs |first=Joseph H. |last=Connell |pmid=17840770 |bibcode=1978Sci...199.1302C}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost koralnih grebenov ==
Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije.

== Porušeno ravnotežje ==
Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in ranljiv habitat, katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snovi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni  prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake.

== Dinamika koralnih grebenov ==
=== Kratkoročne spremembe ===
Čeprav  nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda ''[[Acanthaster planci]]''. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na sami meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči beljenje koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake.

=== Orkansko razdejanje ===
Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb.

== Lokacije ==
[[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.35|Lokacije koralnih grebenov]]
[[File:20 Grad Isotherme.png|thumb|upright=1.35|Meja za izoterme 20 °C. Večina koral živi znotraj te meje. Bodite pozorni na hladnejše vode, ki jih povzroča dvigovanje morske vode na jugozahodni obali Afrike in ob obali Peruja]]
[[File:Upwelling image1.jpg|thumb|right|upright=1.35|Ta zemljevid prikazuje območja dvigovanja morske vode z rdečo barvo. Koralnih grebenov ne najdemo na obalnih območjih, kjer se pojavljajo hladnejši in s hranili bogatejši dvigi morske vode]]

Ocenjuje se, da koralni grebeni pokrivajo 284.300 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,&lt;ref&gt;UNEP (2001) [http://coral.unep.ch/atlaspr.htm UNEP-WCMC World Atlas of Coral Reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707004514/http://coral.unep.ch/atlaspr.htm |date=7 July 2011 }} Coral Reef Unit&lt;/ref&gt; kar je nekaj manj kot 0,1 % površine oceanov. Indo-pacifiška regija (vključno z Rdečim morjem, Indijskim oceanom, jugovzhodno Azijo in Pacifikom) predstavlja 91,9 % te površine. Jugovzhodna Azija predstavlja 32,3 % te številke, medtem ko Pacifik, vključno z Avstralijo, predstavlja 40,8 %. Atlantski in karibski koralni grebeni predstavljajo 7,6 %.&lt;ref name=&quot;Spalding&quot;&gt;Spalding, Mark, Corinna Ravilious, and Edmund Green (2001). ''World Atlas of Coral Reefs''. Berkeley, CA: University of California Press and UNEP/WCMC {{ISBN|0520232550}}.&lt;/ref&gt;

Čeprav korale obstajajo tako v zmernih kot tropskih vodah, se plitvovodni grebeni oblikujejo le v območju, ki se razteza od približno 30° severne do 30° južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[ekvator]]ja. Tropske korale ne rastejo na globinah nad 50 metrov. Optimalna temperatura za večino koralnih grebenov je 26–27 °C, le malo grebenov pa obstaja v vodah pod 18 °C.&lt;ref&gt;Achituv, Y. and Dubinsky, Z. 1990. Evolution and Zoogeography of Coral Reefs Ecosystems of the World. Vol. 25:1–8.&lt;/ref&gt; Ko neto proizvodnja koral, ki gradijo grebene, ne sledi več relativni gladini morja in se struktura grebena trajno utopi, se doseže [[Darwinova točka]]. Ena takih točk obstaja na severozahodnem koncu [[Havaji|Havajskega arhipelaga]].&lt;ref&gt;{{Citation |last=Grigg |first=Richard W. |chapter=Darwin Point |date=2011 |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs |pages=298–299 |chapter-url=https://link.springer.com/rwe/10.1007/978-90-481-2639-2_66 |access-date=2026-06-08 |publisher=Springer, Dordrecht |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2639-2_66 |isbn=978-90-481-2639-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Flood |first=P. G. |date=2001-12-20 |title=The 'Darwin Point' of Pacific Ocean atolls and guyots: a reappraisal |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S003101820100390X |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=175 |issue=1 |pages=147–152 |doi=10.1016/S0031-0182(01)00390-X |issn=0031-0182}}&lt;/ref&gt;

Vendar so se grebeni v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] prilagodili temperaturam 13 °C pozimi in 38 °C poleti.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt; V takšnem okolju okoli otoka Larak živi 37 vrst skleraktinskih koral.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vajed Samiei|first=J.|author2=Dab K.|author3=Ghezellou P. |author4= Shirvani A. |title=Some Scleractinian Corals (Class: Anthozoa) of Larak Island, Persian Gulf|journal=Zootaxa|date=2013|volume=3636|issue=1|pages=101–143|doi=10.11646/zootaxa.3636.1.5|pmid=26042286}}&lt;/ref&gt;

[[Globokomorske korale]] naseljujejo večje globine in hladnejše temperature na veliko višjih zemljepisnih širinah, vse do Norveške na severu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Johan Ernst |last=Gunnerus|author-link= 
|title= Om Nogle Norske Coraller|year=1768}}&lt;/ref&gt; Čeprav lahko globokomorske korale tvorijo grebene, je o njih znanega malo.

Najsevernejši koralni greben na Zemlji je v bližini [[Eilat]]a v [[Izrael]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2018-08-05 |title=Coral reef in Eilat, the northernmost reef in the world, is growing |url=https://www.jpost.com/health-science/coral-reef-in-eilat-the-northernmost-reef-in-the-world-is-growing-564175 |access-date=2024-03-04 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so redki vzdolž zahodnih obal obeh Amerik in Afrike, predvsem zaradi dvigovanja valov in močnih hladnih obalnih tokov, ki znižujejo temperaturo vode na teh območjih ([[Humboldtov tok]], [[Benguelski tok]] in [[Kanarski tok]]).&lt;ref name=&quot;Nybakken&quot;&gt;Nybakken, James. 1997. ''Marine Biology: An Ecological Approach.'' 4th ed. Menlo Park, CA: Addison Wesley.&lt;/ref&gt; Korale redko najdemo vzdolž obale Južne Azije – od vzhodne konice Indije ([[Čenaj]]) do meja [[Bangladeš]]a in [[Mjanmar]]a&lt;ref name=&quot;Spalding&quot; /&gt; – pa tudi vzdolž obal severovzhodne Južne Amerike in Bangladeša zaradi izpusta sladke vode iz rek [[Amazonka]] oziroma [[Ganges]].

Med pomembne koralne grebene spadajo:
* [[Veliki koralni greben]] – največji, ki obsega več kot 2900 posameznih grebenov in 900 otokov, ki se raztezajo več kot 2600 kilometrov ob obali [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]]
* [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] – drugi največji, ki se razteza 1000 kilometrov od otoka Isla Contoy na konici polotoka [[Jukatan]] do otokov [[Honduras]]a
* [[Koralni greben Nove Kaledonije]] – drugi najdaljši dvojni koralni greben, ki pokriva 1500 kilometrov
* [[Koralni greben Andros]] na [[Bahami]]h – tretji največji, ki sledi vzhodni obali otoka Andros na Bahamih med Androsom in [[Nassau]]om
+ [[Rdeče morje]] – vključuje 6000 let stare obrobne grebene, ki so vzdolž 2000 km dolge obale
* [[Floridski grebenski trakt]] – največji celinski greben ZDA in tretji največji koralni koralni greben, se razteza od Soldier Keyja v zalivu Biscayne do otokov Dry Tortugas v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]&lt;ref&gt;[http://coris.noaa.gov/portals/florida.html NOAA CoRIS – Regional Portal – Florida]. Coris.noaa.gov (August 16, 2012). Retrieved on March 3, 2013.&lt;/ref&gt;
* [[Plato Blake]] ima največji znani globokomorski koralni greben na svetu, ki obsega 6,4 milijona hektarjev velik greben, ki se razteza od [[Miami]]ja do Charlestona v Južni Karolini. Njegovo odkritje je bilo objavljeno januarja 2024.&lt;ref name=&quot;Sowers&quot;&gt;{{cite journal |url= |title=Mapping and Geomorphic Characterization of the Vast Cold-Water Coral Mounds of the Blake Plateau |journal=Geomatics |doi=10.3390/geomatics4010002 |doi-access=free |date=January 12, 2024 |volume=4 |number=1 |pages=17–47 |last1=Sowers |first1=Derek C. |first2=Larry A. |last2=Mayer |first3=Giuseppe |last3=Masetti |first4=Erik |last4=Cordes |first5=Ryan |last5=Gasbarro |first6=Elizabeth |last6=Lobecker |first7=Kasey |last7=Cantwell |first8=Samuel |last8=Candio |first9=Shannon |last9=Hoy |first10=Mashkoor |last10=Malik |display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;
* [[Pulley Ridge]] – najgloblji fotosintetski koralni greben, [[Florida]]
* Številni grebeni okoli Maldivov
* Območje filipinskega koralnega grebena, drugo največje v jugovzhodni Aziji, je ocenjeno na 26.000 kvadratnih kilometrov. Na njem živi več kot 900 vrst grebenskih rib in 400 vrst [[kamniti koralnjaki|kamnitih koraljnjakov]], od katerih jih je 12 endemičnih.
* [[Otočje Raja Ampat]] v indonezijski provinci [[Papua (provinca)|Papua]] jugozahodne Azije ponujajo največjo znano morsko raznolikost.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text NGM.nationalgeographic.com], Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness, by David Doubilet, National Geographic, September 2007&lt;/ref&gt;
* [[Bermudi]] so znani po svojem najsevernejšem sistemu koralnih grebenov, ki so na {{Coord|32.4|N|64.8|W}}. Prisotnost koralnih grebenov na tej visoki zemljepisni širini je posledica bližine [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Bermudske vrste koral predstavljajo podmnožico tistih, ki jih najdemo v širšem Karibskem morju.&lt;ref&gt;[http://www.livingreefs.org/#!documents/c1nhz Living Reefs Foundation]. Retrieved on May 28, 2015.&lt;/ref&gt;
* Najsevernejši posamezni koralni greben na svetu je v Finlaysonovem prelivu v notranjem prehodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] v [[Kanada|Kanadi]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-url = https://web.archive.org/web/20240312175004/https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-date = 12 March 2024| title = Coral reef that 'shouldn't exist' thrives off B.C.'s coast in Pacific Ocean, biologist says| last = Shen| first = Nono| date = 12 March 2024| website = CTV News| publisher = The Canadian Press| access-date = 13 March 2024| quote =}}&lt;/ref&gt;
* Najjužnejši koralni greben na svetu je na otoku Lord Howe v Tihem oceanu ob vzhodni obali Avstralije.

== Galerija koral, ki gradijo grebene ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale
Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben
Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib
File:Fluorescent coral - MBA - DSC07089.JPG|Fluorescentna korala&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100629212418/http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman |archive-date=29 June 2010 |title=Fluorescent coral |publisher=National Geographic Society|department=photography|series=Coral kingdoms}}&lt;/ref&gt;
File:Cirripathes sp (Spiral Wire Coral).jpg|Spiralna žična korala
File:Muchroom coral.JPG|''Fungiidae''
File:Staghorn-coral-1.jpg|''Acropora cervicornis''
File:PillarCoral.jpg|''Dendrogyra cylindrus''
File:Brain coral.jpg|korale družin ''Mussidae'' in ''Merulinidae''
File:Meandrina meandrites (Maze Coral).jpg|''Meandrina meandrites''
File:Black coral.jpg|korale rodu ''	Antipatharia''
File:Elkhorn Coral with a Yellowtail Damselfish in the Caribbean Sea in Curaçao.jpg|''Acropora palmata''
File:Fluorescent Coral Movie.gif|Fluorescentna korala
&lt;/gallery&gt;

== Drugi graditelji grebenov ==
Korale so najbolj izjemen graditelj grebenov. Vendar pa mnogi drugi organizmi, ki živijo v grebenski skupnosti, prispevajo skeletni kalcijev karbonat na enak način kot korale. Sem spadajo koralne alge, nekatere spužve in školjke.&lt;ref&gt;{{cite book |vauthors=Jennings S, Kaiser MJ, Reynolds JD |year=2001 |url={{google books |plainurl=y |id=oTVyeNQyoiMC}}|title=Marine Fisheries Ecology |pages=291–293 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-632-05098-7}}&lt;/ref&gt; Grebeni so vedno zgrajeni s skupnimi močmi teh različnih debel, pri čemer drugi organizmi vodijo gradnjo grebenov v drugih geoloških obdobjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kuznetsov |first1=Vitaly |title=The evolution of reef structures through time: Importance of tectonic and biological controls |journal=Facies |date=1 December 1990 |volume=22 |issue=1 |pages=159–168 |doi=10.1007/BF02536950|bibcode=1990Faci...22..159K |s2cid=127193540 }}&lt;/ref&gt;

=== Koralne alge ===
{{glavni|Koralne alge}}
[[File:Coralline algae 2.jpg|thumb|Koralne alge ''Lithothamnion sp.'']]

Koralne alge bistveno prispevajo k strukturi grebena. Čeprav so njihove stopnje odlaganja mineralov veliko počasnejše kot pri koralnjakih, so bolj tolerantne na delovanje močnih valov in tako pomagajo ustvariti zaščitno skorjo nad tistimi deli grebena, ki so izpostavljeni največjim silam valov, kot je sprednji del grebena, obrnjen proti odprtemu oceanu. Prav tako krepijo strukturo grebena z odlaganjem apnenca v plasteh na površino grebena. Poleg tega so lahko koralne alge na lokacijah, ki niso ugodne za rast koral, glavni graditelji algnega grebena.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Johnson |first=Maggie D. |title=Coralline Algae: The Unsung Architects of Coral Reefs {{!}} Smithsonian Ocean |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/plants-algae/coralline-algae-unsung-architects-coral-reefs |access-date=2025-05-06 |website=ocean.si.edu |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ballesteros E., 2006 Mediterranean coralligenous assemblages: A synthesis of present knowledge. Oceanography and Marine Biology - an Annual Review 44: 123–130&lt;/ref&gt;

=== Spužve ===
{{glavni|Spužve}}
[[File:Aphrocallistes vastus.jpg|thumb|left|Globokomorska oblačna spužva]]

Spužji grebeni so grebeni, ki jih tvorijo morske [[spužve]]. Znano je, da heksaktinelidne spužve tvorijo grebene ob obali Britanske Kolumbije, jugovzhodne [[Aljaska|Aljaske]] in zvezne države [[Washington (zvezna država)|Washington]].&lt;ref&gt;{{cite news | first1=Lisa | last1=Stiffler | date=2007-07-27  | title=Reef of glass sponges found off Washington's coast | newspaper=Seattle Post-Intelligencer | url=http://www.seattlepi.com/local/325489_sponge28.html | via=seattlepi.com }}&lt;/ref&gt; Grebeni, odkriti v Hekatskem prelivu v Britanski Kolumbiji, so zrasli do 7 kilometrov v dolžino in 20 metrov v višino.&lt;ref&gt;{{cite news |title=B.C.'s reefs among science's great finds |date=2005-02-24 |work=Georgia Straight Vancouver's News &amp; Entertainment Weekly |url=https://www.straight.com/article/b-c-s-reefs-among-sciences-great-finds |via=straight.com |access-date=2017-05-22 |language=en }}&lt;/ref&gt; Heksaktinelidni grebeni spužev so bili prvič odkriti v srednjem [[trias]]u (pred 245–208 milijoni let). Spužve so dosegle svoj polni obseg v pozni [[jura|juri]] (pred 201–145 milijoni let), ko se je čez severni ocean [[Ocean Tetida|Tetida]] in severnoatlantski bazen raztezal 7000 km dolg diskontinuiran grebenski sistem,&lt;ref name=&quot;krautter2001&quot;&gt;{{cite journal |author1=Krautter, M. |author2=Conway, K. |author3=Barrie, J.V. |author4=Neuweiler, M. |year=2001 |title=Discovery of a &quot;living dinosaur&quot;: Globally unique modern hexactinellid sponge reefs off British Columbia, Canada |journal=Facies |volume=44 |issue=1 |pages=265–282 |bibcode=2001Faci...44..265K |doi=10.1007/BF02668178 |s2cid=128410530}}&lt;/ref&gt; vendar je od takrat upadel in veljalo je, da je izumrl, dokler niso bili leta 1987–1988 odkriti obstoječi grebeni.&lt;ref name=dfo2000&gt;{{cite report |publisher=Department of Fisheries and Oceans |date=February 2000 |title=Hexactinellid sponge reefs on the British Columbia continental shelf: Geological and biological structure |series=DFO Pacific Region Habitat Status Report}}&lt;/ref&gt;

''Archaeocyatha'', izumrla klada spužev, so bile prve živali na planetu, ki so gradile grebene, in so indeksni fosil&lt;ref&gt;{{cite web |author=Anderson, Dr. John R. |url=http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |title=Paleozoic Life |access-date=2010-07-06 |publisher=Georgia Perimeter College |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720202106/http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |archive-date=2011-07-20 }}&lt;/ref&gt; za spodnji [[kambrij]] po vsem svetu. Podobno je bila ''Stromatoporoidea'' še ena izumrla klada spužev, ki so gradile grebene. Za razliko od koral so se ''stromatoporoidi'' običajno naselili na mehkih substratih, zato so njihovi 'grebeni' zasedali le eno raven in ne večplastnega navpičnega ogrodja zgrajenih okostij.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite book |last=Kershaw |first=Stephen |url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/issue/view/538 |title=Part E, Porifera (Revised). Volumes 4 &amp; 5 |publisher=Geological Society of America; University of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-9903621-2-8 |editor-last=Selden |editor-first=Paul A. |edition= |series=Treatise on Invertebrate Paleontology |volume= |location=Boulder, Colorado; Lawrence, Kansas |pages=631–651 |chapter=Chapter 10 (part): Paleoecology of the Paleozoic Stromatoporoidea |display-authors= |chapter-url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/article/view/5761/5230}}&lt;/ref&gt;

=== Školjke ===
[[File:Oyster bed, Brunswick, GA, US.jpg|thumb|Ostrige ''Crassostrea virginica'']]

Ostrižni grebeni so goste združbe ostrig, ki živijo v kolonialnih skupnostih. Druga regionalno specifična imena za te strukture vključujejo ostrižna ležišča in ostrižne brežine. Ličinke ostrig potrebujejo trdo podlago ali površino, na katero se lahko pritrdijo, vključno z lupinami starih ali mrtvih ostrig. Tako se lahko grebeni sčasoma zgradijo, ko se nove ličinke naselijo na starejših osebkih. ''Crassostrea virginica'' je bila nekoč obilna v zalivu Chesapeake in na obalah, ki mejijo na atlantsko obalno ravnico, do konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;Newell, R.I.E. 1988. Ecological changes in Chesapeake Bay: are they the results of overharvesting the American oyster, ''Crassostrea virginica''? In: M. Lynch and E.C. Krome (eds.) Understanding the estuary: advances in Chesapeake Bay research, Chesapeake Research Consortium, Solomons, MD, pp.536–546.&lt;/ref&gt; ''Ostrea angasi'' je vrsta ploščate ostrige, ki je tudi oblikovala velike grebene v Južni Avstraliji.&lt;ref name=good&gt;{{cite web |title=4 things you might not know about South Australia's new shellfish reef |website=Government of South Australia. Department for Environment and Water |date=10 May 2019 |url=https://www.environment.sa.gov.au/goodliving/posts/2019/05/windara-reef |access-date=28 February 2021}}&lt;/ref&gt;

''Hippuritida'', izumrli red školjk, znanih kot rudisti, so bili glavni organizmi, ki so gradili grebene v času krede. Do sredine krede so rudisti postali prevladujoči graditelji tropskih grebenov in so postali številčnejši od skleraktinskih koral. V tem obdobju so bile temperature oceanov in raven slanosti – na katere so korale občutljive – višje kot danes, kar je morda prispevalo k uspehu rudistnih grebenov.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

=== Polži ===
Nekateri polži, kot je družina ''Vermetidae'', so sedeči in se pritrdijo na podlago, kar prispeva k gradnji grebena.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0031018208003672 | doi=10.1016/j.palaeo.2008.06.008 | title=Vermetid reefs and their use as palaeobathymetric markers: New insights from the Late Miocene of the Mediterranean (Southern Italy, Crete) | journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology | date=19 September 2008 | volume=267 | issue=1 | pages=89–101 | last1=Vescogni | first1=Alessandro | last2=Bosellini | first2=Francesca R. | last3=Reuter | first3=Markus | last4=Brachert | first4=Thomas C. | bibcode=2008PPP...267...89V | hdl=11380/612002 | url-access=subscription | hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Darwinov paradoks ==
V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov'', objavljenem leta 1842, je Darwin opisal, kako so koralne grebene našli v nekaterih tropskih območjih, v drugih pa ne, brez očitnega vzroka. Največje in najmočnejše korale so rasle v delih grebena, izpostavljenih najmočnejšim valovom, korale pa so bile oslabljene ali odsotne tam, kjer so se nabirali ohlapni sedimenti.&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;/&gt;{{rp|[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=79&amp;itemID=F271&amp;viewtype=text 61–71]}}

Tropske vode vsebujejo malo hranil,&lt;ref&gt;{{Cite book|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=eLoKAQAAIAAJ|page=56}} |title=Perspectives on Coral Reefs |editor-last=Barnes |editor-first=D.J. |date=1983 |publisher=Australian Institute of Marine Science |isbn=978-0-642-89585-1 |last=Crossland |first=C.J. |chapter=Dissolved nutrients in coral reef waters |pages=56–68}}&lt;/ref&gt; vendar lahko koralni greben uspeva kot ''oaza v puščavi''.&lt;ref&gt;{{Cite book|url={{google books |plainurl=y |id=r1hfQwAACAAJ}} |title=Fundamentals of Ecology |edition=3rd |date=1971 |publisher=Saunders |last=Odum |first=E.P.}}&lt;/ref&gt; To je privedlo do ekosistemske uganke, včasih imenovane ''Darwinov paradoks'': »Kako lahko tako visoka proizvodnja uspeva v tako hranilno revnih pogojih?«&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sammarco |first1=PW |last2=Risk |first2=MJ |last3=Schwarcz |first3=HP |last4=Heikoop |first4=JM |year=1999 |title=Cross-continental shelf trends in coral δ15N on the Great Barrier Reef: further consideration of the reef nutrient paradox |url=https://www.int-res.com/articles/meps/180/m180p131.pdf |journal=Mar Ecol Prog Ser |volume=180 |pages=131–138 |doi=10.3354/meps180131 |doi-access=free |bibcode=1999MEPS..180..131S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rougerie |first1=F |last2=Wauthy |first2=B |year=1993 |title=The endo-upwelling concept: from geothermal convection to reef construction |url=https://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/38976.pdf |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1| pages=19–30 |bibcode=1993CorRe..12...19R |s2cid=27590358 |doi=10.1007/bf00303781}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Goeij2009&gt;De Goeij, Jasper M (2009) [https://wayback.archive-it.org/all/20110402015722/http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/science/2009/j.m.de.goeij/13completethesis.pdf &quot;Element cycling on tropical coral reefs: the cryptic carbon shunt revealed&quot;] PhD thesis, page 13. University of Groningen.&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni podpirajo več kot četrtino vseh morskih vrst. Ta raznolikost ima za posledico kompleksne prehranjevalne mreže, kjer velike plenilske ribe jedo manjše ribe za krmo, ki jedo še manjši zooplankton itd. Vendar pa so vse prehranjevalne mreže na koncu odvisne od rastlin, ki služijo kot primarni proizvajalci. Koralni grebeni običajno proizvedejo 5–10 gramov ogljika na kvadratni meter na dan (gC·m&lt;sup&gt;−2&lt;/sup&gt;·day&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;) biomase.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Sorokin |first=Yuri I. |url={{google books |plainurl=y |id=6CbePgAACAAJ}} |title= Coral Reef Ecology |location=Germany |publisher= Springer-Verlag, Berlin Heidelberg |year=1993 |isbn=978-0-387-56427-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hatcher|first=Bruce Gordon|title=Coral reef primary productivity: A beggar's banquet|journal=Trends in Ecology &amp; Evolution|date=1 May 1988|volume=3|issue=5|pages=106–111|doi=10.1016/0169-5347(88)90117-6|pmid=21227159|bibcode=1988TEcoE...3..106H }}&lt;/ref&gt;

Eden od razlogov za nenavadno bistrost tropskih voda je pomanjkanje hranil in plavajoči plankton. Poleg tega sonce v tropih sije vse leto in segreva površinsko plast, zaradi česar je manj gosta kot podzemne plasti. Toplejšo vodo od globlje, hladnejše vode loči stabilna termoklina, kjer se temperatura hitro spreminja. Zaradi tega tople površinske vode lebdijo nad hladnejšimi, globljimi vodami. V večjem delu oceana je izmenjava med temi plastmi majhna. Organizmi, ki umrejo v vodnem okolju, običajno potonejo na dno, kjer se razgradijo, kar sprosti hranila v obliki [[dušik]]a (N), [[fosfor]]ja (P) in [[kalij]]a (K). Ta hranila so potrebna za rast rastlin, vendar se v tropih ne vrnejo neposredno na površje.

Rastline tvorijo osnovo prehranjevalne verige in za rast potrebujejo sončno svetlobo in hranila. V oceanu so te rastline predvsem mikroskopski [[fitoplankton]], ki plava v vodnem stolpcu. Za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, ki omogoča fiksacijo [[ogljik]]a, zato jih najdemo le relativno blizu površine, vendar potrebujejo tudi hranila. Fitoplankton hitro porablja hranila v površinskih vodah, v tropih pa se ta hranila zaradi termokline običajno ne nadomeščajo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ross|first1=On|last2=Sharples|first2=J|date=2007-10-11|title=Phytoplankton motility and the competition for nutrients in the thermocline|url=http://www.int-res.com/abstracts/meps/v347/p21-38/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=347|pages=21–38|doi=10.3354/meps06999|bibcode=2007MEPS..347...21R|issn=0171-8630|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Pojasnila ===
Okoli koralnih grebenov se lagune zapolnijo z materialom, ki ga je erodiral greben in otok. Postanejo zatočišča za morsko življenje, ki jih ščiti pred valovi in ​​nevihtami.

Najpomembneje je, da grebeni reciklirajo hranila, kar se v odprtem oceanu dogaja veliko manj. V koralnih grebenih in lagunah so med proizvajalci fitoplankton, morske alge in koralne alge, zlasti majhne vrste, imenovane šotne alge, ki prenašajo hranila v korale.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Fitoplankton tvori osnovo prehranjevalne verige in ga jedo ribe in raki. Recikliranje zmanjšuje vnos hranil, potreben za podporo skupnosti.&lt;ref name=&quot;GuideCoralBleaching&quot;&gt;{{cite book |author1=Marshall, Paul |author2=Schuttenberg, Heidi |year=2006 |title=A Reef Manager's Guide to Coral Bleaching |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |location=Townsville, Australia |url=http://www.coris.noaa.gov/activities/reef_managers_guide/ |isbn=978-1-876945-40-4}}&lt;/ref&gt;

Korale absorbirajo hranila, vključno z anorganskim dušikom in fosforjem, neposredno iz vode. Številne korale ponoči iztegnejo svoje lovke, da ujamejo zooplankton, ki se bliža. Zooplankton oskrbuje polipe z dušikom, polip pa si del dušika deli z zooksantelami, ki prav tako potrebujejo ta element.&lt;ref name=&quot;Castro&quot;&gt;Castro, Peter and Huber, Michael (2000) ''Marine Biology.'' 3rd ed. Boston: McGraw-Hill.&lt;/ref&gt;
[[File:Multy color corals.JPG|thumb|left|Barva koral je odvisna od kombinacije rjavih odtenkov, ki jih zagotavljajo njihove zooksantele in pigmentiranih beljakovin (rdeče, modre, zelene itd.), ki jih proizvajajo same korale.]]

Gobice živijo v razpokah grebenov. So učinkovite s filtriranjem vode in v Rdečem morju porabijo približno 60 % fitoplanktona, ki ga zanesejo mimo. Gobice sčasoma izločijo hranila v obliki, ki jo lahko uporabijo korale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20011108233132/http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-date=8 November 2001 |title=Rich Coral Reefs in Nutrient-Poor Water: Paradox Explained? |first=John |last=Roach |publisher=National Geographic News |date=November 7, 2001 |access-date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Hrapavost koralnih površin je ključna za preživetje koral v razburkanih vodah. Običajno se okoli potopljenega predmeta oblikuje mejna plast mirne vode, ki deluje kot pregrada. Valovi, ki se lomijo ob izjemno hrapave robove koral, motijo ​​mejno plast in omogočajo koralam dostop do prehajajočih hranil. Turbulentna voda tako spodbuja rast grebenov. Brez dostopa do hranil, ki jih prinašajo hrapave koralne površine, niti najučinkovitejše recikliranje ne bi zadostovalo.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.newscientist.com/article/mg17523612.100-corals-play-rough-over-darwins-paradox.html |title=Corals play rough over Darwin's paradox |first=Rachel |last=Nowak |issue=2361 |journal=New Scientist |date=21 September 2002 }}&lt;/ref&gt;

Globoka voda, bogata s hranili, ki vstopa v koralne grebene z izoliranimi dogodki, ima lahko pomemben vpliv na temperaturo in hranilne sisteme.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J. |author2=Wing S. |author3=Miller S.|author4=Denny M.|title=Pulsed delivery of subthermocline water to Conch Reef (Florida Keys) by internal tidal bores|journal=Limnology and Oceanography|year=1996|volume=41 |issue=7|pages=1490–1501 |doi=10.4319/lo.1996.41.7.1490|bibcode=1996LimOc..41.1490L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Pickard 1983&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Wolanski |first1=E. |last2=Pickard |first2=G. L. |doi=10.1071/MF9830065 |title=Upwelling by internal tides and Kelvin waves at the continental shelf break on the Great Barrier Reef |journal=Marine and Freshwater Research |volume=34 |page=65 |year=1983|issue=1 |bibcode=1983MFRes..34...65W }}&lt;/ref&gt; To gibanje vode moti relativno stabilno termoklino, ki običajno obstaja med toplo plitvo vodo in globljo, hladnejšo vodo. Temperaturni režimi na koralnih grebenih na Bahamih in Floridi so zelo spremenljivi, saj segajo od minut do letnih časov in prostorske lestvice po globinah.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Helmuth B.|author3=Fischer A.|year=2006 |title=Variation beneath the surface: Quantifying complex thermal environments on coral reefs in the Caribbean, Bahamas and Florida|journal=Journal of Marine Research|volume=64|issue=4|pages=563–588 |doi=10.1357/002224006778715711|doi-broken-date=11 July 2025 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Polyps (PSF).png|thumb|right|Koralni polipi]]

Voda lahko prehaja skozi koralne grebene na različne načine, vključno s tokovnimi obroči, površinskimi valovi, notranjimi valovi in ​​spremembami plimovanja.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Ezer et al. 2011&quot;&gt;{{cite journal |last=Ezer|first=T.|author2=Heyman W.|author3=Houser C.|author4=Kjerfve B.|title=Modeling and observations of high-frequency flow variability and internal waves at a Caribbean reef spawning aggregation site|journal=Ocean Dynamics|year=2011|volume=61|issue=5|pages=581–598|doi=10.1007/s10236-010-0367-2|bibcode=2011OcDyn..61..581E|s2cid=55252988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fratantoni and Richardson 2006&quot;&gt;{{cite journal|last=Fratantoni |first=D. |author2=Richardson P.|title=The Evolution and Demise of North Brazil Current Rings|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2006|volume=36|issue=7|pages=1241–1249 |doi=10.1175/JPO2907.1 |bibcode=2006JPO....36.1241F |hdl=1912/4221|hdl-access=free |url=http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1998&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J.|author2=Shellenbarger G.|author3=Genovese S.|author4=Wing S.|title=Breaking internal waves on a Florida (USA) coral reef: a plankton pump at work?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1998 |volume=166|pages=83–97|doi=10.3354/meps166083|bibcode=1998MEPS..166...83L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Gibanje običajno ustvarjajo plimovanje in veter. Ko plimovanje vpliva na različno batimetrijo in se veter meša s površinsko vodo, nastanejo notranji valovi. Notranji val je gravitacijski val, ki se premika vzdolž gostotne stratifikacije v oceanu. Ko vodni del naleti na drugačno gostoto, niha in ustvarja notranje valove.&lt;ref name=&quot;Talley et al. 2011&quot;&gt;{{cite book|last=Talley|first=L.|url={{google books |plainurl=y |id=Chb14jomm08C}}|title=Descriptive Physical Oceanography: An Introduction|isbn=978-0-7506-4552-2|year=2011|publisher=Elsevier Inc.|location=Oxford, UK}}&lt;/ref&gt; Čeprav imajo notranji valovi običajno nižjo frekvenco kot površinski valovi, se pogosto oblikujejo kot en sam val, ki se razdeli v več valov, ko zadene pobočje in se premika navzgor.&lt;ref name=&quot;Helfrich 1992&quot;&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Helfrich|first=K.|title=Internal solitary wave breaking and run-up on a uniform slope|journal=Journal of Fluid Mechanics|year=1992|volume=243|pages=133–154|doi=10.1017/S0022112092002660|bibcode = 1992JFM...243..133H |s2cid=122915102 }}&lt;/ref&gt; Ta vertikalna razgradnja notranjih valov povzroča znatno diapiknalno mešanje in turbulenco. Notranji valovi lahko delujejo kot črpalke hranil, ki na površje prinašajo plankton in hladno vodo, bogato s hranili.&lt;ref name=&quot;Andrews and Gentien 1982&quot;&gt;{{cite journal|last=Andrews|first=J.|author2=Gentien P.|title=Upwelling as a source of nutrients for the Great Barrier Reef ecosystems: A solution to Darwin's question?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1982|volume=8|pages=257–269|doi=10.3354/meps008257|bibcode=1982MEPS....8..257A|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sandstrom and Elliott 1984&quot;&gt;{{cite journal|last=Sandstrom|first=H.|author2=Elliott J.|title=Internal tide and solitons on the Scotian shelf: A nutrient pump at work|journal=Journal of Geophysical Research|year=1984|volume=89|issue=C4|pages=6415–6426|doi=10.1029/JC089iC04p06415|bibcode=1984JGR....89.6415S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Hamner 1988&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Hamner W. |title=Topographically controlled fronts in the ocean and their biological significance|journal=Science|year=1988|volume=241|pages=177–181|doi=10.1126/science.241.4862.177|pmid=17841048|issue=4862|bibcode = 1988Sci...241..177W |s2cid=19757639}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rougerie et al. 1992&quot;&gt;{{cite journal|last=Rougerie|first=F.|author2=Fagerstrom J.|author3=Andrie C.|title=Geothermal endo-upwelling: A solution to the reef nutrient paradox?|journal=Continental Shelf Research|year=1992|volume=12|pages=785–798|doi=10.1016/0278-4343(92)90044-K|issue=7–8|bibcode = 1992CSR....12..785R |url=http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Delesalle 1993&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Delesalle B.|title=Upwelling by internal waves, Tahiti, French Polynesia|journal=Continental Shelf Research|year=1993|volume=15|pages=357–368|doi=10.1016/0278-4343(93)E0004-R|issue=2–3|bibcode = 1995CSR....15..357W }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Szmant and Forrester 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Szmant | first1 = A. M.|author1-link= | last2 = Forrester | first2 = A. | doi = 10.1007/BF01626075 | title = Water column and sediment nitrogen and phosphorus distribution patterns in the Florida Keys, USA | journal = Coral Reefs | volume = 15 | issue = 1 | pages = 21–41 | year = 1996 |bibcode = 1996CorRe..15...21S | s2cid = 42822848 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Furnas and Mitchell 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Furnas | first1 = M. J. | last2 = Mitchell | first2 = A. W. | doi = 10.1016/0278-4343(95)00060-7 | title = Nutrient inputs into the central Great Barrier Reef (Australia) from subsurface intrusions of Coral Sea waters: A two-dimensional displacement model | journal = Continental Shelf Research | volume = 16 | issue = 9 | pages = 1127–1148 | year = 1996 |bibcode = 1996CSR....16.1127F }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter and Miller 1999&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Miller S.|title=Predicting high-frequency upwelling: Spatial and temporal patterns of temperature anomalies on a Florida coral reef |year=1999|volume=19|issue=7|pages=911–928|doi=10.1016/s0278-4343(99)00004-7|journal=Continental Shelf Research|bibcode=1999CSR....19..911L}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2003&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Stewart H.|author3=Miller S.|s2cid=15125174|title=Episodic nutrient transport to Florida coral reefs|journal=Limnology and Oceanography|year=2003|volume=48|pages=1394–1407|doi=10.4319/lo.2003.48.4.1394|doi-access=free|issue=4|bibcode=2003LimOc..48.1394L}}&lt;/ref&gt;
[[File:Sea Cotton.jpg|thumb|left|Večina koralnih polipov se hrani ponoči. Tukaj, v temi, so polipi razširili svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom]]

Nepravilna struktura [[Batimetrija|batimetrije]] koralnega grebena lahko poveča mešanje, kar povzroči žepe hladnejše vode in spremenljive ravni hranil.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2005&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J. |author2=Deane G.|author3=Stokes M.|title=Spatial and Temporal Variability of Internal Wave Forcing on a Coral Reef|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2005|volume=35 |issue=11|pages=1945–1962|doi=10.1175/JPO2808.1 |bibcode=2005JPO....35.1945L |s2cid=52498621 |url=https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prihod hladne, s hranili bogate vode iz globin zaradi notranjih valov in plimskih vrtin je bil povezan s stopnjami rasti alg, ki se hranijo s suspenzijami in bentoških alg&lt;ref name=&quot;Smith et al. 2004&quot;&gt;{{cite journal|last=Smith|first=J.|author2=Smith C.|author3=Vroom P.|author4=Beach K.|author5=Miller S.|title=Nutrient and growth dynamics of Halimeda tuna on Conch Reef, Florida Keys: Possible influence of internal tides on nutrient status and physiology|journal=Limnology and Oceanography|year=2004|volume=49|issue=6|pages=1923–1936|doi=10.4319/lo.2004.49.6.1923 |bibcode=2004LimOc..49.1923S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter planktona in ličink.&lt;ref name=&quot;Pineda 1994&quot;&gt;{{cite journal|last=Pineda|first=J.|title=Internal tidal bores in the nearshore: Warm-water fronts, seaward gravity currents and the onshore transport of neustonic larvae|journal=Journal of Marine Research| year=1994| volume=52| issue=3|pages=427–458 |doi=10.1357/0022240943077046}}&lt;/ref&gt; Morska alga ''Codium isthmocladum'' se odziva na globokomorske vire hranil, ker imajo njihova tkiva različne koncentracije hranil, odvisno od globine. Kopičenja jajčec, ličink in planktona na grebenih se odzivajo na vdore v globoko vodo. Podobno se ličinkne organizmov, ki živijo na površini, ko se notranji valovi in ​​vrtine premikajo navpično, prenašajo proti obali. To ima pomemben biološki pomen za kaskadne učinke prehranjevalnih verig v ekosistemih koralnih grebenov in lahko predstavlja še en ključ do rešitve paradoksa.

[[Cianobakterije]] zagotavljajo topne nitrate prek fiksacije dušika.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Wilson | first1 = E | year = 2004 | title = Coral's Symbiotic Bacteria Fluoresce, Fix Nitrogen | url = http://pubs.acs.org/cen/news/8233/8233notw7.html | journal = Chemical and Engineering News | volume = 82 | issue = 33| page = 7 | doi = 10.1021/cen-v082n033.p007a | url-access = subscription }}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni so pogosto odvisni od okoliških habitatov, kot so travniki z morsko travo in mangrovski gozdovi, za hranila. Morska trava in mangrove oskrbujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi, ki so bogate z dušikom, in služijo za prehrano rib in živali z grebena z oskrbo z lesom in rastlinjem. Grebeni pa ščitijo mangrove in morsko travo pred valovi in ​​proizvajajo usedline, v katerih se lahko mangrove in morska trava ukoreninijo.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt;

== Biotska raznovrstnost ==
Koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj produktivne ekosisteme na svetu, saj zagotavljajo kompleksne in raznolike morske habitate, ki podpirajo širok spekter organizmov.&lt;ref name=&quot;BarnesMann1991AquaticEcology&quot;&gt;{{cite book | title=Fundamentals of Aquatic Ecology|author1=Barnes, R.S.K. |author2=Mann, K.H. | publisher=Blackwell Publishing| year=1991| isbn=978-0-632-02983-9| pages=217–227| url={{google books |plainurl=y |id=mOZZlzgdTrwC|page=227}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fuchs&quot;&gt;{{cite journal| author=Fuchs. T| url=http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627| title=Effects of Coral Reef Complexity on Invertebrate Biodiversity| journal=Immediate Science Ecology Publishing| year=2013| volume=2| pages=1–10| archive-date=April 2, 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153213/http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627}}&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni tik pod oseko imajo obojestransko koristen odnos z mangrovskimi gozdovi ob visoki plimi in travniki morske trave vmes: grebeni ščitijo mangrove in morsko travo pred močnimi tokovi in ​​valovi, ki bi jih poškodovali ali erodirali sedimente, v katerih so ukoreninjene, medtem ko [[mangrove]] in morska trava ščitijo korale pred velikimi dotoki mulja, sladke vode in onesnaževal. Ta raven okoljske raznolikosti koristi mnogim živalim na koralnih grebenih, ki se na primer lahko hranijo z morsko travo in uporabljajo grebene za zaščito ali razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Hatcher, B.G. |author2=Johannes, R.E. |author3=Robertson, A.J. |chapter=Conservation of Shallow-water Marine Ecosystems |title=Oceanography and Marine Biology: An Annual Review |volume=27 |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=978-0-08-037718-6 |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=XpmNqFaDZ7cC|page=320}} |page=320}}&lt;/ref&gt;

Grebeni so dom številnih živali, vključno z ribami, morskimi pticami, spužvami, ožigalkarji (ki vključujejo nekatere vrste koral in meduz), črvi, raki (vključno s kozicami, čistilnimi kozicami, jastogi in rakovicami), mehkužci (vključno z glavonožci), iglokožci (vključno z morskimi zvezdami, morskimi ježki in morskimi kumarami), morskimi špricerji, morskimi želvami in morskimi kačami. Poleg ljudi so sesalci na koralnih grebenih redki, glavna izjema so kiti, ki obiskujejo grebene, kot so delfini. Nekaj ​​vrst se hrani neposredno s koralami, drugi pa se pasejo z algami na grebenu.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Reef biomass is positively related to species diversity.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/110405130347.htm |title=World's Reef Fishes Tussling With Human Overpopulation |journal=ScienceDaily |date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Različne vrste lahko redno naseljujejo ista skrivališča na grebenu ob različnih urah dneva. Nočni plenilci, kot so kardinalke in veverice, se podnevi skrivajo, medtem ko se damselfish, kirurg, springfish, wrasses in papige skrivajo pred jeguljami in morskimi psi.

Veliko število in raznolikost skrivališč v koralnih grebenih, tj. zatočišč, sta najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata visoko raznolikost in visoko biomaso organizmov v koralnih grebenih.&lt;ref name=&quot;GratwickeSpeight2005&quot;&gt;{{cite journal|last1=Gratwicke|first1=B.|last2=Speight|first2=M. R.|title=The relationship between fish species richness, abundance and habitat complexity in a range of shallow tropical marine habitats|journal=Journal of Fish Biology|volume=66|issue=3|year=2005|pages=650–667|issn=0022-1112|doi=10.1111/j.0022-1112.2005.00629.x|bibcode=2005JFBio..66..650G }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FontanetoSanciangco2013&quot;&gt;{{cite journal|last1=Fontaneto|first1=Diego|last2=Sanciangco|first2=Jonnell C.|last3=Carpenter|first3=Kent E.|last4=Etnoyer|first4=Peter J.|last5=Moretzsohn|first5=Fabio|title=Habitat Availability and Heterogeneity and the Indo-Pacific Warm Pool as Predictors of Marine Species Richness in the Tropical Indo-Pacific|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=2|year=2013|article-number=e56245|issn=1932-6203|doi=10.1371/journal.pone.0056245|pmid=23457533|pmc=3574161|bibcode=2013PLoSO...856245S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni imajo tudi zelo visoko stopnjo raznolikosti mikroorganizmov v primerjavi z drugimi okolji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Galand |first1=Pierre E. |last2=Ruscheweyh |first2=Hans-Joachim |last3=Salazar |first3=Guillem |last4=Hochart |first4=Corentin |last5=Henry |first5=Nicolas |last6=Hume |first6=Benjamin C. C. |last7=Oliveira |first7=Pedro H. |last8=Perdereau |first8=Aude |last9=Labadie |first9=Karine |last10=Belser |first10=Caroline |last11=Boissin |first11=Emilie |last12=Romac |first12=Sarah |last13=Poulain |first13=Julie |last14=Bourdin |first14=Guillaume |last15=Iwankow |first15=Guillaume |date=2023-06-01 |title=Diversity of the Pacific Ocean coral reef microbiome |journal=Nature Communications |language=en |volume=14 |issue=1 |page=3039 |doi=10.1038/s41467-023-38500-x |pmid=37264002 |pmc=10235103 |bibcode=2023NatCo..14.3039G |issn=2041-1723|hdl=20.500.11850/616066 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Jate grebenskih rib
File:Caribbean reef squid.jpg|Karibski grebenski lignji
File:Stenopus hispidus (high res).jpg|Progasta koralna kozica
File:Triaenodon obesus moc.jpg|Beloplavuti grebenski morski pes
File:Green turtle John Pennekamp.jpg|Zelena želva
File:Red sea-reef 3627.jpg|Velikanska školjka
File:Nephtheidae komodo.jpg|Mehke korale, spužve in ascidije
File:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Progasti morski krajt
File:Latiaxis wormaldi 002.jpg|Oklep koralnega polža ''Latiaxis wormaldi''
&lt;/gallery&gt;

== Ekosistemske storitve ==
Koralni grebeni zagotavljajo ekosistemske storitve za turizem, ribištvo in zaščito obale. Svetovna gospodarska vrednost koralnih grebenov je bila ocenjena na med 29,8 milijarde ameriških dolarjev&lt;ref name=Cesar&gt;{{cite book |last=Cesar |first=H.J.S. |url= {{google books |plainurl=y |id=WicVAQAAIAAJ}} |title=The Economics of Worldwide Coral Reef Degradation |year=2003 |publisher=Cesar Environmental Economics Consulting |location=The Netherlands |page=4 |author2=Burke, L. |author3=Pet-Soede, L. |access-date=21 September 2013}} (pdf: [https://assets.panda.org/downloads/cesardegradationreport100203.pdf link])&lt;/ref&gt; in 375 milijard dolarjev na leto.&lt;ref name=Costanza&gt;{{cite journal |last=Costanza |first=Robert |author2=Ralph d'Arge |author3=Rudolf de Groot |author4= Stephen Farber |author5=Monica Grasso |author6=Bruce Hannon |author7=Karin Limburg |author8=Shahid Naeem |author9=Robert V. O'Neill |author10=Jose Paruelo |author11=Robert G. Raskin |author12=Paul Sutton |author13=Marjan van den Belt |title= The value of the world's ecosystem services and natural capital |journal=Nature |date=15 May 1997 |volume=387 |pages=253–260 |doi= 10.1038/387253a0 |issue=6630 |bibcode= 1997Natur.387..253C |s2cid=672256 |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10189378/ }}&lt;/ref&gt; Približno 500 milijonov ljudi ima koristi od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo koralni grebeni.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1146/annurev-environ-012320-083019|doi-access=free|title=The Impacts of Ocean Acidification on Marine Ecosystems and Reliant Human Communities|year=2020|last1=Doney|first1=Scott C. |last2=Busch|first2=D. Shallin|last3=Cooley|first3=Sarah R.|last4=Kroeker|first4=Kristy J. |journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|pages=83–112}}&lt;/ref&gt;

Ekonomski stroški uničenja enega kvadratnega kilometra koralnega grebena v 25 letih so bili ocenjeni na med 137.000 in 1.200.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;WWF&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html|title=The Importance of Coral to People|publisher=World Wildlife Fund|access-date=April 7, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710032307/http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html |archive-date=2010-07-10 }}&lt;/ref&gt;

Za izboljšanje upravljanja obalnih koralnih grebenov je Inštitut za svetovne vire (WRI) razvil in objavil orodja za izračun vrednosti turizma, zaščite obale in ribištva, povezanega s koralnimi grebeni, v sodelovanju s petimi karibskimi državami. Aprila 2011 so objavljeni delovni dokumenti zajemali Sveto Lucijo, Tobago, Belize in Dominikansko republiko. WRI je »zagotavljal, da rezultati študije podpirajo izboljšane obalne politike in načrtovanje upravljanja«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.wri.org/project/valuation-caribbean-reefs|title=Coastal Capital: Economic Valuation of Coastal Ecosystems in the Caribbean|date=19 February 2014 |publisher=World Resources Institute}}&lt;/ref&gt; Študija v Belizeju je ocenila vrednost storitev grebenov in mangrov na 395–559 milijonov dolarjev letno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Coastal Capital: Belize: The Economic Contribution of Belize's Coral Reefs and Mangroves|last1=Cooper|first1=Emily|last2=Burke|first2=Lauretta |year=2008|access-date=April 6, 2011|last3=Bood|first3=Nadia}}&lt;/ref&gt;

Bermudski koralni grebeni otoku zagotavljajo gospodarske koristi v povprečju v vrednosti 722 milijonov dolarjev letno, na podlagi šestih ključnih ekosistemskih storitev, so sporočili Sarkis in sod. (2010).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Total Economic Value of Bermuda's Coral Reefs. Valuation of ecosystem Services|last1=Sarkis|first1=Samia|last2=van Beukering|first2=Pieter J.H. |year=2010|access-date=May 29, 2015|last3=McKenzie |first3=Emily}}&lt;/ref&gt;

=== Zaščita obale ===
Koralni grebeni ščitijo obale z absorpcijo energije valov, številni majhni otoki pa ne bi obstajali brez grebenov. Koralni grebeni lahko zmanjšajo energijo valov za 97 %, kar pomaga preprečiti izgubo življenj in materialno škodo. Obale, zaščitene s koralnimi grebeni, so tudi bolj stabilne glede erozije kot tiste brez njih. Grebeni lahko ublažijo valove prav tako dobro ali celo bolje kot umetne strukture, zasnovane za obalno obrambo, kot so valobrani.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ferarrio|display-authors=et al |first1=F. |title=The effectiveness of coral reefs for coastal hazard risk reduction and adaptation. |journal=Nature Communications |date=2014 |volume=5 |article-number=3794 |doi=10.1038/ncomms4794 |pmid=24825660 |pmc=4354160 |bibcode=2014NatCo...5.3794F }}&lt;/ref&gt; Ocenjujejo, da lahko 197 milijonov ljudi, ki živijo pod 10 m nadmorske višine in znotraj 50 km od grebena, posledično zmanjša tveganje zaradi grebenov. Obnova grebenov je bistveno cenejša od gradnje umetnih valobranov v tropskem okolju. Pričakovana škoda zaradi poplav bi se podvojila, stroški zaradi pogostih neurij pa bi se potrojili brez najvišjega metra grebenov. Pri stoletnih nevihtah bi se škoda zaradi poplav povečala za 91 % na 272 milijard ameriških dolarjev brez zgornjega števca.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Beck, M.|display-authors=et al |title=The global flood protection savings provided by coral reefs |journal=Nature Communications |date=2018 |volume=9 |issue=1 |article-number=2186 |doi=10.1038/s41467-018-04568-z|pmid=29895942 |pmc=5997709 |bibcode=2018NatCo...9.2186B }}&lt;/ref&gt;

=== Ribištvo ===
Vsako leto se iz koralnih grebenov ulovi približno šest milijonov ton rib. Dobro upravljani grebeni imajo povprečni letni pridelek 15 ton morskih sadežev na kvadratni kilometer. Samo ribolov na koralnih grebenih v jugovzhodni Aziji letno prinese približno 2,4 milijarde dolarjev morskih sadežev.

== Grožnje ==
[[File:Bleached coral (24577819729).jpg|thumb|upright=1.2|Na tem delu Velikega koralnega grebena v Avstraliji se je zgodil pomemben dogodek beljenja koral]]
{{ external media| float  = right| width  = 270px| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=aGGBGcjdjXA&amp;ab_channel=Netflix Chasing Coral] – inventing the first time-lapse camera to record bleaching events as they happen (Netflix, full episode)}}

Od svojega nastanka pred 485 milijoni let so se koralni grebeni soočali s številnimi grožnjami, vključno z boleznimi,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Peters |first1=Esther C. |title=Coral Reefs in the Anthropocene |chapter=Diseases of Coral Reef Organisms |date=2015 |pages=147–178 |doi=10.1007/978-94-017-7249-5_8 |publisher=Springer Netherlands |language=en|isbn=978-94-017-7248-8 }}&lt;/ref&gt; plenjenjem,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bradbury |first1=R. H. |last2=Hammond |first2=L. S. |last3=Moran |first3=P. J. |last4=Reichelt |first4=R. E. |title=Coral reef communities and the crown-of-thorns starfish: Evidence for qualitatively stable cycles |journal=Journal of Theoretical Biology |date=7 March 1985 |volume=113 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1016/S0022-5193(85)80076-X |bibcode=1985JThBi.113...69B |issn=0022-5193}}&lt;/ref&gt; invazivnimi vrstami, bioerozijo zaradi paše rib,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hutchings |first=P.A. |title=Biological destruction of coral reefs |doi=10.1007/BF00298083 |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1 |pages=1–17 |year=1986 |bibcode=1986CorRe...4..239H|s2cid=34046524 }}&lt;/ref&gt; cvetenjem alg in geološkimi nevarnostmi. Nedavne človeške dejavnosti predstavljajo nove grožnje. Od leta 2009 do 2018 so se koralni grebeni po vsem svetu zmanjšali za 14 %.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Visser|first=Nick|date=2021-10-05|title=Planet Lost Startling Amount Of Coral Reefs In 10 Years, Report Finds|url=https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f|url-status=live|access-date=2021-10-05|website=HuffPost|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005112753/https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f |archive-date=5 October 2021 }}&lt;/ref&gt;

Med človeške dejavnosti, ki ogrožajo korale, spadajo rudarjenje koral, ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Clark |first1=Malcolm R. |last2=Tittensor |first2=Derek P. |title=An index to assess the risk to stony corals from bottom trawling on seamounts |journal=Marine Ecology |date=2010 |volume=31 |issue=s1 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1439-0485.2010.00392.x |bibcode=2010MarEc..31..200C |language=en |issn=1439-0485|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; ter kopanje kanalov in dostopov do otokov in zalivov, kar lahko vse poškoduje morske ekosisteme, če se ne izvaja trajnostno. Druge lokalizirane grožnje so ribolov z eksplozijo, prekomerni ribolov, prekomerno rudarjenje koral in onesnaževanje morja, vključno z uporabo prepovedanega biocida proti obraščanju tributiltitra; čeprav jih v razvitih državah ni, se te dejavnosti nadaljujejo na območjih z malo okoljske zaščite ali slabim izvrševanjem predpisov.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Blast fishing |url=https://stopillegalfishing.com/issues/blast-fishing/ |website=Stop Illegal Fishing |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Magnuson-Stevens Act: A unique charge for sustainable seafood {{!}} National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://www.noaa.gov/explainers/magnuson-stevens-act-unique-charge-for-sustainable-seafood |website=www.noaa.gov |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Coral |url=https://www.fws.gov/international/animals/coral.html |publisher=US Fish and Wildlife Service |access-date=15 November 2019 |archive-date=29 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529020151/https://www.fws.gov/international/animals/coral.html }}&lt;/ref&gt; Kemikalije v kremah za sončenje lahko prebudijo latentne virusne okužbe pri zooksantelah in vplivajo na razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.scientificamerican.com/article/why-is-hawaii-banning-sunscreen/|title=Why Is Hawaii Banning Sunscreen?|last=Stierwalt|first=Everyday Einstein Sabrina|work=Scientific American|access-date=2018-08-19|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je izkazalo, da koncentracija turističnih dejavnosti prek platform na morju omejuje širjenje bolezni koral med turisti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Lamb|first=Joleah |author2=Bette Willis|title=Using coral disease prevalence to assess the effects of concentrating tourism activities on offshore reefs in a tropical marine park|journal=Conservation Biology|date=August 16, 2011|volume=25 |issue=5|pages=1044–1052|doi=10.1111/j.1523-1739.2011.01724.x|pmid=21848962|bibcode=2011ConBi..25.1044L |s2cid=12979332 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Emisije toplogrednih plinov predstavljajo širšo grožnjo zaradi dviga temperature morja in dviga morske gladine, kar povzroča široko razbarvanje koral in izgubo koralnega pokrova.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Caribbean coral reefs may disappear within 20 years: Report |url=https://news.biharprabha.com/2014/07/caribbean-coral-reefs-may-disappear-within-20-years-report/|work=IANS|publisher=news.biharprabha.com|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt; Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše nevihte ter spreminjajo vzorce oceanskega kroženja, kar lahko uniči koralne grebene.&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/facts/coralreef-climate.html How does climate change affect coral reefs?]&lt;/ref&gt; Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na korale z zmanjšanjem stopnje kalcifikacije in povečanjem stopnje raztapljanja, čeprav lahko korale prilagodijo svoje kalcifikacijske tekočine spremembam pH morske vode in ravni karbonata, da ublažijo vpliv.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=McCulloch |first1=Malcolm T. |last2=D'Olivo |first2=Juan Pablo |last3=Falter |first3=James |last4=Holcomb |first4=Michael |last5=Trotter |first5=Julie A. |title=Coral calcification in a changing World and the interactive dynamics of pH and DIC upregulation |journal=Nature Communications |date=30 May 2017 |volume=8 |issue=1 |article-number=15686 |doi=10.1038/ncomms15686 |pmid=28555644 |pmc=5499203 |bibcode=2017NatCo...815686M |language=en |issn=2041-1723}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cooley, S., D. Schoeman, L. Bopp, P. Boyd, S. Donner, D.Y. Ghebrehiwet, S.-I. Ito, W. Kiessling, P. Martinetto, E. Ojea, M.-F. Racault, B. Rost, and M. Skern-Mauritzen, 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter03.pdf Chapter 3: Oceans and Coastal Ecosystems and Their Services]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [H.-O. Pörtner, D.C., Roberts, M., Tignor, E.S., Poloczanska, K., Mintenbeck, A., Alegría, M., Craig, S., Langsdorf, S., Löschke, V., Möller, A., Okem, B., Rama (eds.). Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA, pp. 379–550, doi:10.1017/9781009325844.005.&lt;/ref&gt; Vulkansko in človeško onesnaženje z aerosoli lahko vpliva na regionalne temperature morske površine.

Leta 2011 sta dva raziskovalca predlagala, da se »obstoječi morski nevretenčarji soočajo z enakimi sinergističnimi učinki več stresorjev«, ki so se pojavili med izumrtjem ob koncu perma. Ta rod »s slabo puferirano dihalno fiziologijo in apnenčastimi lupinami«, kot so korale, je bil še posebej ranljiv.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Clapham ME and Payne|doi=10.1130/G32230.1|title=Acidification, anoxia, and extinction: A multiple logistic regression analysis of extinction selectivity during the Middle and Late Permian|year=2011|journal=Geology|volume=39|issue=11|pages=1059–1062|bibcode = 2011Geo....39.1059C }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Payne JL, Clapham ME|doi=10.1146/annurev-earth-042711-105329|title=End-Permian Mass Extinction in the Oceans: An Ancient Analog for the Twenty-First Century?|year=2012|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=40 |issue=1|pages=89–111|bibcode = 2012AREPS..40...89P }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2012/05/01/science/new-studies-of-permian-extinction-shed-light-on-the-great-dying.html Life in the Sea Found Its Fate in a Paroxysm of Extinction] ''New York Times'', April 30, 2012.&lt;/ref&gt;

Korale se na stres odzivajo z 'beljenjem' oziroma izločanjem svojih pisanih zooksantelatnih endosimbiontov. Korale z zooksantelami iz klada C so običajno občutljive na beljenje zaradi vročine, medtem ko so korale z odpornejšim kladom A ali D običajno odporne,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Abrego |first1=D. |last2=Ulstrup |first2=K. E |last3=Willis |first3=B. L |last4=van Oppen |first4=M. J.H |date=2008-10-07 |title=Species-specific interactions between algal endosymbionts and coral hosts define their bleaching response to heat and light stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |language=en |volume=275 |issue=1648 |pages=2273–2282 |doi=10.1098/rspb.2008.0180 |pmid=18577506 |pmc=2603234 |issn=0962-8452}}&lt;/ref&gt; prav tako pa tudi trpežnejši rodovi koral, kot sta ''Porites'' in ''Montipora''.&lt;ref name=Guest2012&gt;{{cite journal |last1=Guest |first1=James R. |last2=Baird |first2=Andrew H. |last3=Maynard |first3=Jeffrey A. |last4=Muttaqin |first4=Efin |last5=Edwards |first5=Alasdair J. |last6=Campbell |first6=Stuart J. |last7=Yewdall |first7=Katie |last8=Affendi |first8=Yang Amri |last9=Chou |first9=Loke Ming |title=Contrasting Patterns of Coral Bleaching Susceptibility in 2010 Suggest an Adaptive Response to Thermal Stress |journal=PLOS ONE |date=9 March 2012 |volume=7 |issue=3 |article-number=e33353 |doi=10.1371/journal.pone.0033353 |pmid=22428027 |pmc=3302856 |bibcode=2012PLoSO...733353G |language=en |issn=1932-6203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Vsakih 4–7 let dogodek [[El Niño]] povzroči beljenje nekaterih grebenov s toplotno občutljivimi koralami, pri čemer je bilo beljenje še posebej razširjeno v letih 1998 in 2010.&lt;ref name=&quot;natgeo2006&quot; &gt;{{cite web
| title=Global Warming Has Devastating Effect on Coral Reefs, Study Shows|first=Sean |last=Markey|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060614171831/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-date=14 June 2006|publisher=National Geographic News|date=May 16, 2006}}&lt;/ref&gt; Vendar pa grebeni, ki doživijo hudo beljenje, postanejo odporni na prihodnje beljenje zaradi vročine,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Maynard |first1=J. A. |last2=Anthony |first2=K. R. N. |last3=Marshall |first3=P. A. |last4=Masiri |first4=I. |title=Major bleaching events can lead to increased thermal tolerance in corals |journal=Marine Biology |date=1 August 2008 |volume=155 |issue=2 |pages=173–182 |doi=10.1007/s00227-008-1015-y |bibcode=2008MarBi.155..173M |s2cid=85935124 |language=en |issn=1432-1793}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Thompson2009&gt;{{cite journal |last1=Thompson |first1=D. M. |last2=van Woesik |first2=R. |title=Corals escape bleaching in regions that recently and historically experienced frequent thermal stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=22 August 2009 |volume=276 |issue=1669 |pages=2893–2901 |doi=10.1098/rspb.2009.0591 |pmid=19474044 |pmc=2817205 }}&lt;/ref&gt; zaradi hitre usmerjene selekcije. Podobna hitra prilagoditev lahko zaščiti koralne grebene pred globalnim segrevanjem.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Matz |first1=Mikhail V. |last2=Treml |first2=Eric A. |last3=Aglyamova |first3=Galina V. |last4=Bay |first4=Line K. |title=Potential and limits for rapid genetic adaptation to warming in a Great Barrier Reef coral |journal=PLOS Genetics |date=19 April 2018 |volume=14 |issue=4 |article-number=e1007220 |doi=10.1371/journal.pgen.1007220 |pmid=29672529 |pmc=5908067 |language=en |issn=1553-7404 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obsežna sistematična študija koralne skupnosti na otoku Jarvis, ki je med letoma 1960 in 2016 doživela 10 dogodkov beljenja koral, ki so sovpadali z El Niñom, je pokazala, da si je greben po hudih dogodkih opomogel od skoraj popolne smrtnosti.&lt;ref name=Barkley2018&gt;{{Cite journal|last1=Barkley|first1=Hannah C.|last2=Cohen|first2=Anne L.|last3=Mollica|first3=Nathaniel R.|last4=Brainard|first4=Russell E.|last5=Rivera|first5=Hanny E.|last6=DeCarlo |first6=Thomas M.|last7=Lohmann|first7=George P.|last8=Drenkard|first8=Elizabeth J.|last9=Alpert|first9=Alice E.|date=2018-11-08|title=Repeat bleaching of a central Pacific coral reef over the past six decades (1960–2016) |journal=Communications Biology|language=En|volume=1|issue=1|page=177|doi=10.1038/s42003-018-0183-7|pmid=30417118|pmc=6224388|issn=2399-3642}}&lt;/ref&gt;

=== Turisti na grebenih ===
V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat. Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo.

=== Koralne hiše ===
Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti.

== Glej tudi ==
* [[atol]]
* [[pregradni greben]]
* [[ravni greben]]
* [[obalni greben]]
* [[življenje ob koralnem grebenu]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}}
;{{ikona en}}
* [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work]
* [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life]
* [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance]
* [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA)
* [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN)
* [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov

{{biomi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koralni grebeni| ]]
[[Kategorija:Koralnjaki]]
[[Kategorija:Ekologija voda]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Živalske zgradbe]]
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]</text>
      <sha1>bg1owa0ier6z9ddwhiqywbienkhkkm9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721495</id>
      <parentid>6721492</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:57:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Biotska raznovrstnost */ np</comment>
      <origin>6721495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="105748" sha1="njx75j0nop1h1ju40jnkvmdlddshgot" xml:space="preserve">[[Slika:Priacanthus hamrur 2.jpg|thumb|300px|Jata rib nad Velikim koralnim grebenom]]
'''Koralni greben''' je [[aragonit]]na struktura, ki jo ustvarjajo živi [[organizem|organizmi]] in nastane v [[morje|morski]] vodi, revni s hranilnimi snovmi. V večini koralnih grebenov prevladujejo [[kamniti koralnjaki]], skupina kolonijskih [[ožigalkarji|ožigalkarjev]],&lt;ref name=Mulhall&gt;Mulhall M (2007) [http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |date=2010-01-06 }} Duke Environmental Law and Policy Forum '''19''':321–351.&lt;/ref&gt; obdanih s trdnim [[zunanji skelet|zunanjim skeletom]] iz [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]]. Ko korale odmirajo, se njihova telesa razgradijo, ogrodja pa ostanejo. Morski valovi in drugi organizmi te ostanke razdrobijo ter odložijo na morskem dnu. S postopnim nalaganjem se tako tvori [[apnenec|apnenčasta]] struktura, na kateri rastejo nove korale, okrog njih pa živi še pestra skupnost drugih organizmov..&lt;ref name=&quot;Corals reveal impact of land use&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | title=Corals reveal impact of land use | accessdate=12 July 2007 | publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies | archive-date=2007-08-01 | archive-url=https://web.archive.org/web/20070801020938/http://www.coralcoe.org.au/news_stories/landimpacts.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://archive.epa.gov/water/test/web/html/fact4.html |title=Coastal Watershed Factsheets - Coral Reefs and Your Coastal Watershed
|publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |date=julij 1998 |accessdate=2023-11-21}}&lt;/ref&gt;

Včasih imenovani deževni gozdovi morja,&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ Coral reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100210050558/https://oceanservice.noaa.gov/oceans/corals/ |date=10 February 2010 }} ''NOAA National Ocean Service''. Accessed: 10 January 2020.&lt;/ref&gt; plitvi koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj raznolike ekosisteme na Zemlji. Zasedajo manj kot 0,1 % površine svetovnega oceana. Vendar pa zagotavljajo dom vsaj 25 % vseh morskih vrst,&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Spalding MD, Grenfell AM |doi=10.1007/s003380050078| title=New estimates of global and regional coral reef areas| year=1997| journal=Coral Reefs| volume=16| issue=4| pages=225–230 |bibcode=1997CorRe..16..225S |s2cid=46114284}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Mulhall|first1= M. |date=Spring 2009|url=http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |title=Saving rainforests of the sea: An analysis of international efforts to conserve coral reefs |archive-url=https://web.archive.org/web/20100106053233/http://www.law.duke.edu/shell/cite.pl?19+Duke+Envtl.+L.+&amp;+Pol%27y+F.+321+pdf |archive-date=6 January 2010|journal=Duke Environmental Law and Policy Forum |volume=19|pages=321–351}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|title=Where are Corals Found? |url=http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/|website=NOAA Coral Reef Conservation Program|publisher=[[NOAA]]|date=13 May 2011|access-date=24 March 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20160304053758/http://coralreef.noaa.gov/aboutcorals/coral101/corallocations/ }}&lt;/ref&gt; vključno z ribami, [[mehkužci]], [[črvi]], [[raki]], [[iglokožci]], [[spužve|spužvami]], [[plaščarji]] in drugimi [[ožigalkarji]].&lt;ref&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=TxrHBCs1u4EC}}|title=Hawaiʻi's Sea Creatures |last=Hoover |first=John |isbn=978-1-56647-220-3 |publisher=Mutual |date=November 2007}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni uspevajo v oceanskih vodah, ki zagotavljajo malo hranil. Najpogosteje jih najdemo v plitvih globinah v tropskih vodah, vendar globokomorski in hladnovodni koralni grebeni obstajajo v manjšem obsegu tudi na drugih območjih.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=US Department of Commerce |first=National Oceanic and Atmospheric Administration |title=NOAA's Coral Reef Conservation Program (CRCP) - Coral Facts |url=https://coralreef.noaa.gov/education/coralfacts.html#where |access-date=2025-04-26 |website=coralreef.noaa.gov |language=EN-US}}&lt;/ref&gt;

Plitvi tropski koralni grebeni so se od leta 1950 zmanjšali za 50 %, deloma zato, ker so občutljivi na vodne razmere.&lt;ref&gt;{{Cite web |first=Patrick |last=Greenfield |date=2021-09-17|title=Global coral cover has fallen by half since 1950s, analysis finds |url=https://www.theguardian.com/environment/2021/sep/17/global-coral-cover-halves-since-1950s-analysis-finds-aoe|access-date=2021-09-18|website=The Guardian}}&lt;/ref&gt; Ogroženi so zaradi presežka hranil ([[dušik]]a in [[fosfor]]ja), naraščajoče vsebnosti toplote in zakisljevanja oceanov, prekomernega ribolova (npr. zaradi ribolova z eksplozijo, ribolova s ​​cianidom, podvodnega lova s ​​potapljaško opremo), uporabe krem ​​za sončenje&lt;ref name=&quot;Sunscreen&quot;&gt;{{cite journal |last1=Danovaro|first1=Roberto|last2=Bongiorni|first2=Lucia|last3=Corinaldesi|first3=Cinzia |last4=Giovannelli|first4=Donato|last5=Damiani|first5=Elisabetta|last6=Astolfi |first6=Paola|last7=Greci |first7=Lucedio|last8=Pusceddu|first8=Antonio|date=April 2008|title=Sunscreens Cause Coral Bleaching by Promoting Viral Infections|journal=Environmental Health Perspectives|volume=116|issue=4 |pages=441–447 |doi=10.1289/ehp.10966|pmc=2291018|pmid=18414624|bibcode=2008EnvHP.116..441D }}&lt;/ref&gt; in škodljivih praks rabe zemljišč, vključno z odtokom in izcedki (npr. iz injekcijskih vrtin in greznic).&lt;ref&gt;{{cite web|title=Corals reveal impact of land use |url=http://www.uq.edu.au/news/?article=12183|access-date=September 21, 2013|publisher=ARC Centre of Excellence for Coral Reef Studies}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|last=Minato|first=Charissa|date=July 1, 2002 |title=Urban runoff and coastal water quality being researched for effects on coral reefs |url=http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20100610170312/http://www.hcri.ssri.hawaii.edu/files/media/pr-water_quality.pdf|archive-date=June 10, 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |date=July 1998 |title=Coastal Watershed Factsheets – Coral Reefs and Your Coastal Watershed |publisher=Environmental Protection Agency Office of Water |url=http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm |archive-date=2010-08-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100830153311/http://water.epa.gov/type/oceb/fact4.cfm}}&lt;/ref&gt;

== Koralnjaki ==
Azurna modrina tropskih voda in razgibani lističi koralnjakov vseh mogočih barv in oblik dajejo koralnim grebenom tak čar in lepoto, kakršne nima noben drug  naravni življenjski prostor. Toda tisto, kar je pri koralnih grebenih še najbolj zanimivo, je dejstvo, da koralnjaki niso rastline, temveč kolonije živali, ki živijo in rastejo skupaj na edinstven način. Ko posamezni koralnjaki odmro, njihova ogrodja ostanejo in na njih rastejo nove generacije koralnjakov in gradijo velikanske, zapletene tvorbe, ki jim pravimo koralni grebeni. Koralnjaki so prav posebna bitja. Uspevajo le v topli vodi, kjer tudi v najbolj hladnem mesecu temperatura ne pade pod 24&amp;nbsp;°C in kjer je dovolj velika vsebnost kalcijevih soli, ki so nujne za nastajanje skeletov. Zato se tropskem območju reče tudi greben. Korale živijo tudi v drugačnih okoljih, toda prave koralne kolonije so značilnost toplih voda. Kljub temu, da nastajajo v vodah, revnih s hranljivimi snovmi, so zaradi visoke [[primarna produkcija|primarne produkcije]] in učinkovitega kroženja snovi izredno bogati v smislu [[biodiverziteta|biodiverzitete]]. Ocenjujejo, da ob koralnih grebenih živi četrtina vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] morskih [[ribe|rib]].

== Nastanek ==
Večina koralnih grebenov je nastala po zadnji [[ledena doba|ledeni dobi]], ko je taljenje ledu povzročilo dvig morske gladine in poplavljanje [[Kontinentalna polica|kontinentalnih polic]]. Večina koralnih grebenov je starih manj kot 10.000 let. Ko so se skupnosti vzpostavile, so grebeni rasli navzgor in sledili naraščajoči morski gladini. Grebeni, ki so se dvigali prepočasi, so se lahko utopili brez zadostne svetlobe.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.eoearth.org/article/Coral_reef#Types_of_Coral_Reefs |title=Coral reef |last=Kleypas |first=Joanie |date=2010 |website=The Encyclopedia of Earth |archive-url=https://web.archive.org/web/20100815052312/http://www.eoearth.org/article/Coral_reef |archive-date=August 15, 2010 |access-date=April 4, 2011}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so tudi v globokem morju stran od celinskih polic, okoli oceanskih otokov in atolov. Večina teh otokov je [[ognjenik|vulkanskega]] izvora. Drugi imajo [[tektonika plošč|tektonski]] izvor, kjer so premiki plošč dvignili globoko oceansko dno.

V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov''&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;&gt;{{cite book|last=Darwin|first=Charles R.|title=The Structure and Distribution of Coral Reefs. Being the first part of the geology of the voyage of the Beagle, under the command of Capt. Fitzroy, R.N., during the years 1832 to 1836.|year=1842|publisher=Smith Elder and Co.|location=London |url=http://darwin-online.org.uk/content/frameset?viewtype=text&amp;itemID=F271&amp;pageseq=1}} [https://archive.org/details/b29331213 Via Internet Archive]&lt;/ref&gt; je [[Charles Darwin]] predstavil svojo teorijo o nastanku atolskih grebenov, idejo, ki jo je dobil med potovanjem z ladjo ''Beagle''. Teoretiziral je, da so [[atol]]i nastali zaradi dvigovanja in posedanja Zemljine oceanske skorje pod oceani.&lt;ref name=cr&gt;{{Cite web|url=https://darwin-online.org.uk/EditorialIntroductions/Chancellor_CoralReefs.html |title=Introduction to ''Coral reefs'' |author=Chancellor, Gordon |year=2008 |publisher=Darwin Online |access-date=January 20, 2009}}&lt;/ref&gt; Darwin je predstavil zaporedje treh stopenj nastanka atolov. Obrobni greben se oblikuje okoli ugaslega vulkanskega otoka, ko se otok in oceansko dno usedeta. Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane pregradni greben in na koncu atolski greben.
&lt;gallery widths=&quot;120&quot; heights=&quot;80&quot;&gt;
File:Atoll forming-volcano.png|Darwinova teorija se začne z vulkanskim otokom, ko vulkan izumre
File:Atoll forming-Fringing reef.png|Ko se otok in oceansko dno pogrezata, rast koral gradi obrobni greben, ki pogosto vključuje plitvo laguno med kopnim in glavnim grebenom
File:Atoll forming-Barrier reef.png|Ko se pogrezanje nadaljuje, obrobni greben postane večji pregradni greben dlje od obale z večjo in globljo laguno v notranjosti
File:Atoll forming-Atoll.png|Na koncu se otok pogrezne pod morje, pregradni greben pa postane atol, ki obdaja odprto laguno
&lt;/gallery&gt;
Darwin je napovedal, da bo pod vsako laguno skalna podlaga, ostanki prvotnega vulkana.&lt;ref&gt;{{Cite web|date=2017-03-11|title=4 Main Theories of Coral Reefs and Atolls/Oceans/Geography|url=https://www.geographynotes.com/oceans/4-main-theories-of-coral-reefs-and-atolls-oceans-geography/2704|access-date=2020-08-01|website=Geography Notes|language=en-US}}&lt;/ref&gt; Nadaljnje raziskave so to hipotezo podprle. Darwinova teorija je izhajala iz njegovega razumevanja, da koralni polipi uspevajo v tropih, kjer je voda vznemirjena, vendar lahko živijo le v omejenem globinskem območju, začenši tik pod oseko. Kjer podlaga dopušča, korale rastejo vzdolž obale in tvorijo obrobne grebene, ki lahko sčasoma postanejo pregradni grebeni.
[[File:Coral atoll formation animation.gif|thumb|right|Obrobni greben se lahko oblikuje deset tisoč let, atol pa do 30 milijonov let.&lt;ref&gt;[http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html Animation of coral atoll formation] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120714035333/http://oceanservice.noaa.gov/education/kits/corals/media/supp_coral04a.html |date=July 14, 2012 }} [[National Oceanic and Atmospheric Administration|NOAA]] Ocean Education Service. Retrieved January 9, 2010.&lt;/ref&gt;]]

Kjer se dno dviga, lahko obrobni grebeni rastejo okoli obale, vendar korale, dvignjene nad morsko gladino, odmrejo. Če se kopno počasi pogreza, obrobni grebeni sledijo rasti navzgor na podlagi starejših, mrtvih koral in tvorijo pregradni greben, ki obdaja laguno med grebenom in kopnim. Pregradni greben lahko obkroži otok in ko se otok pogrezne pod morsko gladino, približno krožen atol rastočih koral še naprej sledi morski gladini in tvori osrednjo laguno. Koralni grebeni in atoli običajno ne tvorijo popolnih krogov, temveč jih ponekod prekinjajo nevihte. Tako kot dvig morske gladine lahko tudi hitro pogrezanje dna preobremeni rast koral, kar ubije korale in greben zaradi tako imenovanega utapljanja koral.&lt;ref name=&quot;Webster Coral subsidence&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Braga, Juan Carlos |author3=Clague, David A. |author4=Gallup, Christina |author5=Hein, James R. |author6=Potts, Donald C. |author7=Renema, Willem |author8=Riding, Robert |author9=Riker-Coleman, Kristin |author10=Silver, Eli |author11=Wallace, Laura M. |title=Coral reef evolution on rapidly subsiding margins|journal=Global and Planetary Change|date=1 March 2009 |volume=66 |issue=1–2|pages=129–148|doi=10.1016/j.gloplacha.2008.07.010 |bibcode=2009GPC....66..129W}}&lt;/ref&gt; Korale, ki so odvisne od [[zooksantela|zooksantel]], lahko zaradi zmanjšane izpostavljenosti svetlobi umrejo, ko voda postane pregloboka, da bi njihovi simbionti lahko ustrezno fotosintetizirali.&lt;ref name=&quot;Webster coral drowning&quot;&gt;{{cite journal|last=Webster|first=Jody M. |author2=Clague, David A. |author3=Riker-Coleman, Kristin |author4=Gallup, Christina |author5=Braga, Juan C. |author6=Potts, Donald |author7=Moore, James G. |author8=Winterer, Edward L. |author9=Paull, Charles K. |title=Drowning of the −150 m reef off Hawaii: A casualty of global meltwater pulse 1A?|journal=Geology|date=1 January 2004|volume=32|issue=3|page=249 |doi=10.1130/G20170.1 |bibcode=2004Geo....32..249W}}&lt;/ref&gt;

Dve glavni spremenljivki, ki določata geomorfologijo oziroma obliko koralnih grebenov, sta narava substrata, na katerem ležijo in zgodovina spreminjanja morske gladine glede na ta substrat.

Približno 20.000 let star [[Veliki koralni greben]] ponuja primer, kako so se koralni grebeni oblikovali na celinskih policah. Morska gladina je bila takrat 120 m nižja kot v 21. stoletju.&lt;ref&gt;{{cite report |year=2006 |title=Reef Facts for Tour Guides: A &quot;big picture&quot; view of the Great Barrier Reef |url=http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |access-date=June 18, 2007 |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |archive-url=https://web.archive.org/web/20070620013057/http://www.gbrmpa.gov.au/__data/assets/pdf_file/0017/12437/Reef-Facts-01.pdf |archive-date=June 20, 2007}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;&gt;{{cite web |last=Tobin |first=Barry |title=How the Great Barrier Reef was formed |publisher=Australian Institute of Marine Science |orig-date=1998 |year=2003 |url=http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html |access-date=November 22, 2006 |archive-date=October 5, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061005122324/http://www.aims.gov.au/pages/research/project-net/reefs/apnet-reefs00.html}}&lt;/ref&gt; Ko se je morska gladina dvignila, sta voda in korale posegale v nekdanje hribe avstralske obalne ravnine. Pred 13.000 leti je bila morska gladina za 60 m višje kot danes, številni hribi obalnih ravnic pa so postali celinski otoki. Z nadaljnjim dvigovanjem morske gladine je voda prekrila večino celinskih otokov. Korale so nato lahko prerasle hribe in oblikovale otoke in grebene. Morska gladina na Velikem koralnem grebenu se v zadnjih 6000 letih ni bistveno spremenila.&lt;ref name=&quot;AIMSage&quot;/&gt; Starost žive grebenske strukture je ocenjena na med 6000 in 8000 let.&lt;ref name=&quot;CRCage&quot;&gt;{{cite web|author=CRC Reef Research Centre Ltd |title=What is the Great Barrier Reef? |url=http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html|access-date=May 28, 2006|archive-url= https://web.archive.org/web/20060822015653/http://www.reef.crc.org.au/discover/coralreefs/coralgbr.html |archive-date=August 22, 2006 }}&lt;/ref&gt; Čeprav se je Veliki koralni greben oblikoval vzdolž celinske police in ne okoli vulkanskega otoka, veljajo Darwinova načela. Razvoj se je ustavil na stopnji koralnega grebena, saj Avstralija ne bo potopljena. Nastal je največji koralni greben na svetu, 300–1000 m od obale, ki se razteza na 2000 km.&lt;ref&gt;[http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html Four Types of Coral Reef] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121024014723/http://www.stanford.edu/group/microdocs/typesofreefs.html |date=24 October 2012 }} Microdocs, Stanford Education. Retrieved January 10, 2010.&lt;/ref&gt;

Zdravi tropski koralni grebeni rastejo vodoravno od 1 do 3 cm na leto, navpično pa od 1 do 25 cm na leto; vendar zaradi potrebe po sončni svetlobi rastejo le v globinah, manjših od 150 m in ne morejo rasti nad morsko gladino.&lt;ref&gt;{{cite encyclopedia|author=MSN Encarta |year=2006 |title=Great Barrier Reef |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html|access-date=December 11, 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091028020755/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761575831/Great_Barrier_Reef.html |archive-date=October 28, 2009 }}&lt;/ref&gt;

=== Material ===
Kot že ime pove, so koralni grebeni sestavljeni iz koralnih okostij večinoma nedotaknjenih koralnih kolonij. Ko se drugi kemični elementi, prisotni v koralah, vključijo v usedline [[kalcijev karbonat|kalcijevega karbonata]], nastane [[aragonit]]. Vendar pa lahko delci lupin in ostanki koralnih alg, kot je zelenosegmentni rod ''Halimeda'', povečajo sposobnost grebena, da prenese škodo zaradi neviht in drugih groženj. Takšne mešanice so vidne v strukturah, kot je atol Eniwetok.&lt;ref name=murph&gt;{{cite book |title=Coral Reefs: Cities Under The Seas |last=Murphy |first=Richard C. |year=2002 |isbn=978-0-87850-138-0 |publisher=The Darwin Press |url={{google books |plainurl=y |id=WyYVAQAAIAAJ}}}}&lt;/ref&gt;

=== V geološki preteklosti ===
[[File:Ancient coral reefs.jpg|thumb|upright=1.2|right|Starodavni koralni grebeni]]

Časi največjega razvoja grebenov so bili v srednjem [[kambrij]]u (513–501 Ma), [[devon (geološka doba)|devonu]] (416–359 Ma) in [[karbon]]u (359–299 Ma) zaradi izumrlih koral reda ''Rugosa'' ter v pozni [[kreda|kredi]] (100–66 Ma) in [[neogen]]u (23 Ma–danes) zaradi koral reda ''Scleractinia''.&lt;ref&gt;{{Citation |last=Hallock |first=Pamela |chapter=Reefs and Reef Limestones in Earth History |date=1997 |title=Life and Death of Coral Reefs |pages=13–42 |place=Boston, MA |publisher=Springer US |doi=10.1007/978-1-4615-5995-5_2 |doi-broken-date=11 July 2025 |isbn=978-0-412-03541-8}}&lt;/ref&gt;

Vsi grebeni v preteklosti niso nastali iz koral: tisti v zgodnjem kambriju (542–513 milijonov let) so nastali iz apnenčastih alg in arheociatidov (majhne živali stožčaste oblike, verjetno sorodne spužvam), v pozni kredi (100–66 milijonov let) pa so obstajali grebeni, ki jih je tvorila skupina školjk, imenovanih ''rudisti''; ena od školjk je tvorila glavno stožčasto strukturo, druga, veliko manjša, pa je delovala kot pokrovček.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

Meritve izotopske sestave [[kisik]]a v aragonitnem ogrodju koralnih grebenov, kot so ''Poriti'', lahko kažejo na spremembe temperature morske površine in slanosti morske površine med rastjo koral. Klimatologi pogosto uporabljajo to tehniko za sklepanje o paleoklimi regije.&lt;ref name=&quot;Cobb&quot;&gt;{{cite journal |last1=Cobb |first1=K. |last2=Charles |first2=Christopher D. |last3=Cheng |first3=Hai |last4=Edwards |first4=R. Lawrence |year=2003 |title=El Nino/Southern Oscillation and tropical Pacific climate during the past millennium |url=http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |journal=Nature |volume=424 |issue=6946 |pages=271–276 |bibcode=2003Natur.424..271C |doi=10.1038/nature01779 |pmid=12867972 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120111134948/http://eas8001.eas.gatech.edu/papers/Cobb_Nature_2003.pdf |archive-date=January 11, 2012 |s2cid=6088699}}&lt;/ref&gt;

== Tipi koralnih tvorb ==
Od Darwinove identifikacije treh klasičnih grebenskih formacij – obrobnega grebena okoli vulkanskega otoka, ki postane pregradni greben in nato atol&lt;ref&gt;Hopley, David (ed.) ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs'' Dordrecht: Springer, 2011. p. 40.&lt;/ref&gt; – so znanstveniki identificirali nadaljnje vrste grebenov. Medtem ko nekateri viri navajajo le tri,&lt;ref&gt;e.g. [https://www.livingoceansfoundation.org/wp-content/uploads/2015/04/U10-Reef-Types-Background.pdf ''Unit 10: Reef Types''] in the Coral Reef Ecology Curriculum. Retrieved 1 Feb 2018.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Whittow, John (1984). ''Dictionary of Physical Geography''. London: Penguin, 1984, p. 443. {{ISBN|0-14-051094-X}}.&lt;/ref&gt; Thomas navaja »štiri glavne oblike velikih koralnih grebenov« – obrobni greben, pregradni greben, atol in mizni greben na podlagi Stoddart, D.R. (1969).&lt;ref name=&quot;Thomas&quot;&gt;{{cite book |editor-last1=Thomas |editor-first1=David S. G. |title=The Dictionary of Physical Geography |date=2016 |publisher=John Wiley &amp; Sons Inc. |location=Hoboken, NJ |isbn=978-1-118-78234-7 |page=437 |edition=4th |url=https://geografiafisica.org/sem201901/geo112/bibliografia/articulos_libros/diccionario_de_geografia_fisica_Thomas_John_Wiley_Sons_2016_LIBRO_BUENO.pdf}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Stoddart&quot;&gt;{{cite journal |last1=Stoddart |first1=D. R. |title=Ecology and morphology of recent coral reefs |journal=Biological Reviews |date=November 1969 |volume=44 |issue=4 |pages=433–498 |doi=10.1111/j.1469-185X.1969.tb00609.x |s2cid=85873056 }}&lt;/ref&gt; Spalding in sodelavci navajajo štiri glavne vrste grebenov, ki jih je mogoče jasno ponazoriti – obrobni greben, pregradni greben, atol in »brežni ali platformni greben« – in ugotavljajo, da obstaja veliko drugih struktur, ki se ne skladajo zlahka s strogimi definicijami, vključno z »okrnjenim grebenom«.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Spalding |first1=Mark |first2=Corinna |last2=Ravilious |first3= Edmund P. |last3=Green |title=World atlas of coral reefs |date=2001 |publisher=University of California Press |location=Berkeley |isbn=0-520-23255-0 |pages=16–}}&lt;/ref&gt;

=== Obrobni greben ===
[[File:EilatFringingReef.jpg|thumb|left|Obrobni greben pri Eilatu na južni konici Izraela]]
{{glavni|Obrobni greben}}
[[File:Saumriff1.png|thumb|Obrobni greben]]
'''Obrobni greben''', imenovan tudi '''obalni greben''',&lt;ref name=CRISG/&gt; je neposredno pritrjen na obalo,&lt;ref&gt;[https://www.pmfias.com/coral-reef-fringing-reefs-barrier-reefs-atolls/ ''Fringing Reefs (Shore Reefs)''] at www.pmfias.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; ali pa jo meji z vmesnim ozkim, plitvim kanalom ali [[laguna|laguno]].&lt;ref name=CRA&gt;[https://coral.org/coral-reefs-101/coral-reef-ecology/types-of-coral-reef-formations/ ''Types of Coral Reef Formations''] at coral.org. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Je najpogostejša vrsta grebena. Obrobni grebeni sledijo obalnim linijam in se lahko raztezajo več kilometrov.&lt;ref&gt;McClanahan, C.R.C. Sheppard and D.O. Obura. ''Coral Reefs of the Indian Ocean: Their Ecology and Conservation''. Oxford: OUP, 2000, p. 136.&lt;/ref&gt; Običajno so široki manj kot 100 metrov, nekateri pa so široki več sto metrov.&lt;ref&gt;Goudie, Andrew. ''Encyclopedia of Geomorphology'', London: Routledge, 2004, p. 411.&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni se sprva oblikujejo na obali ob nizki gladini vode in se širijo proti morju, ko rastejo. Končna širina je odvisna od tega, kje se morsko dno začne strmo spuščati. Površina obrobnega grebena običajno ostane na isti višini: tik pod vodno gladino. Pri starejših obrobnih grebenih, kjer so zunanji deli potisnjeni daleč v morje, se notranji del zaradi erozije poglobi in sčasoma oblikuje laguno.&lt;ref&gt;Ghiselin, Michael T. ''The Triumph of the Darwinian Method''. Berkeley, University of California, 1969, p. 22.&lt;/ref&gt; Lagune obrobnih grebenov lahko dosežejo širino več kot 100 metrov in globino več metrov. Tako kot sam obrobni greben potekajo vzporedno z obalo. Obrobni grebeni Rdečega morja so ''med najbolje razvitimi na svetu'' in se pojavljajo vzdolž vseh njegovih obal, razen ob peščenih zalivih.&lt;ref&gt;Hanauer, Eric. ''The Egyptian Red Sea: A Diver's Guide''. San Diego: Watersport, 1988, p. 74.&lt;/ref&gt;

=== Pregradni greben ===
[[File:Barriereriff.png|thumb|Pregradni greben]]

'''Pregradni grebeni''' so od celinske ali otoške obale ločeni z globokim kanalom ali laguno. Podobni so poznejšim fazam obrobnega grebena z laguno, vendar se od slednje razlikujejo predvsem po velikosti in izvoru. Njihove lagune so lahko široke več kilometrov in globoke od 30 do 70 metrov. Predvsem pa se je zunanji rob grebena na odprtem morju oblikoval v odprti vodi in ne ob obali. Tako kot atol se domneva, da so ti grebeni nastali bodisi z zniževanjem morskega dna bodisi z dvigovanjem morske gladine. Nastanek traja precej dlje kot pri obrobnem grebenu; zato so pregradni grebeni veliko redkejši.

Najbolj znan in največji primer pregradnega grebena je avstralski [[Veliki koralni greben]].&lt;ref name=CRA/&gt;&lt;ref name=CRI&gt;[https://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html ''Types of Coral Reefs''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170913053440/http://www.coral-reef-info.com/types-of-coral-reefs.html |date=September 13, 2017 }} at www.coral-reef-info.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt; Drugi pomembni primeri so [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] in [[Novokaledonski koralni greben]]. Koralni grebeni so tudi na obalah Providencie, Mayotteja, Gambierjevih otokov, na jugovzhodni obali [[Kalimantan]]a, na delih obale [[Sulavezi]]ja, jugovzhodne [[Nova Gvineja|Nove Gvineje]] in južne obale arhipelaga Louisiade.

=== Ravni greben ===
[[File:Plattformriff.png|thumb|Ravni greben]]

'''Ravni grebeni''', različno imenovani obrežni ali mizni grebeni, se lahko oblikujejo na [[kontinentalna polica|celinski polici]], pa tudi na odprtem oceanu, pravzaprav kjer koli se morsko dno dvigne dovolj blizu površine oceana, da omogoča rast zooksantemičnih koral, ki tvorijo grebene.&lt;ref name=Leser&gt;{{cite encyclopedia |editor=Leser, Hartmut |year=2005 |title=Wörterbuch Allgemeine Geographie |language=de |edition=13th dtv |location=Munich, DE |page=685 |isbn=978-3-423-03422-7}}&lt;/ref&gt; Ravni grebeni so v južnem Velikem koralnem grebenu, skupinah Swain&lt;ref&gt;{{cite journal |vauthors=Scoffin TP, Dixon JE |title=The distribution and structure of coral reefs: one hundred years since Darwin |journal=Biological Journal of the Linnean Society |year=1983 |volume=20 |pages=11–38|doi=10.1111/j.1095-8312.1983.tb01587.x }}&lt;/ref&gt; in skupina Capricorn na celinski polici, približno 100–200 km od obale. Nekateri ravni grebeni severnih [[Maskareni|Maskarenov]] so od celine oddaljeni več tisoč kilometrov. Za razliko od obrobnih in pregradnih grebenov, ki se raztezajo le proti morju, ravnii grebeni rastejo v vse smeri.&lt;ref name=Leser/&gt; So različnih velikosti, od nekaj sto metrov do več kilometrov v premeru. Njihova običajna oblika je ovalna do podolgovata. Deli teh grebenov lahko dosežejo površino in tvorijo peščene bregove in majhne otoke, okoli katerih se lahko oblikujejo obrobni grebeni. Sredi ravnega grebena se lahko oblikuje laguna.

Ravni grebeni so običajno znotraj atolov, kjer se imenujejo ''krpasti grebeni'' in pogosto segajo v premeru le nekaj deset metrov. Ko se ravni grebeni razvijejo vzdolž podolgovatih struktur, kot so stari, prepereli pregradni grebeni, po navadi tvorijo linearno razporeditev. To velja na primer za vzhodno obalo [[Rdeče morje|Rdečega morja]] blizu [[Džida|Džide]]. Pri starih ravnih grebenih je lahko notranji del tako močno erodiran, da tvori psevdoatol. Te je mogoče ločiti od pravih atolov le s podrobno preiskavo, ki lahko vključuje tudi vrtanje jedra. Nekateri ravni grebeni [[Lakadivi|Lakadivov]] so zaradi vetra in vodnega toka v obliki črke U.

=== Atol ===
[[File:Maldives small island.jpg|thumb|right|Majhen atol na Maldivih]]
{{glavni|Atol}}
'''Atoli''' ali atolni grebeni so bolj ali manj krožni ali neprekinjeni pregradni grebeni, ki se raztezajo vse do lagune brez osrednjega otoka.&lt;ref&gt;Hopley, David. ''Encyclopedia of Modern Coral Reefs: Structure, Form and Process.'' Dordrecht: Springer, 2011, p. 51.&lt;/ref&gt; Običajno nastanejo iz obrobnih grebenov okoli vulkanskih otokov. Sčasoma otok erodira in se pogrezne pod morsko gladino. Atoli lahko nastanejo tudi zaradi pogrezanja morskega dna ali dvigovanja morske gladine. Nastane obroč grebenov, ki obdaja laguno. Atoli so številni v južnem [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], kjer se običajno pojavljajo v srednjem oceanu, na primer na Karolinskih otokih, [[Cookovi otoki|Cookovih otokih]], v [[Francoska Polinezija|Francoski Polineziji]], [[Marshallovi otoki|Marshallovih otokih]] in [[Mikronezija|Mikroneziji]].&lt;ref name=CRI/&gt;

Atoli so v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]], na primer na [[Maldivi]]h, otokih Chagos, [[Sejšeli]]h in okoli [[Kokosov otok|Kokosovega otoka]]. Celotni Maldivi so sestavljeni iz 26 atolov.&lt;ref&gt;[https://www.mymaldives.com/maldives/atolls/ ''Maldives Atolls''] at www.mymaldives.com. Retrieved 2 Feb 2018.&lt;/ref&gt;

=== Druge vrste ali različice grebenov ===
[[File:Maldives - Kurumba Island.jpg|thumb|right|Naseljen otok na Maldivih]]

* '''Prednji greben''' – kratek greben, ki spominja na obrobni greben, vendar bolj nagnjen; se razteza navzven in navzdol od točke ali polotoka. Začetna faza obrobnega grebena.&lt;ref name=CRISG&gt;National Oceanic and Atmospheric Administration. ''Coral Reef Information System Glossary'', 2014.&lt;/ref&gt;
* '''Obrežni greben''' – izoliran greben z ravnim vrhom, večji od grebena na sredini police in običajno na srednjih območjih police ter linearne ali polkrožne oblike; vrsta ravnega grebena.
* '''Okrnjeni greben''' – pogost, izoliran, sorazmerno majhen grebenski izdanek, običajno znotraj lagune ali zaliva, pogosto krožen in obdan s peskom ali morsko travo. Lahko se šteje za vrsto ravnega grebena ali za značilnosti obrobnih grebenov, atolov in pregradnih grebenov. Zaplate so lahko obdane z obročem zmanjšane pokritosti z morsko travo, imenovanim pašni halo.&lt;ref&gt;{{citation|first1=Hugh|last1=Sweatman|first2=D. Ross|last2=Robertson| date=1994|title=Grazing halos and predation on juvenile Caribbean surgeonfishes|journal=Marine Ecology Progress Series|volume=111|issue=1–6|page=1| doi=10.3354/meps111001| bibcode=1994MEPS..111....1S|url=https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://www.int-res.com/articles/meps/111/m111p001.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|access-date=24 April 2019|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;
* '''Trakasti greben''' – dolg, ozek, morebiti vijugast greben, običajno povezan z atolsko laguno in imenovan tudi greben na robu police ali prag grebena.
* '''Suhi greben''' – del grebena, ki je ob oseki nad vodo, ob visoki plimi pa potopljen&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Beazley |first=P. B. |date=1991-01-01 |title=Reefs and the 1982 Convention on the Law of the Sea |url=https://brill.com/view/journals/ijec/6/4/article-p281_1.xml |journal=International Journal of Estuarine and Coastal Law |language=en |volume=6 |issue=4 |pages=281–312 |doi=10.1163/187529991X00162 |issn=0268-0106|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;
* '''Habili''' – greben, značilen za Rdeče morje; ne sega dovolj blizu površine, da bi povzročil vidne valove; lahko predstavlja nevarnost za ladje (iz arabščine za 'nerojen')
* '''Mikroatol''' – združba vrst koral; vertikalna rast je omejena s povprečno višino plimovanja; morfologija rasti ponuja nizkoločljivostni zapis vzorcev spreminjanja morske gladine; fosilizirane ostanke je mogoče datirati z datiranjem z radioaktivnim ogljikom in so bili uporabljeni za rekonstrukcijo holocenske morske gladine&lt;ref name=Smithers&gt;{{cite journal |author1=Smithers, S.G. |author2=Woodroffe, C.D. |year=2000 |title=Microatolls as sea-level indicators on a mid-ocean atoll |journal=Marine Geology |volume=168 |issue=1–4 |pages=61–78 |doi=10.1016/S0025-3227(00)00043-8| bibcode=2000MGeol.168...61S}}&lt;/ref&gt;
* '''Otoki''' – majhni, nizke nadmorske višine, peščeni otoki, ki so nastali na površini koralnih grebenov iz erodiranega materiala, ki se kopiči in ustvarja območje nad morsko gladino; rastline jih lahko stabilizirajo, da postanejo primerni za bivanje; pojavljajo se v tropskih okoljih po vsem Tihem, Atlantskem in Indijskem oceanu (vključno s Karibi ter na Velikem koralnem grebenu in Belizejskem koralnem grebenu), kjer zagotavljajo bivalna in kmetijska zemljišča
* '''Podmorska gora''' ali ''gujot'' – nastane, ko se koralni greben na vulkanskem otoku umiri. Vrhovi podvodnih gora so zaobljeni, gujoti pa ravni; ravni vrhovi gujotov ali podmorskih gora so posledica erozije zaradi valov, vetrov in atmosferskih procesov.

== Cone ==
[[File:Coral reef diagram.jpg|thumb|upright=1.15|left|Tri glavne cone koralnega grebena: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben]]

Ekosistemi koralnih grebenov vsebujejo različne cone, ki gostijo različne vrste [[habitat]]ov. Običajno se prepoznajo tri glavne cone: sprednji greben, grebenska grba in zadnji greben (imenovan tudi grebenska laguna).

Te tri cone so fizično in ekološko povezane. Življenje na grebenu in oceanski procesi ustvarjajo priložnosti za izmenjavo morske vode, usedlin, hranil in morskega življenja.

Večina koralnih grebenov obstaja v vodah, globljih od 50 m.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.marinebio.org/creatures/coral-reefs/ |title=Coral Reefs |website=marinebio.org |date=17 June 2018 |access-date=28 October 2022}}&lt;/ref&gt; Nekateri naseljujejo tropske celinske police, kjer ne pride do hladnega, s hranili bogatega dviganja vode, kot je Veliki koralni greben. Drugi so v globokem oceanu, ki obdaja otoke, ali kot atoli, kot je na primer na Maldivih. Grebeni, ki obdajajo otoke, nastanejo, ko se otoki pogreznejo v ocean, atoli pa nastanejo, ko se otok pogrezne pod morsko gladino.

Moyle in Cech pa ločita šest con, čeprav ima večina grebenov le nekatere od teh con.&lt;ref name=MoyleCech556&gt;{{cite book |last1=Moyle |first1=Peter B. |url={{google books |plainurl=y |id=sZYWAQAAIAAJ}} |title=Fishes: an introduction to ichthyology |year=2004 |publisher=Pearson/Prentice Hall |location=Upper Saddle River, N.J. |isbn=978-0-13-100847-2 |page=556 |edition=Fifth |first2=Joseph J. |last2=Cech}}&lt;/ref&gt;
[[File:Propagation du tsunami en profondeur variable.gif|thumb|right|Voda v območju površine grebena je pogosto razburkana. Ta diagram predstavlja greben na celinski polici. Vodni valovi na levi potujejo čez dno zunaj grebena, dokler ne naletijo na pobočje grebena ali prednji greben. Nato valovi prečkajo plitve grebene. Ko val vstopi v plitvo vodo, se zgrudi, torej se upočasni in višina valov se poveča.]]

'''Površina grebena''' je najplitvejši del grebena. Podvržena je valovanju in plimovanju. Ko valovi prečkajo plitva območja, se zgrudijo, kot je prikazano na sosednjem diagramu. To pomeni, da je voda pogosto razburkana. To so natančni pogoji, v katerih korale uspevajo. Svetloba je zadostna za fotosintezo simbiotskih zooksantel, razburkana voda pa prinaša plankton, ki hrani korale.

'''Dno zunaj grebena''' je plitvo morsko dno, ki obdaja greben. To območje je ob grebenih na celinskih policah. Grebeni okoli tropskih otokov in atolov se strmo spuščajo v velike globine in nimajo takšnega dna. Običajno peščeno dno pogosto podpira travnike morske trave, ki so pomembna območja za prehranjevanje grebenskih rib.

'''Spust z grebena''' je v svojih prvih 50 m habitat za grebenske ribe, ki najdejo zavetje na pečini, in plankton v bližnji vodi. Območje prepada se pojavlja predvsem okoli oceanskih otokov in atolov.

'''Grebenska stena''' ali '''predgreben''' je območje nad dnom grebena ali prepadom grebena. To območje je pogosto najbolj raznoliko območje grebena. Koralne in apnenčaste alge zagotavljajo kompleksne habitate in območja, ki nudijo zaščito, kot so razpoke in špranje. Nevretenčarji in epifitske alge zagotavljajo veliko hrane za druge organizme.&lt;ref name=MoyleCech556 /&gt; Skupna značilnost tega predgrebenskega območja so formacije izrastkov in žlebov, ki služijo za prenos sedimentov po pobočju navzdol.

'''Grebenska ravnina''' je ravnina s peščenim dnom, ki je lahko za glavnim grebenom in vsebuje kose koral. To območje lahko meji na laguno in služi kot zaščitno območje ali pa leži med grebenom in obalo, v tem primeru pa je ravno, skalnato območje. Ribe ga imajo raje, ko je prisoten.

'''Grebenska laguna''' je popolnoma zaprto območje, ki ustvarja območje, na katerega valovanje manj vpliva, in pogosto vsebuje majhne grebenske zaplate.

Vendar se topografija koralnih grebenov nenehno spreminja. Vsak greben je sestavljen iz nepravilnih zaplat alg, sedečih nevretenčarjev ter golih skal in peska. Velikost, oblika in relativna številčnost teh zaplat se iz leta v leto spreminjajo kot odziv na različne dejavnike, ki dajejo prednost eni vrsti zaplat pred drugo. Rast koral na primer povzroča nenehne spremembe v fini strukturi grebenov. V večjem obsegu lahko tropske nevihte izničijo velike dele grebena in povzročijo premikanje skal na peščenih območjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |journal=Science |date=March 24, 1978|volume=199 |issue=4335 |pages=1302–1310 |doi=10.1126/science.199.4335.1302 | title=Diversity in Tropical Rain Forests and Coral Reefs |first=Joseph H. |last=Connell |pmid=17840770 |bibcode=1978Sci...199.1302C}}&lt;/ref&gt;

== Raznolikost koralnih grebenov ==
Tako kot tropski gozdovi so tudi koralni grebeni izjemno raznoliki, pa ne samo zaradi velikega števila najrazličnejših koralnjakov na enem samem grebenu, temveč tudi zaradi številnih morskih živali, ki tu živijo in se prehranjujejo. V Indijskem oceanu in Pacifiku živi več kot 700 vrst koralnjakov. Na nekaterih grebenih okoli Filipinov jih je na enem samem grebenu celo 400. Njihovo število se zmanjšuje bolj ko se oddaljujemo od jugovzhodne Azije.

== Porušeno ravnotežje ==
Celotna produktivnost grebenskih sistemov je od 30 do 250-krat večja kot produktivnost odprtih oceanov. Pa vendar je vsak greben izredno občutljiv in ranljiv habitat, katerega produktivnost je odvisna od kroženja hranilnih snovi v sistemu kot celoti. Njegov kompleksni  prehranjevalni splet se hitro podre zaradi preveč intenzivnega ribolova. Tam, kjer se zmanjša število rib, se močno razrastejo alge, ki prevladajo ali celo ogrozijo koralnjake.

== Dinamika koralnih grebenov ==
=== Kratkoročne spremembe ===
Čeprav  nekatere posamične kolonije koralnjakov živijo tudi več desetletij ali celo stoletij, pa je ekosistem kot celota podvržen nenehnim spremembam. Najhujši sovražnik koralnjakov je plenilska bodičasta morska zvezda ''[[Acanthaster planci]]''. Ko se bodičaste morske zvezde namnožijo, lahko resno poškodujejo odejo koralnjakov. Koralnjaki so izredno občutljivi na temperaturo. Številne koralne združbe živijo na sami meji svoje temperaturne tolerance in že najmanjša sprememba v temperaturi lahko povzroči beljenje koralnjakov. Tudi usedline, ki lebdijo v vodi, lahko poškodujejo koralnjake.

=== Orkansko razdejanje ===
Orkani, znani [[tajfun]]i, naredijo na koralnih grebenih pravo razdejanje. Ko orkan pomete po koralnem otoku, ga preplavi morska masa, ki spremlja orkan, valovi pa tako silovito butajo ob koralne združbe, da odtrgajo nežne vejnate koralnjake, ki rastejo na grebenu, tiste pa, ki rastejo globlje v vodi na izpostavljeni strani grebena pa dobesedno raztrgajo. Vse to zelo upočasni proces obnavljanja koralnih združb.

== Lokacije ==
[[File:Coral reef locations.jpg|thumb|upright=1.35|Lokacije koralnih grebenov]]
[[File:20 Grad Isotherme.png|thumb|upright=1.35|Meja za izoterme 20 °C. Večina koral živi znotraj te meje. Bodite pozorni na hladnejše vode, ki jih povzroča dvigovanje morske vode na jugozahodni obali Afrike in ob obali Peruja]]
[[File:Upwelling image1.jpg|thumb|right|upright=1.35|Ta zemljevid prikazuje območja dvigovanja morske vode z rdečo barvo. Koralnih grebenov ne najdemo na obalnih območjih, kjer se pojavljajo hladnejši in s hranili bogatejši dvigi morske vode]]

Ocenjuje se, da koralni grebeni pokrivajo 284.300 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;,&lt;ref&gt;UNEP (2001) [http://coral.unep.ch/atlaspr.htm UNEP-WCMC World Atlas of Coral Reefs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110707004514/http://coral.unep.ch/atlaspr.htm |date=7 July 2011 }} Coral Reef Unit&lt;/ref&gt; kar je nekaj manj kot 0,1 % površine oceanov. Indo-pacifiška regija (vključno z Rdečim morjem, Indijskim oceanom, jugovzhodno Azijo in Pacifikom) predstavlja 91,9 % te površine. Jugovzhodna Azija predstavlja 32,3 % te številke, medtem ko Pacifik, vključno z Avstralijo, predstavlja 40,8 %. Atlantski in karibski koralni grebeni predstavljajo 7,6 %.&lt;ref name=&quot;Spalding&quot;&gt;Spalding, Mark, Corinna Ravilious, and Edmund Green (2001). ''World Atlas of Coral Reefs''. Berkeley, CA: University of California Press and UNEP/WCMC {{ISBN|0520232550}}.&lt;/ref&gt;

Čeprav korale obstajajo tako v zmernih kot tropskih vodah, se plitvovodni grebeni oblikujejo le v območju, ki se razteza od približno 30° severne do 30° južne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] [[ekvator]]ja. Tropske korale ne rastejo na globinah nad 50 metrov. Optimalna temperatura za večino koralnih grebenov je 26–27 °C, le malo grebenov pa obstaja v vodah pod 18 °C.&lt;ref&gt;Achituv, Y. and Dubinsky, Z. 1990. Evolution and Zoogeography of Coral Reefs Ecosystems of the World. Vol. 25:1–8.&lt;/ref&gt; Ko neto proizvodnja koral, ki gradijo grebene, ne sledi več relativni gladini morja in se struktura grebena trajno utopi, se doseže [[Darwinova točka]]. Ena takih točk obstaja na severozahodnem koncu [[Havaji|Havajskega arhipelaga]].&lt;ref&gt;{{Citation |last=Grigg |first=Richard W. |chapter=Darwin Point |date=2011 |title=Encyclopedia of Modern Coral Reefs |pages=298–299 |chapter-url=https://link.springer.com/rwe/10.1007/978-90-481-2639-2_66 |access-date=2026-06-08 |publisher=Springer, Dordrecht |language=en |doi=10.1007/978-90-481-2639-2_66 |isbn=978-90-481-2639-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Flood |first=P. G. |date=2001-12-20 |title=The 'Darwin Point' of Pacific Ocean atolls and guyots: a reappraisal |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S003101820100390X |journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology |volume=175 |issue=1 |pages=147–152 |doi=10.1016/S0031-0182(01)00390-X |issn=0031-0182}}&lt;/ref&gt;

Vendar so se grebeni v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] prilagodili temperaturam 13 °C pozimi in 38 °C poleti.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt; V takšnem okolju okoli otoka Larak živi 37 vrst skleraktinskih koral.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vajed Samiei|first=J.|author2=Dab K.|author3=Ghezellou P. |author4= Shirvani A. |title=Some Scleractinian Corals (Class: Anthozoa) of Larak Island, Persian Gulf|journal=Zootaxa|date=2013|volume=3636|issue=1|pages=101–143|doi=10.11646/zootaxa.3636.1.5|pmid=26042286}}&lt;/ref&gt;

[[Globokomorske korale]] naseljujejo večje globine in hladnejše temperature na veliko višjih zemljepisnih širinah, vse do Norveške na severu.&lt;ref&gt;{{cite book|first=Johan Ernst |last=Gunnerus|author-link= 
|title= Om Nogle Norske Coraller|year=1768}}&lt;/ref&gt; Čeprav lahko globokomorske korale tvorijo grebene, je o njih znanega malo.

Najsevernejši koralni greben na Zemlji je v bližini [[Eilat]]a v [[Izrael]]u.&lt;ref&gt;{{Cite web |date=2018-08-05 |title=Coral reef in Eilat, the northernmost reef in the world, is growing |url=https://www.jpost.com/health-science/coral-reef-in-eilat-the-northernmost-reef-in-the-world-is-growing-564175 |access-date=2024-03-04 |website=The Jerusalem Post |language=en |issn=0792-822X}}&lt;/ref&gt; Koralni grebeni so redki vzdolž zahodnih obal obeh Amerik in Afrike, predvsem zaradi dvigovanja valov in močnih hladnih obalnih tokov, ki znižujejo temperaturo vode na teh območjih ([[Humboldtov tok]], [[Benguelski tok]] in [[Kanarski tok]]).&lt;ref name=&quot;Nybakken&quot;&gt;Nybakken, James. 1997. ''Marine Biology: An Ecological Approach.'' 4th ed. Menlo Park, CA: Addison Wesley.&lt;/ref&gt; Korale redko najdemo vzdolž obale Južne Azije – od vzhodne konice Indije ([[Čenaj]]) do meja [[Bangladeš]]a in [[Mjanmar]]a&lt;ref name=&quot;Spalding&quot; /&gt; – pa tudi vzdolž obal severovzhodne Južne Amerike in Bangladeša zaradi izpusta sladke vode iz rek [[Amazonka]] oziroma [[Ganges]].

Med pomembne koralne grebene spadajo:
* [[Veliki koralni greben]] – največji, ki obsega več kot 2900 posameznih grebenov in 900 otokov, ki se raztezajo več kot 2600 kilometrov ob obali [[Queensland]]a v [[Avstralija|Avstraliji]]
* [[Mezoameriški sistem koralnih grebenov]] – drugi največji, ki se razteza 1000 kilometrov od otoka Isla Contoy na konici polotoka [[Jukatan]] do otokov [[Honduras]]a
* [[Koralni greben Nove Kaledonije]] – drugi najdaljši dvojni koralni greben, ki pokriva 1500 kilometrov
* [[Koralni greben Andros]] na [[Bahami]]h – tretji največji, ki sledi vzhodni obali otoka Andros na Bahamih med Androsom in [[Nassau]]om
+ [[Rdeče morje]] – vključuje 6000 let stare obrobne grebene, ki so vzdolž 2000 km dolge obale
* [[Floridski grebenski trakt]] – največji celinski greben ZDA in tretji največji koralni koralni greben, se razteza od Soldier Keyja v zalivu Biscayne do otokov Dry Tortugas v [[Mehiški zaliv|Mehiškem zalivu]]&lt;ref&gt;[http://coris.noaa.gov/portals/florida.html NOAA CoRIS – Regional Portal – Florida]. Coris.noaa.gov (August 16, 2012). Retrieved on March 3, 2013.&lt;/ref&gt;
* [[Plato Blake]] ima največji znani globokomorski koralni greben na svetu, ki obsega 6,4 milijona hektarjev velik greben, ki se razteza od [[Miami]]ja do Charlestona v Južni Karolini. Njegovo odkritje je bilo objavljeno januarja 2024.&lt;ref name=&quot;Sowers&quot;&gt;{{cite journal |url= |title=Mapping and Geomorphic Characterization of the Vast Cold-Water Coral Mounds of the Blake Plateau |journal=Geomatics |doi=10.3390/geomatics4010002 |doi-access=free |date=January 12, 2024 |volume=4 |number=1 |pages=17–47 |last1=Sowers |first1=Derek C. |first2=Larry A. |last2=Mayer |first3=Giuseppe |last3=Masetti |first4=Erik |last4=Cordes |first5=Ryan |last5=Gasbarro |first6=Elizabeth |last6=Lobecker |first7=Kasey |last7=Cantwell |first8=Samuel |last8=Candio |first9=Shannon |last9=Hoy |first10=Mashkoor |last10=Malik |display-authors=etal}}&lt;/ref&gt;
* [[Pulley Ridge]] – najgloblji fotosintetski koralni greben, [[Florida]]
* Številni grebeni okoli Maldivov
* Območje filipinskega koralnega grebena, drugo največje v jugovzhodni Aziji, je ocenjeno na 26.000 kvadratnih kilometrov. Na njem živi več kot 900 vrst grebenskih rib in 400 vrst [[kamniti koralnjaki|kamnitih koraljnjakov]], od katerih jih je 12 endemičnih.
* [[Otočje Raja Ampat]] v indonezijski provinci [[Papua (provinca)|Papua]] jugozahodne Azije ponujajo največjo znano morsko raznolikost.&lt;ref&gt;[https://web.archive.org/web/20080409084522/http://ngm.nationalgeographic.com/2007/09/indonesia/doubilet-text NGM.nationalgeographic.com], Ultra Marine: In far eastern Indonesia, the Raja Ampat islands embrace a phenomenal coral wilderness, by David Doubilet, National Geographic, September 2007&lt;/ref&gt;
* [[Bermudi]] so znani po svojem najsevernejšem sistemu koralnih grebenov, ki so na {{Coord|32.4|N|64.8|W}}. Prisotnost koralnih grebenov na tej visoki zemljepisni širini je posledica bližine [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. Bermudske vrste koral predstavljajo podmnožico tistih, ki jih najdemo v širšem Karibskem morju.&lt;ref&gt;[http://www.livingreefs.org/#!documents/c1nhz Living Reefs Foundation]. Retrieved on May 28, 2015.&lt;/ref&gt;
* Najsevernejši posamezni koralni greben na svetu je v Finlaysonovem prelivu v notranjem prehodu [[Britanska Kolumbija|Britanske Kolumbije]] v [[Kanada|Kanadi]].&lt;ref&gt;{{cite web| url = https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-url = https://web.archive.org/web/20240312175004/https://bc.ctvnews.ca/coral-reef-that-shouldn-t-exist-thrives-off-b-c-s-pacific-ocean-biologist-says-1.6804096#:~:text=%E2%80%9CLophelia%20reef%20is%20very%20important,other%20creatures%2C%20Du%20Preez%20said.| archive-date = 12 March 2024| title = Coral reef that 'shouldn't exist' thrives off B.C.'s coast in Pacific Ocean, biologist says| last = Shen| first = Nono| date = 12 March 2024| website = CTV News| publisher = The Canadian Press| access-date = 13 March 2024| quote =}}&lt;/ref&gt;
* Najjužnejši koralni greben na svetu je na otoku Lord Howe v Tihem oceanu ob vzhodni obali Avstralije.

== Galerija koral, ki gradijo grebene ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Blue Linckia Starfish.JPG|Korale
Slika:Coral reef PloS.jpg|Koralni Greben
Slika:Callyspongia sp. (Tube sponge).jpg|Spužve v obliki cevi privabljajo različne vrste rib
File:Fluorescent coral - MBA - DSC07089.JPG|Fluorescentna korala&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20100629212418/http://photography.nationalgeographic.com/wallpaper/photography/photos/coral-kingdoms/fluorescent-coral-laman |archive-date=29 June 2010 |title=Fluorescent coral |publisher=National Geographic Society|department=photography|series=Coral kingdoms}}&lt;/ref&gt;
File:Cirripathes sp (Spiral Wire Coral).jpg|Spiralna žična korala
File:Muchroom coral.JPG|''Fungiidae''
File:Staghorn-coral-1.jpg|''Acropora cervicornis''
File:PillarCoral.jpg|''Dendrogyra cylindrus''
File:Brain coral.jpg|korale družin ''Mussidae'' in ''Merulinidae''
File:Meandrina meandrites (Maze Coral).jpg|''Meandrina meandrites''
File:Black coral.jpg|korale rodu ''	Antipatharia''
File:Elkhorn Coral with a Yellowtail Damselfish in the Caribbean Sea in Curaçao.jpg|''Acropora palmata''
File:Fluorescent Coral Movie.gif|Fluorescentna korala
&lt;/gallery&gt;

== Drugi graditelji grebenov ==
Korale so najbolj izjemen graditelj grebenov. Vendar pa mnogi drugi organizmi, ki živijo v grebenski skupnosti, prispevajo skeletni kalcijev karbonat na enak način kot korale. Sem spadajo koralne alge, nekatere spužve in školjke.&lt;ref&gt;{{cite book |vauthors=Jennings S, Kaiser MJ, Reynolds JD |year=2001 |url={{google books |plainurl=y |id=oTVyeNQyoiMC}}|title=Marine Fisheries Ecology |pages=291–293 |publisher=Wiley-Blackwell |isbn=978-0-632-05098-7}}&lt;/ref&gt; Grebeni so vedno zgrajeni s skupnimi močmi teh različnih debel, pri čemer drugi organizmi vodijo gradnjo grebenov v drugih geoloških obdobjih.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Kuznetsov |first1=Vitaly |title=The evolution of reef structures through time: Importance of tectonic and biological controls |journal=Facies |date=1 December 1990 |volume=22 |issue=1 |pages=159–168 |doi=10.1007/BF02536950|bibcode=1990Faci...22..159K |s2cid=127193540 }}&lt;/ref&gt;

=== Koralne alge ===
{{glavni|Koralne alge}}
[[File:Coralline algae 2.jpg|thumb|Koralne alge ''Lithothamnion sp.'']]

Koralne alge bistveno prispevajo k strukturi grebena. Čeprav so njihove stopnje odlaganja mineralov veliko počasnejše kot pri koralnjakih, so bolj tolerantne na delovanje močnih valov in tako pomagajo ustvariti zaščitno skorjo nad tistimi deli grebena, ki so izpostavljeni največjim silam valov, kot je sprednji del grebena, obrnjen proti odprtemu oceanu. Prav tako krepijo strukturo grebena z odlaganjem apnenca v plasteh na površino grebena. Poleg tega so lahko koralne alge na lokacijah, ki niso ugodne za rast koral, glavni graditelji algnega grebena.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Johnson |first=Maggie D. |title=Coralline Algae: The Unsung Architects of Coral Reefs {{!}} Smithsonian Ocean |url=https://ocean.si.edu/ocean-life/plants-algae/coralline-algae-unsung-architects-coral-reefs |access-date=2025-05-06 |website=ocean.si.edu |language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ballesteros E., 2006 Mediterranean coralligenous assemblages: A synthesis of present knowledge. Oceanography and Marine Biology - an Annual Review 44: 123–130&lt;/ref&gt;

=== Spužve ===
{{glavni|Spužve}}
[[File:Aphrocallistes vastus.jpg|thumb|left|Globokomorska oblačna spužva]]

Spužji grebeni so grebeni, ki jih tvorijo morske [[spužve]]. Znano je, da heksaktinelidne spužve tvorijo grebene ob obali Britanske Kolumbije, jugovzhodne [[Aljaska|Aljaske]] in zvezne države [[Washington (zvezna država)|Washington]].&lt;ref&gt;{{cite news | first1=Lisa | last1=Stiffler | date=2007-07-27  | title=Reef of glass sponges found off Washington's coast | newspaper=Seattle Post-Intelligencer | url=http://www.seattlepi.com/local/325489_sponge28.html | via=seattlepi.com }}&lt;/ref&gt; Grebeni, odkriti v Hekatskem prelivu v Britanski Kolumbiji, so zrasli do 7 kilometrov v dolžino in 20 metrov v višino.&lt;ref&gt;{{cite news |title=B.C.'s reefs among science's great finds |date=2005-02-24 |work=Georgia Straight Vancouver's News &amp; Entertainment Weekly |url=https://www.straight.com/article/b-c-s-reefs-among-sciences-great-finds |via=straight.com |access-date=2017-05-22 |language=en }}&lt;/ref&gt; Heksaktinelidni grebeni spužev so bili prvič odkriti v srednjem [[trias]]u (pred 245–208 milijoni let). Spužve so dosegle svoj polni obseg v pozni [[jura|juri]] (pred 201–145 milijoni let), ko se je čez severni ocean [[Ocean Tetida|Tetida]] in severnoatlantski bazen raztezal 7000 km dolg diskontinuiran grebenski sistem,&lt;ref name=&quot;krautter2001&quot;&gt;{{cite journal |author1=Krautter, M. |author2=Conway, K. |author3=Barrie, J.V. |author4=Neuweiler, M. |year=2001 |title=Discovery of a &quot;living dinosaur&quot;: Globally unique modern hexactinellid sponge reefs off British Columbia, Canada |journal=Facies |volume=44 |issue=1 |pages=265–282 |bibcode=2001Faci...44..265K |doi=10.1007/BF02668178 |s2cid=128410530}}&lt;/ref&gt; vendar je od takrat upadel in veljalo je, da je izumrl, dokler niso bili leta 1987–1988 odkriti obstoječi grebeni.&lt;ref name=dfo2000&gt;{{cite report |publisher=Department of Fisheries and Oceans |date=February 2000 |title=Hexactinellid sponge reefs on the British Columbia continental shelf: Geological and biological structure |series=DFO Pacific Region Habitat Status Report}}&lt;/ref&gt;

''Archaeocyatha'', izumrla klada spužev, so bile prve živali na planetu, ki so gradile grebene, in so indeksni fosil&lt;ref&gt;{{cite web |author=Anderson, Dr. John R. |url=http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |title=Paleozoic Life |access-date=2010-07-06 |publisher=Georgia Perimeter College |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720202106/http://facstaff.gpc.edu/~janderso/historic/paleolif.htm |archive-date=2011-07-20 }}&lt;/ref&gt; za spodnji [[kambrij]] po vsem svetu. Podobno je bila ''Stromatoporoidea'' še ena izumrla klada spužev, ki so gradile grebene. Za razliko od koral so se ''stromatoporoidi'' običajno naselili na mehkih substratih, zato so njihovi 'grebeni' zasedali le eno raven in ne večplastnega navpičnega ogrodja zgrajenih okostij.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Cite book |last=Kershaw |first=Stephen |url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/issue/view/538 |title=Part E, Porifera (Revised). Volumes 4 &amp; 5 |publisher=Geological Society of America; University of Kansas |year=2015 |isbn=978-0-9903621-2-8 |editor-last=Selden |editor-first=Paul A. |edition= |series=Treatise on Invertebrate Paleontology |volume= |location=Boulder, Colorado; Lawrence, Kansas |pages=631–651 |chapter=Chapter 10 (part): Paleoecology of the Paleozoic Stromatoporoidea |display-authors= |chapter-url=https://journals.ku.edu/InvertebratePaleo/article/view/5761/5230}}&lt;/ref&gt;

=== Školjke ===
[[File:Oyster bed, Brunswick, GA, US.jpg|thumb|Ostrige ''Crassostrea virginica'']]

Ostrižni grebeni so goste združbe ostrig, ki živijo v kolonialnih skupnostih. Druga regionalno specifična imena za te strukture vključujejo ostrižna ležišča in ostrižne brežine. Ličinke ostrig potrebujejo trdo podlago ali površino, na katero se lahko pritrdijo, vključno z lupinami starih ali mrtvih ostrig. Tako se lahko grebeni sčasoma zgradijo, ko se nove ličinke naselijo na starejših osebkih. ''Crassostrea virginica'' je bila nekoč obilna v zalivu Chesapeake in na obalah, ki mejijo na atlantsko obalno ravnico, do konca 19. stoletja.&lt;ref&gt;Newell, R.I.E. 1988. Ecological changes in Chesapeake Bay: are they the results of overharvesting the American oyster, ''Crassostrea virginica''? In: M. Lynch and E.C. Krome (eds.) Understanding the estuary: advances in Chesapeake Bay research, Chesapeake Research Consortium, Solomons, MD, pp.536–546.&lt;/ref&gt; ''Ostrea angasi'' je vrsta ploščate ostrige, ki je tudi oblikovala velike grebene v Južni Avstraliji.&lt;ref name=good&gt;{{cite web |title=4 things you might not know about South Australia's new shellfish reef |website=Government of South Australia. Department for Environment and Water |date=10 May 2019 |url=https://www.environment.sa.gov.au/goodliving/posts/2019/05/windara-reef |access-date=28 February 2021}}&lt;/ref&gt;

''Hippuritida'', izumrli red školjk, znanih kot rudisti, so bili glavni organizmi, ki so gradili grebene v času krede. Do sredine krede so rudisti postali prevladujoči graditelji tropskih grebenov in so postali številčnejši od skleraktinskih koral. V tem obdobju so bile temperature oceanov in raven slanosti – na katere so korale občutljive – višje kot danes, kar je morda prispevalo k uspehu rudistnih grebenov.&lt;ref name=Johnson_2002&gt;{{cite journal |author=Johnson, C. |year=2002 |title=The rise and fall of Rudist reefs |journal=American Scientist |volume=90 |issue=2 |page=148 |doi=10.1511/2002.2.148 |bibcode=2002AmSci..90..148J |s2cid=121693025 }}&lt;/ref&gt;

=== Polži ===
Nekateri polži, kot je družina ''Vermetidae'', so sedeči in se pritrdijo na podlago, kar prispeva k gradnji grebena.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0031018208003672 | doi=10.1016/j.palaeo.2008.06.008 | title=Vermetid reefs and their use as palaeobathymetric markers: New insights from the Late Miocene of the Mediterranean (Southern Italy, Crete) | journal=Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology | date=19 September 2008 | volume=267 | issue=1 | pages=89–101 | last1=Vescogni | first1=Alessandro | last2=Bosellini | first2=Francesca R. | last3=Reuter | first3=Markus | last4=Brachert | first4=Thomas C. | bibcode=2008PPP...267...89V | hdl=11380/612002 | url-access=subscription | hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

== Darwinov paradoks ==
V delu ''Struktura in porazdelitev koralnih grebenov'', objavljenem leta 1842, je Darwin opisal, kako so koralne grebene našli v nekaterih tropskih območjih, v drugih pa ne, brez očitnega vzroka. Največje in najmočnejše korale so rasle v delih grebena, izpostavljenih najmočnejšim valovom, korale pa so bile oslabljene ali odsotne tam, kjer so se nabirali ohlapni sedimenti.&lt;ref name=&quot;The structure and distribution of coral reefs&quot;/&gt;{{rp|[http://darwin-online.org.uk/content/frameset?pageseq=79&amp;itemID=F271&amp;viewtype=text 61–71]}}

Tropske vode vsebujejo malo hranil,&lt;ref&gt;{{Cite book|chapter-url={{google books |plainurl=y |id=eLoKAQAAIAAJ|page=56}} |title=Perspectives on Coral Reefs |editor-last=Barnes |editor-first=D.J. |date=1983 |publisher=Australian Institute of Marine Science |isbn=978-0-642-89585-1 |last=Crossland |first=C.J. |chapter=Dissolved nutrients in coral reef waters |pages=56–68}}&lt;/ref&gt; vendar lahko koralni greben uspeva kot ''oaza v puščavi''.&lt;ref&gt;{{Cite book|url={{google books |plainurl=y |id=r1hfQwAACAAJ}} |title=Fundamentals of Ecology |edition=3rd |date=1971 |publisher=Saunders |last=Odum |first=E.P.}}&lt;/ref&gt; To je privedlo do ekosistemske uganke, včasih imenovane ''Darwinov paradoks'': »Kako lahko tako visoka proizvodnja uspeva v tako hranilno revnih pogojih?«&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Sammarco |first1=PW |last2=Risk |first2=MJ |last3=Schwarcz |first3=HP |last4=Heikoop |first4=JM |year=1999 |title=Cross-continental shelf trends in coral δ15N on the Great Barrier Reef: further consideration of the reef nutrient paradox |url=https://www.int-res.com/articles/meps/180/m180p131.pdf |journal=Mar Ecol Prog Ser |volume=180 |pages=131–138 |doi=10.3354/meps180131 |doi-access=free |bibcode=1999MEPS..180..131S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Rougerie |first1=F |last2=Wauthy |first2=B |year=1993 |title=The endo-upwelling concept: from geothermal convection to reef construction |url=https://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/38976.pdf |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1| pages=19–30 |bibcode=1993CorRe..12...19R |s2cid=27590358 |doi=10.1007/bf00303781}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Goeij2009&gt;De Goeij, Jasper M (2009) [https://wayback.archive-it.org/all/20110402015722/http://dissertations.ub.rug.nl/FILES/faculties/science/2009/j.m.de.goeij/13completethesis.pdf &quot;Element cycling on tropical coral reefs: the cryptic carbon shunt revealed&quot;] PhD thesis, page 13. University of Groningen.&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni podpirajo več kot četrtino vseh morskih vrst. Ta raznolikost ima za posledico kompleksne prehranjevalne mreže, kjer velike plenilske ribe jedo manjše ribe za krmo, ki jedo še manjši zooplankton itd. Vendar pa so vse prehranjevalne mreže na koncu odvisne od rastlin, ki služijo kot primarni proizvajalci. Koralni grebeni običajno proizvedejo 5–10 gramov ogljika na kvadratni meter na dan (gC·m&lt;sup&gt;−2&lt;/sup&gt;·day&lt;sup&gt;−1&lt;/sup&gt;) biomase.&lt;ref&gt;{{cite book |last=Sorokin |first=Yuri I. |url={{google books |plainurl=y |id=6CbePgAACAAJ}} |title= Coral Reef Ecology |location=Germany |publisher= Springer-Verlag, Berlin Heidelberg |year=1993 |isbn=978-0-387-56427-2 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Hatcher|first=Bruce Gordon|title=Coral reef primary productivity: A beggar's banquet|journal=Trends in Ecology &amp; Evolution|date=1 May 1988|volume=3|issue=5|pages=106–111|doi=10.1016/0169-5347(88)90117-6|pmid=21227159|bibcode=1988TEcoE...3..106H }}&lt;/ref&gt;

Eden od razlogov za nenavadno bistrost tropskih voda je pomanjkanje hranil in plavajoči plankton. Poleg tega sonce v tropih sije vse leto in segreva površinsko plast, zaradi česar je manj gosta kot podzemne plasti. Toplejšo vodo od globlje, hladnejše vode loči stabilna termoklina, kjer se temperatura hitro spreminja. Zaradi tega tople površinske vode lebdijo nad hladnejšimi, globljimi vodami. V večjem delu oceana je izmenjava med temi plastmi majhna. Organizmi, ki umrejo v vodnem okolju, običajno potonejo na dno, kjer se razgradijo, kar sprosti hranila v obliki [[dušik]]a (N), [[fosfor]]ja (P) in [[kalij]]a (K). Ta hranila so potrebna za rast rastlin, vendar se v tropih ne vrnejo neposredno na površje.

Rastline tvorijo osnovo prehranjevalne verige in za rast potrebujejo sončno svetlobo in hranila. V oceanu so te rastline predvsem mikroskopski [[fitoplankton]], ki plava v vodnem stolpcu. Za fotosintezo potrebujejo sončno svetlobo, ki omogoča fiksacijo [[ogljik]]a, zato jih najdemo le relativno blizu površine, vendar potrebujejo tudi hranila. Fitoplankton hitro porablja hranila v površinskih vodah, v tropih pa se ta hranila zaradi termokline običajno ne nadomeščajo.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Ross|first1=On|last2=Sharples|first2=J|date=2007-10-11|title=Phytoplankton motility and the competition for nutrients in the thermocline|url=http://www.int-res.com/abstracts/meps/v347/p21-38/|journal=Marine Ecology Progress Series|language=en|volume=347|pages=21–38|doi=10.3354/meps06999|bibcode=2007MEPS..347...21R|issn=0171-8630|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

=== Pojasnila ===
Okoli koralnih grebenov se lagune zapolnijo z materialom, ki ga je erodiral greben in otok. Postanejo zatočišča za morsko življenje, ki jih ščiti pred valovi in ​​nevihtami.

Najpomembneje je, da grebeni reciklirajo hranila, kar se v odprtem oceanu dogaja veliko manj. V koralnih grebenih in lagunah so med proizvajalci fitoplankton, morske alge in koralne alge, zlasti majhne vrste, imenovane šotne alge, ki prenašajo hranila v korale.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Fitoplankton tvori osnovo prehranjevalne verige in ga jedo ribe in raki. Recikliranje zmanjšuje vnos hranil, potreben za podporo skupnosti.&lt;ref name=&quot;GuideCoralBleaching&quot;&gt;{{cite book |author1=Marshall, Paul |author2=Schuttenberg, Heidi |year=2006 |title=A Reef Manager's Guide to Coral Bleaching |publisher=Great Barrier Reef Marine Park Authority |location=Townsville, Australia |url=http://www.coris.noaa.gov/activities/reef_managers_guide/ |isbn=978-1-876945-40-4}}&lt;/ref&gt;

Korale absorbirajo hranila, vključno z anorganskim dušikom in fosforjem, neposredno iz vode. Številne korale ponoči iztegnejo svoje lovke, da ujamejo zooplankton, ki se bliža. Zooplankton oskrbuje polipe z dušikom, polip pa si del dušika deli z zooksantelami, ki prav tako potrebujejo ta element.&lt;ref name=&quot;Castro&quot;&gt;Castro, Peter and Huber, Michael (2000) ''Marine Biology.'' 3rd ed. Boston: McGraw-Hill.&lt;/ref&gt;
[[File:Multy color corals.JPG|thumb|left|Barva koral je odvisna od kombinacije rjavih odtenkov, ki jih zagotavljajo njihove zooksantele in pigmentiranih beljakovin (rdeče, modre, zelene itd.), ki jih proizvajajo same korale.]]

Gobice živijo v razpokah grebenov. So učinkovite s filtriranjem vode in v Rdečem morju porabijo približno 60 % fitoplanktona, ki ga zanesejo mimo. Gobice sčasoma izločijo hranila v obliki, ki jo lahko uporabijo korale.&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20011108233132/http://news.nationalgeographic.com/news/2001/11/1107_keyholecoral.html |archive-date=8 November 2001 |title=Rich Coral Reefs in Nutrient-Poor Water: Paradox Explained? |first=John |last=Roach |publisher=National Geographic News |date=November 7, 2001 |access-date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Hrapavost koralnih površin je ključna za preživetje koral v razburkanih vodah. Običajno se okoli potopljenega predmeta oblikuje mejna plast mirne vode, ki deluje kot pregrada. Valovi, ki se lomijo ob izjemno hrapave robove koral, motijo ​​mejno plast in omogočajo koralam dostop do prehajajočih hranil. Turbulentna voda tako spodbuja rast grebenov. Brez dostopa do hranil, ki jih prinašajo hrapave koralne površine, niti najučinkovitejše recikliranje ne bi zadostovalo.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.newscientist.com/article/mg17523612.100-corals-play-rough-over-darwins-paradox.html |title=Corals play rough over Darwin's paradox |first=Rachel |last=Nowak |issue=2361 |journal=New Scientist |date=21 September 2002 }}&lt;/ref&gt;

Globoka voda, bogata s hranili, ki vstopa v koralne grebene z izoliranimi dogodki, ima lahko pomemben vpliv na temperaturo in hranilne sisteme.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J. |author2=Wing S. |author3=Miller S.|author4=Denny M.|title=Pulsed delivery of subthermocline water to Conch Reef (Florida Keys) by internal tidal bores|journal=Limnology and Oceanography|year=1996|volume=41 |issue=7|pages=1490–1501 |doi=10.4319/lo.1996.41.7.1490|bibcode=1996LimOc..41.1490L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Pickard 1983&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Wolanski |first1=E. |last2=Pickard |first2=G. L. |doi=10.1071/MF9830065 |title=Upwelling by internal tides and Kelvin waves at the continental shelf break on the Great Barrier Reef |journal=Marine and Freshwater Research |volume=34 |page=65 |year=1983|issue=1 |bibcode=1983MFRes..34...65W }}&lt;/ref&gt; To gibanje vode moti relativno stabilno termoklino, ki običajno obstaja med toplo plitvo vodo in globljo, hladnejšo vodo. Temperaturni režimi na koralnih grebenih na Bahamih in Floridi so zelo spremenljivi, saj segajo od minut do letnih časov in prostorske lestvice po globinah.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Helmuth B.|author3=Fischer A.|year=2006 |title=Variation beneath the surface: Quantifying complex thermal environments on coral reefs in the Caribbean, Bahamas and Florida|journal=Journal of Marine Research|volume=64|issue=4|pages=563–588 |doi=10.1357/002224006778715711|doi-broken-date=11 July 2025 }}&lt;/ref&gt;
[[File:Polyps (PSF).png|thumb|right|Koralni polipi]]

Voda lahko prehaja skozi koralne grebene na različne načine, vključno s tokovnimi obroči, površinskimi valovi, notranjimi valovi in ​​spremembami plimovanja.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1996&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Ezer et al. 2011&quot;&gt;{{cite journal |last=Ezer|first=T.|author2=Heyman W.|author3=Houser C.|author4=Kjerfve B.|title=Modeling and observations of high-frequency flow variability and internal waves at a Caribbean reef spawning aggregation site|journal=Ocean Dynamics|year=2011|volume=61|issue=5|pages=581–598|doi=10.1007/s10236-010-0367-2|bibcode=2011OcDyn..61..581E|s2cid=55252988}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fratantoni and Richardson 2006&quot;&gt;{{cite journal|last=Fratantoni |first=D. |author2=Richardson P.|title=The Evolution and Demise of North Brazil Current Rings|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2006|volume=36|issue=7|pages=1241–1249 |doi=10.1175/JPO2907.1 |bibcode=2006JPO....36.1241F |hdl=1912/4221|hdl-access=free |url=http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://darchive.mblwhoilibrary.org/bitstream/1912/4221/1/jpo2907%252E1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 1998&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J.|author2=Shellenbarger G.|author3=Genovese S.|author4=Wing S.|title=Breaking internal waves on a Florida (USA) coral reef: a plankton pump at work?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1998 |volume=166|pages=83–97|doi=10.3354/meps166083|bibcode=1998MEPS..166...83L|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Gibanje običajno ustvarjajo plimovanje in veter. Ko plimovanje vpliva na različno batimetrijo in se veter meša s površinsko vodo, nastanejo notranji valovi. Notranji val je gravitacijski val, ki se premika vzdolž gostotne stratifikacije v oceanu. Ko vodni del naleti na drugačno gostoto, niha in ustvarja notranje valove.&lt;ref name=&quot;Talley et al. 2011&quot;&gt;{{cite book|last=Talley|first=L.|url={{google books |plainurl=y |id=Chb14jomm08C}}|title=Descriptive Physical Oceanography: An Introduction|isbn=978-0-7506-4552-2|year=2011|publisher=Elsevier Inc.|location=Oxford, UK}}&lt;/ref&gt; Čeprav imajo notranji valovi običajno nižjo frekvenco kot površinski valovi, se pogosto oblikujejo kot en sam val, ki se razdeli v več valov, ko zadene pobočje in se premika navzgor.&lt;ref name=&quot;Helfrich 1992&quot;&gt;{{cite journal|author1-link=|last=Helfrich|first=K.|title=Internal solitary wave breaking and run-up on a uniform slope|journal=Journal of Fluid Mechanics|year=1992|volume=243|pages=133–154|doi=10.1017/S0022112092002660|bibcode = 1992JFM...243..133H |s2cid=122915102 }}&lt;/ref&gt; Ta vertikalna razgradnja notranjih valov povzroča znatno diapiknalno mešanje in turbulenco. Notranji valovi lahko delujejo kot črpalke hranil, ki na površje prinašajo plankton in hladno vodo, bogato s hranili.&lt;ref name=&quot;Andrews and Gentien 1982&quot;&gt;{{cite journal|last=Andrews|first=J.|author2=Gentien P.|title=Upwelling as a source of nutrients for the Great Barrier Reef ecosystems: A solution to Darwin's question?|journal=Marine Ecology Progress Series|year=1982|volume=8|pages=257–269|doi=10.3354/meps008257|bibcode=1982MEPS....8..257A|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Sandstrom and Elliott 1984&quot;&gt;{{cite journal|last=Sandstrom|first=H.|author2=Elliott J.|title=Internal tide and solitons on the Scotian shelf: A nutrient pump at work|journal=Journal of Geophysical Research|year=1984|volume=89|issue=C4|pages=6415–6426|doi=10.1029/JC089iC04p06415|bibcode=1984JGR....89.6415S}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Hamner 1988&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Hamner W. |title=Topographically controlled fronts in the ocean and their biological significance|journal=Science|year=1988|volume=241|pages=177–181|doi=10.1126/science.241.4862.177|pmid=17841048|issue=4862|bibcode = 1988Sci...241..177W |s2cid=19757639}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Rougerie et al. 1992&quot;&gt;{{cite journal|last=Rougerie|first=F.|author2=Fagerstrom J.|author3=Andrie C.|title=Geothermal endo-upwelling: A solution to the reef nutrient paradox?|journal=Continental Shelf Research|year=1992|volume=12|pages=785–798|doi=10.1016/0278-4343(92)90044-K|issue=7–8|bibcode = 1992CSR....12..785R |url=http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://horizon.documentation.ird.fr/exl-doc/pleins_textes/pleins_textes_6/b_fdi_33-34/36720.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Wolanski and Delesalle 1993&quot;&gt;{{cite journal|last=Wolanski|first=E.|author2=Delesalle B.|title=Upwelling by internal waves, Tahiti, French Polynesia|journal=Continental Shelf Research|year=1993|volume=15|pages=357–368|doi=10.1016/0278-4343(93)E0004-R|issue=2–3|bibcode = 1995CSR....15..357W }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Szmant and Forrester 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Szmant | first1 = A. M.|author1-link= | last2 = Forrester | first2 = A. | doi = 10.1007/BF01626075 | title = Water column and sediment nitrogen and phosphorus distribution patterns in the Florida Keys, USA | journal = Coral Reefs | volume = 15 | issue = 1 | pages = 21–41 | year = 1996 |bibcode = 1996CorRe..15...21S | s2cid = 42822848 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Furnas and Mitchell 1996&quot;&gt;{{Cite journal | last1 = Furnas | first1 = M. J. | last2 = Mitchell | first2 = A. W. | doi = 10.1016/0278-4343(95)00060-7 | title = Nutrient inputs into the central Great Barrier Reef (Australia) from subsurface intrusions of Coral Sea waters: A two-dimensional displacement model | journal = Continental Shelf Research | volume = 16 | issue = 9 | pages = 1127–1148 | year = 1996 |bibcode = 1996CSR....16.1127F }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter and Miller 1999&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Miller S.|title=Predicting high-frequency upwelling: Spatial and temporal patterns of temperature anomalies on a Florida coral reef |year=1999|volume=19|issue=7|pages=911–928|doi=10.1016/s0278-4343(99)00004-7|journal=Continental Shelf Research|bibcode=1999CSR....19..911L}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2003&quot;&gt;{{cite journal|last=Leichter|first=J.|author2=Stewart H.|author3=Miller S.|s2cid=15125174|title=Episodic nutrient transport to Florida coral reefs|journal=Limnology and Oceanography|year=2003|volume=48|pages=1394–1407|doi=10.4319/lo.2003.48.4.1394|doi-access=free|issue=4|bibcode=2003LimOc..48.1394L}}&lt;/ref&gt;
[[File:Sea Cotton.jpg|thumb|left|Večina koralnih polipov se hrani ponoči. Tukaj, v temi, so polipi razširili svoje lovke, da se hranijo z zooplanktonom]]

Nepravilna struktura [[Batimetrija|batimetrije]] koralnega grebena lahko poveča mešanje, kar povzroči žepe hladnejše vode in spremenljive ravni hranil.&lt;ref name=&quot;Leichter et al. 2005&quot;&gt;{{cite journal |last=Leichter|first=J. |author2=Deane G.|author3=Stokes M.|title=Spatial and Temporal Variability of Internal Wave Forcing on a Coral Reef|journal=Journal of Physical Oceanography|year=2005|volume=35 |issue=11|pages=1945–1962|doi=10.1175/JPO2808.1 |bibcode=2005JPO....35.1945L |s2cid=52498621 |url=https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://cloudfront.escholarship.org/dist/prd/content/qt3c97637x/qt3c97637x.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live}}&lt;/ref&gt; Prihod hladne, s hranili bogate vode iz globin zaradi notranjih valov in plimskih vrtin je bil povezan s stopnjami rasti alg, ki se hranijo s suspenzijami in bentoških alg&lt;ref name=&quot;Smith et al. 2004&quot;&gt;{{cite journal|last=Smith|first=J.|author2=Smith C.|author3=Vroom P.|author4=Beach K.|author5=Miller S.|title=Nutrient and growth dynamics of Halimeda tuna on Conch Reef, Florida Keys: Possible influence of internal tides on nutrient status and physiology|journal=Limnology and Oceanography|year=2004|volume=49|issue=6|pages=1923–1936|doi=10.4319/lo.2004.49.6.1923 |bibcode=2004LimOc..49.1923S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; ter planktona in ličink.&lt;ref name=&quot;Pineda 1994&quot;&gt;{{cite journal|last=Pineda|first=J.|title=Internal tidal bores in the nearshore: Warm-water fronts, seaward gravity currents and the onshore transport of neustonic larvae|journal=Journal of Marine Research| year=1994| volume=52| issue=3|pages=427–458 |doi=10.1357/0022240943077046}}&lt;/ref&gt; Morska alga ''Codium isthmocladum'' se odziva na globokomorske vire hranil, ker imajo njihova tkiva različne koncentracije hranil, odvisno od globine. Kopičenja jajčec, ličink in planktona na grebenih se odzivajo na vdore v globoko vodo. Podobno se ličinkne organizmov, ki živijo na površini, ko se notranji valovi in ​​vrtine premikajo navpično, prenašajo proti obali. To ima pomemben biološki pomen za kaskadne učinke prehranjevalnih verig v ekosistemih koralnih grebenov in lahko predstavlja še en ključ do rešitve paradoksa.

[[Cianobakterije]] zagotavljajo topne nitrate prek fiksacije dušika.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Wilson | first1 = E | year = 2004 | title = Coral's Symbiotic Bacteria Fluoresce, Fix Nitrogen | url = http://pubs.acs.org/cen/news/8233/8233notw7.html | journal = Chemical and Engineering News | volume = 82 | issue = 33| page = 7 | doi = 10.1021/cen-v082n033.p007a | url-access = subscription }}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni so pogosto odvisni od okoliških habitatov, kot so travniki z morsko travo in mangrovski gozdovi, za hranila. Morska trava in mangrove oskrbujejo z odmrlimi rastlinami in živalmi, ki so bogate z dušikom, in služijo za prehrano rib in živali z grebena z oskrbo z lesom in rastlinjem. Grebeni pa ščitijo mangrove in morsko travo pred valovi in ​​proizvajajo usedline, v katerih se lahko mangrove in morska trava ukoreninijo.&lt;ref name=&quot;Greenpeace&quot;&gt;{{cite book |url={{google books |plainurl=y |id=Pik3MQAACAAJ}}|title=Greenpeace Book of Coral Reefs |first1=Sue |last1=Wells |first2=Nick |last2=Hanna | publisher=Sterling Publishing Company |year=1992 | isbn=978-0-8069-8795-8 }}&lt;/ref&gt;

== Biotska raznovrstnost ==
{{glavni|Ribe koralnih grebenov}}
Koralni grebeni tvorijo nekatere najbolj produktivne ekosisteme na svetu, saj zagotavljajo kompleksne in raznolike morske habitate, ki podpirajo širok spekter organizmov.&lt;ref name=&quot;BarnesMann1991AquaticEcology&quot;&gt;{{cite book | title=Fundamentals of Aquatic Ecology|author1=Barnes, R.S.K. |author2=Mann, K.H. | publisher=Blackwell Publishing| year=1991| isbn=978-0-632-02983-9| pages=217–227| url={{google books |plainurl=y |id=mOZZlzgdTrwC|page=227}}}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Fuchs&quot;&gt;{{cite journal| author=Fuchs. T| url=http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627| title=Effects of Coral Reef Complexity on Invertebrate Biodiversity| journal=Immediate Science Ecology Publishing| year=2013| volume=2| pages=1–10| archive-date=April 2, 2015| archive-url=https://web.archive.org/web/20150402153213/http://library.queensu.ca/ojs/index.php/ISE/article/view/4627}}&lt;/ref&gt; Obrobni grebeni tik pod oseko imajo obojestransko koristen odnos z mangrovskimi gozdovi ob visoki plimi in travniki morske trave vmes: grebeni ščitijo mangrove in morsko travo pred močnimi tokovi in ​​valovi, ki bi jih poškodovali ali erodirali sedimente, v katerih so ukoreninjene, medtem ko [[mangrove]] in morska trava ščitijo korale pred velikimi dotoki mulja, sladke vode in onesnaževal. Ta raven okoljske raznolikosti koristi mnogim živalim na koralnih grebenih, ki se na primer lahko hranijo z morsko travo in uporabljajo grebene za zaščito ali razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{cite book |author1=Hatcher, B.G. |author2=Johannes, R.E. |author3=Robertson, A.J. |chapter=Conservation of Shallow-water Marine Ecosystems |title=Oceanography and Marine Biology: An Annual Review |volume=27 |publisher=Routledge |year=1989 |isbn=978-0-08-037718-6 |chapter-url={{google books |plainurl=y |id=XpmNqFaDZ7cC|page=320}} |page=320}}&lt;/ref&gt;

Grebeni so dom številnih živali, vključno z ribami, morskimi pticami, spužvami, ožigalkarji (ki vključujejo nekatere vrste koral in meduz), črvi, raki (vključno s kozicami, čistilnimi kozicami, jastogi in rakovicami), mehkužci (vključno z glavonožci), iglokožci (vključno z morskimi zvezdami, morskimi ježki in morskimi kumarami), morskimi špricerji, morskimi želvami in morskimi kačami. Poleg ljudi so sesalci na koralnih grebenih redki, glavna izjema so kiti, ki obiskujejo grebene, kot so delfini. Nekaj ​​vrst se hrani neposredno s koralami, drugi pa se pasejo z algami na grebenu.&lt;ref name=&quot;Castro&quot; /&gt; Reef biomass is positively related to species diversity.&lt;ref&gt;{{cite journal |url=https://www.sciencedaily.com/releases/2011/04/110405130347.htm |title=World's Reef Fishes Tussling With Human Overpopulation |journal=ScienceDaily |date=April 5, 2011}}&lt;/ref&gt;

Različne vrste lahko redno naseljujejo ista skrivališča na grebenu ob različnih urah dneva. Nočni plenilci, kot so kardinalke in veverice, se podnevi skrivajo, medtem ko se damselfish, kirurg, springfish, wrasses in papige skrivajo pred jeguljami in morskimi psi.

Veliko število in raznolikost skrivališč v koralnih grebenih, tj. zatočišč, sta najpomembnejša dejavnika, ki spodbujata visoko raznolikost in visoko biomaso organizmov v koralnih grebenih.&lt;ref name=&quot;GratwickeSpeight2005&quot;&gt;{{cite journal|last1=Gratwicke|first1=B.|last2=Speight|first2=M. R.|title=The relationship between fish species richness, abundance and habitat complexity in a range of shallow tropical marine habitats|journal=Journal of Fish Biology|volume=66|issue=3|year=2005|pages=650–667|issn=0022-1112|doi=10.1111/j.0022-1112.2005.00629.x|bibcode=2005JFBio..66..650G }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;FontanetoSanciangco2013&quot;&gt;{{cite journal|last1=Fontaneto|first1=Diego|last2=Sanciangco|first2=Jonnell C.|last3=Carpenter|first3=Kent E.|last4=Etnoyer|first4=Peter J.|last5=Moretzsohn|first5=Fabio|title=Habitat Availability and Heterogeneity and the Indo-Pacific Warm Pool as Predictors of Marine Species Richness in the Tropical Indo-Pacific|journal=PLOS ONE|volume=8|issue=2|year=2013|article-number=e56245|issn=1932-6203|doi=10.1371/journal.pone.0056245|pmid=23457533|pmc=3574161|bibcode=2013PLoSO...856245S|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Koralni grebeni imajo tudi zelo visoko stopnjo raznolikosti mikroorganizmov v primerjavi z drugimi okolji.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Galand |first1=Pierre E. |last2=Ruscheweyh |first2=Hans-Joachim |last3=Salazar |first3=Guillem |last4=Hochart |first4=Corentin |last5=Henry |first5=Nicolas |last6=Hume |first6=Benjamin C. C. |last7=Oliveira |first7=Pedro H. |last8=Perdereau |first8=Aude |last9=Labadie |first9=Karine |last10=Belser |first10=Caroline |last11=Boissin |first11=Emilie |last12=Romac |first12=Sarah |last13=Poulain |first13=Julie |last14=Bourdin |first14=Guillaume |last15=Iwankow |first15=Guillaume |date=2023-06-01 |title=Diversity of the Pacific Ocean coral reef microbiome |journal=Nature Communications |language=en |volume=14 |issue=1 |page=3039 |doi=10.1038/s41467-023-38500-x |pmid=37264002 |pmc=10235103 |bibcode=2023NatCo..14.3039G |issn=2041-1723|hdl=20.500.11850/616066 |hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Jate grebenskih rib
File:Caribbean reef squid.jpg|Karibski grebenski lignji
File:Stenopus hispidus (high res).jpg|Progasta koralna kozica
File:Triaenodon obesus moc.jpg|Beloplavuti grebenski morski pes
File:Green turtle John Pennekamp.jpg|Zelena želva
File:Red sea-reef 3627.jpg|Velikanska školjka
File:Nephtheidae komodo.jpg|Mehke korale, spužve in ascidije
File:Laticauda colubrina (Wakatobi).jpg|Progasti morski krajt
File:Latiaxis wormaldi 002.jpg|Oklep koralnega polža ''Latiaxis wormaldi''
&lt;/gallery&gt;

== Ekosistemske storitve ==
Koralni grebeni zagotavljajo ekosistemske storitve za turizem, ribištvo in zaščito obale. Svetovna gospodarska vrednost koralnih grebenov je bila ocenjena na med 29,8 milijarde ameriških dolarjev&lt;ref name=Cesar&gt;{{cite book |last=Cesar |first=H.J.S. |url= {{google books |plainurl=y |id=WicVAQAAIAAJ}} |title=The Economics of Worldwide Coral Reef Degradation |year=2003 |publisher=Cesar Environmental Economics Consulting |location=The Netherlands |page=4 |author2=Burke, L. |author3=Pet-Soede, L. |access-date=21 September 2013}} (pdf: [https://assets.panda.org/downloads/cesardegradationreport100203.pdf link])&lt;/ref&gt; in 375 milijard dolarjev na leto.&lt;ref name=Costanza&gt;{{cite journal |last=Costanza |first=Robert |author2=Ralph d'Arge |author3=Rudolf de Groot |author4= Stephen Farber |author5=Monica Grasso |author6=Bruce Hannon |author7=Karin Limburg |author8=Shahid Naeem |author9=Robert V. O'Neill |author10=Jose Paruelo |author11=Robert G. Raskin |author12=Paul Sutton |author13=Marjan van den Belt |title= The value of the world's ecosystem services and natural capital |journal=Nature |date=15 May 1997 |volume=387 |pages=253–260 |doi= 10.1038/387253a0 |issue=6630 |bibcode= 1997Natur.387..253C |s2cid=672256 |url=https://discovery.ucl.ac.uk/id/eprint/10189378/ }}&lt;/ref&gt; Približno 500 milijonov ljudi ima koristi od ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo koralni grebeni.&lt;ref&gt;{{cite journal |doi=10.1146/annurev-environ-012320-083019|doi-access=free|title=The Impacts of Ocean Acidification on Marine Ecosystems and Reliant Human Communities|year=2020|last1=Doney|first1=Scott C. |last2=Busch|first2=D. Shallin|last3=Cooley|first3=Sarah R.|last4=Kroeker|first4=Kristy J. |journal=Annual Review of Environment and Resources|volume=45|pages=83–112}}&lt;/ref&gt;

Ekonomski stroški uničenja enega kvadratnega kilometra koralnega grebena v 25 letih so bili ocenjeni na med 137.000 in 1.200.000 dolarjev.&lt;ref name=&quot;WWF&quot;&gt;{{cite web | url=http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html|title=The Importance of Coral to People|publisher=World Wildlife Fund|access-date=April 7, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100710032307/http://www.worldwildlife.org/what/wherewework/coraltriangle/importance-of-coral.html |archive-date=2010-07-10 }}&lt;/ref&gt;

Za izboljšanje upravljanja obalnih koralnih grebenov je Inštitut za svetovne vire (WRI) razvil in objavil orodja za izračun vrednosti turizma, zaščite obale in ribištva, povezanega s koralnimi grebeni, v sodelovanju s petimi karibskimi državami. Aprila 2011 so objavljeni delovni dokumenti zajemali Sveto Lucijo, Tobago, Belize in Dominikansko republiko. WRI je »zagotavljal, da rezultati študije podpirajo izboljšane obalne politike in načrtovanje upravljanja«.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.wri.org/project/valuation-caribbean-reefs|title=Coastal Capital: Economic Valuation of Coastal Ecosystems in the Caribbean|date=19 February 2014 |publisher=World Resources Institute}}&lt;/ref&gt; Študija v Belizeju je ocenila vrednost storitev grebenov in mangrov na 395–559 milijonov dolarjev letno.&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://pdf.wri.org/coastal_capital_belize_brochure.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Coastal Capital: Belize: The Economic Contribution of Belize's Coral Reefs and Mangroves|last1=Cooper|first1=Emily|last2=Burke|first2=Lauretta |year=2008|access-date=April 6, 2011|last3=Bood|first3=Nadia}}&lt;/ref&gt;

Bermudski koralni grebeni otoku zagotavljajo gospodarske koristi v povprečju v vrednosti 722 milijonov dolarjev letno, na podlagi šestih ključnih ekosistemskih storitev, so sporočili Sarkis in sod. (2010).&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://media.wix.com/ugd/addae3_b2c263862f2843c3aadc9bacf0317ec1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Total Economic Value of Bermuda's Coral Reefs. Valuation of ecosystem Services|last1=Sarkis|first1=Samia|last2=van Beukering|first2=Pieter J.H. |year=2010|access-date=May 29, 2015|last3=McKenzie |first3=Emily}}&lt;/ref&gt;

=== Zaščita obale ===
Koralni grebeni ščitijo obale z absorpcijo energije valov, številni majhni otoki pa ne bi obstajali brez grebenov. Koralni grebeni lahko zmanjšajo energijo valov za 97 %, kar pomaga preprečiti izgubo življenj in materialno škodo. Obale, zaščitene s koralnimi grebeni, so tudi bolj stabilne glede erozije kot tiste brez njih. Grebeni lahko ublažijo valove prav tako dobro ali celo bolje kot umetne strukture, zasnovane za obalno obrambo, kot so valobrani.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Ferarrio|display-authors=et al |first1=F. |title=The effectiveness of coral reefs for coastal hazard risk reduction and adaptation. |journal=Nature Communications |date=2014 |volume=5 |article-number=3794 |doi=10.1038/ncomms4794 |pmid=24825660 |pmc=4354160 |bibcode=2014NatCo...5.3794F }}&lt;/ref&gt; Ocenjujejo, da lahko 197 milijonov ljudi, ki živijo pod 10 m nadmorske višine in znotraj 50 km od grebena, posledično zmanjša tveganje zaradi grebenov. Obnova grebenov je bistveno cenejša od gradnje umetnih valobranov v tropskem okolju. Pričakovana škoda zaradi poplav bi se podvojila, stroški zaradi pogostih neurij pa bi se potrojili brez najvišjega metra grebenov. Pri stoletnih nevihtah bi se škoda zaradi poplav povečala za 91 % na 272 milijard ameriških dolarjev brez zgornjega števca.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Beck, M.|display-authors=et al |title=The global flood protection savings provided by coral reefs |journal=Nature Communications |date=2018 |volume=9 |issue=1 |article-number=2186 |doi=10.1038/s41467-018-04568-z|pmid=29895942 |pmc=5997709 |bibcode=2018NatCo...9.2186B }}&lt;/ref&gt;

=== Ribištvo ===
Vsako leto se iz koralnih grebenov ulovi približno šest milijonov ton rib. Dobro upravljani grebeni imajo povprečni letni pridelek 15 ton morskih sadežev na kvadratni kilometer. Samo ribolov na koralnih grebenih v jugovzhodni Aziji letno prinese približno 2,4 milijarde dolarjev morskih sadežev.

== Grožnje ==
[[File:Bleached coral (24577819729).jpg|thumb|upright=1.2|Na tem delu Velikega koralnega grebena v Avstraliji se je zgodil pomemben dogodek beljenja koral]]
{{ external media| float  = right| width  = 270px| video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=aGGBGcjdjXA&amp;ab_channel=Netflix Chasing Coral] – inventing the first time-lapse camera to record bleaching events as they happen (Netflix, full episode)}}

Od svojega nastanka pred 485 milijoni let so se koralni grebeni soočali s številnimi grožnjami, vključno z boleznimi,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Peters |first1=Esther C. |title=Coral Reefs in the Anthropocene |chapter=Diseases of Coral Reef Organisms |date=2015 |pages=147–178 |doi=10.1007/978-94-017-7249-5_8 |publisher=Springer Netherlands |language=en|isbn=978-94-017-7248-8 }}&lt;/ref&gt; plenjenjem,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Bradbury |first1=R. H. |last2=Hammond |first2=L. S. |last3=Moran |first3=P. J. |last4=Reichelt |first4=R. E. |title=Coral reef communities and the crown-of-thorns starfish: Evidence for qualitatively stable cycles |journal=Journal of Theoretical Biology |date=7 March 1985 |volume=113 |issue=1 |pages=69–80 |doi=10.1016/S0022-5193(85)80076-X |bibcode=1985JThBi.113...69B |issn=0022-5193}}&lt;/ref&gt; invazivnimi vrstami, bioerozijo zaradi paše rib,&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Hutchings |first=P.A. |title=Biological destruction of coral reefs |doi=10.1007/BF00298083 |journal=Coral Reefs |volume=12 |issue=1 |pages=1–17 |year=1986 |bibcode=1986CorRe...4..239H|s2cid=34046524 }}&lt;/ref&gt; cvetenjem alg in geološkimi nevarnostmi. Nedavne človeške dejavnosti predstavljajo nove grožnje. Od leta 2009 do 2018 so se koralni grebeni po vsem svetu zmanjšali za 14 %.&lt;ref&gt;{{Cite web|last=Visser|first=Nick|date=2021-10-05|title=Planet Lost Startling Amount Of Coral Reefs In 10 Years, Report Finds|url=https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f|url-status=live|access-date=2021-10-05|website=HuffPost|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20211005112753/https://www.huffpost.com/entry/planet-coral-reefs-lost-10-years_n_615bdcd5e4b099230d273a1f |archive-date=5 October 2021 }}&lt;/ref&gt;

Med človeške dejavnosti, ki ogrožajo korale, spadajo rudarjenje koral, ribolov z vlečnimi mrežami pri dnu&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Clark |first1=Malcolm R. |last2=Tittensor |first2=Derek P. |title=An index to assess the risk to stony corals from bottom trawling on seamounts |journal=Marine Ecology |date=2010 |volume=31 |issue=s1 |pages=200–211 |doi=10.1111/j.1439-0485.2010.00392.x |bibcode=2010MarEc..31..200C |language=en |issn=1439-0485|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; ter kopanje kanalov in dostopov do otokov in zalivov, kar lahko vse poškoduje morske ekosisteme, če se ne izvaja trajnostno. Druge lokalizirane grožnje so ribolov z eksplozijo, prekomerni ribolov, prekomerno rudarjenje koral in onesnaževanje morja, vključno z uporabo prepovedanega biocida proti obraščanju tributiltitra; čeprav jih v razvitih državah ni, se te dejavnosti nadaljujejo na območjih z malo okoljske zaščite ali slabim izvrševanjem predpisov.&lt;ref&gt;{{cite news |title=Blast fishing |url=https://stopillegalfishing.com/issues/blast-fishing/ |website=Stop Illegal Fishing |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Magnuson-Stevens Act: A unique charge for sustainable seafood {{!}} National Oceanic and Atmospheric Administration |url=https://www.noaa.gov/explainers/magnuson-stevens-act-unique-charge-for-sustainable-seafood |website=www.noaa.gov |access-date=15 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Coral |url=https://www.fws.gov/international/animals/coral.html |publisher=US Fish and Wildlife Service |access-date=15 November 2019 |archive-date=29 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200529020151/https://www.fws.gov/international/animals/coral.html }}&lt;/ref&gt; Kemikalije v kremah za sončenje lahko prebudijo latentne virusne okužbe pri zooksantelah in vplivajo na razmnoževanje.&lt;ref&gt;{{Cite news|url=https://www.scientificamerican.com/article/why-is-hawaii-banning-sunscreen/|title=Why Is Hawaii Banning Sunscreen?|last=Stierwalt|first=Everyday Einstein Sabrina|work=Scientific American|access-date=2018-08-19|language=en}}&lt;/ref&gt; Vendar pa se je izkazalo, da koncentracija turističnih dejavnosti prek platform na morju omejuje širjenje bolezni koral med turisti.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Lamb|first=Joleah |author2=Bette Willis|title=Using coral disease prevalence to assess the effects of concentrating tourism activities on offshore reefs in a tropical marine park|journal=Conservation Biology|date=August 16, 2011|volume=25 |issue=5|pages=1044–1052|doi=10.1111/j.1523-1739.2011.01724.x|pmid=21848962|bibcode=2011ConBi..25.1044L |s2cid=12979332 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Emisije toplogrednih plinov predstavljajo širšo grožnjo zaradi dviga temperature morja in dviga morske gladine, kar povzroča široko razbarvanje koral in izgubo koralnega pokrova.&lt;ref&gt;{{cite web|title=Caribbean coral reefs may disappear within 20 years: Report |url=https://news.biharprabha.com/2014/07/caribbean-coral-reefs-may-disappear-within-20-years-report/|work=IANS|publisher=news.biharprabha.com|access-date=3 July 2014}}&lt;/ref&gt; Podnebne spremembe povzročajo pogostejše in hujše nevihte ter spreminjajo vzorce oceanskega kroženja, kar lahko uniči koralne grebene.&lt;ref&gt;[https://oceanservice.noaa.gov/facts/coralreef-climate.html How does climate change affect coral reefs?]&lt;/ref&gt; Zakisljevanje oceanov vpliva tudi na korale z zmanjšanjem stopnje kalcifikacije in povečanjem stopnje raztapljanja, čeprav lahko korale prilagodijo svoje kalcifikacijske tekočine spremembam pH morske vode in ravni karbonata, da ublažijo vpliv.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=McCulloch |first1=Malcolm T. |last2=D'Olivo |first2=Juan Pablo |last3=Falter |first3=James |last4=Holcomb |first4=Michael |last5=Trotter |first5=Julie A. |title=Coral calcification in a changing World and the interactive dynamics of pH and DIC upregulation |journal=Nature Communications |date=30 May 2017 |volume=8 |issue=1 |article-number=15686 |doi=10.1038/ncomms15686 |pmid=28555644 |pmc=5499203 |bibcode=2017NatCo...815686M |language=en |issn=2041-1723}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Cooley, S., D. Schoeman, L. Bopp, P. Boyd, S. Donner, D.Y. Ghebrehiwet, S.-I. Ito, W. Kiessling, P. Martinetto, E. Ojea, M.-F. Racault, B. Rost, and M. Skern-Mauritzen, 2022: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/downloads/report/IPCC_AR6_WGII_Chapter03.pdf Chapter 3: Oceans and Coastal Ecosystems and Their Services]. In: [https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg2/ Climate Change 2022: Impacts, Adaptation and Vulnerability. Contribution of Working Group II to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change] [H.-O. Pörtner, D.C., Roberts, M., Tignor, E.S., Poloczanska, K., Mintenbeck, A., Alegría, M., Craig, S., Langsdorf, S., Löschke, V., Möller, A., Okem, B., Rama (eds.). Cambridge University Press, Cambridge, UK and New York, NY, USA, pp. 379–550, doi:10.1017/9781009325844.005.&lt;/ref&gt; Vulkansko in človeško onesnaženje z aerosoli lahko vpliva na regionalne temperature morske površine.

Leta 2011 sta dva raziskovalca predlagala, da se »obstoječi morski nevretenčarji soočajo z enakimi sinergističnimi učinki več stresorjev«, ki so se pojavili med izumrtjem ob koncu perma. Ta rod »s slabo puferirano dihalno fiziologijo in apnenčastimi lupinami«, kot so korale, je bil še posebej ranljiv.&lt;ref&gt;{{cite journal|author=Clapham ME and Payne|doi=10.1130/G32230.1|title=Acidification, anoxia, and extinction: A multiple logistic regression analysis of extinction selectivity during the Middle and Late Permian|year=2011|journal=Geology|volume=39|issue=11|pages=1059–1062|bibcode = 2011Geo....39.1059C }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|vauthors=Payne JL, Clapham ME|doi=10.1146/annurev-earth-042711-105329|title=End-Permian Mass Extinction in the Oceans: An Ancient Analog for the Twenty-First Century?|year=2012|journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences|volume=40 |issue=1|pages=89–111|bibcode = 2012AREPS..40...89P }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.nytimes.com/2012/05/01/science/new-studies-of-permian-extinction-shed-light-on-the-great-dying.html Life in the Sea Found Its Fate in a Paroxysm of Extinction] ''New York Times'', April 30, 2012.&lt;/ref&gt;

Korale se na stres odzivajo z 'beljenjem' oziroma izločanjem svojih pisanih zooksantelatnih endosimbiontov. Korale z zooksantelami iz klada C so običajno občutljive na beljenje zaradi vročine, medtem ko so korale z odpornejšim kladom A ali D običajno odporne,&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Abrego |first1=D. |last2=Ulstrup |first2=K. E |last3=Willis |first3=B. L |last4=van Oppen |first4=M. J.H |date=2008-10-07 |title=Species-specific interactions between algal endosymbionts and coral hosts define their bleaching response to heat and light stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |language=en |volume=275 |issue=1648 |pages=2273–2282 |doi=10.1098/rspb.2008.0180 |pmid=18577506 |pmc=2603234 |issn=0962-8452}}&lt;/ref&gt; prav tako pa tudi trpežnejši rodovi koral, kot sta ''Porites'' in ''Montipora''.&lt;ref name=Guest2012&gt;{{cite journal |last1=Guest |first1=James R. |last2=Baird |first2=Andrew H. |last3=Maynard |first3=Jeffrey A. |last4=Muttaqin |first4=Efin |last5=Edwards |first5=Alasdair J. |last6=Campbell |first6=Stuart J. |last7=Yewdall |first7=Katie |last8=Affendi |first8=Yang Amri |last9=Chou |first9=Loke Ming |title=Contrasting Patterns of Coral Bleaching Susceptibility in 2010 Suggest an Adaptive Response to Thermal Stress |journal=PLOS ONE |date=9 March 2012 |volume=7 |issue=3 |article-number=e33353 |doi=10.1371/journal.pone.0033353 |pmid=22428027 |pmc=3302856 |bibcode=2012PLoSO...733353G |language=en |issn=1932-6203|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Vsakih 4–7 let dogodek [[El Niño]] povzroči beljenje nekaterih grebenov s toplotno občutljivimi koralami, pri čemer je bilo beljenje še posebej razširjeno v letih 1998 in 2010.&lt;ref name=&quot;natgeo2006&quot; &gt;{{cite web
| title=Global Warming Has Devastating Effect on Coral Reefs, Study Shows|first=Sean |last=Markey|url=http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20060614171831/http://news.nationalgeographic.com/news/2006/05/warming-coral.html|archive-date=14 June 2006|publisher=National Geographic News|date=May 16, 2006}}&lt;/ref&gt; Vendar pa grebeni, ki doživijo hudo beljenje, postanejo odporni na prihodnje beljenje zaradi vročine,&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Maynard |first1=J. A. |last2=Anthony |first2=K. R. N. |last3=Marshall |first3=P. A. |last4=Masiri |first4=I. |title=Major bleaching events can lead to increased thermal tolerance in corals |journal=Marine Biology |date=1 August 2008 |volume=155 |issue=2 |pages=173–182 |doi=10.1007/s00227-008-1015-y |bibcode=2008MarBi.155..173M |s2cid=85935124 |language=en |issn=1432-1793}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Thompson2009&gt;{{cite journal |last1=Thompson |first1=D. M. |last2=van Woesik |first2=R. |title=Corals escape bleaching in regions that recently and historically experienced frequent thermal stress |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |date=22 August 2009 |volume=276 |issue=1669 |pages=2893–2901 |doi=10.1098/rspb.2009.0591 |pmid=19474044 |pmc=2817205 }}&lt;/ref&gt; zaradi hitre usmerjene selekcije. Podobna hitra prilagoditev lahko zaščiti koralne grebene pred globalnim segrevanjem.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Matz |first1=Mikhail V. |last2=Treml |first2=Eric A. |last3=Aglyamova |first3=Galina V. |last4=Bay |first4=Line K. |title=Potential and limits for rapid genetic adaptation to warming in a Great Barrier Reef coral |journal=PLOS Genetics |date=19 April 2018 |volume=14 |issue=4 |article-number=e1007220 |doi=10.1371/journal.pgen.1007220 |pmid=29672529 |pmc=5908067 |language=en |issn=1553-7404 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Obsežna sistematična študija koralne skupnosti na otoku Jarvis, ki je med letoma 1960 in 2016 doživela 10 dogodkov beljenja koral, ki so sovpadali z El Niñom, je pokazala, da si je greben po hudih dogodkih opomogel od skoraj popolne smrtnosti.&lt;ref name=Barkley2018&gt;{{Cite journal|last1=Barkley|first1=Hannah C.|last2=Cohen|first2=Anne L.|last3=Mollica|first3=Nathaniel R.|last4=Brainard|first4=Russell E.|last5=Rivera|first5=Hanny E.|last6=DeCarlo |first6=Thomas M.|last7=Lohmann|first7=George P.|last8=Drenkard|first8=Elizabeth J.|last9=Alpert|first9=Alice E.|date=2018-11-08|title=Repeat bleaching of a central Pacific coral reef over the past six decades (1960–2016) |journal=Communications Biology|language=En|volume=1|issue=1|page=177|doi=10.1038/s42003-018-0183-7|pmid=30417118|pmc=6224388|issn=2399-3642}}&lt;/ref&gt;

=== Turisti na grebenih ===
V zadnjem času doživljajo koralnjaki še en stres - skupine turistov, ki se pridejo na koralne grebene potapljat. Potapljači spreminjajo grebene, ko nabirajo školjke in trgajo koralnjake, nepazljivo odvrženo sidro s čolna pa pogosto preorje nežne [[koralne vrtove]]. Razen tega turisti dvigajo usedline okoli grebena in onesnažujejo okolico. Turizem torej sam sebi uničuje vir, od katerega je odvisen. V kolikšni meri se bodo koralni grebeni ohranili in razvijali je v veliki meri odvisno od tega, če bo človek znal preudarno ravnati in omejiti vse tiste dejavnosti, ki bi lahko porušile občutljivo ravnotežje v teh združbah in nepopravljivo spremenile njihovo sestavo.

=== Koralne hiše ===
Na nekaterih krajih, na primer na Maldivih, je korala edini gradbeni material. Maldivi so dejansko v celoti zgrajeni iz koralnega peska na vrhu atolskega grebena. V preteklosti, ko naseljencev še ni bilo veliko, to še ni ogrožalo obstoja koralnih grebenov. Kolikor bolj je raslo število naseljencev, toliko večje količine koralnjakov so bile potrebne. Treba je bilo omejiti pobiranje koralnjakov za namen gradnje. Toda ponekod tudi po petdesetih letih po prenehanju nabiranja koralnjakov ni nikakršnih znakov okrevanja. Izravnane površine grebena so namreč izpostavljene delovanju močnih tokov, mladi koralnjaki pa se na takih površinah ne morejo ustaliti.

== Glej tudi ==
* [[atol]]
* [[pregradni greben]]
* [[ravni greben]]
* [[obalni greben]]
* [[življenje ob koralnem grebenu]]

== Viri ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Coral reefs|koralni grebeni}}
;{{ikona en}}
* [http://animals.howstuffworks.com/marine-life/coral-reef.htm How Coral Reefs Work]
* [http://www.coral-reef-info.com/ Coral Reefs: facts about coral reefs and associated marine life]
* [http://www.coral.org/ Coral Reef Alliance]
* [http://globalcoral.org/ Global Coral Reef Alliance] (GCRA)
* [http://www.gcrmn.org/ Global Coral Reef Monitoring Network] (GCRMN)
* [http://globalreefrecord.org/home_scientific Global Reef Record] - baza slik svetovnih koralnih grebenov

{{biomi}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Koralni grebeni| ]]
[[Kategorija:Koralnjaki]]
[[Kategorija:Ekologija voda]]
[[Kategorija:Reliefne oblike]]
[[Kategorija:Živalske zgradbe]]
[[Kategorija:Oceanografska terminologija]]</text>
      <sha1>njx75j0nop1h1ju40jnkvmdlddshgot</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ashley Cole</title>
    <ns>0</ns>
    <id>223064</id>
    <revision>
      <id>6721781</id>
      <parentid>5903335</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:18:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Cesene FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721781</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4720" sha1="f45agohd1c2d34tqtnq9g3sj31aop6h" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 176 cm
| position       = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1    = 1997–1999 |youthclubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| years1         = 1999–2006 |clubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]                        |caps1 = 156 |goals1 = 8
| years2         = 2000      |clubs2 = → [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] (pos.) |caps2 = 14  |goals2 = 1
| years3         = 2006–2014 |clubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]                        |caps3 = 229 |goals3 = 7
| years4         = 2014–2016 |clubs4 = [[A.S. Roma|Roma]]                              |caps4 = 11  |goals4 = 0
| years5         = 2016–2018 |clubs5 = [[LA Galaxy]]                                   |caps5 = 89  |goals5 = 3
| years6         = 2019      |clubs6 = [[Derby County F.C.|Derby County]]              |caps6 = 9   |goals6 = 0
| totalcaps = 508 |totalgoals = 19
| nationalyears1 = 1999  |nationalteam1 = Anglija do 20 let                                |nationalcaps1 = 2  |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2002  |nationalteam2 = Anglija do 21 let                                |nationalcaps2 = 5  |nationalgoals2 = 1
| nationalyears3 = 2001–2014 |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] |nationalcaps3 = 107|nationalgoals3 = 0
| manageryears1 = 2026   |managerclubs1 = [[Cesena FC|Cesena]]
}}
'''Ashley Cole''', [[Angleži|angleški]] [[nogomet|nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[20. december]] [[1980]], [[Stepney]], [[London]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

== Arsenal ==

Ashley je bil rojen v vzhodnem Londonu, napredoval je iz Arsenalove mladinske akademije, za topničarje je debitiral v starosti 18 let v [[Worthingtonov pokal|Worthingtonovem pokalu]]. 

Preživel je tri mesece v obdobju posoje v [[Crystal Palace F.C.|Crystal Palace]] ob koncu sezone 1999/2000, nastopil je kar štirinajstkrat in dosegel 1 gol, njegov napredek je bil nagrajen s svojim prvim nastopom v [[Premier League|Premier ligi]] na zadnji tekmi sezone.

Ob koncu te sezone je dobil prednost v prvi postavi namesto [[Sylvinho|Sylvinha]]. Naslednjo sezono pa je prejel tudi svojo prvo medaljo, saj je Arsenal obvaroval mesto v [[Premier League|Premiership]]u in [[FA-pokal]]u z zmago v finalu nad Chelseajem. Leto kasneje pa je bil Southampton premagan v [[Cardiff]]u.

Bil je tudi na dobri poti, da svoji svoj drugi naslov v Premiershipu (igral je 32-krat) in zaigral je za [[angleška nogometna reprezentanca|angleško nogometno reprezentanco]].

== Chelsea ==

Igralec leta ob koncu sezone, Cole je imel najboljšo sezono na [[Chelsea F.C.|Chelseaju]] med 2008/09. 

V času njegove tretje sezone pri Chelseaju je osvojil naziv najboljšega branilca v Angliji. 

Teden dni kasneje je Cole dosegel rekordni dosežek, saj je kot edini moški v moderni dobi sodeloval na petih zmagah v FA pokalih (s Chelseom v letih 2007 in 2009 ter s tremi z Arsenalom, od koder je prišel poleti 2006).

Do njegovega prihoda v klub je nastopil na vseh mednarodnih tekmah angleške reprezentance na položaju levega bočnega branilca.

Chelsea je izgubil branilca svetovnega razreda, [[William Gallas|Williama Gallasa]], ki je podpisal pogdbo z Arsenalom na isti dan, vendar pa so bili prepričani, da je bil prehod ustrezno nadomeščen s podpisom pogodbe z igralcem, ki je bil pogosto opisan kot najboljši na njegovem položaju na svetu. 

== Reprezentanca ==

Zaradi izkušenj iz angleške U-20 reprezentance ga je trener [[Sven-Göran Eriksson]] vzel v prvo postavo angleške nogometne reprezentance. Svoj prvenec je doživel na tekmi proti [[Albanija|Albaniji]] marca leta 2001.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Cole, Ashley}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Crystal Palacea]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]]
[[Kategorija:Nogometaši Los Angeles Galexyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Derby Countyja]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Cesene FC]]</text>
      <sha1>f45agohd1c2d34tqtnq9g3sj31aop6h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Kroženje dušika</title>
    <ns>1</ns>
    <id>233421</id>
    <revision>
      <id>6721548</id>
      <parentid>6709146</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:19:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu? */  odprava diagnoze pri 3. sklicu</comment>
      <origin>6721548</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2349" sha1="i1cz5t6cjxhuuj1zh4s3zhld06qs306" xml:space="preserve">Pri urejanju tele strani, če že prevajate dajte navajat pravilne informacije in poimenovanja.

npr: N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;0 - didušikov oksid - smejalni plin...
N0&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt; - dušikov dioksid

In če že dodajajte tekst, prosim da vsaj malo preberete kaj že piše, ker ene svari so sedaj že 5krat napisane 
LP Gerkman

== Denitrifikacija poteka tudi pri vsakem drugem katabolizmu?  ==

Kaže, da [[denitrifikacija]] neke vrste poteka pri vsaki razgradnji aminokislin (morda pa še kje), ne samo ko organizem kot celota (vključno s človeškim) odmre, vendar še nisem našel primernih virov. 

To zadeva (med drugim, ne samo) sprotno razgradnjo beljakovin vseh odmrlih celic, v splošnem pa najbrž vsako razgradnjo beljakovin in sorodnih snovi, v katerih je vgrajen dušik. Večina virov, ki sem jih doslej našel, se nanaša na posamezno podrobnost (posamezen proces) v zvezi s tem, ne pa na splošno, pregledno sliko (organizem v celoti oziroma vrsto bitij v celoti). Je kdo našel kak primernejši vir? 

Nekaj možnih za idejo:&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://bio.libretexts.org/Bookshelves/Introductory_and_General_Biology/General_Biology_(Boundless)/41%3A_Osmotic_Regulation_and_the_Excretory_System/41.06%3A_Nitrogenous_Wastes_-_Nitrogenous_Waste_in_Birds_and_Reptiles-_Uric_Acid|title=41.6: Nitrogenous Wastes - Nitrogenous Waste in Birds and Reptiles- Uric Acid |website=LibreTexts libraries |quote=Compare the major byproduct of ammonia metabolism in mammals to that of birds and reptiles }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://researchoutput.csu.edu.au/ws/portalfiles/portal/9629469/CSU289139.pdf |title=The advantages and disadvantages of excreting uric acid |website= Charles Sturt University, .au  |quote=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://hal.inrae.fr/hal-04580263v1/document |title=Nutrition and metabolism: is a chicken just a pig with feathers? |website=HAL |quote= }}&lt;/ref&gt; &lt;!-- &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=|title=|website=|quote=}}&lt;/ref&gt; --&gt;

Edit: 
:Ja, še to, malo sem se spraševal, če je zgornji komentar še aktualen (pereč?). 
:Iz zgodovine pogovorne strani: Gerkmanov nedatirani komentar zgoraj bi bil datiran 13:15, 26. januar 2010 Gerkman. 
: Torej najbrž ni več aktualen
{{talkref}} [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 10:50, 10. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>i1cz5t6cjxhuuj1zh4s3zhld06qs306</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši U.S. Cremoneseja</title>
    <ns>14</ns>
    <id>250138</id>
    <revision>
      <id>6721721</id>
      <parentid>3969327</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:21:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši po klubu v Italiji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="133" sha1="l96bvcizsh07jzen1y7u3ygj7rrbrcw" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[U.S. Cremonese]]ja}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Italiji|Cremonese]]
[[Kategorija:U.S. Cremonese]]</text>
      <sha1>l96bvcizsh07jzen1y7u3ygj7rrbrcw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Orde Wingate</title>
    <ns>0</ns>
    <id>257723</id>
    <revision>
      <id>6721547</id>
      <parentid>6664104</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:18:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721547</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8857" sha1="00rwl9a973vcgwzct9az0m9keaxv9f8" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name= Orde Charles Wingate
|placeofburial=[[Nacionalno pokopališče Arlington]]&lt;br&gt;[[Arlington, Virginija]], [[Združene države Amerike|ZDA]]
|placeofburial_label= Mesto pokopa
|nickname=
|allegiance={{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
|serviceyears=  1921–1944
|rank= [[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|branch= [[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|commands=[[Specialni nočni oddelki]]&lt;br&gt;[[Gideon Force]] &lt;br/&gt; [[Činditi]]
|unit=
|battles= [[Arabska vstaja v Palestini (1936-1939)]]&lt;br/&gt;[[Druga svetovna vojna]] &lt;br/&gt;* [[Vzhodnoafriška kampanja (druga svetovna vojna)|Vzhodnoafriška kampanja]] &lt;br/&gt; [[Burmanska kampanja]]
|awards=[[Distinguished Service Order|DSO]] (13. september 1938)&lt;ref&gt;{{LondonGazette |issue=34551|date=13 September 1938 |startpage=5381|endpage= |supp= |accessdate=2008-07-07}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]] (30. december 1941)&lt;ref&gt;{{LondonGazette |issue=35396 |date=26 December 1941 |startpage=7332|endpage= |supp=y |accessdate=2008-06-23}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[Distinguished Service Order|DSO]] (5. avgust 1943)&lt;ref&gt;{{LondonGazette |issue=36120|date=3 August 1943 |startpage=3522|endpage= |supp=y |accessdate=2008-07-07}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[mentioned in dispatches|MID]] (1. april 1941)&lt;ref&gt;{{LondonGazette |issue=35120|date=28 March 1941 |startpage=1872|endpage= |supp=y |accessdate=2008-07-07}}&lt;/ref&gt;
|laterwork= 
}}

[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] '''Orde Charles Wingate''', [[Distinguished Service Order|DSO z dvema ploščicama]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[26. februar]] [[1903]], † [[24. marec]] [[1944]].

Kot globoko verujoč [[krščanstvo|kristjan]] je Wingate postal podpornik [[sionizem|sionizma]], saj je smatral za krščansko dolžnost pomagati [[Judje|judovski]] skupnosti v [[Britanski mandat za Palestino|Palestini]], da se ustanovi [[judovska država]]. Leta 1936 je bil dodeljen [[Britanski mandat za Palestino|britanskemu mandatu za Palestino]] in ustanovil je [[Specialni nočni oddelki|Specialne nočne oddelke]] ter pomagal uriti pripadnike [[Haganah]], judovske paravojaške organizacije (predhodnice današnjih [[Izraelske obrambne sile|Izraelskih obrambnih sil]])&lt;ref&gt;[[Ilan Pappe|Pappe, Ilan. ''The Ethnic Cleansing of Palestine]]. Oxford: [[Oneworld Publications]], 2006, str. 16.&lt;/ref&gt;. Med [[vzhodnoafriška kampanja (druga svetovna vojna)|vzhodnoafriško kampanjo]] je ustanovil [[Gideon Force]], večinoma sestavljeno iz Afričanov, ki so se borili proti [[Kraljevina Italija|italijanskemu]] okupatorju.

Najbolj pa je znan po ustanovitvi [[činditi|činditov]], zračnoprevoznih globoko-penetracijskih enot, ki so delovali v [[Japonski imperij|japonskem zaledju]] med [[Burmanska kampanja|burmansko kampanjo]].

== Spomeniki ==
[[Činditski spomenik, London|Činditski spomenik]] v [[London]]u ima eno celotno stran posvečeno Wingatu, kot ustanovitelju činditov ter za zasluge glede Izraela&lt;ref&gt;[http://www.chindits.info/Memorial/Main.html Chindit Memorial, London]&lt;/ref&gt;. Na pokopališču Charlton v Londonu stoji spominski kamen v njegovo čast, kjer so pokopani drugi člani njegove družine.

Zaradi njegove velike pomoči sionizmu so po njem poimenovali izraelski nacionalni center za fizično vzgojo in šport - [[Inštitut Wingate]] (''Machon Wingate''). Po njem so v Izraelu poimenovali še trg v soseki Rehavia v [[Jeruzalem]]u in [[mladinska vas|mladinsko vas]] ''Yemin Orde'' pri [[Haifa|Haifi]]&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.nationalreview.com/owens/owens200405070828.asp | first=Mackubin Thomas |last=Owens |title=Wingate’s Wisdom| work=[[National Review Online]]| date=2004-05-07}}&lt;/ref&gt;. 

V Londonu so po njem leta 1946 poimenovali tudi judovski nogometni klub [[Wingate F.C.]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo|author=[[Alan Francis Brooke]] |editor1=Alex Danchev|editor2=Daniel Todman |authorlink= |title= War Diaries 1939–1945 |publisher= Phoenix Press |series= |year= 2001  |isbn= 1-84212-526-5 }}
* {{navedi knjigo|first1= John |last1= Bierman |first2= Smith|last2= Colin |title= Fire in the Night: Wingate of Burma, Ethiopia and Zion |url= http://www.colin-smith.info/pages/books/fire_in_the_night.htm |publisher= Random House |location= New York |year= 1999 |isbn= 0375500618 }}
* {{navedi knjigo|first= Jon |last= Latimer |title= Burma: The Forgotten War |url= https://archive.org/details/burmaforgottenwa0000lati |location= London |publisher= John Murray |year= 2004 |isbn= 0719565758 }}
* {{navedi knjigo|last= Masters |first= John |authorlink= John Masters |title= The Road Past Mandalay |url= https://archive.org/details/roadpastmandalay00mast |publisher= [[Bantam Books]] |year= 1979 |isbn= 0553126628 |ref= CITEREFMasters1979 }}
* {{cite journal| first=Peter W.| last=Mead| url=http://links.jstor.org/sici?sici=0022-0094(197901)14%3A1%3C55%3AOWATOH%3E2.0.CO%3B2-Y | title=Orde Wingate and the Official Historians| journal=Journal of Contemporary History| issue=Vol. 14, No. 1 | year=januar 1979| pages=55–82| publisher=Sage Publications| volume=14| doi=10.1177/002200947901400103}}
* {{navedi knjigo| first=Prithvi| last=Nath| title=Wingate, his relevance to contemporary warfare| publisher=Sterling| location=New Delhi| year=1990| isbn=8120711653}}
* {{navedi knjigo| last=Officer| first=W.J.| editor=Stone, James H.| title=Crisis Fleeting. Original Reports on Military Medicine in India and Burma in the Second World War| chapter=Book 4: With Wingate's Chindits| publisher=Office of the Surgeon General, Department of the Army| location=Washington D.C.| url=http://history.amedd.army.mil/booksdocs/wwii/CrisisFleeting/default.htm| chapter-url=http://history.amedd.army.mil/booksdocs/wwii/CrisisFleeting/bookfour.htm| id=Library of Congress# 76-600575| year=1969| access-date=2010-08-15| archive-date=2010-12-03| archive-url=https://web.archive.org/web/20101203031734/http://history.amedd.army.mil/booksdocs/wwii/CrisisFleeting/default.htm| url-status=dead}}
* {{navedi knjigo|first= David |last= Rooney |title= Wingate and the Chindits |publisher= [[Orion Publishing Group|Cassell Military Paperbacks]] |year= 2000 |origyear= 1994 |location= London |isbn= 0-304-35452-X |ref= CITEREFRooney2000 }}
* {{navedi knjigo| first=Christopher| last=Sykes| title=Orde Wingate. A Biography| publisher=The World Publishing Company| location= Cleveland and New York| year=1959| oclc=356136| url=http://www.archive.org/details/ordewingateabiog011183mbp}}
* {{navedi knjigo| first=Lowell| last=Thomas| title=Back to Mandalay| url=https://archive.org/details/BackToMandalay| location=New York| publisher=The Greystone Press| year=1951| oclc=860526}}
* {{navedi knjigo| first=Donovan| last=Webster| authorlink=Donovan Webster| title=The Burma Road: the epic story of one of World War II's most remarkable endeavours| url=https://archive.org/details/burmaroad0000dono| publisher=Pan Books| location=London| year=2005| isbn=0330427032| origyear=2003}}
{{refend}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
 {{kategorija v Zbirki|Orde Wingate}}
* [https://web.archive.org/web/20021010080327/http://members.aol.com/ordewingate/menu.html Orde Charles Wingate 1903-1944]
* [http://www.war-experience.org/history/keyfigures/wingate/index.html Major General Orde Wingate 1903 - 1944] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051027182944/http://www.war-experience.org/history/keyfigures/wingate/index.html |date=2005-10-27 }} Transcript of a Lecture given by Trevor Royle in Edinburgh on 17 September 2002 for »The Second World War Experience Centre«.
* [http://www.haydid.org/wingate.htm Orde Wingate - The Friend] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070205234937/http://www.haydid.org/wingate.htm |date=2007-02-05 }}
* [http://www.zionism-israel.com/bio/Charles_Orde_Wingate.htm Biografija]
* [http://www.ynetnews.com/articles/0,7340,L-3390306,00.html Nadav Man, »The Friend«]
* [https://generals.dk/general/Wingate/Orde_Charles/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wingate, Orde}}
[[Kategorija:Britanski kopenski častniki]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Činditi]]
[[Kategorija:Pripadniki specialnih sil]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali naselje]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Pokopani na Nacionalnem pokopališču Arlington]]
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]]
[[Kategorija:Umrli v letalskih nesrečah]]</text>
      <sha1>00rwl9a973vcgwzct9az0m9keaxv9f8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Willoughby Winterton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>259914</id>
    <revision>
      <id>6721562</id>
      <parentid>6161181</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:45:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721562</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3692" sha1="as1urlgi41qpte2wh3oc98dnvuxh9ye" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Willoughby Winterton
|lived=
|image= 
|caption= Winterton (1953)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1917–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[Svobodno tržaško ozemlje]] (1951–1954)
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija]]&lt;br&gt;[[Red kopeli]]&lt;br&gt;[[Red britanskega imperija]]
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Willoughby Winterton''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[DL]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. april]] [[1898]], † [[14. december]] [[1987]].

Med letoma 1951 in 1954 je bil poveljnik in vojaški guverner [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].

== Življenje ==
Izobrazbo je prejel na [[Oundle School]] in na [[Kraljeva vojaška akademija Woolwich|Kraljevi vojaški akademiji Woolwich]]. 

Leta 1917 je postal častnik v [[Kraljeva artilerija|Kraljevi Artileriji]]. Naslednje leto je služil v Franciji, Belgiji in Italiji. Leta 1918 je bil povišan v poročnika 
in premeščen v [[Oxfordshire and Buckinghamshire Light Infantry]].

Med letoma 1925 in 1929 je bil adjutant [[Teritorialna vojska (Združeno kraljestvo)|Teritorialne vojske]]. Naslednje leto (1930) je bil povišan v stotnika in premeščen v Burmo, kjer je ostal do leta 1932. Med letoma 1933 in 1935 je bil generalštabni častnik v Šoli lahkega orožja v Indiji in nato med letoma 1935 in 1936 je bil namestnik asistenta glavnega oskrbovalca v Indiji. 

V času druge svetovne vojne je služil v severozahodni Evropi, Burmi in Italiji.

Po vojni je bil namestnik komisarja Zavezniške komisije za Avstrijo (1945–1949), adjutant [[Jurij VI. Britanski|kralja Jurija VI.]] (1948–1949), britanski visoki komisar in vrhovni poveljnik Avstrije (1950), poveljnik in vojaški guverner [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (1951–1954).

Upokojil se je leta 1955, a je do leta 1958 ostal polkovnik svojega prvega polka (Oxfordshire and Buckinghamshire Light Infantry), nato pa je bil med letoma 1958 in 1960 polkovnik poveljnik [[1st Green Jackets (43rd and 52nd)]].

Leta 1966 je postal [[namestnik poročnika za Berkshire]].

== Odlikovanja ==
* [[red britanskega imperija|reda britanskega imperija]] (1940)
* [[red britanskega imperija|spremljevalec reda britanskega imperija]] (1942)
* [[red kopeli]] (1946)
* [[red svetega Mihaela in svetega Jurija|vitez poveljnik reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] (1950)
* [[red kopeli|vitez reda kopeli]] (1955)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Winterton/Thomas_John_Willoughby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Winterton, John Willoughby}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Svobodnega tržaškega ozemlja]]
[[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva za Avstrijo]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]</text>
      <sha1>as1urlgi41qpte2wh3oc98dnvuxh9ye</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721564</id>
      <parentid>6721562</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721564</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3739" sha1="lk423v3ynj48hyudctk1y2titbfsf8u" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Willoughby Winterton
|lived=
|image= 
|caption= Winterton (1953)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1917–1955
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=[[Svobodno tržaško ozemlje]] (1951–1954)
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija]]&lt;br&gt;[[Red kopeli]]&lt;br&gt;[[Red britanskega imperija]]
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Willoughby Winterton''' [[Red kopeli|KCB]], [[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|KCMG]], [[Red britanskega imperija|CBE]], [[DL]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[13. april]] [[1898]], † [[14. december]] [[1987]].

Med letoma 1951 in 1954 je bil poveljnik in vojaški guverner [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]].

== Življenje ==
Izobrazbo je prejel na [[Oundle School]] in na [[Kraljeva vojaška akademija Woolwich|Kraljevi vojaški akademiji Woolwich]]. 

Leta 1917 je postal častnik v [[Kraljeva artilerija|Kraljevi Artileriji]]. Naslednje leto je služil v Franciji, Belgiji in Italiji. Leta 1918 je bil povišan v poročnika 
in premeščen v [[Oxfordshire and Buckinghamshire Light Infantry]].

Med letoma 1925 in 1929 je bil adjutant [[Teritorialna vojska (Združeno kraljestvo)|Teritorialne vojske]]. Naslednje leto (1930) je bil povišan v stotnika in premeščen v Burmo, kjer je ostal do leta 1932. Med letoma 1933 in 1935 je bil generalštabni častnik v Šoli lahkega orožja v Indiji in nato med letoma 1935 in 1936 je bil namestnik asistenta glavnega oskrbovalca v Indiji. 

V času druge svetovne vojne je služil v severozahodni Evropi, Burmi in Italiji.

Po vojni je bil namestnik komisarja Zavezniške komisije za Avstrijo (1945–1949), adjutant [[Jurij VI. Britanski|kralja Jurija VI.]] (1948–1949), britanski visoki komisar in vrhovni poveljnik Avstrije (1950), poveljnik in vojaški guverner [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] (1951–1954).

Upokojil se je leta 1955, a je do leta 1958 ostal polkovnik svojega prvega polka (Oxfordshire and Buckinghamshire Light Infantry), nato pa je bil med letoma 1958 in 1960 polkovnik poveljnik [[1st Green Jackets (43rd and 52nd)]].

Leta 1966 je postal [[namestnik poročnika za Berkshire]].

== Odlikovanja ==
* [[red britanskega imperija|reda britanskega imperija]] (1940)
* [[red britanskega imperija|spremljevalec reda britanskega imperija]] (1942)
* [[red kopeli]] (1946)
* [[red svetega Mihaela in svetega Jurija|vitez poveljnik reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] (1950)
* [[red kopeli|vitez reda kopeli]] (1955)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Winterton/Thomas_John_Willoughby/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Winterton, John Willoughby}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Vojaški guvernerji Svobodnega tržaškega ozemlja]]
[[Kategorija:Visoki komisarji Združenega kraljestva za Avstrijo]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>lk423v3ynj48hyudctk1y2titbfsf8u</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Thomas Vermaelen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260816</id>
    <revision>
      <id>6721793</id>
      <parentid>6248600</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:41:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721793</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13150" sha1="82fy0ww3al173hyg7kmt2mn03zauntg" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| height             = 183 cm
| position           = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| currentclub        = 
| clubnumber         = 
| youthyears1        = 1991–1999 |youthclubs1 = [[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Ekeren]]
| youthyears2        = 1999–2000 |youthclubs2 = [[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Beerschot]]
| youthyears3        = 2000–2003 |youthclubs3 = [[AFC Ajax|Ajax]]
| years1             = 2003–2009 |clubs1      = [[AFC Ajax|Ajax]]           |caps1 = 97 |goals1 = 7
| years2             = 2004–2005 |clubs2      = → [[RKC Waalwijk]] (pos.)   |caps2 = 13 |goals2 = 2
| years3             = 2009–2014 |clubs3      = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]    |caps3 = 110 |goals3 = 13
| years4             = 2014-2019 |clubs4      = [[FC Barcelona|Barcelona]]  |caps4 = 34 |goals4 = 1
| years5             = 2016-2017 |clubs5      = → [[A.S. Roma|Roma]] (pos.) |caps5 = 9 |goals5 = 0
| years6             = 2019–2021 |clubs6      = [[Vissel Kobe]]             | caps6 = 45| goals6 = 1
| totalcaps          = 308       |totalgoals = 24
| nationalyears1 = 2002–2003|nationalteam1 = Belgija do 18 let                               |nationalcaps1 = 5 |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2003–2004|nationalteam2 = Belgija do 19 let                               |nationalcaps2 = 7 |nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2004–2007|nationalteam3 = Belgija do 21 let                               |nationalcaps3 = 13|nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2008     |nationalteam4 = Belgija do 23 let                               |nationalcaps4 = 5 |nationalgoals4 = 0
| nationalyears5 = 2006–2021|nationalteam5 = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]   |nationalcaps5 = 85|nationalgoals5 = 2
| manageryears1 = 2022
| managerclubs1 = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]] (pom.)
}}
'''Thomas Vermaelen''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogometaš]], * [[14. november]] [[1985]], [[Kapellen]], [[Belgija]].

Vermaelen je nekdanji nogometaš, ki je na položaju branilca igral za [[AFC Ajax|Ajax]], [[RKC Waalwijk]], [[FC Barcelona|Barcelono]], [[A.S. Roma|Romo]] in [[Vissel Kobe]], bil je tudi kapetan [[Belgijska nogometna reprezentanca|belgijske nogometne reprezentance]].

==Klubska kariera==

===Začetki===
Vermaelen je začel kariero pri belgijskem klubu [[K.F.C. Germinal Beerschot|Germinal Ekeren]], ki se je po združitvi preimenoval v Germinal Beerschot.

[[File:Thomas vermaelen.JPG|thumb|left|upright|Vermaelen v dresu Ajaxa]]

===Ajax===
Ajaxovi mladinski šoli se je pridružil v letu 2000. Leta 2004 je debitiral v prvi ekipi pri 15 letih. Zaigral je na gostujoči tekmi proti [[Volendam|Volendamu]], ki jo je Ajax dobil z 2:0. To je bil njegov edini nastop v sezoni, v kateri je Ajax osvojil državno prvenstvo. V sezoni 2004-05 je bil posojen v [[RKC Waalwijk]]. V tem času ni redno igral v prvi ekipi, a je zbral 13 nastopov na katerih je dosegel 3 gole.

Njegov vzpon se je začel ob vrnitvi v Ajax, ko je z ekipo osvojil [[KNVB pokal|državni pokal]]. Z dobrimi nastopi si je v isti sezoni prislužil vpoklic v [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgijsko državno reprezentanco]]. Ajax je osvojil pokal [[Johan Cruijff pokal|Johana Cruijffa]] in državni pokal tudi naslednjo sezono. Leta 2007 so drugič zapored osvojili pokal Johana Cruijffa.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=VZ: De transferobjecten van de Eredivisie |url=http://www.voetbalzone.nl/doc.asp?uid=80130 |date=2009-06-08 |work=Voetbalzone.nl |publisher=Voetbalzone |accessdate=2009-07-08}}&lt;/ref&gt;  Ustvaril je dvojec s kolegom iz mladinske šole [[John Heitinga|Johnom Heitingo]], ko je ta odšel v [[Španija|Španijo]] pa še z Janom Vertonghenom. Ko je sredi sezone klub zapustil [[Klaas-Jan Huntelaar]], je kapetanski trak prevzel Vermaelen in vodil ekipo do konca sezone 2008-09.

===Arsenal===

Vermaelen je 19. junija 2009 iz [[Ajax Amsterdam|Ajax]] prestopil v [[Arsenal F.C.|Arsenal]]. Začetna ponudba je bila 10 milijonov €, ki je bila kasneje zvišana na 12 milijonov €.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Thomas Vermaelen joins Arsenal |url=http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Thomas-Vermaelen-joins-Arsenal.htm |date=2009-06-19 |work=Ajax.nl |publisher=[[AFC Ajax|Ajax]] |accessdate=2009-06-19 |archive-date=2015-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150115070100/http://english.ajax.nl/News/Archive/Article/Thomas-Vermaelen-joins-Arsenal.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Thomas Vermaelen completes move to Arsenal |url=http://www.arsenal.com/news/news-archive/thomas-vermaelen-completes-move-to-arsenal |date=2009-06-19 |work=Arsenal.com |publisher=[[Arsenal F.C.|Arsenal]] |accessdate=2009-06-19}}&lt;/ref&gt;Prevzel je številko 5, ki se je sprostila, ko je [[Kolo Toure]] prestopil v [[Manchester City]].&lt;ref&gt;{{citenews|title=Thomas Vermaelen's seamless transition augurs well for Arsenal's defence|url=http://www.guardian.co.uk/football/2009/aug/20/thomas-vermaelen-arsenal-defender|publisher=[[The Guardian newspaper]]|date=20 August 2009|accessdate=31 October 2009 | location=London | first=David | last=Hytner}}&lt;/ref&gt; Skupaj z [[William Gallas|Williamom Gallasom]] sta tvorila prvi branilski dvojec ekipe. V [[Premier League]] je debitiral 15. avgusta 2009 na tekmi proti [[Everton F.C.|Evertonu]], na kateri je tudi dosegel gol v 37. minuti.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Everton 1–6 Arsenal |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/eng_prem/8199120.stm |date=2009-08-15 |work=BBC.co.uk | publisher=BBC |author=Dawkes, Phil |accessdate=2009-08-16}}&lt;/ref&gt;S tem je postal 84. igralec Arsenala, ki je zadel na debiju.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arsenal.com/usa/sh/news/news-archive/debut-scorers |title=Thomas Vermaelen is 84th debut goalscorer |work=Arsneal.com |publisher={{fc|Arsenal}} |date=17 August 2009 |accessdate=25 July 2010 }}&lt;/ref&gt; Na uradni strani kluba arsenal.com so ga navijači Arsenala izglasovali za igralca meseca dvakrat zapored&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arsenal.com/news/news-archive/vermaelen-is-ea-sports-player-of-the-month- |title=Vermaelen is EA SPORTS Player of the Month! |work=Arsenal.com |publisher={{fc|Arsenal}} |date=10 September 2009 |accessdate=25 July 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.arsenal.com/news/news-archive/30011/vermaelen-is-ea-sports-player-of-the-month- |title=Vermaelen is EA SPORTS Player of the Month! |work=Arsenal.com |publisher={{fc|Arsenal}} |date=14 October 2009 |accessdate=25 July 2010 }}&lt;/ref&gt;in mu dali vzdevek 'Verminator'.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Arsenal's Thomas Vermaelen earns himself 'Verminator' nickname |url=http://www.telegraph.co.uk/sport/football/leagues/premierleague/arsenal/6424578/Arsenals-Thomas-Vermaelen-earns-himself-Verminator-nickname.html |date=20 October 2009 |work=Telegraph.co.uk |publisher=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]] |accessdate=28 May 2010}}&lt;/ref&gt;Postal je znan kot branilec, ki tudi dosega gole.&lt;ref&gt;http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-1218281/When-defenders-attack--Arsenal-star-Thomas-Vermaelen-follows-Steve-Bruce-Joleon-Lescott-Stuart-Pearce-unlikely-goal-heroes.html&lt;/ref&gt;Za svoje dosežke je bil nominiran za Belgijskega športnika leta&lt;ref&gt;{{citenews|title=65 nominés pour les 4 plus prestigieux prix du sport|url=http://www.lalibre.be/sports/omnisports/article/541723/65-nomines-pour-les-4-plus-prestigieux-prix-du-sport.html|publisher=[[La Libre Belgique|lalibre.be]]|date=9 November 2009|language=fr}}&lt;/ref&gt; in bil v izboru najboljše ekipe sezone v Premier League.&lt;ref&gt;{{citenews|url=http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-1268852/Wayne-Rooney-Manchester-United-dominate-PFA-Team-Year.html|title=PFA team of the year|work=Dailymail.co.uk|date=May 2010}}&lt;/ref&gt; 

V pripravljalnem obdobju sezone 2010-11 je ob odsotnosti kapetana [[Cesc Fàbregas|Cesca Fabregasa]] in nadomestnih kapetanov [[Manuel Almunia|Manuela Almunie]] in [[Robin van Persie|Robina van Persieja]], nosil kapetanski trak na tekmi proti [[A.C. Milan|AC Milanu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.goal.com/en/news/9/england/2010/07/31/2050518/arsenal-defender-thomas-vermaelen-impressed-with-new |title=Arsenal Defender Thomas Vermaelen Impressed With New Defensive Partner Laurent Koscielny |author=Grant Wilson |date=31 July 2010 |work= |publisher=Goal.com |accessdate=31 July 2010}}&lt;/ref&gt;
[[File:EdgarDavids Vermaelen VdWiel.jpg|thumb|Vermaelen (levo zgoraj), z bivšima soigralcema [[Edgar Davids|Edgar Davidsom]] in [[Gregory van der Wiel|Gregory van der Wielom]], je igral za Ajax od 2000 do 2009.]]
===Barcelona===

9 Avgusta 2014 je prestopil iz Londoskega [[Arsenal F.C.|Arsenal]] v [[FC Barcelona|Barcelona]] za 19 miljonov  evrov. Vendar zaradi poškodb še za nov klub ni nastopil.
==Mednarodna kariera==

Kot mladinec je Vermaelen leta 2004 sodeloval v [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 19 let|evropskem prvenstvu pod 19 let]] in leta 2007 [[Evropsko prvenstvo v nogometu do 21 let|evropskem prvenstvu pod 21 let]]. Marca 2006 je pri 20ih letih starosti je imel debi za [[Belgijska nogometna reprezentanca|belgijsko nogometno reprezentanco]] v tekmi proti [[Luksemburška nogometna reprezentanca|Luksemburgu]]. 8. oktobra 2009 je postal belgijski kapetan&lt;ref&gt;{{citenews|title=Vermaelen is de nieuwe kapitein van de Rode Duivels|url=http://www.demorgen.be/dm/nl/998/Voetbal/article/detail/1012973/2009/10/08/Vermaelen-is-de-nieuwe-kapitein-van-de-Rode-Duivels.dhtml|publisher=[[De Morgen|De Morgen Voetbal]]|date=8 October 2009|language=nl}}&lt;/ref&gt; pred kvalifikacijskimi tekmami za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010]] proti [[Turčija|Turčiji]] in [[Estonija|Estoniji]]. Ponovno je bil vpoklican za tekmo proti za tekmo proti [[Madžarska nogometna reprezentanca|madžarski]] 14. novembra in je dosegel svoj prvi gol za reprezentanco po podaji [[Eden Hazard|Edena Hazarda]].&lt;ref&gt;{{citenews|title=Diables Rouges – Quelle équipe samedi contre la Hongrie?|url=http://www.lalibre.be/sports/football/article/542531/diables-rouges-quelle-equipe-samedi-contre-la-hongrie.html|publisher=[[La Libre Belgique|lalibre.be]]|date=13 November 2009|language=fr}}&lt;/ref&gt;


==Klubska statistika==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Vključuje [[FA pokal]], [[Angleški ligaški pokal]] in [[FA Community Shield| Angleški superpokal]].&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;3&quot;|[[UEFA|Evropa]]
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|  style=&quot;text-align:left; vertical-align:top;&quot;| [[Ajax Amsterdam|Ajax]]
|[[Eredivisie 2003–04|2003–04]]
|1||0||0||0||0||0||0||0||0||1||0||0
|-
| style=&quot;vertical-align:top;&quot;| [[RKC Waalwijk]] (na posoji)
|[[Eredivisie 2004–05|2004–05]]
|13||3||0||0||0||0||0||0||0||13||3||0
|-
| rowspan=&quot;4&quot; style=&quot;text-align:left;&quot;| [[Ajax Amsterdam|Ajax]]
|[[Eredivisie 2005–06|2005–06]]
|29||2||0||0||0||0||5||0||0||34||2||0
|-
|[[Eredivisie 2006–07|2006–07]]
|24||0||0||3||0||0||7||0||0||34||0||0
|-
|[[Eredivisie 2007–08|2007–08]]
|20||1||0||0||0||0||2||0||0||22||1||0
|-
|[[Eredivisie 2008–09|2008–09]]
|31||4||0||0||0||0||9||1||0||40||5||0
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
!118!!10!!0!!3!!0!!0!!23!!1!!0!!144!!11!!0
|-
| rowspan=&quot;2&quot; style=&quot;text-align:left; vertical-align:top;&quot;| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|[[2009–10 v Angleškem nogometu|2009–10]]
|33||7||1||1||0||0||11||1||1||45||8||2
|-
|[[2010–11 v Angleškem nogometu|2010–11]]
|3||0||0||0||0||0||0||0||0||3||0||0
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno
!36!!7!!1!!1!!0!!0!!11!!1!!1!!45!!8!!2
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno v karieri
!154!!17!!1!!4!!0!!0!!34!!2!!1!!189!!19!!2
|}

==Zadetki za [[Belgijska nogometna reprezentanca|belgijsko nogometno reprezentanco]]==
:Prva številka pri rezultatih predstavlja izkupiček Belgije.''
{| class=&quot;wikitable&quot;
! # !! Datum !! Prizorišče !! Nasprotnik !! Izid !! Končni rezultat !! Tekmovanje 
|-
| 1. || 14 November 2009 || [[Jules Ottenstadion]], [[Gent]], [[Belgija]] || {{fb|Hungary}} || '''2'''–0 || 3-0 || Prijateljska tekma
|-
|}

==Dosežki==
===Klub===
'''[[Ajax Amsterdam|Ajax]]'''
*[[KNVB pokal]]: 2005–06, 2006–07
*[[Johan Cruijff-schaal|Johan Cruijff pokal]]: 2006, 2007

===Individualno===
*[[PFA Ekipa leta]]: 2009–10

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Vermaelen, Thomas}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Belgijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Nogometaši Ajax Amsterdama]]
[[Kategorija:Nogometaši RKC Waalwijka]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši A.S. Rome]]
[[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]]</text>
      <sha1>82fy0ww3al173hyg7kmt2mn03zauntg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaël Clichy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260844</id>
    <revision>
      <id>6721544</id>
      <parentid>6248602</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:15:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Francoski nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji SM Caena]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721544</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8940" sha1="64qaoewsmtt3zu1g39ju7cm2n8kb8yf" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| height              = 176 cm
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| currentclub         = [[Servette FC|Servette]] 
| clubnumber          = 3
| position            = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 1990–1996
| youthclubs1 = Hersoise
| youthyears2 = 1996–1997
| youthclubs2 = Matador F.C
| youthyears3 = 1997–1998
| youthclubs3 = Muret
| youthyears4 = 1998–2000
| youthclubs4 = [[AS Tournefeuille|Tournefeuille]]
| youthyears5 = 2000–2002
| youthclubs5 = [[AS Cannes|Cannes]]
| years1 = 2002–2003
| clubs1 = [[AS Cannes|Cannes]]
| caps1 = 15
| goals1 = 0
| years2 = 2003–2011
| clubs2 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps2 = 187
| goals2 = 1
| years3 = 2011–2017
| clubs3 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]]
| caps3 = 138
| goals3 = 2
| years4 = 2017–2020
| clubs4 = [[İstanbul Başakşehir F.K.|İstanbul Başakşehir]]
| caps4 = 87
| goals4 = 3
| years5 = 2020–2023
| clubs5 = [[Servette FC|Servette]] 
| caps5 = 79
| goals5 = 1
| totalcaps = 506
| totalgoals = 9
| nationalyears1      = 2001
| nationalyears2      = 2001–2002
| nationalyears3      = 2002–2003
| nationalyears4      = 2003–2004
| nationalyears5      = 2004–2005
| nationalyears6      = 2008–2013
| nationalteam1       = Francija do 15
| nationalteam2       = Francija do 17
| nationalteam3       = Francija do 18
| nationalteam4       = Francija do 19
| nationalteam5       = Francija do 21
| nationalteam6       = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]
| nationalcaps1       =
| nationalcaps2       =
| nationalcaps3       =
| nationalcaps4       =
| nationalcaps5       = 13
| nationalcaps6       = 20
| nationalgoals1      =
| nationalgoals2      =
| nationalgoals3      =
| nationalgoals4      =
| nationalgoals5      = 0
| nationalgoals6      = 0
| manageryears1 = 2023–2025
| managerclubs1 = Francija do 21 (pom.)
| manageryears2 = 2025–
| managerclubs2 = [[Stade Malherbe Caen|Caen]]
}}
'''Gaël Clichy''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[26. julij]] [[1985]], [[Toulouse]], [[Francija]].

Gaël Clichy je nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]]. Bil je član švicarskega kluba [[Servette FC|Servette]], angleškig [[Arsenal F.C.|Arsenala]] in [[Manchester City F.C.|Manchester Cityja]] ter [[Francoska nogometna reprezentanca|francoske reprezentance]]. 

== Klubska kariera ==
=== Začetki ===
Clichy je odraščal v francoskem mestu [[Toulouse]]. Ko je bil star 15 let je doživel nesrečo med plezanjem čez železno ograjo. Prstan, ki ga je nosil se mu je zataknil in si je z njim odtrgal prst.&lt;ref name=&quot;telegraph.co.uk&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/sport/main.jhtml?xml=/sport/2007/05/05/sfnsmi05.xml | work=The Daily Telegraph | location=London | title=Clichy excels in Cole role | first=Alan | last=Smith | date=5 May 2007 | accessdate=3 May 2010}}&lt;/ref&gt; Po sedem urni operacij, med katero mu je srce zastalo za 15 sekund, so mu uspešno prišili prst nazaj. Doktorji so bili začudeni, da je preživel operacijo.

Ko je [[AS Cannes]] izpadel iz [[Francoska druga divizija|francoske druge divizije]] je [[Arsène Wenger]] prepričal Clichyove starše, da so mu dovolili priti v [[Arsenal F.C.|Arsenal]].

=== Arsenal ===
Po poškodbi noge [[Ashley Cole|Ashleya Cola]] v Oktobru 2005 in govoricami, da gre Cole v [[Španija|Španijo]] je Clichy dobil priložnost v prvi ekipi. Mesec kasneje je tudi on doživel enako poškodbo, zlomljeno nogo. &lt;ref&gt;{{navedi novice 
|url=http://www.arsenal.com/news/news-archive/clichy-out-for-three-or-four-months-
|title=Clichy out for 'three or four months'
|publisher=Arsenal F.C.
|date=17 November 2005 |accessdate=21 September 2010}}&lt;/ref&gt;

V prvo ekipo se je vrnil 25. Aprila 2006 v polfinalni tekmi [[Nogometna liga prvakov|Lige prvakov]] proti [[Villarreal CF|Villarrealu]] kot zamenjava za poškodovanega [[Mathieu Flamini]]ja. Clichy je doživel ponovitev poškodbe in je izpustil preostali del sezone, vključno s finalom Lige prvakov. V ekipo se je vrnil šele 14. Oktobra 2006

Ko je Cole odšel v [[Chelsea F.C.|Chelsea]] v avgustu 2006 je Clichy postal prva izbira za položaj levega branilca pri Arsenalu. Kot Colov učenec je Clichy nastopil za Arsenal 62-krat (od tega 39-krat v ligi) v treh sezonah. V sezoni po tem je nastopil na 27ih ligaških tekmah od skupno 40ih nastopov. V sezoni 2007-08 je bil izbran v PFA ekipo leta kot najboljši levi branilec sezone. 20. Junija 2008 je dobil nagrado za svoj trud in dobre nastope, saj je podpisal novo večletno pogodbo. Bil je tudi drugi pri glasovanju navijačev za Arsenalovega igralca sezone. Izbran je bil tudi za Arsenalovega kapetana prvič v predsezonski tekmi leta 2008 proti [[Barnet F.C.|Barnetu]].

Clichy je svoj prvi gol za Arsenal dosegel 1. Novembra 2008 pozno v tekmi, ki jo je Arsenal zgubljal 2-1 proti [[Stoke City F.C.|Stoke Cityu]]&lt;ref&gt;{{navedi novice 
|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/eng_prem/7684755.stm
|title=Stoke 2–1 Arsenal 
|publisher=BBC 
|date=1 November 2008 |accessdate=17 August 2009}}&lt;/ref&gt; Po več tednih neigranja zaradi poškodbe hrbta je Arsenal v začetku maja objavil, da bo Clichy izpustil preostali del sezone 2008-09.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/news/story?id=644158&amp;sec=england&amp;cc=5901 |title=Arsenal defender Gael Clichy out for the rest of season – Barclays Premier League – ESPN Soccernet |publisher=Soccernet.espn.go.com |date=2009-05-07 |accessdate=2010-04-27 |archive-date=2009-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625052716/http://soccernet.espn.go.com/news/story?id=644158&amp;sec=england&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Mednarodna kariera ==
V letu 2007 je bil vpoklican v [[Francoska nogometna reprezentanca|francosko reprezentanco]]. Ponovno je bil vpoklican januarja 2008 za tekmo proti [[Španska nogometna reprezentanca|Španiji]] in 5. februarja 2008 za tekmo proti [[Nogometna reprezentanca Demokratične republike Kongo|Demokratični republiki Konga]].&lt;ref&gt;{{fr}} [http://www.rlfoot.fr/index.php?page=http://www.rlfoot.fr/Selections/07-08_A_joueurs.htm List of the pre-selected players in the French A-squad in the season 2007–2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071128125455/http://www.rlfoot.fr/index.php?page=http%3A%2F%2Fwww.rlfoot.fr%2FSelections%2F07-08_A_joueurs.htm |date=2007-11-28 }}.&lt;/ref&gt;

Svoj prvi nastop za člansko reprezentanco je imel 10. septembra 2008 v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovno prvenstvo 2010]] proti [[Srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]].

== Klubska statistika ==
:''(dopolnjeno 9. maja 2010)''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|FA pokal
!colspan=&quot;3&quot;|League pokal
!colspan=&quot;3&quot;|[[UEFA|Evropa]]
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|-
| rowspan=&quot;8&quot;| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|[[2003-04 v angleškem nogometu|2003–04]]
|12||0||0||4||0||0||5||0||0||1||0||0||22||0||0
|-
|[[2004-05 v angleškem nogometu|2004–05]]
|15||0||0||5||0||0||1||0||0||2||0||0||24*||0||0
|-
|[[2005-06 v angleškem nogometu|2005–06]]
|7||0||0||0||0||0||0||0||0||4||0||0||11||0||0
|-
|[[2006-07 v angleškem nogometu|2006–07]]
|27||0||1||5||0||0||2||0||0||6||0||0||40||0||1
|-
|[[2007-08 v angleškem nogometu|2007–08]]
|38||0||6||1||0||0||0||0||0||10||0||0||49||0||6
|-
|[[2008-09 v angleškem nogometu|2008–09]]
|31||1||0||0||0||0||0||0||0||10||0||0||41||1||0
|-
|[[2009-10 v angleškem nogometu|2009–10]]
|24||0||1||0||0||0||0||0||0||9||0||0||33||0||1
|-
|[[2010-11 v angleškem nogometu|2010–11]]
|3||0||0||0||0||0||0||0||0||0||0||0||3||0||0
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno v karieri
! 156 !! 1 !! 8 !! 15 !! 0 !! 0 !! 8 !! 0 !! 0 !! 42 !! 0 !! 0 !! 222 !! 1 !! 8 
|}

== Dosežki ==
'''[[Arsenal F.C.|Arsenal]]'''

Zmagovalec
* [[Angleška prva liga]]: 2003-04
* [[FA pokal]]: 2005
* [[FA Community Shield|Angleški superpokal]]: 2004
Drugouvrščeni
* [[Nogometna liga prvakov]]: 2005–06
* [[Angleška prva liga]]: 2004-05

==== Individualno ====
* [[PFA Ekipa leta]]: 2007–08

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{France Squad 2010 World Cup}}

{{DEFAULTSORT:Clichy, Gaël}}
[[Kategorija:Francoski nogometaši]]
[[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši AS Cannesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Istanbula B.B.]]
[[Kategorija:Nogometaši Servetta FC]]
[[Kategorija:Francoski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji SM Caena]]</text>
      <sha1>64qaoewsmtt3zu1g39ju7cm2n8kb8yf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721545</id>
      <parentid>6721544</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:15:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ tn</comment>
      <origin>6721545</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8939" sha1="lixxcwc9ywb4zopukuu42x6xc87wxmy" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| height              = 176 cm
| birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
| currentclub         = [[Servette FC|Servette]] 
| clubnumber          = 3
| position            = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 1990–1996
| youthclubs1 = Hersoise
| youthyears2 = 1996–1997
| youthclubs2 = Matador F.C
| youthyears3 = 1997–1998
| youthclubs3 = Muret
| youthyears4 = 1998–2000
| youthclubs4 = [[AS Tournefeuille|Tournefeuille]]
| youthyears5 = 2000–2002
| youthclubs5 = [[AS Cannes|Cannes]]
| years1 = 2002–2003
| clubs1 = [[AS Cannes|Cannes]]
| caps1 = 15
| goals1 = 0
| years2 = 2003–2011
| clubs2 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps2 = 187
| goals2 = 1
| years3 = 2011–2017
| clubs3 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]]
| caps3 = 138
| goals3 = 2
| years4 = 2017–2020
| clubs4 = [[İstanbul Başakşehir F.K.|İstanbul Başakşehir]]
| caps4 = 87
| goals4 = 3
| years5 = 2020–2023
| clubs5 = [[Servette FC|Servette]] 
| caps5 = 79
| goals5 = 1
| totalcaps = 506
| totalgoals = 9
| nationalyears1      = 2001
| nationalyears2      = 2001–2002
| nationalyears3      = 2002–2003
| nationalyears4      = 2003–2004
| nationalyears5      = 2004–2005
| nationalyears6      = 2008–2013
| nationalteam1       = Francija do 15
| nationalteam2       = Francija do 17
| nationalteam3       = Francija do 18
| nationalteam4       = Francija do 19
| nationalteam5       = Francija do 21
| nationalteam6       = [[Francoska nogometna reprezentanca|Francija]]
| nationalcaps1       =
| nationalcaps2       =
| nationalcaps3       =
| nationalcaps4       =
| nationalcaps5       = 13
| nationalcaps6       = 20
| nationalgoals1      =
| nationalgoals2      =
| nationalgoals3      =
| nationalgoals4      =
| nationalgoals5      = 0
| nationalgoals6      = 0
| manageryears1 = 2023–2025
| managerclubs1 = Francija do 21 (pom.)
| manageryears2 = 2025–
| managerclubs2 = [[Stade Malherbe Caen|Caen]]
}}
'''Gaël Clichy''', [[Francozi|francoski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[26. julij]] [[1985]], [[Toulouse]], [[Francija]].

Gaël Clichy je nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]]. Bil je član švicarskega kluba [[Servette FC|Servette]], angleških [[Arsenal F.C.|Arsenala]] in [[Manchester City F.C.|Manchester Cityja]] ter [[Francoska nogometna reprezentanca|francoske reprezentance]].

== Klubska kariera ==
=== Začetki ===
Clichy je odraščal v francoskem mestu [[Toulouse]]. Ko je bil star 15 let je doživel nesrečo med plezanjem čez železno ograjo. Prstan, ki ga je nosil se mu je zataknil in si je z njim odtrgal prst.&lt;ref name=&quot;telegraph.co.uk&quot;&gt;{{navedi novice| url=http://www.telegraph.co.uk/sport/main.jhtml?xml=/sport/2007/05/05/sfnsmi05.xml | work=The Daily Telegraph | location=London | title=Clichy excels in Cole role | first=Alan | last=Smith | date=5 May 2007 | accessdate=3 May 2010}}&lt;/ref&gt; Po sedem urni operacij, med katero mu je srce zastalo za 15 sekund, so mu uspešno prišili prst nazaj. Doktorji so bili začudeni, da je preživel operacijo.

Ko je [[AS Cannes]] izpadel iz [[Francoska druga divizija|francoske druge divizije]] je [[Arsène Wenger]] prepričal Clichyove starše, da so mu dovolili priti v [[Arsenal F.C.|Arsenal]].

=== Arsenal ===
Po poškodbi noge [[Ashley Cole|Ashleya Cola]] v Oktobru 2005 in govoricami, da gre Cole v [[Španija|Španijo]] je Clichy dobil priložnost v prvi ekipi. Mesec kasneje je tudi on doživel enako poškodbo, zlomljeno nogo. &lt;ref&gt;{{navedi novice 
|url=http://www.arsenal.com/news/news-archive/clichy-out-for-three-or-four-months-
|title=Clichy out for 'three or four months'
|publisher=Arsenal F.C.
|date=17 November 2005 |accessdate=21 September 2010}}&lt;/ref&gt;

V prvo ekipo se je vrnil 25. Aprila 2006 v polfinalni tekmi [[Nogometna liga prvakov|Lige prvakov]] proti [[Villarreal CF|Villarrealu]] kot zamenjava za poškodovanega [[Mathieu Flamini]]ja. Clichy je doživel ponovitev poškodbe in je izpustil preostali del sezone, vključno s finalom Lige prvakov. V ekipo se je vrnil šele 14. Oktobra 2006

Ko je Cole odšel v [[Chelsea F.C.|Chelsea]] v avgustu 2006 je Clichy postal prva izbira za položaj levega branilca pri Arsenalu. Kot Colov učenec je Clichy nastopil za Arsenal 62-krat (od tega 39-krat v ligi) v treh sezonah. V sezoni po tem je nastopil na 27ih ligaških tekmah od skupno 40ih nastopov. V sezoni 2007-08 je bil izbran v PFA ekipo leta kot najboljši levi branilec sezone. 20. Junija 2008 je dobil nagrado za svoj trud in dobre nastope, saj je podpisal novo večletno pogodbo. Bil je tudi drugi pri glasovanju navijačev za Arsenalovega igralca sezone. Izbran je bil tudi za Arsenalovega kapetana prvič v predsezonski tekmi leta 2008 proti [[Barnet F.C.|Barnetu]].

Clichy je svoj prvi gol za Arsenal dosegel 1. Novembra 2008 pozno v tekmi, ki jo je Arsenal zgubljal 2-1 proti [[Stoke City F.C.|Stoke Cityu]]&lt;ref&gt;{{navedi novice 
|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/eng_prem/7684755.stm
|title=Stoke 2–1 Arsenal 
|publisher=BBC 
|date=1 November 2008 |accessdate=17 August 2009}}&lt;/ref&gt; Po več tednih neigranja zaradi poškodbe hrbta je Arsenal v začetku maja objavil, da bo Clichy izpustil preostali del sezone 2008-09.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://soccernet.espn.go.com/news/story?id=644158&amp;sec=england&amp;cc=5901 |title=Arsenal defender Gael Clichy out for the rest of season – Barclays Premier League – ESPN Soccernet |publisher=Soccernet.espn.go.com |date=2009-05-07 |accessdate=2010-04-27 |archive-date=2009-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090625052716/http://soccernet.espn.go.com/news/story?id=644158&amp;sec=england&amp;cc=5901 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Mednarodna kariera ==
V letu 2007 je bil vpoklican v [[Francoska nogometna reprezentanca|francosko reprezentanco]]. Ponovno je bil vpoklican januarja 2008 za tekmo proti [[Španska nogometna reprezentanca|Španiji]] in 5. februarja 2008 za tekmo proti [[Nogometna reprezentanca Demokratične republike Kongo|Demokratični republiki Konga]].&lt;ref&gt;{{fr}} [http://www.rlfoot.fr/index.php?page=http://www.rlfoot.fr/Selections/07-08_A_joueurs.htm List of the pre-selected players in the French A-squad in the season 2007–2008] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071128125455/http://www.rlfoot.fr/index.php?page=http%3A%2F%2Fwww.rlfoot.fr%2FSelections%2F07-08_A_joueurs.htm |date=2007-11-28 }}.&lt;/ref&gt;

Svoj prvi nastop za člansko reprezentanco je imel 10. septembra 2008 v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2010|svetovno prvenstvo 2010]] proti [[Srbska nogometna reprezentanca|Srbiji]].

== Klubska statistika ==
:''(dopolnjeno 9. maja 2010)''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|FA pokal
!colspan=&quot;3&quot;|League pokal
!colspan=&quot;3&quot;|[[UEFA|Evropa]]
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|-
| rowspan=&quot;8&quot;| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|[[2003-04 v angleškem nogometu|2003–04]]
|12||0||0||4||0||0||5||0||0||1||0||0||22||0||0
|-
|[[2004-05 v angleškem nogometu|2004–05]]
|15||0||0||5||0||0||1||0||0||2||0||0||24*||0||0
|-
|[[2005-06 v angleškem nogometu|2005–06]]
|7||0||0||0||0||0||0||0||0||4||0||0||11||0||0
|-
|[[2006-07 v angleškem nogometu|2006–07]]
|27||0||1||5||0||0||2||0||0||6||0||0||40||0||1
|-
|[[2007-08 v angleškem nogometu|2007–08]]
|38||0||6||1||0||0||0||0||0||10||0||0||49||0||6
|-
|[[2008-09 v angleškem nogometu|2008–09]]
|31||1||0||0||0||0||0||0||0||10||0||0||41||1||0
|-
|[[2009-10 v angleškem nogometu|2009–10]]
|24||0||1||0||0||0||0||0||0||9||0||0||33||0||1
|-
|[[2010-11 v angleškem nogometu|2010–11]]
|3||0||0||0||0||0||0||0||0||0||0||0||3||0||0
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno v karieri
! 156 !! 1 !! 8 !! 15 !! 0 !! 0 !! 8 !! 0 !! 0 !! 42 !! 0 !! 0 !! 222 !! 1 !! 8 
|}

== Dosežki ==
'''[[Arsenal F.C.|Arsenal]]'''

Zmagovalec
* [[Angleška prva liga]]: 2003-04
* [[FA pokal]]: 2005
* [[FA Community Shield|Angleški superpokal]]: 2004
Drugouvrščeni
* [[Nogometna liga prvakov]]: 2005–06
* [[Angleška prva liga]]: 2004-05

==== Individualno ====
* [[PFA Ekipa leta]]: 2007–08

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{France Squad 2010 World Cup}}

{{DEFAULTSORT:Clichy, Gaël}}
[[Kategorija:Francoski nogometaši]]
[[Kategorija:Francoski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši AS Cannesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Istanbula B.B.]]
[[Kategorija:Nogometaši Servetta FC]]
[[Kategorija:Francoski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji SM Caena]]</text>
      <sha1>lixxcwc9ywb4zopukuu42x6xc87wxmy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Theo Walcott</title>
    <ns>0</ns>
    <id>260891</id>
    <revision>
      <id>6721714</id>
      <parentid>6248604</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:06:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721714</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4036" sha1="bji0q1g542n6y7e5p60s6007m2r2ugb" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname           = Theo James Walcott
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| height             = 176 cm
| position           = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| clubnumber = 32
| youthyears1 = 1999–2000
| youthclubs1 = [[A.F.C. Newbury|Newbury]]
| youthyears2 = 2000
| youthclubs2 = [[Swindon Town F.C.|Swindon Town]]
| youthyears3 = 2000–2005
| youthclubs3 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| years1 = 2005–2006
| clubs1 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| caps1 = 21
| goals1 = 4
| years2 = 2006–2018
| clubs2 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps2 = 270
| goals2 = 65
| years3 = 2018–2021
| clubs3 = [[Everton F.C.|Everton]]
| caps3 = 77
| goals3 = 10
| years4 = 2020–2021
| clubs4 = → [[Southampton F.C.|Southampton]] (pos.)
| caps4 = 21
| goals4 = 3
| years5 = 2021–2023
| clubs5 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| caps5 = 29
| goals5 = 2
| totalcaps = 418
| totalgoals = 84
| nationalyears1 = 2004–2005|nationalteam1 = Anglija do 16 let                                 |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2005–2006|nationalteam2 = Anglija do 17 let                                 |nationalcaps2 = 14|nationalgoals2 = 5
| nationalyears3 = 2006     |nationalteam3 = Anglija do 19 let                                 |nationalcaps3 = 1|nationalgoals3  = 1
| nationalyears4 = 2006–2010|nationalteam4 = Anglija do 21 let                                 |nationalcaps4 = 21|nationalgoals4 = 6
| nationalyears5 = 2006–2016|nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]      |nationalcaps5 = 47|nationalgoals5 = 8
}}
'''Theo James Walcott''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[16. marec]] [[1989]], [[Stanmore]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Theo Walcott je nekdanji profesionalni nogometaš, bil je tudi član [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške reprezentance]]. Klub temu, da je bil primarno [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], je večinoma igral na krilni poziciji.

== Klubska statistika ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Vključuje [[FA pokal]], [[Angleški ligaški nogometni pokal]] in  [[FA Community Shield|Angleški superpokal]].&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;3&quot;|[[UEFA|Evropa]]
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|rowspan=&quot;1&quot; valign=&quot;center&quot;|[[Southampton F.C.|Southampton]]
|[[2005-06 Football League Championship|2005–06]]
|21||4||1||2||1||1||-||-||-||23||5||2
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Total
!21!!4!!1!!2!!1!!1!!-!!-!!-!!23!!5!!2
|-
|rowspan=&quot;6&quot; valign=&quot;center&quot;|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[2006-07 FA Premier League|2006–07]]
|16||0||4||10||1||2||6||0||2||32||1||7
|-
|[[2007-08 Premier League|2007–08]]
|25||4||2||5||1||0||9||2||3||39||7||5
|-
|[[2008-09 Premier League|2008–09]]
|22||2||3||3||1||0||10||3||1||35||6||3
|-
|[[2009-10 Premier League|2009–10]]
|23||3||2||1||0||0||6||1||1||30||4||3
|-
|[[2010–11 Premier League|2010–11]]
|3||4||1||0||0||0||0||0||0||3||4||1
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
!89!!13!!9!!19!!3!!2!!31!!6!!7!!139!!22!!18
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno v kariera
!110!!17!!10!!21!!4!!3!!31!!6!!7!!162!!27!!20
|}

:''Pravilno do 21. Avgust 2010''&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.arsenal.com/first-team/players/theo-walcott | title=Theo Walcott| work=Arsenal.com | accessdate=21 August 2010}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Walcott, Theo}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Evertona]]</text>
      <sha1>bji0q1g542n6y7e5p60s6007m2r2ugb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721715</id>
      <parentid>6721714</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:06:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721715</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3969" sha1="6f1wrw2suuqn9cq8ttaksb5lifaa97v" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname           = Theo James Walcott
| birth_date         = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place        = &lt;!-- WD --&gt;
| height             = 176 cm
| position           = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1 = 1999–2000
| youthclubs1 = [[A.F.C. Newbury|Newbury]]
| youthyears2 = 2000
| youthclubs2 = [[Swindon Town F.C.|Swindon Town]]
| youthyears3 = 2000–2005
| youthclubs3 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| years1 = 2005–2006
| clubs1 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| caps1 = 21
| goals1 = 4
| years2 = 2006–2018
| clubs2 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps2 = 270
| goals2 = 65
| years3 = 2018–2021
| clubs3 = [[Everton F.C.|Everton]]
| caps3 = 77
| goals3 = 10
| years4 = 2020–2021
| clubs4 = → [[Southampton F.C.|Southampton]] (pos.)
| caps4 = 21
| goals4 = 3
| years5 = 2021–2023
| clubs5 = [[Southampton F.C.|Southampton]]
| caps5 = 29
| goals5 = 2
| totalcaps = 418
| totalgoals = 84
| nationalyears1 = 2004–2005|nationalteam1 = Anglija do 16 let                                 |nationalcaps1 = 4 |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2005–2006|nationalteam2 = Anglija do 17 let                                 |nationalcaps2 = 14|nationalgoals2 = 5
| nationalyears3 = 2006     |nationalteam3 = Anglija do 19 let                                 |nationalcaps3 = 1|nationalgoals3  = 1
| nationalyears4 = 2006–2010|nationalteam4 = Anglija do 21 let                                 |nationalcaps4 = 21|nationalgoals4 = 6
| nationalyears5 = 2006–2016|nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]      |nationalcaps5 = 47|nationalgoals5 = 8
}}
'''Theo James Walcott''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[16. marec]] [[1989]], [[Stanmore]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Theo Walcott je nekdanji profesionalni nogometaš, bil je tudi član [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške reprezentance]]. Klub temu, da je bil primarno [[Napadalec (nogomet)|napadalec]], je večinoma igral na krilni poziciji.

== Klubska statistika ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|Pokal&lt;ref&gt;Vključuje [[FA pokal]], [[Angleški ligaški nogometni pokal]] in  [[FA Community Shield|Angleški superpokal]].&lt;/ref&gt;
!colspan=&quot;3&quot;|[[UEFA|Evropa]]
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|rowspan=&quot;1&quot; valign=&quot;center&quot;|[[Southampton F.C.|Southampton]]
|[[2005-06 Football League Championship|2005–06]]
|21||4||1||2||1||1||-||-||-||23||5||2
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Total
!21!!4!!1!!2!!1!!1!!-!!-!!-!!23!!5!!2
|-
|rowspan=&quot;6&quot; valign=&quot;center&quot;|[[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|-
|[[2006-07 FA Premier League|2006–07]]
|16||0||4||10||1||2||6||0||2||32||1||7
|-
|[[2007-08 Premier League|2007–08]]
|25||4||2||5||1||0||9||2||3||39||7||5
|-
|[[2008-09 Premier League|2008–09]]
|22||2||3||3||1||0||10||3||1||35||6||3
|-
|[[2009-10 Premier League|2009–10]]
|23||3||2||1||0||0||6||1||1||30||4||3
|-
|[[2010–11 Premier League|2010–11]]
|3||4||1||0||0||0||0||0||0||3||4||1
|-
! colspan=&quot;2&quot; | Skupno
!89!!13!!9!!19!!3!!2!!31!!6!!7!!139!!22!!18
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno v kariera
!110!!17!!10!!21!!4!!3!!31!!6!!7!!162!!27!!20
|}

:''Pravilno do 21. Avgust 2010''&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=http://www.arsenal.com/first-team/players/theo-walcott | title=Theo Walcott| work=Arsenal.com | accessdate=21 August 2010}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Walcott, Theo}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Evertona]]</text>
      <sha1>6f1wrw2suuqn9cq8ttaksb5lifaa97v</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jack Wilshere</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261268</id>
    <revision>
      <id>6721712</id>
      <parentid>6248615</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:02:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Norwich Cityja]]; +[[Kategorija:Trenerji Luton Towna]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721712</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5304" sha1="i7w64snl556w5elwap9o0r41e82r8of" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|fullname = Jack Andrew Garry Wilshere
|height = 170 cm
|birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
|position = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 2001
| youthclubs1 = [[Luton Town F.C.|Luton Town]]
| youthyears2 = 2001–2008
| youthclubs2 = [[Arsenal F.C. Academy|Arsenal]]
| years1 = 2008–2018
| clubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps1 = 125
| goals1 = 7
| years2 = 2010
| clubs2 = → [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]] (pos.)
| caps2 = 14
| goals2 = 1
| years3 = 2016–2017
| clubs3 = → [[AFC Bournemouth|Bournemouth]] (pos.)
| caps3 = 27
| goals3 = 0
| years4 = 2018–2020
| clubs4 = [[West Ham United F.C.|West Ham United]]
| caps4 = 16
| goals4 = 0
| years5 = 2021
| clubs5 = [[AFC Bournemouth|Bournemouth]]
| caps5 = 14
| goals5 = 1
| years6 = 2022
| clubs6 = [[Aarhus Gymnastikforening|AGF]]
| caps6 = 14
| goals6 = 0
| totalcaps = 210
| totalgoals = 9
|nationalyears1 = 2006–2007
|nationalyears2 = 2007–2009
|nationalyears3 = 2009
|nationalyears4 = 2009
|nationalyears5 = 2010–2016
|nationalteam1 = Anglija do 16 let
|nationalteam2 = Anglija do 17 let
|nationalteam3 = Anglija do 19 let
|nationalteam4 = Anglija do 21 let
|nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
|nationalcaps1 = 2
|nationalcaps2 = 9
|nationalcaps3 = 1
|nationalcaps4 = 7
|nationalcaps5 = 34
|nationalgoals1 = 0
|nationalgoals2 = 1
|nationalgoals3 = 0
|nationalgoals4 = 0
|nationalgoals5 = 2
| manageryears1  = 2025
| managerclubs1  = [[Norwich City F.C.|Norwich City]] (zač.) 
| manageryears2  = 2025–
| managerclubs2  = [[Luton Town F.C.|Luton Town]]
}}
'''Jack Andrew Garry Wilshere''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[1. januar]] [[1992]], [[Stevenage]], [[Hertfordshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].&lt;ref name=&quot;Search 1984 to 2006 – Birth, Marriage and Death indexes&quot;&gt;{{navedi splet
| title = Search 1984 to 2006 – Birth, Marriage and Death indexes
| url = http://www.findmypast.co.uk/post84BMDSearchStart.action?&amp;submit=1&amp;route=X&amp;searchType=B&amp;fromYear=1984&amp;toYear=2006&amp;forename1=Jack&amp;surname=Wilshere
| publisher = Find My Past
| accessdate = 2010-03-21
}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

Jack Wilshire je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral kot [[vezist (nogomet)|vezist]] za [[Arsenal F.C.|Arsenal]], [[Bolton Wanderers F.C.|Bolton Wanderers]], [[AFC Bournemouth|Bournemouth]], [[West Ham United F.C.|West Ham United]] in [[Aarhus Gymnastikforening|AGF]]. Prišel je čez Arsenalovo akademijo in postal znan v sezoni 2008-09. Svoj debi za člansko [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]] je imel v prijateljski tekmi z [[Madžarska nogometna reprezentanca|Madžarsko]] 11. avgusta 2010 na [[Wembley stadion|Wembleyu]].

== Klubska statistika  ==
:''(dopolnjeno do 22. septembra 2010)''&lt;ref&gt;{{navedi splet
|url=http://soccernet.espn.go.com/players/stats?id=98681&amp;cc=4716
|title=Statistics
|author=
|work=[[Soccernet]]
|accessdate=2008-10-01
|archive-date=2008-09-14
|archive-url=https://web.archive.org/web/20080914184327/http://soccernet.espn.go.com/players/stats?id=98681&amp;cc=4716
|url-status=dead
}}&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;font-size:90%; text-align: center;&quot;
|-
!rowspan=&quot;2&quot;|Klub
!rowspan=&quot;2&quot;|Sezona
!colspan=&quot;3&quot;|Liga
!colspan=&quot;3&quot;|FA Pokal 	
!colspan=&quot;3&quot;|Angleški ligaški pokal
!colspan=&quot;3&quot;|Evropa
!colspan=&quot;3&quot;|Skupno
|-
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
!Nastopi
!Goli
!Podaje
|-
|rowspan=&quot;2&quot; valign=&quot;center&quot;| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|[[2008-09 v Angleškem nogometu|2008–09]]
|1||0||0||2||0||0||3||1||1||2||0||0||8||1||1
|-
|[[2009-10 v Angleškem nogometu|2009–10]]
|1||0||0||1||0||0||2||0||0||3||0||0||7||0||0
|-
|rowspan=&quot;1&quot; valign=&quot;center&quot;| [[Bolton Wanderers|Bolton Wanderers]] (posojen)
|[[2009-10 v Angleškem nogometu|2009–10]]
|14||1||1||0||0||0||0||0||0||0||0||0||14||1||1
|-
|rowspan=&quot;1&quot; valign=&quot;center&quot;| [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
|[[2010-11 in English football|2010–11]]
|5||0||1||0||0||0||1||0||2||1||0||1||7||0||4
|-
!colspan=&quot;2&quot;| Skupno pri Arsenalu
! 7 !! 0 !! 1 !! 3 !! 0 !! 0 !! 6 !! 1 !! 3 !! 6 !! 0 !! 1 !! 22 !! 1 !! 5 
|-
!colspan=&quot;2&quot;|Skupno v karieri
! 21 !! 1 !! 2 !! 3 !! 0 !! 0 !! 6 !! 1 !! 3 !! 6 !! 0 !! 1 !! 36 !! 2 !! 6 
|}

== Dosežki ==
=== Arsenal ===
*[[Premier Academy League]]: 2008–09
*[[FA mladinski pokal]]: 2008–09

===Mednarodno===
*[[Victory Shield]]: 2006, 2007

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Wilshire, Jack}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Bolton Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Bournemoutha]]
[[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Aarhus Gymnastikforeninga]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Norwich Cityja]]
[[Kategorija:Trenerji Luton Towna]]</text>
      <sha1>i7w64snl556w5elwap9o0r41e82r8of</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih gospodarstvenikov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>261995</id>
    <revision>
      <id>6721662</id>
      <parentid>6707492</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:37:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6721662</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26231" sha1="1l7ekh91se67t1sne5xn5rqyd76xsn2" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].'''

{{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}}
{{CompactTOC2}}
{{div col|colwidth=20em}}{{div col end}}

== A ==
*[[Franc Abram]] (1829—1906)
*[[Franc Ahačič]] (1867—1928) 
*[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873)
*Kozma Ahačič (1895—1979)
* Igor [[Akrapovič]] (* 1959)
* [[Josip Agneletto]] (1884—1960)
*[[Uroš Aljančič]]
*[[Boris Andrijanič]] (1910—1993)
*[[Igor Antauer]]
*[[Mirko Anzeljc]] (1929—2021)
*[[Jure Apih]]
* [[Matjaž Anžur]]
*[[France Arhar]] (* 1948)
* [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011)
*[[Franc Avberšek]] (1947—2022)
* [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]])
*[[Marjan Ažman]] (1925—1984)

== B ==
* [[Franc Babič]] (1868—1913)
* [[Rudi Babič]] (1920—1998)
*[[Ladislav Bajda]] (* 1938)
*[[Fedor Bamberg]] (1817—1862)
*[[Otomar Bamberg]] (1848—1934)
*[[Egon Bandelj]]
*[[Rafael Baraga]] (1931—2021)
*Matija Bartolotti
*[[Janez Basle]] (1940—2015)
* [[Maks Bastl]] (1940?—2015)
* [[Vladimir Baša]] (1913—1970)
*[[Marjan Batagelj]] (* 1962)
* [[Igor Bavčar]] (* 1955)
* [[Dušan Bencik]] (* 1958)
*[[Leopold Benčina]] (1877—1953)
*[[Nataša Benčina]] (1891—1964)
*[[Tomaž Benčina]]
* [[Josip Benko]] (1889—1945)
* [[Janez Beravs]] (1923—1996)
* [[Srečo Bergant]] (1926—2020)
*[[Tomaž Berginc]]
* [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934)
* [[Boris Bernetič]] (*1944)
* [[Ivan Bernot]] (1914—1977)
*[[Julij Bertoncelj]] (* 1939)
*[[Štefan Bertoncelj]]
*[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?)
*[[Jože Bešvir]] (1931—2012)
* [[Mirjan Bevc]] (* 1955)
*[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004)
*[[Slavko Bevk]] (1909–1970)
*Ivan Bizjak (1936–2018)
* [[Mirko Bizjak]] (1920—1999)
*[[Stane Bizjak]] (1913—1992)
*[[Viljem Bizjak]] (Zagreb)
*[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?)
*[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011)
* [[Franjo Bobinac]] (* 1958)
* [[Leopold Bogataj]] (1730—?)
* [[Janez Bohorič]] (* 1942)
* [[Anton Bole]] (1916—1990)
*[[Stanislav Bole]] (1915—1995)
*[[Radovan Bolko]]
* [[Fran Bonač]] (1880—1966)
* [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920)
* [[Vinko Borec]]
*[[Friderik Born]] (1873—1944)
* [[Julij Born]] (1840—1897)
* [[Karl Born]] (1876—1957)
*[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999)
* [[France Borštnik]] (1921—?)
*[[Ivo Boscarol]] (* 1956)
*[[Franc Boštjančič]] (* 1935)
* [[Klemen Boštjančič]]
* [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960)
* [[Vinko Božič]] (1921—1986)
* [[Franc Braniselj]] (1917—2009)
* [[Stane Bregant]] (1923—1984)
* [[Edo Bregar]] (1918—1972)
*[[Miloš Brelih]] (1916—2002)
* [[Milko Brezigar]] (1886—1958)
* [[Branko Brezočnik]] (1927—1990)
*[[Pavel Brglez]] (1939—2023)
*[[Ivan Bricelj]] (1893—1974)
*[[Blaž Brodnjak]] (* 1974)
*[[Ivan Brumen]] (1916—1985)
*[[Sergej Bubnov]] (1914—2000)
* [[Marko Bulc]] (1926—2019)
*[[Dušan Burnik]] (1934—2020)

== C ==
* [[Aleš Cantarutti]]
* [[Jože Ceglar]] (* 1950)
* [[Marjan Cerar]] (1943—2021)
*[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld
*[[Codelliji]]
*[[Jože Colarič]] (* [[1955]])
*[[Egon Conradi]] (1925—2011) 
* [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]])
* [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?)
*[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010)

== Č ==
* [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]])
* [[Karel Čeč]] (1877—1965)
* [[Drago Čeh]] (1909—1988)
* [[Matjaž Čemažar]]
* [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]])
*[[Sandi Češko]] (* 1961)
*[[Vojko Čok]] (* 1946)
*[[Dušan Črnigoj]] (* 1949)
* [[Fran Črnagoj]]
*[[Franc Čuček]] (1882—1969)
*[[Jožko Čuk]] (* 1952)

== D ==
*[[Stanko Debeljak]] (1942—2017)
*[[Zorko Debeljak]] (* 1941)
*[[Žiga Debeljak]] (* 1971)
* [[Jože Debevc]] (* [[1931]])
*[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002)
*[[Pavel Demšar]] (* 1967)
*[[Alojz Derling]] (1913—1981)
*[[Marijan Dermastia]] (1911—1971)
* [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]])
* Jožef (Josip) Desselbruner 
* [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014)
* [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005)
* [[Janez Deželak]] (?—2026)
*[[Janko Deželak]] (1945—2014)
*[[Božo Dimnik]] (* 1932)
* [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000)
* [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]])
* [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]])
*[[Franc Dolenc]] (1869—1938)
* [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995)
* [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010)
*[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966)
*[[Josip Doltar]] (1858—1930)
*[[Barbara Domicelj]]
*[[Cvetko Doplihar]] (1927—)
*[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938)
* [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]])
*[[Bogomir Dragar]] (1921–2000)
*[[Metod Dragonja]] (* 1954)
* [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003)
*[[Franc Drobež]] (1916—2003)
*[[Nada Drobne Popović]] 
*[[Marko Drobnič]]
* [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005)
* [[Branko Drvarič]]
* [[Rudi Dujc]] (1939—1993)
* [[Lojze Dular]] (1903—2002)
* [[Metod Dular]] (1899—1990) 
* Milan Dular (1901—1980)
*[[Henrik Dvoršak]] (* 1952)
* [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003)

== E ==
* [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943)
* [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]])
*[[Franc Ekar]] (* 1942)
*[[Jože Eržen]] (* 1927)

== F ==
* Ivan Fajdiga (1919 —?)
* [[Melita Ferlež]]
*[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003)
*[[Franjo Fijavž]] (1914—1982)
*[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956)
*[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006)
* [[Tatjana Fink]] (* [[1957]])
*[[Rudi Finžgar]] (1920—1995)
*[[Dušan Florjančič]] (1927—2021)
*[[Janez Florjančič]] (1925—2022)
*[[Jože Florjančič]] (1935—2018)
* [[Tone Florjančič]]
* Mateja Forštnarič
* [[Jernej Francelj]] (1821—1889)
* [[Henrik Franzl]] (1859—1917)
* Ernest Fujs
* [[Jože Funda]] (* [[1954]])

== G ==
* [[Anton Gantar]] (* 1948) 
* [[Bojan Gantar]] (* 1971)
* [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]])
*[[Mitja Gaspari]] (* 1951)
*[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ?
*[[Jože Gašperšič]] (1896—1964)
*([[Maksimilijan Gergolet]])
*[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940)
*[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) 
* [[Viljem Glas]] (* [[1947]])
*[[Bruno Glaser]]
* [[Roman Glaser]] (* [[1947]])
* [[Miroslav Gnamuš]]
* [[Nerino Gobbo]] (1920—?)
* [[Alojz Gojčič]] (1942—2023)
*[[Sonja Gole]] (* 1961)
*[[Robert Golob]] (* 1967)
*[[Valentin Golob]]
*[[Silvo Gorenc]] (1929—?)
*[[Mitja Gorenšček]]
*[[Branko Gorjup]] (1933—2017)
*[[Boštjan Gorjup]]
*[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936)
* [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]])
*[[Kornelij Gorup]] (1868—1952)
*[[Miran Goslar]] (1928—2024) 
*[[Vinko Govekar]] (1911—1999)
*[[Dušan Grabnar]] (1930—1997)
*[[Andrej Gradišnik]] (* 1963)
* [[Jože Grah]] (* [[1941]])
* [[Zvonko Grahek]] (* 1924—)
* [[Peter Grašek]]
* [[Ladislav Grdina]] (1934—2007)
* [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]])
* [[Avgust Gregorič]] (* 1943)
* [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]])
* [[Gustav Grof]]
* [[Anton Gros]] (* [[1936]])
*[[Peter Groznik]]
*[[Božidar Guštin]] (1912—1984)

== H ==
*[[Božidar Habič]] (* 1931)
*[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]])
*[[Stojan Hergouth]] (1932—2024)
*[[Pavle Hevka]]
*[[Janez Hlebanja]] (1928—2003)
*[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928)
* [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]])
* [[Mirjam Hočevar]]
*[[Dušan Horjak]] (1920—1979)
*[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020)
*[[Martin Hozjan]] (1949—2016)
* [[Silvo Hrast]] (1921—1999)
*[[Anton Hrastelj]] (1929—2025)
*[[Dragotin Hribar]] (1862—1935)
*[[Evgenija Hribar]] (r. [[Šumi]]) (1875—1936)
*[[Jakob Hribar]] (1817—1878)
*[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992)
*[[Rado Hribar]] (1901—1944)
*[[Svetozar Hribar]] (1909—1996)
*[[Samo Hribar Milič]] (* 1958)
* [[Franc Huber]] (* [[1948]])
*[[Primož Hudovernik]] (1811—1889)
*[[Jože Hujs]] (* 1929)
*[[Josip Hutter]] (1889—1963)
*[[Franc Hvalec]] (1924–2018)

== I ==
* [[Aleš Ilc]] (* 1947)
* [[Jože Ingolič]] (1921—2011)
* [[Aleš Ipavec]]
*[[Albert Ivančič]] (1921—2017)

== J ==
* [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) 
* [[Fran Jaklič]] (1868–1937)
*[[Livio Jakomin]] (* 1940)
*[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805)
*Jernej in [[Japec Jakopin]]
*[[Mirko Jakše]] (1917–1977)
*[[Mirko Jamar]] (1919–1983)
*[[Mirko Jamnik]] (1918–1987)
* [[Zoran Janković]] (* [[1953]])
* Aleksander Jarc
*[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931)
*[[Marija Jazbec]] (* 1944)
*[[Ivan Jelačin]] (1865—1932)
* [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) 
* Ivo Jelačin (* 1926)
* [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]])
* [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]])
* [[Matija Jenko]] (* [[1932]])
* [[Radoslav Jenko]] (1919—2007)
* [[Egidij Jeras]] (1899—1975)
*[[Riko Jerman]] (1918—1972)
*[[Vladimir Jurančič]] (* 1927)
* [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]])
*[[Franjo Jurjevec]] (1914—?)

== K ==
* [[Ivan Kač]] (1853—1904)
*[[Ivan Kačič]] (1885—1924)
*[[Anton Kajfež]] (1875–1954)
* [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]])
* [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]])
* [[Viktor Kalister]] (1869—1948)
* [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]])
* [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977)
* [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951)
* [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000)
*[[Niko Kavčič]] (1915—2011)
*[[Marta Kelvišar]]
*[[Ivan Kenda]] (1877—1937) 
*[[Lojze Kersnič]] (1912—1999)
*[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940)
*[[Janez Khisl]] (1530—1591)
*[[Ivan Klančar]] (* 1943)
* [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995)
*[[Edo Klanšek]] (1927—2010)
* [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) 
* [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) 
* [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) 
*[[Herman Klinar]] (1896—1987)
*[[Tomaž Kmecl]]
*[[Anton Knaflič]] (1893—1957)
*[[Anton Knez]] (1856—1892)
* [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) 
* [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]])
* [[Jure Knez]]? (* 1974)
* [[Matjaž Knez]] (* [[1960]])
* [[Kristina Kobal]] (* [[1940]])
* [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]])
*[[Maks Kocbek]] (1933—2023)
*[[Franc Kocijančič]] (?—1974)
*[[Janez Kocijančič]] (1941—2020)
*[[Ivan Kočevar]] (1921—1978)
*[[Dušan Kodrič]] (1925—1982)
*[[Milan Kojc]] (1925—2008)
*[[Anton Kolenc]] (1868—1922)
*[[Franc Kollmann]] (1839–1908)
*[[Robert Kollmann]] (1872–1932)
* [[Jernej Kopač]] (1861—1946)
* [[Josip Kopinič]] (1911—1997)
* [[Jože Korber]] (* [[1938]])
*[[Bine Kordež]] (* 1956)
* [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024)
*[[Uroš Korže]] (* 1954)
*[[Stane Koselj]] (1910—2007)
*[[Peter Kosin]]
*[[Hubert Kosler]] (* 1958)
* [[Janko Kosmina]] (* [[1935]])
* [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951)
* [[Dušan Košuta]] (1919—1999)
* [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) 
* [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) 
* [[Karel Kotnik]] (1875—1910) 
* [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991)
* Jože Kovač (1930—2021)
*[[Danilo Kovačič]] (* 1940)
* [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016)
*[[Peter Kozina]] (1876—1930)
*[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879)
*[[Jože Kozmus]] (1952—2023)
*Marjan Krajnc (*1946)
*Tomaž Krajnc (?—1945)
*[[Milan Krajnik]] (* 1937)
*[[Edita Krajnović]]
*[[Marcel Kralj]] (1925—1996)
*[[Peter Kraljič]] (* 1939)
*[[Franc Kramar]] (1916—1982)
*Janez Kramar (1931—2021)
*Jože Kranjc (* 1946)
*[[Tone Krašovec]] (1937—2024)
*[[Edi Kraus]] (* 1956)
* [[Marko Kremžar]] (1928—2021)
* [[Leopold Krese]] (1915—2001)
* [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]])
* [[Bernard Krivec]] (* 1928) 
*[[Izidor Krivec]]
* [[Lucijan Krivec]] (1929—2011)
*[[Marjan Križaj]] (1927—2008)
*[[Anton Križanič]] (1847—1926)
*[[Miloš Krofta]] (1922—2002)
*[[Rudi Kronovšek]] (&amp; Bogdan Kronovšek)
* [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017)
* [[Stanko Krumpak]] (1921—2016)
* [[Marko Kryžanovski]]
*[[Marko Kržišnik]] (1926—2006)
* [[Božo Kuharič]] (* [[1940]])
* [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941)
*[[Simon Kukec]] (1838—1910)
*[[Mirjan Kulovec]]
*[[Bojan Kumer]]
*[[Pavel Kunc]] (* 1934)
*[[Peter Kunc]] (1934—2021)
*[[Albin Kuret]] (1926–2003)
*[[Milan Kuster]]
* [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]])
* [[Robert Kuzmič]]

== L ==
*[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018)
*[[Emil Lajovic]] (1886—1965) 
*[[Marko Jožef Lajovic]]  (1927—?) Brazilija
*[[Janez Lanščak]] (1927—2014)
*[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?)
*[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016)
*[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936)
*[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931)
* [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) 
* [[Andrej Lazar]] (* 1943) 
* [[Valter Leban]] 
* [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]])
*[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995)
* [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) 
* [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) 
* [[Danijel Lepin]] (1914—1999)
* [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979)
*[[Jože Lesar]] (1917—1991)
*[[Lojze Lesjak]] (1914—?)
* [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]])
* [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020)
* [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]])    
* [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]])
* [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]])
* [[Božidar Linhart]] (1917—1995)
* [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960)
* Jože Logar (1921–1986)
* [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008)
* [[Konrad Lokar]] (1803—1875)
* [[Vanja Lombar]] (1974–2026)
*[[Medeja Lončar]] (* 1965)
* [[Marjan Lorger]] (* [[1949]])
*Janez Lotrič (* 1955)
* [[Marko Lotrič]] (* 1963)
*[[Aleksander Lovec]] (1942—2024)
* [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) 
*Karl Luckmann
*[[Marko Lukič]] (* 1969)
*[[Milan Lukić]]

== M ==
* [[Pavel Magdič]] (1870—1918)
* [[Lado Mahnič]] (1924—2014)
* [[Filip Majcen]] (1936—1982)
*[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]])
*[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962)
*[[Boris Malovrh]] (1929—2008)
* [[Vida Marcijan]] (* [[1939]])
*[[Slavko Marčinko]] (* 1932)
*[[Ivo Marenk]] (1942—2018)
*[[Kamilo Marinc]] (1919—2015)
*[[Dušan Marinšek]] (1920—2002)
*[[Emil Marinšek]]
*[[Zoran Marinšek]] (* 1945)
*[[Milan Matos]] (1945—2020)
*[[Rafael Mavri]] (* 1936)
* [[Borut Meh]] (* [[1953]])
*[[Miran Mejak]] (1927—2017)
*[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]])
*[[Jože Mermal]] (* 1954)
*[[Mirko Mermolja]] ?
*[[Aleksander Mervar]] 
* [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]])   
* [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]])
* [[Andrej Mihevc]] (* 1971)
*[[Bruno Miklavec]] (* 1943)
*[[Mitja Milavec]]
*[[Franček Mirtič]] (1928—1995)
*[[Jožef Mirtič]] (1932—2011)
*[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026)
*[[Vlado Močnik]] (1910—1984)
*[[Ivan Mohorič]] (1888—1980)
*[[Borut Mokrovič]] (* 1946)
*[[Dragan Mozetič]] (1940—2002)
* [[Vinko Može]] (* [[1948]])
* [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996)

== N ==
* [[David Nabergoj]] (* 1962)
*Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959)
*[[Vinko Naglič]] (1921—?)
*[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993)
*[[Boštjan Napast]]
*[[Franc Nebec]] (1921—1978)
*[[Janez Nedog]] (1925—1981)
*[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]])
*[[Ciril Nemec]] (1899—1984)
*[[Štefan Nemeš]] (* 1939)
*[[Martin Novšak]]

== O ==
* [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004)
* [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]])
* [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019)
*[[Dušan Olaj]] (* 1962)
*[[Franc Oman]] (1920—1987)
*[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000)
*[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica)
*[[Matej Oset]] (* 1968)
*[[Milan Osojnik]] (1920—1987)
*[[Marjan Osole]] (1924—2015)
*[[Adi Osterc]] (1918—2014)
* [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004)
*[[Milica Ozbič]] (1929—2014)
* [[Jožef Ozmec]] (1866—1923)

== P ==
*[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856)
*[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832)
*[[Romana Pajenk]]
*[[Karmen Pangos]]
* [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006)
* [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]])  
* [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) 
* [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) 
* [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]...
* Franc Pečar, inž.
*[[Jože Penca]] (1914—2011) 
*[[Drago Perc]] (1913—1983)
*[[Janez Pergar]] (1942—2023)
*[[Martina Perharič]]
*[[Stojan Perhavc]] (1910—1994)
*[[Vencelj Perko]] (1906—1991)
*[[Zorka Peršič]] (1914—2007)
*[[Zdravko Petan]] (1922—1999)
* [[Stojan Petrič]] (* 1949)
*[[Danilo Petrinja]] (1922—2002)
*Leopold Petz
*Stanislav Pintar (* 1938)
*[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975)
* [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]])
*[[Jakob Piskernik]] (* 1937)
* [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) 
*[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) 
*[[Mark Pleško]] (* 1961)
*[[Franci Pliberšek]] (1966—2024)
*[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957)
* [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) 
* [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) 
* [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (&amp; brata Ciril in Anton: CIMEAN) 
*[[Janez Pograjc]] (1919—2001)
*[[Jurij Pokorn]] (* 1937)
* [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]])
* [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]])
* [[Karl Pollak]] (1878—1940)
* [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023)
*[[Andrej Polenec]] (* [[1945]])
* [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]])
* [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]])
* [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962)
*Janko Potočnik (1924—1997?)
*[[Jožko Povh]] (1897—1983)
*[[Vekoslav Povh]] (1897—1975)
*[[Miroslav Požar]] (* 1935)
*[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942)
*[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889)
*[[Zdravko Praznik]] (1924—2020)
*[[Živko Pregl]] (1947—2011)
*[[Marjan Prelec]] (1928—2022)
*[[Karel Prelog]] (1886—1943)
*[[Franc Premk]] (1935—1998)
* [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]])
*[[Lev Premru]] (1931—2005)
* Franc Pretnar (1857—1941??)
* [[Janez Pretnar]] (1907—1967)?
* [[Ivan Prinčič]] (1898—1980)
*[[Jože Protner]] (* 1944)
*[[Janez Puh]] (1862—1914)
*[[Rado Pušenjak]] (1907—1983)
*[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936)

== R ==
*[[Boris Race]] (1916—1995)
* [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011)
*[[Anton Rakovec]] (* 1938)
*[[Dušan Rauter]]
*Bruno Ravnikar (?—2015)
*[[Tine Ravnikar]] (1911—1985)
*[[Franc Razdevšek]] (1928—2013)
*Ivan Rebek (1863—1934)
*[[Rafael Razpet]] (1932—2023)
*[[Rudi Rebek]] (1924—?)
*[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960)
*[[Karel Recer]] (* 1936)
*[[Izidor Rejc]] (* 1936)
*[[Emil Rejec]] (1932—1991)
*[[Jožica Rejec]] (* 1955)
* [[Marjan Rekar]] (* [[1953]])
* [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) 
* [[Vladimir Remec]] (1880—1965) 
*[[Riko Repič]] (1910—2003)
*[[Vinko Resman]] (1869—1968)
*[[Andrej Ribič]]
*[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946)
* [[Herman Rigelnik]] (* 1942)
*[[Peter Rigl]] (1950—2000)
* [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) 
*[[Miran Rižner]] (1929—2015)
*[[Bernard Rode]] (1918—?)
*[[Vitja Rode]] (1925—2020)
* [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]])
*[[Franjo Rosina]] (1863—1924)
*[[Marko Rosner]] (1888—1969)
*[[Boštjan Roš]] (1839—1917)
*[[Metod Rotar]] (1929—2002)
*[[Anton Rous]] (1939—2024)
* [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008)
* [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022)
*[[Ivan Rožman]] (1901—1937)
* [[Jože Rožman]] (1920—2009)
*[[Stane Rožman]] (* 1948)
*[[Ruard]] (družina)
* [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]])

== S ==
*Albert Samassa (1833—1917)
*Anton Samassa ml. (1808—1883)
*Janez Jakob Samassa (1744—1803)
*Maks Samassa (1862—1945)
*[[Ivan Saunig]] (1863—1947)
*[[Ivan Savnik]] (1879—1950)
*[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916)
* [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]])
* [[Branko Selak]] (* [[1947]]) 
*[[Iztok Seljak]] (* 1964)
*[[Cvetka Selšek]] (* 1951)
*[[Maksimiljan Senica]]
*[[Avgust Seničar]] (* 1933)
*[[Stane Seničar]]
*[[Ivan Seunig]] (1892—1985)?
*[[Elio Sfiligoj]] (1919—?)
*[[Miran Simič]] (1934—2010)
* [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]])
*[[Rino Simoneti]] (1926—2014)
*[[Franjo Sirc]] (1891—1950)
*[[Tanja Skaza]] (* 1976)
*[[Feliks Skerlep]] (1904—1980)
*[[Zmago Skobir]]
*[[Lojze Skok]] (1931—2016)
*[[Bruno Skumavc]] (1927—2011)
*[[Franc Slamič]] (1886—1955)
* [[Anton Slapernik]] (* [[1937]])
* [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]])
*[[Uroš Slavinec]] (* 1951)
* [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]])
*[[Ivan Slokar]] (1884—1970)
*[[Jolanda Slokar]] (1942—2019)
*[[Jožef Slokar]] (1934—2022)
*[[Janko Smole]] (1921—2010)
* Jože Smole (* 1955)
* [[Anton Smrekar]] (1829—1912)
* [[Enzo Smrekar]]
* [[Albin Smrkolj]] (1886—1957)
* [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]])
*[[Sabina Sobočan]]
*[[Štefan Sobočan]]
*[[Karmen Sonjak]] (* 1959)
*[[Miro Sotlar]]
*[[Boris Sovič]]
*[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010)
* [[Jože Stanič]] (* [[1941]])
*[[Feliks Stare]] (1850—1940)
*[[Hugo Stare]] (1886—1969)
*[[Egon Stare]] (1882—1959)
*[[Jože Stare]] (1796—1879)
*[[Mihael Stare]] (1790—1872)
* [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) 
* [[Dušan Stefančič]] (* 1927)
*[[Edvard Stepišnik]] (* 1943)
*[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957)
*[[Anita Stojčevska]]
* [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]])
* [[Bogomir Mirko Strašek]]
* [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]])
* [[Tone Strnad]]
* [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) 
* [[Rok Suhodolnik]]
* [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]])
*[[Silvo Svete]]
*[[Andrej Svetek]] (1897—1983)
* [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]])
* [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]])
* [[Sibil Svilan]]

== Š ==
*[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943)
*[[Andrej Šarabon]] (1880—1941)
*[[Bogdan Šavli]] (* 1941)
*[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]])
*[[Rudi Šepič]] (1939—2017)
*[[Dušan Šešok]] (* 1953)
*[[Boštjan Šifrar]] (* 1965)
*Miroslav Šimac
*[[Mojca Šimnic Šolinc]]
*[[Tibor Šimonka]] (* 1956)
*[[Anton Šinigoj]] (1900—1976)
*[[Anton Šinkovec]] (1859—1938)
*[[Josip Širca]] (1854—1933)
*[[Matija Škof]] (* 1947)
*[[Janez Škrabec]] (* 1963)
*[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933)
*[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta)
*[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003)
*[[Sonja Šmuc]] (* 1971)
*[[Boris Šnuderl]] (1926—2020)
*[[Borut Šnuderl]] (193?—2021)
* [[Janez Špes]] (* [[1942]])
* [[Janez Šter]] (1931—2023)
*[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946)
*[[Aleš Štrancar]] (* 1962)
* [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) 
* [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009)
* [[Milena Štular]]
* [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916)
* [[Josipina Šumi]] (1841—1917)
*[[Peter Šumi]] (1895—1981)
*[[Dagmar Šuster]] (* 1944)
*[[Gregor Švajger]] (* 1936)

== T ==
* [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) 
* [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]])
* [[Jože Testen]] (* 1937)
*[[Cvetka Tinauer]] (* 1957)
*[[Jožef Tišler]] (1940—2026)
*[[Lovro Toman]] (1827—1870)
*[[Tone Tomazin]] (1925—2022)
*[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009)
* [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) 
* Ivan Tomšič
*[[Peter Tomšič]] (* 1961)
*[[Robert Tomšič]]
*[[Gustav Tönnies]] (1814—1886)
*[[Hilda Tovšak]] ?
*[[Zmago Trampuž]] (* 1937)
* [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]])
*[[Franc Tretjak]] (1914—2009)
*[[Tone Tribušon]] (1919—1986)
* [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]])
* [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]])
* [[Niko Trošt]]
* [[Franc Tršar]] (1873—1935)
* [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]])
* Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025)

== U ==
* [[Igor Umek]] (* [[1956]])
* [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]])
* [[Mihael Urbanija]] (1940—2022)
* [[Vojmir Urlep]] (* 1956)

== V ==
*[[Jože Vadnjal]] (1898–1985)
*Rudolf Valenčič
*[[Miloš Vehovar]] (1909–2002)
*[[Matjaž Vehovec]]
*[[Andrej Verbič]] (1920—1999)
*[[Draško Veselinovič]] (* 1959)
*Josip Vidmar star. (1859—1950)
* [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957)
* [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) 
*[[Milan Vižintin]] (1925—??) 
*[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) 
*[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017)
*[[Marko Voljč]] (* 1949)
*[[Jože Vonta]] (* 1927)
*[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933)
*[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920)
* [[Savo Vovk]] (1921—2000?)
*[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002)
*[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934)
*[[Robert Vuga]]
== W ==
* [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]])
* [[Vilko Weixl]] (1878—1950)
* [[Vinko Wernig]] (* 1931)
* [[Adolf Westen]] st. (1850—1942)
* [[Max Adolf Westen]] (1913—1955)
* [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) 
* [[Fran Windischer]] (1877—1955)

== Z ==
* [[Gustav Zadnik]] (1927—1999)
*[[Jakob Zadravec]] (1873—1959)
* [[Jurica Zadravec]] (1907—1973)
* [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006)
*[[Boris Zakrajšek]]
*[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967)
*[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964)
* [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]])
* [[Aleksander Zalaznik]]
* [[Bojan Zaletel]] (1920—1981)
* [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &amp;[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]])
* [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) 
* [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) 
* [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]])
* [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024)
*[[Ivan Zidar]] (1938—2021) 
* [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995)
*[[Janez Ziherl]] (1933—1994)
*[[Michelangelo Zois]] (1694—1877)
*[[Žiga Zois]] (1747—1819)
* [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]])
*[[Otmar Zorn]]
*[[Herman Zupan]] (1924—2018)
*Franc Zupančič (1923—2007)  državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]]
*Janez Zupančič (1911—?)
* [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002)

== Ž ==
* [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]])
* [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?)
* [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010)
* [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]])
* [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) 
*[[Franc Žerdin]] (* 1949)
* [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) 
* [[Peter Žigante]]
* [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]])
*[[Mirko Žlender]] (1924—2005)
*[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959)
* [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]])
*[[Martin Žnideršič]] (1934—2020)
*[[Vinko Žnideršič]]
*[[Sandra Županec]]
*[[Franc Žuža]] (1825—1871)

{{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}}
{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]]</text>
      <sha1>1l7ekh91se67t1sne5xn5rqyd76xsn2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam slovenskih inženirjev strojništva</title>
    <ns>0</ns>
    <id>262366</id>
    <revision>
      <id>6721663</id>
      <parentid>6677150</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:38:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* G */</comment>
      <origin>6721663</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12695" sha1="g5e4zibde5jfjnx1lk4fehuw491el0p" xml:space="preserve">'''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev [[strojništvo|strojništva]].'''

{{CompactTOC2}}
== A ==
[[Boris Aberšek]] - [[Bojan Ačko]] - [[Vid Agrež]] - [[Vital Ahačič]] - [[Fouad Al-Mansour]] - [[Andro Alujevič]] - [[Miha Ambrož]] - [[Leopold Andree (inženir)|Leopold Andrée]] - [[Ivan Anžel]] - [[Marjan Anžur]] - [[Andrej Aplenc]] - [[Ciril Arkar]] - [[Nejc Avbelj (inženir strojništva)|Nejc Avbelj]] - [[Jurij Avsec]] - [[Marko Avšič]]

== B ==
([[Marin Bajd]]) - [[Ivan Bajsić]] - [[Zvone Balantič]] - [[Jože Balič]] - [[Janez Balkovec]] - [[Anton Baloh]] - [[Sani Bašič]] - [[Milan Batista]] - [[Bojan Bedenk]] - [[Aleš Belšak]] - [[Janez Benedičič]] - [[Roman Benet]] - [[Anton Beovič]] - [[Anton Bergant]] - [[Zoran Bergant]] - [[Arthur E. Bergles]] - [[Franc Bernard]] - [[Borut Bernat]] - [[Rajko Bernik]] - [[Natan Bernot]] - [[Julij Bertoncelj]] - [[Dean Besednjak]] - [[Roberto Biloslavo]] - [[Ignacijo Biluš]] - [[Aleš Bizjak]] - [[Valentin Bizjak]] - [[Frančišek Bizjan]] - [[Slavko Blatnik]] - [[Stanko Bloudek]] - [[Miha Bobič]]? - [[Miha Boltežar]] - [[Andrej Bombač]] - [[Gorazd Bombek]] - [[Josip Boncelj]] - [[Marko Boncelj]] - [[Milan Bordon]] - [[Drago Bračun]] - [[Tomaž Brajlih]] - [[Jože Brank (1924-2002)]] - [[Tadej Brate]] - [[Robert Brauc]] - [[Anton Brcar]] - [[Boris Janez Bregant]] - [[Franc Brelih]] - [[Bojan Breznik]] - [[Miran Brezočnik]] - [[Simon Brezovnik]] - [[Gabrijel Brinšek]] - [[Miha Brojan]] - ([[Boris Brovinsky]]) - [[Matija Brumat]] - [[Mihael Brunčko]] - [[Borut Buchmeister]] - [[Bojan Bučar]] - [[Boris Bukovec]] - ([[Borut Bundara]]) - [[Peter Butala]] - [[Vincenc Butala]] - 

== C ==
[[Roman Celin]] - [[Boštjan Cerkvenik]] - [[Boris Cijan]] - [[Ante Crnjac]] (1927-2018) - [[Franc Cvetaš]] -

== Č ==
[[Ludvik Čebular]] - [[Anton Černej]] - [[Boris Černigoj]] - [[Lado Černoš]] - [[Tone Češnovar]] - [[Vincenc Čižman]] - [[Živojin Čuček]] - [[Mirko Čudina]] - [[Jožko Čuk]] - [[Franc Čuš]]

== D ==
[[Janez Dekleva]] - [[Marjan Delić]] - [[Edvard Detiček]] - [[Janez Diaci]] - [[Želimir Dobovišek]] - [[Slavko Dolinšek]] - [[Bojan Dolšak]] - [[Helena Drnovšek Sršen]] - [[Boštjan Drobnič]] - [[Marjan Drofenik]] - [[Roman Drole]] - [[Igor Drstvenšek]] - [[Vladimir Drusany]] - [[Jože Duhovnik (strojnik)|Jože Duhovnik]] - [[Matevž Dular]] - [[Marjan Dvornik]] - [[Henrik Dvoršak]]
== E ==
[[Janez Ekart]] - [[Andrej Eleršek]] - [[Igor Emri]] -

== F == 
[[Ljubo Fabjan]] - [[Gorazd Fajdiga]] - [[Matija Fajdiga]] - [[Vladimir Fatur]] - [[Bogdan Filipič]] - [[Jože Flašker]] - [[Uroš Flisar]] - [[Dušan Florjančič|Dušan (C.) Florjančič]] - [[Janez Florjančič]] 

== G ==
[[Gašper Gantar]] - [[Vito Garbajs]] - [[Jože Gašperlin]] - [[Branko Gašperšič]] - [[Samo Gazvoda]] - [[Jože Germek]] - [[Jože Geršak]] - [[Miroslav Geržina]] - [[Henrik Gjerkeš]] - [[Bruno Glaser]] - ([[Stanislav (Staša) Glaser]]) - [[Vladimir Gliha]] - [[Srečko Glodež]] - [[Andrej Glojek]] - [[Andrej Godina]] - [[Jože Golob]] - [[Iztok Golobič]] - [[Franc Gologranc]] - [[Boštjan Gorjup]] - [[Franc Gortnar]] - [[Branislav Gospodinjački]] - [[Karl Gotlih]] - [[Edvard Govekar]] - [[Janez Gradišek]] - [[Alojzij Grčar]] - [[Stane Grčar]] - [[Ladislav Grdina]] - [[Ivan Grebenc]] - [[Dominik Gregl]] - [[Igor Grabec]]?- [[Ivan Grebenc]] - [[Janez Gregorčič]] - [[Alojz Gregorič]] - [[Dušan Gregorka]] - [[Edvard Grošelj]] - [[Dušan Gruden]] - [[Mihael Gruden]] - [[Janez Grum]] - [[Peter Gspan]] - [[Andrej Grželj]] - [[Nenad Gubeljak]] - [[Gvidon Gulič]] - [[Miloš Gulič]] - [[Jože Guna]] - [[Leo Gusel]] - [[Božidar Guštin]]

== H ==
[[Matevž Hafner]] - [[Miroslav Halilovič]] - [[Robert Harb]] - [[Boštjan Harl]] - [[Anton Hauc]] - [[Niko Herakovič]] - Karel Hinterlechner - [[Damjan Hladnik]] - [[Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]] - [[Gorazd Hlebanja]] - [[Jože Hlebanja]] (1926-2022) - [[Marko Hočevar]]? - [[Matej Hohnjec]] - [[Stojan Horvat]] - [[Mladen Houška]] - [[Štefan Hozjan]] - [[Gorazd Hren]] - [[Boris Hribar]] (1898-1966) - [[Aleš Hribernik]] - [[Matjaž Hriberšek]] - [[Marjan Hudina]]

== I ==
[[Sava Isaković]] - [[Radko Istenič]] (jedrski tehnik)

== J ==
[[Tadej Jakopič (1944)|Tadej Jakopič]] - [[Igor Janežič]] - [[Miro Jančigaj]] - [[Jožef Jarh]] - [[Ciril Jekovec]] (1881-1957) - [[Raoul Jenčič]]?- [[Matjaž Jenko]] - [[Uroš Jenko]] - [[Janez Jereb]] - [[Boris Jerman]] - [[Andrej Jeromen]] ''-'' [[Boris Jeseničnik]] - [[Anton Jezernik]] - [[Matija Jezeršek]] - [[Anton Jež]] - [[Mario Jež]] - [[Vlado Jordan]] - [[Mihael Junkar]] - [[Tomaž Jurejevčič]] - [[Jože Jurkovič]] - [[Borut Justin]] - [[Jože Juvan]]

== K ==
[[Mitjan Kalin]] - [[Branko Kalpič]] - [[Zlatko Kampuš]] - [[Zoran Kariž]] - [[Ivo Karner]] - [[Mitja Kastrevc]] - [[Franci Katrašnik]] - [[Tomaž Katrašnik]] - ([[Leon Kavčnik]]) - [[Breda Kegl]] - [[Marko Kegl]] - [[Dragutin Kelšin]] - [[Tomaž Kern]] - [[Janko Kernc (1953)]] - [[Aleksander Kidrič]] - [[Edvard Kiker]] - [[Andrej Kitanovski]] - [[Simon Klančnik (strojnik)]] - [[Zdravko Klasek]] (1932-2021) - [[Jernej Klemenc]] - [[Katja Klinar]] - [[Damjan Klobčar]] - [[Mitja Klopčič]] - Jernej Klopčič - [[Tomaž Kmecl]] - [[Jure Knez]] - [[Janez Kobe|Janez Kobe (1921)]] - [[Maks Kocbek]] - [[Božo Kočevar]] - [[Rosana Kolar]] - [[Tomaž Kolšek]] - [[Marcel Kompare]] - [[Boštjan Končar]] - [[Andrej Konjajev]] - [[Janez Kopač (strojnik)|Janez Kopač]] - [[Darko Koporčič]] - [[Rudi Koprivnik]] - [[Aleksej Kopylov]] - [[Marjan Korošec]] - [[Marko Kos]] - [[Borut Kosec]] - [[Ladislav Kosec]] - [[Franc Kosel]] - [[Tadej Kosel]] - [[Hubert Kosler]] - [[Aleksander Kostnapfel]] - [[Karel Košak]] - Marko Košir (1946) - [[Franko Košuta]] (1943) - [[Igor Kovač]] - [[Marko Kovač]] - [[Miran Kovač]] - [[Franček Kovačec]] - [[Branko Kozina]] - [[Dominik Kozjek]] - [[Danilo Kraigher]] - [[Peter Krajnik]] - [[Viljem Kralj]] - [[Janez Kramar (strojnik)|Janez Kramar]] - [[Janez Kramberger (strojnik)|Janez Kramberger]] - [[Andrej Kranjec]] - [[Janez Kranjec (strojnik)|Janez Kranjec]] (1928-2020) - [[Marko Krečič]] - [[Gorazd Krese]] - [[Bojan Kraut]] - [[Roman Kreslin]] - [[Alojz Križman]] - [[Miloš Krofta]] - [[Jurij Krope]] - [[Marko Kržišnik]] - [[Ivan Kučan]] - [[Anton Kuhelj ml.]] (1934-2014) - [[Tomaž Kumelj]] - Janez Kunaver - [[Pavel Kunc]] (1934-2026) - [[Peter Kunc]] (1934-2021) - [[Robert Kunc]] - ([[Drago Kunstelj]]/Zgb) - [[Janez Kušar]] - [[Igor Kuštrin]] - [[Jože Kutin]] - [[Franc Kuzma]] - [[Karel Kuzman|Karl Kuzman]] - 

== L ==
[[Miran Lakota]] - [[Sašo Lap]] - [[Marjan Leber]] - [[Janko Legat]] - [[Zvonimir Lemič]] - [[Milan Lenarčič]] (1884-1949) - [[Janez Lesar]] - [[Bojan Leskovar]] - [[Polde Leskovar]] - [[Peter Leš]] - [[Boleslav Likar]] - [[Otto Likar]] (1915-2005) - ([[Andrej Lipej]]) - [[Mitja Ljubeljšek]] - [[Feliks Lobe]] - [[Peter Lobe]] - [[Bojan Logar (strojnik)]] - [[Gorazd Lojen]] - [[Darko Lovrec]] - [[Stanislav Lukšič]] - [[Janez Luznar]]
 
== M ==
[[Marjan Mačkošek]] - [[Zvonko Majcen]] - [[Franc Majdič (1975)]] - [[Jože Majes]] - [[Milan Marčič]] - [[Evgen Marek]] - [[Janez Marinko]] - [[Janez Marolt (strojnik)|Janez Marolt]] - [[Slavko Marolt]] - [[Klemen Medja]] - [[Jožef Medved]]? - [[Sašo Medved]] - [[Breda Mejak Vrišer]] - [[Jani Melik]] - [[Toni Mešič]] - [[Milan Mikuž]] (1885-1976) - [[Matevž Milčinski]] - [[Jurij Modic]] - [[Nikolaj Mole]] - [[Franc Mordej]] - [[Mitja Mori]] - [[Miran Mozetič]] - ([[Janez Možina]]) - [[Mitja Muhič]] - [[Simon Muhič]] - [[Ivan Munda]] - [[Hinko Muren]] - [[Bogomir Muršec]] - [[Milan Muršič]] - [[Andrej Mernik]]-Vlado Miklavžin

== N ==
[[Marko Nagode]] - [[Blaž Nardin]] - [[Aleš Nemec]] - [[Nande Niklsbacher]] - [[Dragica Noe]] - [[Marina Novak]] - [[Peter Novak (1937)|Peter Novak]]

== O ==
[[Maks Oblak (strojnik)]] - [[Janez Oman (strojnik)|Janez Oman]] - [[Mirko Opara]] - [[Miran Oprešnik]] - [[Henri Orbanić]] - [[Tomaž Orešič]] - [[Milan Ozimič]] -

== P ==
[[Ivan Pahole]] - [[Leopold Panjan]] - [[Radislav Pavletič]] - [[Stanislav Pehan]] - [[Janez Peklenik]] - [[Vili Pepel]] - [[Tomaž Pepelnjak]] - [[Andrej Perko (fotograf)]] - [[Tomaž Perme]] - [[Matjaž Perpar]] - [[Bogomil Pertot]] - [[Stojan Petelin]] - [[Borut Petkovšek]] - Hinko Petrič - ([[Jože Petrišič]]) - [[Igor Petrović]] - [[Peter Petrovič]] - [[Jožef Pezdirnik|Jože(f) Pezdirnik]] - [[Ciril Pisanski]] - Martin Plankar? - [[Bojan Podgornik]] - [[Primož Podržaj]] - [[Ivan Pogačar]] - [[Andrej Polajnar]] - [[Ivan Polajnar]] - [[Marko Polajnar]] - [[Dušan Poljak]] (1921-2020) - [[Bojan Pollak]] - [[Katja Popovič]] - [[Milovan Popović]] - [[Alojz Poredoš]] - [[Štefan Poredoš]] - [[Herman Potočnik]] - [[Primož Potočnik]] - [[Iztok Potrč]] - [[Roman Povše]] - [[Miloš Požar]]? - [[Matej Požarnik]] - [[Bojan Poženel]] - [[Alojzij Prašnikar]] - [[Ivan Prebil]] - [[Jožef Predan]] - [[Andrej Predin]] - [[Matjaž Prek]] - [[Zmagoslav Prelec]] - [[Stane Premelč]] - [[Franc Premk]] - [[Bojan Pretnar]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Anton Zvonko Pristavec]] - [[Jernej Pristavec]] - [[Viktor Prosenc]] - [[Ervin Prelog]] - [[Jurij Prezelj]] - [[Bogdan Pučko]] - [[Jože Puhar]] - [[Vladimir Puklavec]] - [[Franci Pušavec]]

== R ==
[[Savo Rakčević]] - [[Matjaž Ramšak]] - [[Zoran Rant]] - [[Jure Ravnik]] - [[Emil Rejec]] - ([[Ciril Rekar]]) - [[Marjan Rekar]] - [[Zoran Ren]] - [[Jože Rigler]] - [[Saška Rihtaršič]] - [[Franc Roethel]] - [[Dejan Rojko]]

== S ==
[[Niko Samec]] - [[Urška Sancin]] - [[Viktor Savnik]] - [[Zdenko Savšek]] - [[Franc Schweiger]] - [[Mihael Sekavčnik]] - [[Boris Selan]] - [[Zoran Seljak]] - [[Andrej Senegačnik]] - [[Martin Sever]] - [[Jurij Simčič]]? - [[Janko Slavič]] - [[Alojzij Sluga]] - [[Ivan Smerdu]] - [[Franc Smolik]] - [[Jožef Smrkolj]] - [[Jernej Soban]] - [[Mirko Soković]] - [[Leopold Sorta]] (1891-1956) - [[Vladimir Staněk]] - [[Marko Starbek]] (1943-2023) - [[Slavko Stošicki]] - [[Uroš Stritih]] - [[Romeo Strojnik]] - [[Jože Stropnik]] - [[Albert Struna]] - [[Anton Stušek]] - [[Andrej Suhadolc]] - [[Joe Sutter]] (Suhadolc) - Sobočan Tine 

== Š ==
[[Roman Šabec]] - [[Samo Šali]] - [[Božidar Šarler]] - [[Boštjan Šifrar]] - [[Brane Širok]] - [[Leopold Škerget]] - [[Marko Škerlj]] - [[Milan Škrjanc]] - [[Pavel Škofic]] - [[Pavel Šmarčan]] (1926-2022) - [[Janez Šmitek]] (1916-2005) - [[Leopold Šolc]] (1918-2011) - [[Miha Šorn]] - [[Adolf Šostar]] (1934-2022) - [[Matjaž Šraml]] - [[Boris Štok]] - [[Josip Štolfa]] - [[Roman Šturm]] - M.Šuklje?- [[Borivoj Šuštaršič]] - ([[Verij Švajgar]]) - [[Gregor Švajger]] - [[Damijan Švajncer Butinar]] - Zdenko Štraus (1952-)

== T ==
[[Boštjan Taljat]] - [[Frančišek Tašner]] - [[Jože Tavčar]] - [[Riko Tavčar]] - Albert Tence (ladjedelničar, 1923-2021) - [[Tomaž Terček (strojnik)]] - ([[Milan Terčelj]]) - [[France Tomšič (1937)|France Tomšič]] - [[Mihael Gabrijel Tomšič]] - [[Francelj Trdič]] - [[Ferdinand Trenc]] (st./ml.) - [[Marjan Treppo]] - [[Matija Tuma]] - [[Viktor Turnšek (1884-1953)]] - [[Jaka Tušek]] - [[Janez Tušek]]

== U ==
[[Samo Ulaga]] - [[Miran Ulbin]] - [[Manica Ulčnik Krump]] - [[Dobromil Uran]] - Franci Uduč -

== V ==
[[Matjaž Valenčič]] - [[Pavle Valentič]] - [[Joško Valentinčič]] - Božo Vehovec (1934-2009) ''-'' [[Boris Velenšek]] - [[Matej Vesenjak]] - [[Jože Vižintin]] - [[Miro Vodeb]] - [[Peter Vogrič]] (1931-2023) - [[Valter Volf]] - [[Mira Vovk Avšič]] - [[Simon Vrhunec]] - [[Ernest Vršec]] - [[Jaroslav Vrtačnik]] - [[Ljupka Vrteva]] - [[Lucijan Vuga]] - [[Tomaž Vuherer]] - [[Nataša Vujica Herzog]] - ([[Ivo Vušković]])

== Z ==
([[Štefan Zagoričnik]]) - [[Andrej Jan Zajec]] - [[Aleksander Zalaznik]] - [[Stanislav Zazula]] - [[Leopold Zemljak]] - [[Franc Zgaga]] - [[Miran Zgonik]] - [[Ivan Zidar]] - [[Anton Zima]] (1923-2023) - [[Otmar Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Ivan Zupan (strojnik)|Ivan Zupan]] (1922-2014) - [[Samo Zupan]] - [[Danilo Zupančič]] (1952-2017) - [[Jože Zupančič]] - [[Martin Zupančič]] - [[Franc Zupanič]] - [[Albert Zore]] (1950-) -  

== Ž ==
Janez Žagar - [[Jože Žagar]] - Stanislav Žagar - [[Roman Žavbi]] - [[Djordje Žebeljan]] - [[Andrej Žerovnik]] - [[Aleksander Žezlina]] - [[Valentin Matija Živic]] - [[Andrej Žnidar]] - [[Bogumil Žnidaršič]] - Matjaž Žnidaršič - [[Iztok Žun]] - [[Zoran Žunič]] - Janez Župec - [[Uroš Župerl]] - [[Urban Žvar Baškovič]] - [[Matej Žvokelj]] 

{{stublist}}

[[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva|*]]</text>
      <sha1>g5e4zibde5jfjnx1lk4fehuw491el0p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zdravko Duša</title>
    <ns>0</ns>
    <id>265224</id>
    <revision>
      <id>6721674</id>
      <parentid>6691297</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:48:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721674</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10308" sha1="dce213j3is978inunofmeauya3nwkao" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Zdravko Duša''' (krstno ime '''Valentin Duša'''), [[Slovenci|slovenski]] [[urednik]], [[scenarist]] in [[prevajalec]], * [[25. november]] [[1950]], [[Čiginj]].

== Življenje ==
Zdravko Duša je leta 1968 končal pedagoško smer gimnazije [[Tolmin]]. Šolanje je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1969 vpisal [[anglistika|anglistiko]] ter [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]. Nekaj kratkih zgodb je objavil v [[Tribuna (časopis)|Tribuni]], [[Mladina (revija)|Mladini]], [[revija Antena|Anteni]] in bil kulturni urednik študentskega časopisa Tribuna in [[Radio Študent|Radia Študent]].

Leta 1975 se je zaposlil kot [[novinar]] pri [[časnik|časniku]] [[Delo (časopis)|Delo]], pozneje pa kot prodajni referent in korektor. Uveljavil se je kot prevajalec, v tistem času je nastala tudi gledališka igra ''[[Jaslice (1978)|Jaslice]]'' (1978), ki je bila v režiji [[Vinko Moederndorfer|Vinka Moederndorferja]] uprizorjena v gledališču [[Glej]] (v sezoni 1981/82). Kariero tekstopisca in snovalca v [[Studio marketing Delo|Studiu marketing Delo]], kjer je med drugim ustvaril slogan [[Slovenija, moja dežela]], je leta 1987 zamenjal za mesto urednika na [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Nekaj let je ob tem urejal tudi [[zbirka Rob|zbirko Rob]] pri [[koprska založba Lipa|koprski založbi Lipa]], kasneje pa poletne zgodbe slovenskih in tujih avtorjev v časniku Delo. Na prelomu tisočletja zaide med scenariste ter ustanovi in vodi scenaristično šolo [[Pokaži jezik]]. Še naprej prevaja, predvsem za [[gledališče]], in razvija literarno-glasbena srečanja [[Lukatelce]] v Volčah pri Tolminu. Je tudi svetovalec za področje literature pri [[Evropski prestolnici kulture]] [[Maribor]] 2012.

== Delo ==
=== Knjižni prevodi ===
* [[Alan White]]: ''[[Podnebje upora]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1978) {{COBISS|ID=860190}}
* [[John Steinbeck]]: ''[[Sladki četrtek]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1979) {{COBISS|ID=14451975}}
* [[Derviš Sušić]]: ''[[Zalezovalci]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1979) {{COBISS|ID=14732807}}
* [[Kurt Vonnegut]]: ''[[Mačja zibka]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1980) {{COBISS|ID=2584321}}
* [[Philip Roth]]: ''[[Zbogom, Columbus]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1981) {{COBISS|ID=20321024}} 
* [[Lewis Patten]]: ''[[Okostja bizonov]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1982) {{COBISS|ID=20854023}}
* [[Henry Miller]]: ''[[Seksus]]''. Ljubljana: Delo (1984) {{COBISS|ID=14322433}}
* Henry Miller: ''Kozorogov povratnik''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, (1985) {{COBISS|ID=14859009}} 
* [[Arthur Koestler]]: ''[[Mrk opoldne]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1986) {{COBISS|ID=6149889}}
* Henry Miller: ''[[Opus pistorum]]''. Ljubljana: Državna založba Slovenije (1987) {{COBISS|ID=175671}}
* [[D.M. Thomas]]: ''[[Beli hotel]]''. Ljubljana: Cankarjeva založba (1996) {{COBISS|ID=61418496}}
* [[Alistair Maclean]]: ''[[Strah je ključ]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1998) {{COBISS|ID=79139328}}

=== Gledališki prevodi ===

* [[Nigel Williams]]: ''[[Razredni sovražnik]]''. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče (1982)      
* [[David Mamet]]: ''[[Seksualna perverzija v Chicagu]]''. Ljubljana: SNG Drama (1989) {{COBISS|ID=2239835}}
* [[Harold Pinter]]: ''[[Hribovski jezik]]''. Objavljeno v časopisu Dnevnik, (1989) {{COBISS|ID=121797888}}
* David Mamet: ''Edmond''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1990) {{COBISS|ID=44275}}
* [[Fiona Templeton]]: ''[[Na tvojem mestu]]''. Ljubljana: Gledališče Glej (1990) 
* [[Peter Shaffer]]: ''[[Črna komedija]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1991) {{COBISS|ID=7667}}
* Peter Shaffer: ''[[Leticija in Luštrek]]''. Ljubljana: CD (1991) {{COBISS|ID=50931}}
* [[Sue Townsend]]: ''[[Skrivni dnevnik Jadrana Krta]]'' (sopr. Irena Duša). Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1991) {{COBISS|ID=47603}}
* [[Ray Cooney]]: ''[[To imamo v družini]]''. Kranj: Prešernovo gledališče (1994) {{COBISS|ID=55283}}
* David Mamet: ''[[Oleanna]]''. Ljubljana: SNG Drama (1995) {{COBISS|ID=2906673}}
* [[Philip Ridley]]: ''[[Disney Razparač]]''. Ljubljana: SNG Drama (1996) {{COBISS|ID=2911793}}
* [[Sam Shepard]]: ''[[Nevidna roka]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče Celje (1996)  
* [[Albee]]: ''[[Kdo se boji Virginije Woolf?]]''. Ljubljana: SNG Drama (1997)
* Ray Cooney: ''[[Denar z neba]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče Celje (1997)
* [[Terence McNally]]: ''[[Mojstrski tečaj]]''. Trst: Slovensko stalno gledališče (1997) {{COBISS|ID=1600748}}
* [[Brian Friel]]: ''[[Ples v avgustu]]''. Ljubljana: SNG Drama {{COBISS|ID=2158427}}
* [[Goran Stefanovski]]: ''[[Bakanalije: po motivih Evripidovih Bakhantk]]''. Ljubljana: AGRFT (1997) {{COBISS|ID=70643}}
* [[David Hare]]: ''[[Nadsvetloba]]''.  Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (1998) 
* [[Howard Barker]]: ''Evropejci''. Ljubljana: SNG Drama (1999) {{COBISS|ID=481367}}
* David Hare: ''[[Vprašajte Amy]]'' (sopr. Irena Duša). Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (1999) {{COBISS|ID=134131}}
* [[Tennessee Williams]]: ''[[Tramvaj Poželenje]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1999) {{COBISS|ID=1041755}}
* Howard Barker: ''Uršula''. Ljubljana: SNG Drama (2000)
* [[Sarah Kane]]: ''[[Razdejani]]''. Objavljeno v: Dramatikon II, Beletrina (2001)
* Sarah Kane: ''[[Razmadežna]]''. Ljubljana: SNG Drama (2001) {{COBISS|ID=1111131}}
* David Mamet: ''[[Glengarry Glen Ross]]''. Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (2001) {{COBISS|ID=141811}}
* [[Arthur Miller]]: ''[[Smrt trgovskega potnika]]''. Ljubljana: Karantanija (2001) {{COBISS|ID=112850688}}
* [[Ben Elton]]: ''Popcorn''. Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (2002)
* [[Hanif Kureishi]]: ''[[Primestje]]''. Ljubljana: Slovensko narodno gledališče Drama (2002) {{COBISS|ID=1272667}}
* [[Martin McDonagh]]: ''[[Kripl z Inishmaana]]''. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko (2002) {{COBISS|ID=1186139}}
* David Mamet: ''Ameriški bizon''. Knjižna objava v Dramatikon 4, Študentska založba (2003)
* [[Hannie Rayson]]: ''[[Življenje po Georgeu]]''. Ljubljana: Slovensko narodno gledališče Drama (2004) {{COBISS|ID=1736027}}
* [[Richard Bean]]: ''[[Zakonski apartma]]'' (soprevajalka Irena Duša). Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko (2005) {{COBISS|ID=1740891}}
* Ray Cooney: ''[[Spustite me pod kovter, gospa Markham]]''. Celje: SLG Celje (2005) {{COBISS|ID=2772059}}
* [[Martin Crimp]]: ''[[Kruto in nežno]]''. Ljubljana: SNG Drama (2005) {{COBISS|ID=2354924}}
* Martin Crimp: ''[[Podeželje]]''. Kranj: PG Kranj (2006) {{COBISS|ID=2260059}}
* Harold Pinter: ''[[Zabava za rojstni dan]]''. Radovljica: Didakta (2006) {{COBISS|ID=231584512}}
* [[David Rabe]]: ''[[Tisti, ki jih reka ne spusti]]''. Nova Gorica: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (2006) {{COBISS|ID=2015579}}
* Harold Pinter: ''[[Strežni jašek]]''. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (2007)
* Tennessee Williams: ''[[Orfej se spušča]]''. Ljubljana: SNG Drama (2007) {{COBISS|ID=2237787}}
* [[Marius Ivaškevičius]]: ''[[Mesto tako blizu]]''. Trst: Slovensko stalno gledališče (2008) {{COBISS|ID=3207148}}
* [[Jaan Tätte]]: ''[[Avtocestni nadvoz ali zgodba o zlati ribici]]''. Kranj: PG Kranj (2008) {{COBISS|ID=2889563}}
* David Mamet: ''Romanca''. Celje: SLG Celje (2009) {{COBISS|ID=3012187}}
* [[Milena Marković]]: ''[[Barčica za punčke]]''. Ljubljana: SNG Drama (2009). {{COBISS|ID=2816091}}
* Sarah Kane: ''[[Zbrane drame]]''. Ljubljana: Cankarjeva založba (2010) {{COBISS|ID=252957184}}
* Howard Barker: ''[[Slike z usmrtitve]]''. Ljubljana: SNG Drama (2011) {{COBISS|ID=3187547}}

=== Samostojne knjižne objave ===
* Zdravko Duša: ''[[Jaslice 1978|Jaslice]]''. Koper: Lipa (1989) {{COBISS|ID=6935552}}
* Zdravko Duša: ''[[Kje so doma dobri možje]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (2008) {{COBISS|ID=239580928}}

=== Avtorske antologije ===
* Zdravko Duša: ''[[The Veiled Landscape - antologija slovenskih avtoric]]''. Ljubljana: Slovenian Office for Women's Policy: &quot;City of Women&quot; Festival (1995) {{COBISS|ID=54957568}}
* [[Zdravko Duša, Lado Kralj]]: ''[[Ameriška drama dvajsetega stoletja]]''. Ljubljana: Karantanija (2001) {{COBISS|ID=112850688}}

=== Film === 
* Dialogi za celovečerna filma ''[[Poletje v školjki II]]'' (rež. Tugo Štiglic) in ''[[Srčna dama (film)|Srčna dama]]'' (rež. Boris Jurjaševič)
* Sodelavec pri [[scenarij|scenariju]] ''[[Delo osvobaja]]''. TVS (2005)
* Samostojni scenariji: [[Tv nadaljevanka]] in celovečerni film ''[[Trpljenje mladega Igorja]]'' (2006), [[dokumentarni film]] ''[[Sveti jezik]]'' (2005), dokumentarni film ''[[Nočemo belega kruha]]''. Ljubljana: RTS (2010)
* ''Oroslan''. Ljubljana: Staragara (2019) - posnet po kratki zgodbi ''Pa ravno tako je bilo''

===Televizija===
* Tv nadaljevanka ''[[Hotel poldruga zvezdica]]'', 15 delov, (2004) glavni scenarist; (2005) avtor dveh epizod

==Viri==
* ''Tolminski zbornik'', Tolmin: Občina Tolmin, 1997.
* Drago Bajt, ''Slovenski kdo je kdo.'' Ljubljana: Nova revija, 1999.
* {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
*[https://www.noviglas.eu/niso-vse-knjige-sveto-pismo/ Intervju: Niso vse knjige Sveto pismo!, Jernej Šček, Novi glas 2015]
*[http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=67 O Zdravku Duši] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110225235722/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=67 |date=2011-02-25 }}
*[http://www.3via.org/veronika/delo/clanek-239713.html Ko duša pokaže zobe]
*[https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/175196704 Zdravko Duša]. Razkošje v glavi (7. februar 2026). RTV Slovenija.

{{-}}
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Duša, Zdravko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Duša, Zdravko]]</text>
      <sha1>dce213j3is978inunofmeauya3nwkao</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721675</id>
      <parentid>6721674</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:49:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <comment>/* Samostojne knjižne objave */</comment>
      <origin>6721675</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10363" sha1="7j8mo4h4lg6sknezexe7hrdte7z2fv5" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}

'''Zdravko Duša''' (krstno ime '''Valentin Duša'''), [[Slovenci|slovenski]] [[urednik]], [[scenarist]] in [[prevajalec]], * [[25. november]] [[1950]], [[Čiginj]].

== Življenje ==
Zdravko Duša je leta 1968 končal pedagoško smer gimnazije [[Tolmin]]. Šolanje je nadaljeval na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1969 vpisal [[anglistika|anglistiko]] ter [[primerjalna književnost|primerjalno književnost]] in [[literarna teorija|literarno teorijo]]. Nekaj kratkih zgodb je objavil v [[Tribuna (časopis)|Tribuni]], [[Mladina (revija)|Mladini]], [[revija Antena|Anteni]] in bil kulturni urednik študentskega časopisa Tribuna in [[Radio Študent|Radia Študent]].

Leta 1975 se je zaposlil kot [[novinar]] pri [[časnik|časniku]] [[Delo (časopis)|Delo]], pozneje pa kot prodajni referent in korektor. Uveljavil se je kot prevajalec, v tistem času je nastala tudi gledališka igra ''[[Jaslice (1978)|Jaslice]]'' (1978), ki je bila v režiji [[Vinko Moederndorfer|Vinka Moederndorferja]] uprizorjena v gledališču [[Glej]] (v sezoni 1981/82). Kariero tekstopisca in snovalca v [[Studio marketing Delo|Studiu marketing Delo]], kjer je med drugim ustvaril slogan [[Slovenija, moja dežela]], je leta 1987 zamenjal za mesto urednika na [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]]. Nekaj let je ob tem urejal tudi [[zbirka Rob|zbirko Rob]] pri [[koprska založba Lipa|koprski založbi Lipa]], kasneje pa poletne zgodbe slovenskih in tujih avtorjev v časniku Delo. Na prelomu tisočletja zaide med scenariste ter ustanovi in vodi scenaristično šolo [[Pokaži jezik]]. Še naprej prevaja, predvsem za [[gledališče]], in razvija literarno-glasbena srečanja [[Lukatelce]] v Volčah pri Tolminu. Je tudi svetovalec za področje literature pri [[Evropski prestolnici kulture]] [[Maribor]] 2012.

== Delo ==
=== Knjižni prevodi ===
* [[Alan White]]: ''[[Podnebje upora]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1978) {{COBISS|ID=860190}}
* [[John Steinbeck]]: ''[[Sladki četrtek]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1979) {{COBISS|ID=14451975}}
* [[Derviš Sušić]]: ''[[Zalezovalci]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1979) {{COBISS|ID=14732807}}
* [[Kurt Vonnegut]]: ''[[Mačja zibka]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1980) {{COBISS|ID=2584321}}
* [[Philip Roth]]: ''[[Zbogom, Columbus]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1981) {{COBISS|ID=20321024}} 
* [[Lewis Patten]]: ''[[Okostja bizonov]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1982) {{COBISS|ID=20854023}}
* [[Henry Miller]]: ''[[Seksus]]''. Ljubljana: Delo (1984) {{COBISS|ID=14322433}}
* Henry Miller: ''Kozorogov povratnik''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, (1985) {{COBISS|ID=14859009}} 
* [[Arthur Koestler]]: ''[[Mrk opoldne]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1986) {{COBISS|ID=6149889}}
* Henry Miller: ''[[Opus pistorum]]''. Ljubljana: Državna založba Slovenije (1987) {{COBISS|ID=175671}}
* [[D.M. Thomas]]: ''[[Beli hotel]]''. Ljubljana: Cankarjeva založba (1996) {{COBISS|ID=61418496}}
* [[Alistair Maclean]]: ''[[Strah je ključ]]''. Ljubljana: Prešernova družba (1998) {{COBISS|ID=79139328}}

=== Gledališki prevodi ===

* [[Nigel Williams]]: ''[[Razredni sovražnik]]''. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče (1982)      
* [[David Mamet]]: ''[[Seksualna perverzija v Chicagu]]''. Ljubljana: SNG Drama (1989) {{COBISS|ID=2239835}}
* [[Harold Pinter]]: ''[[Hribovski jezik]]''. Objavljeno v časopisu Dnevnik, (1989) {{COBISS|ID=121797888}}
* David Mamet: ''Edmond''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1990) {{COBISS|ID=44275}}
* [[Fiona Templeton]]: ''[[Na tvojem mestu]]''. Ljubljana: Gledališče Glej (1990) 
* [[Peter Shaffer]]: ''[[Črna komedija]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1991) {{COBISS|ID=7667}}
* Peter Shaffer: ''[[Leticija in Luštrek]]''. Ljubljana: CD (1991) {{COBISS|ID=50931}}
* [[Sue Townsend]]: ''[[Skrivni dnevnik Jadrana Krta]]'' (sopr. Irena Duša). Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1991) {{COBISS|ID=47603}}
* [[Ray Cooney]]: ''[[To imamo v družini]]''. Kranj: Prešernovo gledališče (1994) {{COBISS|ID=55283}}
* David Mamet: ''[[Oleanna]]''. Ljubljana: SNG Drama (1995) {{COBISS|ID=2906673}}
* [[Philip Ridley]]: ''[[Disney Razparač]]''. Ljubljana: SNG Drama (1996) {{COBISS|ID=2911793}}
* [[Sam Shepard]]: ''[[Nevidna roka]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče Celje (1996)  
* [[Albee]]: ''[[Kdo se boji Virginije Woolf?]]''. Ljubljana: SNG Drama (1997)
* Ray Cooney: ''[[Denar z neba]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče Celje (1997)
* [[Terence McNally]]: ''[[Mojstrski tečaj]]''. Trst: Slovensko stalno gledališče (1997) {{COBISS|ID=1600748}}
* [[Brian Friel]]: ''[[Ples v avgustu]]''. Ljubljana: SNG Drama {{COBISS|ID=2158427}}
* [[Goran Stefanovski]]: ''[[Bakanalije: po motivih Evripidovih Bakhantk]]''. Ljubljana: AGRFT (1997) {{COBISS|ID=70643}}
* [[David Hare]]: ''[[Nadsvetloba]]''.  Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (1998) 
* [[Howard Barker]]: ''Evropejci''. Ljubljana: SNG Drama (1999) {{COBISS|ID=481367}}
* David Hare: ''[[Vprašajte Amy]]'' (sopr. Irena Duša). Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (1999) {{COBISS|ID=134131}}
* [[Tennessee Williams]]: ''[[Tramvaj Poželenje]]''. Celje: Slovensko ljudsko gledališče (1999) {{COBISS|ID=1041755}}
* Howard Barker: ''Uršula''. Ljubljana: SNG Drama (2000)
* [[Sarah Kane]]: ''[[Razdejani]]''. Objavljeno v: Dramatikon II, Beletrina (2001)
* Sarah Kane: ''[[Razmadežna]]''. Ljubljana: SNG Drama (2001) {{COBISS|ID=1111131}}
* David Mamet: ''[[Glengarry Glen Ross]]''. Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (2001) {{COBISS|ID=141811}}
* [[Arthur Miller]]: ''[[Smrt trgovskega potnika]]''. Ljubljana: Karantanija (2001) {{COBISS|ID=112850688}}
* [[Ben Elton]]: ''Popcorn''. Nova Gorica: Primorsko dramsko gledališče (2002)
* [[Hanif Kureishi]]: ''[[Primestje]]''. Ljubljana: Slovensko narodno gledališče Drama (2002) {{COBISS|ID=1272667}}
* [[Martin McDonagh]]: ''[[Kripl z Inishmaana]]''. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko (2002) {{COBISS|ID=1186139}}
* David Mamet: ''Ameriški bizon''. Knjižna objava v Dramatikon 4, Študentska založba (2003)
* [[Hannie Rayson]]: ''[[Življenje po Georgeu]]''. Ljubljana: Slovensko narodno gledališče Drama (2004) {{COBISS|ID=1736027}}
* [[Richard Bean]]: ''[[Zakonski apartma]]'' (soprevajalka Irena Duša). Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko (2005) {{COBISS|ID=1740891}}
* Ray Cooney: ''[[Spustite me pod kovter, gospa Markham]]''. Celje: SLG Celje (2005) {{COBISS|ID=2772059}}
* [[Martin Crimp]]: ''[[Kruto in nežno]]''. Ljubljana: SNG Drama (2005) {{COBISS|ID=2354924}}
* Martin Crimp: ''[[Podeželje]]''. Kranj: PG Kranj (2006) {{COBISS|ID=2260059}}
* Harold Pinter: ''[[Zabava za rojstni dan]]''. Radovljica: Didakta (2006) {{COBISS|ID=231584512}}
* [[David Rabe]]: ''[[Tisti, ki jih reka ne spusti]]''. Nova Gorica: Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (2006) {{COBISS|ID=2015579}}
* Harold Pinter: ''[[Strežni jašek]]''. Ljubljana: Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (2007)
* Tennessee Williams: ''[[Orfej se spušča]]''. Ljubljana: SNG Drama (2007) {{COBISS|ID=2237787}}
* [[Marius Ivaškevičius]]: ''[[Mesto tako blizu]]''. Trst: Slovensko stalno gledališče (2008) {{COBISS|ID=3207148}}
* [[Jaan Tätte]]: ''[[Avtocestni nadvoz ali zgodba o zlati ribici]]''. Kranj: PG Kranj (2008) {{COBISS|ID=2889563}}
* David Mamet: ''Romanca''. Celje: SLG Celje (2009) {{COBISS|ID=3012187}}
* [[Milena Marković]]: ''[[Barčica za punčke]]''. Ljubljana: SNG Drama (2009). {{COBISS|ID=2816091}}
* Sarah Kane: ''[[Zbrane drame]]''. Ljubljana: Cankarjeva založba (2010) {{COBISS|ID=252957184}}
* Howard Barker: ''[[Slike z usmrtitve]]''. Ljubljana: SNG Drama (2011) {{COBISS|ID=3187547}}

=== Samostojne knjižne objave ===
* Zdravko Duša: ''[[Jaslice 1978|Jaslice]]''. Koper: Lipa (1989) {{COBISS|ID=6935552}}  gledališka igra (napisana 1978, uprizorjena 1981/82)
* Zdravko Duša: ''[[Kje so doma dobri možje]]''. Ljubljana: Mladinska knjiga (2008) {{COBISS|ID=239580928}}

=== Avtorske antologije ===
* Zdravko Duša: ''[[The Veiled Landscape - antologija slovenskih avtoric]]''. Ljubljana: Slovenian Office for Women's Policy: &quot;City of Women&quot; Festival (1995) {{COBISS|ID=54957568}}
* [[Zdravko Duša, Lado Kralj]]: ''[[Ameriška drama dvajsetega stoletja]]''. Ljubljana: Karantanija (2001) {{COBISS|ID=112850688}}

=== Film === 
* Dialogi za celovečerna filma ''[[Poletje v školjki II]]'' (rež. Tugo Štiglic) in ''[[Srčna dama (film)|Srčna dama]]'' (rež. Boris Jurjaševič)
* Sodelavec pri [[scenarij|scenariju]] ''[[Delo osvobaja]]''. TVS (2005)
* Samostojni scenariji: [[Tv nadaljevanka]] in celovečerni film ''[[Trpljenje mladega Igorja]]'' (2006), [[dokumentarni film]] ''[[Sveti jezik]]'' (2005), dokumentarni film ''[[Nočemo belega kruha]]''. Ljubljana: RTS (2010)
* ''Oroslan''. Ljubljana: Staragara (2019) - posnet po kratki zgodbi ''Pa ravno tako je bilo''

===Televizija===
* Tv nadaljevanka ''[[Hotel poldruga zvezdica]]'', 15 delov, (2004) glavni scenarist; (2005) avtor dveh epizod

==Viri==
* ''Tolminski zbornik'', Tolmin: Občina Tolmin, 1997.
* Drago Bajt, ''Slovenski kdo je kdo.'' Ljubljana: Nova revija, 1999.
* {{navedi knjigo |author= |year=2008 |title=Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon |publisher=Mladinska knjiga, Ljubljana |isbn=978-961-01-0504-6 |cobiss=241136128 |pages=}}

==Zunanje povezave==
{{wikivir-avtor}}
*[https://www.noviglas.eu/niso-vse-knjige-sveto-pismo/ Intervju: Niso vse knjige Sveto pismo!, Jernej Šček, Novi glas 2015]
*[http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=67 O Zdravku Duši] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110225235722/http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=67 |date=2011-02-25 }}
*[http://www.3via.org/veronika/delo/clanek-239713.html Ko duša pokaže zobe]
*[https://prvi.rtvslo.si/podkast/razkosje-v-glavi/1339670/175196704 Zdravko Duša]. Razkošje v glavi (7. februar 2026). RTV Slovenija.

{{-}}
{{Predloga:Schwentnerjevi nagrajenci}}
{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Duša, Zdravko}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski novinarji]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci]]
[[Kategorija:Slovenski publicisti]]
[[Kategorija:Schwentnerjevi nagrajenci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje|Duša, Zdravko]]</text>
      <sha1>7j8mo4h4lg6sknezexe7hrdte7z2fv5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stipe Balajić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>271797</id>
    <revision>
      <id>6721833</id>
      <parentid>5886808</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:21:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji NK Imotskega]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721833</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2786" sha1="nzzb1gswte5o3cyrv4ijziassp1t1uj" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image                = 
| height               = 188 cm
| birth_date           = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| position             = [[Branilec (nogomet)|Branilec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
| youthyears1   =  | youthclubs1   = 
| years1 =           | caps1  =     | goals1 =    | clubs1 = [[NK Junak Sinj|Junak Sinj]]
| years2 = 1992      | caps2  = 21  | goals2 = 1  | clubs2 = [[NK Zadar|Zadar]]
| years3 = 1992–1994 | caps3  = 44  | goals3 = 6  | clubs3 = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]]
| years4 = 1995      | caps4  = 13  | goals4 = 3  | clubs4 = [[NK Zadar|Zadar]]
| years5 = 1995–1996 | caps5  = 45  | goals5 = 3  | clubs5 = [[NK Istra|Istra]]
| years6 = 1997      | caps6  = 13  | goals6 = 2  | clubs6 = [[HNK Šibenik|Šibenik]]
| years7 = 1998–2005 | caps7  = 175 | goals7 = 29 | clubs7 = [[NK Maribor|Maribor]]
| totalcaps       = 311       | totalgoals  = 44
| manageryears1   = 2007–2008  | managerclubs1   = [[NK Zagora Unešić|Zagora Unešić]]
| manageryears2   = 2008–2010  | managerclubs2   = [[NK Solin|Solin]]
| manageryears3   = 2010–2011  | managerclubs3   = [[RNK Split]] (pom.)
| manageryears4   = 2012–2013      | managerclubs4   = [[NK Dugopolje|Dugopolje]]
| manageryears5   = 2013–2014  | managerclubs5   = [[HNK Hajduk Split|Hajduk Split]] U19
| manageryears6   = 2015–2016  | managerclubs6   = [[NK Imotski|Imotski]]
| manageryears7   = 2016–2017  | managerclubs7   = [[HNK Šibenik|Šibenik]]
| manageryears8   = 2017      | managerclubs8  = [[NK Krško|Krško]]
| manageryears9   = 2019–2020 | managerclubs9  = [[NK Dugopolje|Dugopolje]]
| manageryears10  = 2020–2021 | managerclubs10 = [[NK Junak Sinj|Junak Sinj]]
| manageryears11  = 2021–2022 | managerclubs11 = [[HŠK Posušje|Posušje]]
}}
'''Stipe Balajić''', hrvaški [[nogometaš]] in [[trener]], * [[27. september]] [[1968]], [[Sinj]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]]. 

Med letoma 1998 in 2005 je igral za [[NK Maribor]], kjer so po njegovi upokojitvi upokojili dres z njegovo številko.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Balajić, Stipe}}
[[Kategorija:Hrvaški nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zadra]]
[[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Istre]]
[[Kategorija:Nogometaši HNK Šibenika]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Junaka Sinj]]
[[Kategorija:Hrvaški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji HNK Šibenika]]
[[Kategorija:Trenerji NK Krškega]]
[[Kategorija:Trenerji NK Dugopolja]]
[[Kategorija:Trenerji NK Imotskega]]
[[Kategorija:Trenerji NK Junaka Sinj]]
[[Kategorija:Trenerji HŠK Posušja]]</text>
      <sha1>nzzb1gswte5o3cyrv4ijziassp1t1uj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aprilia, Italija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>272764</id>
    <revision>
      <id>6721623</id>
      <parentid>6712802</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics, reflist</comment>
      <origin>6721623</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1636" sha1="bqkml0ug7qwz8vjdl6x5pkw8vr8ahjv" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Aprilia
| official_name       = Comune di Aprilia
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Aprilia (Lt).JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama Aprilie
| image_shield        = Aprilia-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 41 |latm  = 35 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 39 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Latina (pokrajina)|Latina]] (LT)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Domenico D'Alessio (od junija 2009)
| population_demonym  = Apriliani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[sveti Mihael]]
| day                 = 29. september
| postal_code         = 04011, 04010
| area_code           = 06
| website             = {{official website|http://www.comune.aprilia.latina.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Aprilia''' je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Latina (pokrajina)|pokrajini Latina]], ki se nahaja v [[italija]]nski deželi [[Lacij]].


==Zunanje povezave==
{{commonscat-inline|Aprilia (comune, Italy)|Aprilia}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Province of Latina}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1937]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>bqkml0ug7qwz8vjdl6x5pkw8vr8ahjv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721640</id>
      <parentid>6721623</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:09:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>white space</comment>
      <origin>6721640</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1635" sha1="t1z3x1lqdril2huipqqt5u2285de6a4" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Aprilia
| official_name       = Comune di Aprilia
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Aprilia (Lt).JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Panorama Aprilie
| image_shield        = Aprilia-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 41 |latm  = 35 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 12 |longm = 39 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Latina (pokrajina)|Latina]] (LT)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Domenico D'Alessio (od junija 2009)
| population_demonym  = Apriliani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[sveti Mihael]]
| day                 = 29. september
| postal_code         = 04011, 04010
| area_code           = 06
| website             = {{official website|http://www.comune.aprilia.latina.it/}}
| footnotes           = 
}}
'''Aprilia''' je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Latina (pokrajina)|pokrajini Latina]], ki se nahaja v [[italija]]nski deželi [[Lacij]].

==Zunanje povezave==
{{commonscat-inline|Aprilia (comune, Italy)|Aprilia}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Province of Latina}}

{{it-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1937]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>t1z3x1lqdril2huipqqt5u2285de6a4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Robert William Michael de Winton</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279026</id>
    <revision>
      <id>6721734</id>
      <parentid>6163699</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:54:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6721734</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1048" sha1="efkslv9wy4d5jofs9ysoi8d2zrpbubh" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Robert William Michael de Winton
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1947
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Robert William Michael de Winton''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[16. september]] [[1908]], † [[10. februar]] [[1947]], [[Pulj]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/de_Winton/Robert_William_Michael/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:de Winton, Robert William Michael}}
[[Kategorija:Žrtve atentatov]]
[[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>efkslv9wy4d5jofs9ysoi8d2zrpbubh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Charles Esmond de Wolff</title>
    <ns>0</ns>
    <id>279027</id>
    <revision>
      <id>6721786</id>
      <parentid>5927066</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:31:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721786</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1323" sha1="91egrh7turwl8xeg8q69inveslghiy6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Esmond de Wolff
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Red britanskega imperija|CBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Esmond de Wolff''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. november]] [[1893]], † [[12. oktober]] [[1986]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/de_Wolff/Charles_Esmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:de Wolff, Charles Esmond}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1893]]
[[Kategorija:Umrli leta 1986]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]</text>
      <sha1>91egrh7turwl8xeg8q69inveslghiy6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721787</id>
      <parentid>6721786</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:34:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; ±[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]→[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721787</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1263" sha1="f2vy14allei262496ccxyuwysldkdd5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Charles Esmond de Wolff
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1946
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=[[Red kopeli|CB]]&lt;br&gt;[[Red britanskega imperija|CBE]]
|relations=
|laterwork=
}}

'''Charles Esmond de Wolff''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. november]] [[1893]], † [[12. oktober]] [[1986]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/de_Wolff/Charles_Esmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:de Wolff, Charles Esmond}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Vladimirja]]
[[Kategorija:Angleški prostozidarji]]</text>
      <sha1>f2vy14allei262496ccxyuwysldkdd5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edmond Wodehouse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280393</id>
    <revision>
      <id>6721783</id>
      <parentid>5927675</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:24:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721783</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1079" sha1="c69bn91nlqyp7adfc3jde75wxmaz9si" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond Wodehouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1949
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond Wodehouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. marec]] [[1894]], † [[31. december]] [[1959]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Wodehouse/Edmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wodehouse, Edmond}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]</text>
      <sha1>c69bn91nlqyp7adfc3jde75wxmaz9si</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721784</id>
      <parentid>6721783</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:25:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>koda za sklice</comment>
      <origin>6721784</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1104" sha1="fpbkteh0y4sht0p084x11t3edmjmxyb" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edmond Wodehouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1949
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edmond Wodehouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. marec]] [[1894]], † [[31. december]] [[1959]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Wodehouse/Edmond/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wodehouse, Edmond}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški atašeji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]</text>
      <sha1>fpbkteh0y4sht0p084x11t3edmjmxyb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>George Neville Wood</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280394</id>
    <revision>
      <id>6721795</id>
      <parentid>5928821</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:42:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721795</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="988" sha1="p7kj9h7zrm4d8bo5ht710ac3o6njd1b" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Neville Wood
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1916–1952
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Neville Wood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. maj]] [[1898]], † [[14. januar]] [[1982]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Wood/George_Neville/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wood, George Neville}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1898]]
[[Kategorija:Umrli leta 1982]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>p7kj9h7zrm4d8bo5ht710ac3o6njd1b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721798</id>
      <parentid>6721795</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:46:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721798</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1346" sha1="c5oizdbfarxjwqzoxf8a6x5rfyzwvu5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=George Neville Wood
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1916–1952
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Ruska državljanska vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''George Neville Wood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. maj]] [[1898]], † [[14. januar]] [[1982]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Wood/George_Neville/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wood, George Neville}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije Sandhurst]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>c5oizdbfarxjwqzoxf8a6x5rfyzwvu5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ernest Wood</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280395</id>
    <revision>
      <id>6721883</id>
      <parentid>5927991</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:58:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721883</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="824" sha1="q512vdemy1wv4b3iqsvd8e86zg20jb4" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Ernest Wood
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–[[1948]]
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''Ernest Wood''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. maj]] [[1894]], † [[17. maj]] [[1971]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Wood/Ernest/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wood, Ernest}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>q512vdemy1wv4b3iqsvd8e86zg20jb4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Dane Woodall</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280396</id>
    <revision>
      <id>6721805</id>
      <parentid>5931088</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:59:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721805</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1291" sha1="lanx0zfkl55d04g2xp6o6zv6ml7yofg" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Dane Woodall
|lived=
|image=
|caption=John Dane Woodall (na desni)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1915–1955
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Dane Woodall''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. april]] [[1897]], † [[7. maj]] [[1985]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodall/John_Dane/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodall, John Dane}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1897]]
[[Kategorija:Umrli leta 1985]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Guvernerji Bermude]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>lanx0zfkl55d04g2xp6o6zv6ml7yofg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721809</id>
      <parentid>6721805</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:01:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721809</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1397" sha1="ob8i8zko0gvu414h5u2y2l47nribx6k" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Dane Woodall
|lived=
|image=
|caption=John Dane Woodall (na desni)
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1915–1955
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

[[Sir (naziv)|Sir]] '''John Dane Woodall''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[19. april]] [[1897]], † [[7. maj]] [[1985]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodall/John_Dane/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodall, John Dane}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Guvernerji Bermude]]
[[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]</text>
      <sha1>ob8i8zko0gvu414h5u2y2l47nribx6k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edward Cecil James Woodford</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280397</id>
    <revision>
      <id>6721873</id>
      <parentid>5927732</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:29:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721873</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="894" sha1="2loqxgqh35ea4lzv5kksrmakroh9xaa" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edward Cecil James Woodford
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1955
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edward Cecil James Woodford''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. marec]] [[1901]], † [[17. december]] [[1988]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Woodford/Edward_Cecil_James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodford, Edward Cecil James}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>2loqxgqh35ea4lzv5kksrmakroh9xaa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harold Lister Woodhouse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280398</id>
    <revision>
      <id>6721874</id>
      <parentid>5929877</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:34:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721874</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="936" sha1="005sqvisuffsdp9qa836lnnmatccl5d" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Lister Woodhouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1947
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Lister Woodhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. januar]] [[1887]], † [[6. januar]] [[1960]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodhouse/Harold_Lister/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodhouse, Harold Lister}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]
[[Kategorija:Umrli leta 1960]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>005sqvisuffsdp9qa836lnnmatccl5d</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721875</id>
      <parentid>6721874</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:35:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1960]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721875</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="920" sha1="2os2v3nwad54hqmbnt275o3bqukr26i" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Lister Woodhouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1947
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Lister Woodhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. januar]] [[1887]], † [[6. januar]] [[1960]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodhouse/Harold_Lister/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodhouse, Harold Lister}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]</text>
      <sha1>2os2v3nwad54hqmbnt275o3bqukr26i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harold Sealy Woodhouse</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280399</id>
    <revision>
      <id>6721877</id>
      <parentid>5929887</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:39:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp, koda za sklice</comment>
      <origin>6721877</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="957" sha1="6izefo73cldf95cb2ir983vi3348eub" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Sealy Woodhouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Sealy Woodhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. april]] [[1894]], † [[10. februar]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodhouse/Harold_Sealy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodhouse, Harold Sealy}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]
[[Kategorija:Umrli leta 1943]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>6izefo73cldf95cb2ir983vi3348eub</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721878</id>
      <parentid>6721877</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:40:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1894]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1943]]; +[[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721878</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="962" sha1="5d7ecayhqr6erl728v6wsjysjuygkux" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Harold Sealy Woodhouse
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1943
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Harold Sealy Woodhouse''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[8. april]] [[1894]], † [[10. februar]] [[1943]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woodhouse/Harold_Sealy/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woodhouse, Harold Sealy}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Teritorialne vojske (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>5d7ecayhqr6erl728v6wsjysjuygkux</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edward Ambrose Woods</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280400</id>
    <revision>
      <id>6721879</id>
      <parentid>5927723</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:47:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721879</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="931" sha1="4z12u4pxbxw7y4tw7bivkt7y87tl7sx" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edward Ambrose Woods
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edward Ambrose Woods''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1891]], † [[3. maj]] [[1957]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woods/Edward_Ambrose/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woods, Edward Ambrose}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]
[[Kategorija:Umrli leta 1957]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>4z12u4pxbxw7y4tw7bivkt7y87tl7sx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721880</id>
      <parentid>6721879</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:47:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1891]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1957]]; +[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721880</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="913" sha1="5q3olbzr6x3g6m36ntdiv2opbxrdf80" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edward Ambrose Woods
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1946]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edward Ambrose Woods''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[4. april]] [[1891]], † [[3. maj]] [[1957]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woods/Edward_Ambrose/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woods, Edward Ambrose}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]]</text>
      <sha1>5q3olbzr6x3g6m36ntdiv2opbxrdf80</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edward Galbraith Woods</title>
    <ns>0</ns>
    <id>280401</id>
    <revision>
      <id>6721881</id>
      <parentid>5927743</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:52:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721881</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="836" sha1="eigrta8chsx9ezxuoli6pfjjoj39g6y" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Edward Galbraith Woods
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|25px|]] [[Britanska Indijska vojska]]
|serviceyears=?–1951
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Edward Galbraith Woods''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[29. julij]] [[1906]], † [[23. december]] [[1951]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Woods/Edward_Galbraith/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Woods, Edward Galbraith}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>eigrta8chsx9ezxuoli6pfjjoj39g6y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miran Rudan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>281335</id>
    <revision>
      <id>6721458</id>
      <parentid>6702515</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:15:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42098-61</username>
        <id>263590</id>
      </contributor>
      <comment>/* Življenjepis */ popravek slovnice</comment>
      <origin>6721458</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5118" sha1="iqayitd9nve9hkguws9n1nwpduutj0z" xml:space="preserve">{{več sklicev|datum=november 2020}}
{{Infopolje Glasbeni ustvarjalec
| Name             = Miran Rudan
| Origin           = {{ikonazastave|SLO}} [[Krško]], [[Slovenija]]
| Genre            = [[pop glasba|pop]], [[dance glasba|dance]]
| Background       = solo_singer
| Occupation       = 
| Years_active     = 1984–danes
| Label            = [[ZKP RTV Slovenija]], [[Jugoton]], [[GRMI]], [[Nika (glasbena založniška hiša)|Nika]], [[Menart Records]],  [[Arthea]], [[Megažur]]
| Associated_acts  = [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]], [[Randez Vous]], [[Pop Design]],  [[Design]],
| URL              = 
}}

'''Miran Rudan''', [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[16. avgust]] [[1965]], [[Zagreb]].
==Življenjepis==
Rodil se je v Zagrebu, kjer sta tedaj starša živela začasno. Bil je sin edinec mame Slavice Rudan (rojene 7. 3. 1932), ki je otroštvo preživel v Krškem, kjer je obiskoval osnovno šolo 
[[Osnovna šola Jurija Dalmatina Krško|Jurija Dalmatina]], srednjo šolo pa je končal v Brežicah. Z glasbo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli, kjer je pel v zboru. Leta 1984 je zmagal na avdiciji in tako postal član skupine [[Moulin Rouge (glasbena skupina)|Moulin Rouge]]. Leta 1985 je postal član skupine [[Randez Vous]], v kateri je nadomestil prejšnjega pevca [[Božidar Wolfand - Wolf|Wolfa.]] Z njimi je posnel 3 albume. Leta 1989 pa je postal član skupine [[Pop Design]]. Nekaj let je ustvarjal solo, po tem pa se je spet pridružil skupini [[Pop Design]], ki jo je čez nekaj let ponovno zapustil. Največji uspeh je doživel s pesmijo ''Laure ni več'' priredbo pesmi ''Laura non c'è'' italijanskega pevca [[Nek|Neka]]. Renesansa uspeha pa je prišla s plesnimi remiksi starejših uspešnic v izvedbi Dee Jay Time DJ Svizca ([[Boštjan Ikovic]], produkcija [[Dean Windisch]]). Več uspešnic je bilo tudi poslovenjenih pesmi nemškega pevca [[:de:Nik P.|Nika P.]]. Leta 1990 je sodeloval pri zmagovalni skladbi [[Pesem Evrovizije 1990|Evrovizijskega festivala]] v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je skupaj s skupino [[Pepel in kri]] spremljal italijanskega pevca [[Toto Cutugno|Tota Cutugna]].

27. oktobra 1999 je Miran Rudan na Tavčarjevi ulici v Ljubljani povzročil smrt kolesarke Majde Marije Kolenik (47), ki jo je zbil z odpiranjem avtomobilskih vrat. Potem je pobegnil s kraja nesreče, mimoidoči pa so videli njegov avto na pol parkiranega na pločniku. Krivdo je vedno zanikal, po dolgih kazenskih postopkih pa je bil obsojen na osem mesecev zapora pogojnega na dve leti. Kemijski izvedenci so potrdili stik med Rudanovim avtom in kolesom. Šele deset let po nesreči sta se sin in hčerka ponesrečenke z Rudanovo zavarovalnico pred sodiščem pogodili za odškodnino.&lt;ref&gt;Iva Ropac: [http://www.delo.si/clanek/102385 Rudan bo plačal za smrt kolesarke] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100601163743/http://www.delo.si/clanek/102385 |date=2010-06-01 }}. [[Delo (časopis)|Delo]], 26. marec 2010.&lt;/ref&gt;

Miran Rudan je oče treh sinov, s prvo ženo Natašo ima Luko (1991), z drugo ženo , skoraj 21 let mlajšo Anito (roj. 24.6.1986) pa sinova z imenoma Nino (2010) in Nik (2012).

Njegov stric je bil znani slovenski klarinetist in glasbenik [[Albin Rudan]].&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|title=Večer Albina Rudana vabi v Begunje!|date=19. 2. 2013|accessdate=11. 9. 2017|website=Narodnjak.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20170911162344/http://www.polkavalcek.si/aktualno/novice/vecer-albina-rudana-vabi-v-begunje|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Diskografija ==
* Randez Vous - Debela dek'lca (1985)
* Randez Vous - Zelana je moja dolina (1986) 
* Randez Vous - Shopping in Graz (1988)
* Pop Design - Slava Vojvodine Kranjske (1989)
* Miran Rudan Band - Objemi me (1990) &lt;small&gt;(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) &lt;/small&gt;
* Miran Rudan Band - Vračam se (1992) &lt;small&gt;(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) &lt;/small&gt;
* Miran Rudan - 1994 (1994) &lt;small&gt;(Miran Rudan in [[Avtomobili]]) &lt;/small&gt;
* Miran Rudan - D*E*K*A*D*A (1995)
* Miran Rudan - V srce (1998)
* Miran Rudan - 118701120 (2001) 
* Miran Rudan - Arena (2007)
* Pop Design - Petindvajset (2010)

== Nastopi na glasbenih festivalih ==
=== [[EMA]] ===
* [[EMA 1993|1993]]: ''Prepozno je za vse'' &lt;small&gt;(Mirko Vuksanovič, Miran Rudan - Miran Rudan - Jani Golob)&lt;/small&gt; - 10. mesto &lt;small&gt;(39 točk)&lt;/small&gt;
* [[EMA 1998|1998]]: ''Cvetje in vrtovi'' &lt;small&gt;(Tone Košmrlj - Miran Rudan - Marjan Mlakar)&lt;/small&gt; - 10. mesto &lt;small&gt;(1.377 telefonskih glasov)&lt;/small&gt;
== Zunanje povezave ==
* [http://www.miranrudan.si Miran Rudan]
* [http://www.popdesign.si Pop Design]

== Glej tudi ==
*[[seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]

== Reference ==
&lt;references /&gt;{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Rudan, Miran}}
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Emi]]
[[Kategorija:Nastopajoči na Melodijah morja in sonca]]
[[Kategorija:Krčani]]
[[Kategorija:Posavci]]</text>
      <sha1>iqayitd9nve9hkguws9n1nwpduutj0z</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Maurice Anthony Wingfield</title>
    <ns>0</ns>
    <id>281395</id>
    <revision>
      <id>6721556</id>
      <parentid>5933413</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:31:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721556</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1036" sha1="096hieqdjwq2hcq2ei1tmmlbdq660he" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Maurice Anthony Wingfield
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1926&lt;br&gt;1939–1941
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Maurice Anthony Wingfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. junij]] [[1883]], † [[14. april]] [[1956]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Wingfield/Maurice_Anthony/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wingfield, Maurice Anthony}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]
[[Kategorija:Umrli leta 1956]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>096hieqdjwq2hcq2ei1tmmlbdq660he</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721558</id>
      <parentid>6721556</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:32:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>−[[Kategorija:Rojeni leta 1883]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1956]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721558</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1042" sha1="m7bxpa7uszdk4s3mcyt8nl80x99ihjv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Maurice Anthony Wingfield
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–1926&lt;br&gt;1939–1941
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Maurice Anthony Wingfield''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. junij]] [[1883]], † [[14. april]] [[1956]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Wingfield/Maurice_Anthony/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Wingfield, Maurice Anthony}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]</text>
      <sha1>m7bxpa7uszdk4s3mcyt8nl80x99ihjv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>John Evered Witt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>281397</id>
    <revision>
      <id>6721735</id>
      <parentid>5931108</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:01:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721735</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="843" sha1="cvq84n8xxtdfmslqhuz8cwjpop5bciy" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=John Evered Witt
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=?–[[1953]]
|rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''John Evered Witt''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. januar]] [[1897]], † [[1989]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Witt/John_Evered/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witt, John Evered}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>cvq84n8xxtdfmslqhuz8cwjpop5bciy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frank Hole Witts</title>
    <ns>0</ns>
    <id>281398</id>
    <revision>
      <id>6721736</id>
      <parentid>5928369</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:07:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp, zp</comment>
      <origin>6721736</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="960" sha1="qnrajt1wqk3xykcx67d35usbc32mzc2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frank Hole Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1941
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frank Hole Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. februar]] [[1887]], † [[9. maj]] [[1941]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Witts/Frank_Hole/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witts, Frank Hole}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1887]]
[[Kategorija:Umrli leta 1941]]
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>qnrajt1wqk3xykcx67d35usbc32mzc2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721737</id>
      <parentid>6721736</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:11:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>− 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721737</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1231" sha1="m6n2hifq5dv74id8yd1ku4d2yj7hlht" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frank Hole Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1941
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=
|laterwork=
}}

'''Frank Hole Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. februar]] [[1887]], † [[9. maj]] [[1941]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Witts/Frank_Hole/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witts, Frank Hole}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Trinity, Oxford]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci vojaške medalje (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>m6n2hifq5dv74id8yd1ku4d2yj7hlht</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721741</id>
      <parentid>6721737</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:17:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721741</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1266" sha1="197rvoal549cmxncd1tos2mus61n0u2" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frank Hole Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{GBR}}
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|serviceyears=1914–1941
|rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=[[Frederick Vavasour Broome Witts]]
|laterwork=
}}

'''Frank Hole Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[22. februar]] [[1887]], † [[9. maj]] [[1941]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [https://generals.dk/general/Witts/Frank_Hole/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witts, Frank Hole}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kolidža Trinity, Oxford]]
[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]
[[Kategorija:Nosilci vojaške medalje (Združeno kraljestvo)]]</text>
      <sha1>197rvoal549cmxncd1tos2mus61n0u2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frederick Vavasour Broome Witts</title>
    <ns>0</ns>
    <id>281399</id>
    <revision>
      <id>6721740</id>
      <parentid>5928500</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:16:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721740</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1137" sha1="c26xx5wmbftuv1gu4zrc6ssnhvio95y" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frederick Vavasour Broome Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=[[Slika:Royal20Engineers.jpg|20px|Grb Kraljevih inženircev]] [[Kraljevi inženirci]]
|serviceyears=? - 1943
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=[[Frank Hole Witts]] (brat)
|laterwork=
}}

'''Frederick Vavasour Broome Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1889]], † [[1969]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Witts/Frederick_Vavasour_Broome/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{soldier-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Witts, Frederick Vavasour Broome}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>c26xx5wmbftuv1gu4zrc6ssnhvio95y</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721743</id>
      <parentid>6721740</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:25:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1111" sha1="gg8khp5emh4qj602wz54g6n2irkoii5" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frederick Vavasour Broome Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1907–1943
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=[[Frank Hole Witts]] (brat)
|laterwork=
}}

'''Frederick Vavasour Broome Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. januar]] [[1889]], † [[10. marec]] [[1969]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Witts/Frederick_Vavasour_Broome/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witts, Frederick Vavasour Broome}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]</text>
      <sha1>gg8khp5emh4qj602wz54g6n2irkoii5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721745</id>
      <parentid>6721743</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:27:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Engelbert</username>
        <id>76895</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1471" sha1="8fsi884qc24uanxc25ab2vrulyynvm0" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaška oseba
|name=Frederick Vavasour Broome Witts
|lived=
|image=
|caption=
|nickname=
|placeofbirth=
|placeofdeath=
|allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]]
|branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]]
|service=
|serviceyears=1907–1943
|rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]]
|unit=
|commands=
|battles=[[Prva svetovna vojna]]&lt;br&gt;[[Druga svetovna vojna]]
|awards=
|relations=[[Frank Hole Witts]] (brat)
|laterwork=
}}

'''Frederick Vavasour Broome Witts''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[30. januar]] [[1889]], † [[10. marec]] [[1969]].

== Glej tudi ==
{{portal|Vojaštvo}}
* [[seznam britanskih generalov]]

== Zunanje povezave ==
* [http://www.generals.dk/general/Witts/Frederick_Vavasour_Broome/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}}

{{normativna kontrola}}
{{soldier-stub}}

{{DEFAULTSORT:Witts, Frederick Vavasour Broome}}
[[Kategorija:Britanski generali]]
[[Kategorija:Britanski vojaški inženirji]]
[[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]]
[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]]
[[Kategorija:Častniki Kraljevih inženircev]]
[[Kategorija:Nosilci reda kopeli]]
[[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]]
[[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]]
[[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]]
[[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]]</text>
      <sha1>8fsi884qc24uanxc25ab2vrulyynvm0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Wikipedija:Pod lipo</title>
    <ns>4</ns>
    <id>282723</id>
    <revision>
      <id>6721490</id>
      <parentid>6717484</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:54:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 */ nov razdelek</comment>
      <origin>6721490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="207830" sha1="e4tcqsf7fi6fgkhb2nzxa0xpmdehfab" xml:space="preserve">{{Wikipedija:Pod lipo/Glava}}
&lt;!-- Prosimo, naj bo vaš komentar jasen in vljuden. --&gt;
&lt;!-- Naslov vpišite v zgornje, komentar pa v spodnje polje. --&gt;
&lt;!-- Za odgovor se pozneje vrnite na stran. --&gt;
&lt;!-- E-poštni naslovi so tarča za spamerje in nanje ne odgovarjamo. --&gt;
&lt;!-- TU SE ZAČNEJO KOMENTARJI --&gt;
&lt;!-- NOVE KOMENTARJE NAPIŠITE NA DNO STRANI --&gt;

== Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani ==

Po mednarodnem vzoru je bil ustanovljen '''[[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski Wikiklub Univerze v Ljubljani]]''', katerega cilj je združevanje in privabljanje mladih wikipedistov, organizacija tematskih edit-a-thonov (npr. na temo žensk v Sloveniji, kulturne dediščine ipd.), delavnic in predavanj ter sodelovanje v mednarodnih akcijah z drugimi študentskimi Wikiklubi. Za slednje so interes že izkazali člani iz Turčije in Kazahstana, dolgoročni cilj pa je čim tesnejše povezovanje v okviru CEE in širše CEECA regije.

Za sedež kluba je bila izbrana Filozofska fakulteta, kjer bomo imeli srečanja vsakih dva do tri tedne v predavalnici 309 (tretje nadstopje, desno), med 15.30 in 17.55. V predavalnici je na voljo vse potrebno: mize z električnimi vtičnicami, stoli in zaslon za predstavitve.

Prvo srečanje načrtujemo 24. oktobra 2025, zato ste študenti (tudi tisti, ki ste pred kratkim zaključili), dijaki in vsi mladi podobne starosti vljudno vabljeni k sodelovanju.

Če vas zanima ali poznate koga, ki bi ga to lahko pritegnilo, mi lahko pišete na {{no spam|geograf.wiki|gmail.com}}, ali pa se vpišete na [https://meta.wikimedia.org/wiki/University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/Members seznam članov na Metawikiju], da vas osebno kontaktiram. Za več informacij sem vam na voljo tukaj, na mailu, Telegramu ali Discordu. Več informacij o Wikiklubu prav tako najdete na Metawikiju (zgornji povezavi).

Upam, da se vidimo v čim večjem številu!
Lep pozdrav,
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 10:49, 9. oktober 2025 (CEST)

== Pridobivanje novih uporabnikov na slovenski Wikipediji - zbiranje mnenj ==

Kako lahko pridobimo nove uporabnike in urednike na slovenski Wikipediji? Zbiranje idej – vabilo k sodelovanju.

Kot uvodno motivacijo predlagamo dva pristopa:  

1. Uvedba simboličnih nagrad, npr. »Urednik meseca«, »Avtor meseca« ipd.  

2. Spodbujanje različnih knjižnic in društev k aktivnejšemu sodelovanju, npr. Knjižnica Jožefa Stefana, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, literarna društva ipd. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:35, 24. oktober 2025 (CEST)

:Prva bi bila smiselna, če bi bilo več uporabnikov, trenutno bi si naslov verjetno podajalo par uporabnikov. Za drugo točko pa glej eno nit višje ;) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:39, 24. oktober 2025 (CEST)
::Hvala za mnenje! Zelo spodbudno. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 15:19, 24. oktober 2025 (CEST)
:Brezplačno predvajanje kratkih promocijskih klipov glede ozaveščanja o prostem znanju v dogovoru s TV uredništvi npr. javna neprofitna sporočila o prostem znanju kot podpora izobraževanju (npr. nacionalna TV - Zakon o medijih in RTV).  [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-29941-36|&amp;#126;2025-29941-36]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-29941-36|pogovor]]) 18:26, 24. oktober 2025 (CEST)
::Verjetno bi za tak špas morali prej ustanoviti vsaj društvo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:27, 24. oktober 2025 (CEST)
:::Hvala za mnenje. Mnenja se zbirajo. Po preteku kakšnega meseca ali več, se bo našel kakšen lažje uresničljiv predlog. Ta s TV ni slab, vendar je močno odvisen od TV uredništva. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:53, 25. oktober 2025 (CEST)
:Izziv: čim večje število avtobiografij živečih oseb pod sedaj obstoječih strogih pravil z dodatki. Avtobiograf mora navesti stalno povezavo do osebne COBISS bibliografije, do DLIB in opcijonalno do Google, Učenjak in ORCID. Zakaj ta predlog? Sleherna osebna bibliografija vsebuje informacije o delih, mnogokrat dostop do znanja in informacije o povezanosti z drugimi avtorji. S tem pristopom bi lahko pokrili večje število področij na slovenski Wikipediji in pridobili nove avtorje in/ali urednike. Temeljni pogoj: vse avtobiografije živečih oseb morajo slediti istemu vzorcu (nevtralnost, preverljivost idr.). Uredniki lahko te avtobiografije dopolnjujejo ipd. Ta predlog mora biti predmet intenzivnih in poglobljenih diskusij. Rezultat: povezave in dostop do znanj, povezave med avtorji —&gt; sodelovalna avtorska omrežja znanj idr. Zavedam se, da je ta predlog za urednike precej eksploziven, vendar vsebuje potencial, ki bi ga lahko na osnovi diskusij izkristalizirali. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:01, 28. oktober 2025 (CET)
::{{proti}} Tvoj predlog kaže na fundamentalno razlaganje virov. Bibliografija ni vir v biografiji, sicer pa biografija za svoj obstoj ne potrebuje bibliografije. Edino merilo so viri, ki govorijo o subjektu, so neodvisni in imajo nek uredniški nadzor (torej bibliografije odpadejo, ker so izpiski podatkovnih baz), nanje pa se lahko povezuje, kar je pa tudi že implementirano. Menim, da poskušaš spremeniti smernice, da bi ohranil svoj prispevek pred brisanjem. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:49, 28. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne gre za to. Gre predvsem za vire, ki so dostopni preko bibliografije s stalno povezavo. Takšno povezavo je potrebno izdelat. Bibliografije niso zgolj navadni seznami, ampak vsebujejo informacije o avtorjih, o dogodkih, o vsebinah etc. Skratka, današnje žive bibliografije lahko vsebujejo številne povezave do vsebin (npr. stres) in avtorjev, ki so prav tako pisali o tej temi. Kot primer lahko navedem temo interdisciplinarnosti v znanosti na slovenski Wikipediji. Zgolj en zadetek in še ta članek je relativno pomanjkljiv. Na živo bibliografijo je potrebno gledat kot na bazo znanja, s pomočjo katero lahko povežemo različne avtorje in teme. Ni potrebno povsem spremeniti smernic, ampak se doda dodaten pogoj za avtobiografije - mora vsebovati živo bibliografijo (razvrščeno kot pri mojem članku) s spletnimi povezavami do različnih publikacij. Moja avtobiografija je zdaj precej dobra, je nevtralna, podatke lahko preverimo glede del in odmevnosti, ni samopromocijskih prvin etc. Ta avtobiografija bi lahko bila zgled za druge. Na Wikirank je dosegla 9,27 od 10 možnih točk. Drugi uredniki lahko to urejajo, nekaj dodajo npr. teme o stresu, družin, kriminaliteti, odkrivanje zakonitosti v podatkih, varnosti in zdravja pri delu etc. Povezan sem pa tudi z odličnimi avtorji. Če niste za boljši izkoristek znanja in dodatnega pridobivanja uporabnikov/urednikov pa svetujem, da popolnoma prepovedate objavljanje avtobiografij tudi za anonimne uporabnike. Saj veš, da ohlapna pravila delajo več škode kot pa koristi. Odsvetovanje za izdelavo avtobiografije je zelo ohlapno. Moj predlog pa poskuša razvit dodano vrednost glede pridobivanja tako znanja kot tudi uporabnikov. Diskusija je smiselna, ker je možno idejo še nadgradit. Premisli LP [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:30, 28. oktober 2025 (CET)
::::Je ni enciklopedije na tem svetu, ki bi dajala prostor avtobiografijam. In to z dobrim razlogom. Izkoristek znanja, ki bi ga pridobili z vabljenjem takih prispevkov, je tudi po mojem mnenju zanemarljiv, če ne povzročajo celo več škode kot koristi. Namesto tega je treba spodbujati pisanje o splošnih temah, kjer seveda strokovnjak lahko podkrepi trditev s svojim člankom in razširi pisanje še z objavami drugih strokovnjakov, ker gotovo pozna delo drugih na svojem področju (da torej ne daje preveč teže svojemu delu). Tega avtobiografija ne more nadomestiti in je obiskovalec, ki ga bo zanimala recimo [[interdisciplinarnost]] v znanosti na splošno, skoraj gotovo ne bo niti iskal. Se pa strinjam, da moramo zaostriti smernice o avtobiografijah, ker trenutne so povsem neučinkovite. Imam v načrtu predlog, moj prvotni v tej smeri takrat ni imel konsenza. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 16:57, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Potem je smiselna popolna prepoved avtobiografij tudi anonimnim. Odsvetovanje ni dovolj učinkovito. Iz živih bibliografij lahko ekstrahiramo tako teme, dogodke, avtorje. Sicer Wikipedia je bolj ljubiteljska enciklopedija in zaradi številnih šibkih strani ne more imeti znanstveno vrednost. Nič proti ljubiteljstvu, je celo dobrodošlo. V tem vpogledu se nismo razumeli. Mesto inteligentne multifunkcionalne enciklopedije bo zavzela Grokipedia, ki ima potencial preseči ljubiteljstvo. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:42, 29. oktober 2025 (CET)
::::::Grokipedia bi se brez Wikipedije podrla sama vase. Ničesar ne bo presegla, samo izmaličila bo smisel Wikipedije pri temah, kjer lahko služi parcialnim interesom lastnika. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:42, 29. oktober 2025 (CET)
:::::::Ne gre za to. Wikipedia bo vedno ostala ljubiteljska platforma. Za kaj več pa ji primanjkuje napredna AI tehnologija, ki je že sedaj mnogo hitrejša in celo pogostokrat doslednejša. To me spominja na moje čase v srednji šoli, mislim okoli 1980, ko so pri predmetu fizike dovolili uporabo kalkulatorjev. Sam ga še nisem imel in sem moral po peš poti računat. Sošolci s kalkulatorji so bili v glavnini uspešnejši. Ne vem, koliko slediš razvoju AI? Osebno lahko trdim, da že zdaj znajo določene formalne postopke boljše izvesti kot pa človek. Čez pet let lahko pričakujemo še več. Za konec: ljubiteljstvo je častna stvar. Ozrimo se v zgodovino znanosti. Ljubitelji so ustvarjali prave znanstvene preobrate (npr. Nikolaj Kopernik, je bil duhovnik in se je ljubiteljsko ukvarjal z astronomijo in povzročil preobrat v znanosti). Tudi na Wikipediji so odlični znanstveni izdelki. Statistično gledano jih je pa malo. Razlogi so že bili med nama diskutirani. Wikipedija je prispevala znanja, prav tako druge zbirke kot Google book s, učenjak idr., tako da je dobila Grokipedija zagon. Ljudje enostavno nismo kos eksploziji informacij in nepovezanega znanja. Sinteza znanja zahteva večjo zmogljivost, ljudje pa imamo omejitve. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:04, 29. oktober 2025 (CET)
::::Wikirank je psevdoznanost in tvoja avtobiografija ni dober izdelek, zato pa je pač bila predlagana za brisanje. Kot sem ti že povedal, biografija ne potrebuje bibliografije, ker Wikipedija vsebuje tudi članke o ljudeh, ki niso pisali del, se pa zato bibliografski set o njih uporablja za vire ... Žal je tvoj predlog v popolnem nasprotju z vsem, na čemer projekt sloni. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:31, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Hvala za mnenje. Nisem zgolj ovrednotil z WikiRank, ampak tudi na osnovi wiki smernic in različnih AI orodij. AI orodja so bila bolj stroga in je bila ocena 8,1. Po smernicah pa 8,5. Članek je soliden, kajti velik izziv je pisati avtobiografijo. Sicer Wikirank tudi upošteva kazalec urejanja. Kako prizadeven je bil urednik? Verjetno je to dvignilo oceno na 9,27. Kot že omenjeno tvojemu kolegu. Določite popolno prepoved avtobiografij živečih oseb, kajti če boste zgolj zaostrili, to ni nič. Potem po Wiki smernicah niti ne bi smeli izbrisati mojo avtobiografijo. Skratka, strogo - popolna prepoved in lahko tudi povsem objektivno izbrišete mojo avtobiografijo. Vidim, da se je diskusija lepo razživela. Tako je tudi prav. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:51, 29. oktober 2025 (CET)
:Tehnološki predlog - Predlagam, da slovenska Wikipedia (npr. Uredniki) v sodelovanju s študenti npr. Fakultete za računalništvo razvijejo odprtokodno mobilno aplikacijo za dijake in šolarje. To bi mladim omogočalo enostavno urejanje člankov v mladinskih klubih, na terasah restavracij, v parkih z Wifi ipd. npr. za šolske raziskovalne ali druge naloge nekakšen šolski WikiApp. Ta še ne obstaja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:45, 29. oktober 2025 (CET)
::Predlogi so poceni, izvedba pa je druga stvar ... Z appi se drugače ukvarja Fundacija in nekaj največjih podružnic Wikipedije (predvsem nemška), ki imajo veliko resursov za tako početje, a je problem izjemno kompleksen in še ni dobre rešitve. Pred podajanjem takih predlogov se je dobro seznaniti, kaj že obstaja in na čem se že dela (nekaj primerov: [https://diff.wikimedia.org/2025/09/26/insights-on-mobile-web-editing-on-wikipedia-in-2025-part-i/], [https://medium.com/@iamjessklein/how-we-simplified-mobile-editing-on-wikipedia-155f7fc822f8]), sicer izpadejo sila pokroviteljski in niso zelo koristni, kljub dobronamernosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:32, 29. oktober 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. V bistvo je lahko izvedba enostavna v okviru diplomskega študija na FRI Ljubljana. Zgolj primer: dodiplomski študent programerske smeri v dogovoru z mentorjem in SloWiki skupnostjo (urednik pošlje e-prošnjo) na Prof. DR. Programerske smeri, s kratko razlago. Primer: želimo imeti šolski WikiApp, ki je prilagojen izobraževanju oziroma učnemu načrtu za osnovne in/ali srednje šole. Mentor predlaga to temo kakšnemu študentu programerju. Tak šolski wikiApp bi predstavljal novost. Če pa poznate kakšnega študenta programerja s FRI LJ. Morda Lahko njega pridobite? To bi šlo v sklopu SloWiki in fakultetnega izobraževanja. To je zgolj ideja. Glede uresničitve se pa tudi zelo ne mudi. Počasi, pa bo. Ne potrebujete Nemcev ali Angležev. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::::Lahko je govoriti, težje pa delati. Predlog je s trenutnim stanjem wikiskupnosti neizvedljiv, Wikimedia pa je veliko prezakomplicirano programje, da bi ga nekdo od študentov povsem obvladal, sploh pa, da bi za to naredil aplikacijo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:29, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Morda se najde kdo? Predlagam, da pošljete e-dopis na programerski oddelek FRI Ljubljana in FERI Maribor. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:55, 29. oktober 2025 (CET)
:::::Sicer pa. To je ljubiteljstvo. Niste vezani na projektne roke. Npr. 3 leta, 4 leta. Brez stresa. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:59, 29. oktober 2025 (CET)
:Predlagam kratek anonimni anketni vprašalnik za aktivne uporabnike/urednike Slovenske Wikipedije (trajanje od pet do 10 minut). Uporabljena so lahko brezplačna orodja (npr. LimeSurvey, Google forms, 1Ka) zbiranje podatkov npr. o demografiji, izobrazbi, motivaciji, ovirah in predlogih za rast skupnosti SloWiki. Izvajalec SLO Wikimedia. Rezultati naj bi bili anonimizirani in objavljeni na Meta-Wiki. Namen: pridobivanje novih članov, izboljšanje podpore uporabnikom/urednikom in organizacije raznih lokalnih dogodkov. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:05, 4. november 2025 (CET)
::SLO Wikimedia ne obstaja, uporabniki pa načeloma nimamo dovoljšnih pooblastil za zbiranje podatkov – nisem čisto prepričan, če lahko kar vsak to počne ter to nadalje obdeluje. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:54, 4. november 2025 (CET)
:::Hi, hvala za povratno informacijo. V lastni režiji po šolah, fakultetah, državni upravi idr. To je precej garaško delo, še zlasti glede pridobivanja respondentov. Znotraj Slowiki bi morda šlo? Veliki problem je odziv. Aktivnih uporabnikov je približno 350 in če se zgolj sleherni peti ali zgolj deseti odzove na anketni vprašalnik, ta vzorec ni najbolj reprezentativen. Bomo videli, se bom pozanimal. Mudi se ne in za hrbtom ne čaka človek z bičem. Zgolj še vprašanje: ali obstaja kakšna karta znanja (knowledge graph) za Slowiki? Vizualiziran pregled znanja po področjih. Če slučajno veš, sicer bom malo pobrskal.lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:19, 4. november 2025 (CET)
:Detektivsko tekmovanje v odkrivanju in odpravljanju skritih napak v obstoječih člankih (npr. časovne nedoslednosti, nedelujoče spletne povezave, slovnične napake, logične napake, napačne letnice, napačna imena, napačne lokacije, zastarela dejstva, kombinirane napake itd.). Simbolična nagrada bi bila objava o &quot;Detektiv meseca&quot; (najboljših 10). Gre za ocenjevanje kakovosti (raznovrstnost) in količini odkritih napak oziroma nedoslednosti. Tekmovanje npr. po šolah, traja en mesec. Možna izvedba v dogovoru s pedagogi: Pod lipo? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:16, 9. november 2025 (CET)
::BTW, pred nekaj leti je vlada (se ne spomnim točno) predlagala tak projekt, a žal ni zaštartal, verjetno zaradi pomanjkanja izkušenj vodje projekta z wikiokoljem. Razprava je nekje v arhivih podlipja. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:38, 9. november 2025 (CET)
:::Hvala za odziv. Ideja je tukaj. Kot nacionalni projekt bi to bilo mnogo boljše kot v lastni režiji. lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 22:10, 9. november 2025 (CET)
:'''''&lt;u&gt;Dva podobna predloga (zaželeno sodelovanje učiteljev, lahko tudi v lastni režiji?):&lt;/u&gt;'''''
:'''A. Tekmovanje &quot;ČLOVEK&quot; proti UMETNI INTELIGENCI&quot;''' v sodelovanju z osnovnimi in/ali srednjimi šolami. Opredelijo se znanstveni pojmi na osnovi danega seznama. Šolarji poiščejo opredelitve za znanstvene pojme iz seznama in navedejo vire za opredelitve. Izdelajo opredelitve pojmov s pomočjo umetne inteligence (npr. Chat GPT, Peplexity, Grok). V obliki primerjalne preglednice to objavijo na že izdelano podstran npr. sl.wikipedia.org/wiki/Wikipedija:Človek_vs_UI. Ocenjuje se jasnost, natančnost opredelitev in verodostojnost virov. Nagrajujejo se najboljše človeške opredelitve (izpostavijo se npr. slabosti opredelitev in virov umetne inteligence), s kakšno značko v obliki zvezdice. Učitelji lahko še dodatno nagradijo šolarje. Najboljše opredelitve se lahko tudi po potrebi uvrstijo v prave članke (v domeni urednikov).
:'''B. Predlagam tekmovanje najboljših miselnih vzorcev''' glede različnih obdobij naše književnosti. Sodelujejo šolarji in/ali dijaki. Šolarji/dijaki izberejo književna obdobja in ustvarijo miselni vzorec po avtorjih in delih in viri ter ga objavijo. Miselni vzorci se ocenjujejo se po jasnosti, izvirnosti in popolnosti. Najboljši miselni vzorec se lahko vključi v kakšen članek. Avtor oziroma skupina pa prejme/-jo značko in nagrado v šoli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:55, 15. november 2025 (CET)
:Predlagam izvedbo kratke nacionalne mnenjske raziskave o uporabi Wikipedije v slovenskih osnovnih in srednjih šolah, ki bi jo lahko izvedli z dvema anonimnima spletnima anketnima vprašalnikoma tako za učence kot tudi za učitelje. Za učence (osem vprašanj) bi zajela pogostost, namen uporabe, kopiranje vsebin in odnos učiteljev do Wikipedije kot vira. Za učitelje (šest vprašanj) bi preverila, ali jo dovolijo citirati, ali učence učijo preverjati vire in ali bi podprli pisanje člankov za slovensko Wikipedijo kot šolski projekt. Raziskava bi lahko potekala pod okriljem glavnih urednikov (društvo Wikimedia Slovenije po mojih informacijah ni povsem vzpostavljeno?) v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in/ali Pedagoško fakulteto (Ljubljana/Maribor). S tem pristopom bi si lahko pridobili jasnejšo sliko glede realne rabe Wikipedije v Sloveniji in nekakšno ustrezno podlago za bolj učinkovite pedagoške smernice. Zamisel je tukaj, je poceni in izvedljiva. Morda uporabna za prihodnost? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:03, 23. november 2025 (CET)
:Spodbujanje učiteljev, ki nato spodbudijo učence, da bi napisali članke o njihovih šolah.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:40, 29. november 2025 (CET)
:Predlagam, da na slovenski Wikipediji v okviru izobraževalnih projektov uvedemo preprosto orodje za besedno-sentimentno analizo člankov, ki jih ustvarjajo šolarji in študenti. Orodje bi samodejno pregledovalo besedilo in prikazovalo odstotek pozitivnih, negativnih in nevtralnih besed. (GL. Orodja IJS). Študenti/šolarji bi tako takoj videli, kje so bile nehote uporabljene prekomerno čustvene besede, nakar bi predlagali popravke. Mentorji bi dobili dodatno objektivno merilo za oceno nevtralnosti, poleg ročnega pregleda. Uporabo orodij za sentimentno analizo člankov, bi lahko uporabili tudi pred objavo člankov. Podatki se ne bi shranjevali in ne bi bili javni, da bi ohranili zasebnost mladih avtorjev. Takšna funkcija bi slovensko Wikipedijo postavila ob bok naprednejšim jezikovnim skupnostim in hkrati okrepila pedagoški učinek šolskih projektov ter spodbudila znanstveno radovednost mladih. Zamisel bi bila tudi uporabna za analizo časniških člankov, prispevkov na socialnih omrežjih idr. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 16:31, 6. december 2025 (CET)
:Wiki projekt v sodelovanju z učitelji in učenci, glede ustvarjanja vodiča o smiselni uporabi AI asistentov pri šolskem in/ali raziskovalnem delu. V primeru, sodelovanja večjega števila, bi lahko dobili kot izid večje število vodičev. Na koncu bi izvedli sintezo in izdelali najbolj smiselni vodič. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:00, 13. december 2025 (CET)
:'''Predlog šolskega projekta na slovenski Wikipediji: &quot;Globalni problemi ali izzivi in holistične rešitve&quot;'''
:''Naslov projekta: Izobraževalni program Globalni problemi sveta: od podnebnih sprememb do človekovih pravic, holistični pristop k rešitvam''
:Opis projekta (za objavo na strani Pod lipo):V okviru tega izobraževalnega programa bodo dijaki/študenti (npr. v okviru predmetov družboslovja, geografije, sociologije, etike ali mednarodnih odnosov) pod vodstvom mentorja ustvarjali in izboljševali članke na slovenski Wikipediji o ključnih globalnih problemih. Temeljni pristop bo holističen: ne le opisovanje posameznih problemov (podnebne spremembe in globalno ogrevanje, masovne migracije, revščina in neenakosti, kršitve človekovih pravic, mednarodna kriminaliteta vključno s kriminaliteto na temnem spletu), temveč tudi analiza njihovih medsebojnih povezav in predlaganje integriranih rešitev. Primeri tem za članke ali razširitve obstoječih: Podnebne spremembe in njihove posledice (npr. vpliv na migracije in revščino, povezava s cilji trajnostnega razvoja ZN). 
:1. Podnebne spremembe (globalno ogrevanje, onesnaževanje - ohlajanje -&gt; cooling)
:2. Masovne migracije: vzroki (podnebni, ekonomski, politični) in rešitve (mednarodno sodelovanje, krepitev človekovih pravic).
:3. Revščina in neenakosti: holistični pogled na ekonomske, socialne in ekološke vidike.
:4. Človekove pravice v globalnem kontekstu: kršenje človekovih pravic.
:5. Mednarodna kriminaliteta in kriminaliteta na temačnem internetu (angl.: Darknet): tehnološke, etične in pravne rešitve.
:Sinteza v obliki članka: Holistični pristop glede globalnih problemov (povezave med problemi in sistemsko mišljenje za trajnostne rešitve).
:''Cilji projekta:'' 
:a. Razvijanje raziskovalnih veščin, kritičnega mišljenja in sistemskega pristopa h kompleksnim problemom.
:b. Ozaveščanje o globalni solidarnosti, trajnostnem razvoju in etičnih dimenzijah ter medsebojne prepletenosti oziroma povezanosti.
:c. Spodbujanje mednarodnega sodelovanja (npr. primerjava situacije v Sloveniji z globalnimi primeri).
:''Kratek opis projekta (pod lipo, v sodelovanju z aktivnimi Wiki člani):''
:Korak 1. Udeleženci se registrirajo, seznanijo s pravili Wikipedije.
:Korak 2. Vsak udeleženec izbere temo, pripravi osnutek v peskovniku in ga premakne v glavni prostor po pregledu.
:Korak 3: Skupnost Wiki lahko pomaga pri koordinaciji
:Tak projekt bi bil odličen dodatek k obstoječim (npr. fokus na literaturo, psihologijo) in bi zapolnil vrzel na področju globalnih problemov.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:40, 20. december 2025 (CET)
:'''Predlog za tekmovanje: WikiSinergija(∞)'''
:WikiSinergija'''(∞)''' je tekmovanje, ki spodbuja sintezo znanja iz člankov slovenske Wikipedije za razvoj idej na področjih tehnoloških, družbenih in mentalnih izboljšav. Organizirala bi ga skupnost slovenske Wikipedije v sodelovanju s šolami. Udeleženci posamezno ali v ekipah (do trije člani) izberejo vsaj 3 do 5 člankov iz različnih področij. Na njihovi podlagi napišejo kratek esej (okoli 5 do 15 strani) s povzetkom, novo sintezo in konkretnim predlogom izboljšave. Dela se ocenjujejo v kategorijah: tehnološka, družbena in mentalna inovacija ter izvirna sinteza. Nagrade so lahko simbolične (npr. objave zmagovalnih idej) ali pa vključujejo knjige, kakšne bone ipd. Tekmovanje bi lahko potekalo spomladi, z oddajo del do maja in razglasitvijo junija. Namen: krepitev kritičnega inovativnega in interdisciplinarnega mišljenja ter seveda tudi v pridobivanju ugleda in novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 14:36, 27. december 2025 (CET)
:Čestitam ob spremembi pogojev glede objavljanja avtobiografij in sem vesel, da sem k temu prispeval svoj droben delež. Zdaj je zadeva popolnoma jasna. Angleži tega še niso spremenili. Očitno imajo dovolj urejevalcev, da se s tem ukvarjajo.
:'''Glavni namen tega sporočila je naslednji predlog za pridobivanje novih uporabnikov''': Predlagam organizacijo tematskega urejevalnega natečaja (ali maratona) z naslovom '''&quot;Pravo in zakonodaja&quot;''', ki bi potekal v določenem časovnem obdobju (npr. 2–3 mesece).
:'''Cilji akcije:'''
:- izboljšati kakovost, obsežnost in ažurnost člankov na slovenski Wikipediji, ki obravnavajo pravne teme, slovensko zakonodajo, pravni sistem, ustavo, mednarodno pravo in sorodne vsebine;
:- spodbuditi sodelovanje strokovnjakov (profesorjev, študentov prava, pravnikov) ter širše skupnosti, da prispevajo nevtralne in dobro z viri podprte opise pravnih institucij, zakonov in pojmov;
:- povečati število kakovostnih člankov na področju prava, ki so trenutno pogosto pomanjkljivi ali zastareli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:45, 3. januar 2026 (CET)
:'''Ideja za mini-tečaj na Wikipediji'''
:Praktični mini-tečaj z naslovom &quot;Zasebni specializirani jezikovni modeli za wikipediste, šolarje, dijake in študente&quot; Gre v bistvo lahko za izdelavo zasebne odprtokodne aplikacije (npr. GitHub). Takšna aplikacija naj bi bila lahko namenjena naslednjemu: 
:- pomoč pri pisanju in urejanju enciklopedičnih člankov,
:- osebni asistent za razlago snovi in iskanje virov,
:- zanesljivejše delo z informacijami ipd.
:- lahko tudi v funkciji zasebnega asistenta
:Cilj je, da po končanem tečaju posameznik zmore izdelati lastno prirejeno aplikacijo in jo koristno uporabiti za izobraževalne ali pa tudi pozitivne zasebne namene. Opomnik: Gre za uporabo odprtokodnih orodij, ki omogočajo uporabo za nekomercialne namene (zadnje je nujen pogoj).
:[[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:17, 10. januar 2026 (CET)
:Predlog za konferenco: Osebni AI – Konferenca o lastno izdelanih specializiranih AI asistentih za leto 2027
:Uvod
:Znani AI asistenti kot so ChatGPT, Grok, Claude itd. so že izjemno zmogljivi, vendar za mnoge stvari niso prilagojeni individualnim potrebam. To pomanjkljivost lahko odpravijo lastno izdelani specializirani AI asistenti.
:Ti osebni ali specializirani AI modeli, zgrajeni na odprtokodnih orodjih (npr. Llama, Mistral, Ollama, LangChain, RAG sistemi), omogočajo prilagajanje specifičnim področjem; od sinteze znanja iz osebnih baz podatkov, avtomatizacije vsakodnevnih opravil, raziskovalnega dela do kreativnih ali poslovnih aplikacij. Konferenca bi združila razvijalce, raziskovalce, pedagoge in navdušence, da delijo izkušnje, primere uporabe in tehnične pristope za gradnjo takšnih sistemov. Zdi se, da bo teh AI aplikacij vedno več.
:Namen konference
:- Promovirati idejo osebnih AI asistentov kot dostopno orodje za posameznike in majhne skupine.
:- Pokazati praktične primere: sinteza znanja iz dokumentov, osebni tutorji, asistenti za raziskovanje, produktivnost ali hobije.
:- Razpravljati o etičnih vidikih, zasebnosti (lokalni modeli brez oblaka), stroških in prihodnjih trendih (npr. multimodalni modeli, agenti).
:- Spodbuditi slovensko skupnost k razvoju in deljenju odprtokodnih rešitev.
:Predlagani naslov
:Osebni AI 2027: Gradnja specializiranih asistentov za individualne potrebe
:Datum in lokacija
:- Datum: Jesen 2027 (npr. oktober), enodnevni ali dvodnevni dogodek.
:- Lokacija: online Pod Lipo ali pa v Ljubljana (npr. Fakulteta za računalništvo in informatiko UL).
:Organizatorji in partnerji
:- Glavni organizator: Neodvisna skupnost (npr. v sodelovanju s fakultetami)
:- Partnerji: 
:  - Fakulteta za računalništvo in informatiko UL ali Institut Jožef Stefan. Itd.
:Odprti poziv: Udeleženci predstavijo svoje lastne AI projekte (npr. osebni asistent za raziskovanje, učenje jezikov ipd.). Lahko pa zelo enostavno Pod Lipo, kjer udeleženci z linki predstavijo svoje AI aplikacije. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:19, 17. januar 2026 (CET)
:'''Ta predlog je nekoliko povezan s predlogom s prejšnjega tedna. Gre za spodbujanje šolarjev in dijakov za izdelavo lastnih AI aplikacij za bolj učinkovito izobraževanje.''' 
:V zadnjih letih se vse več slovenskih dijakov samostojno loteva izdelave lastnih AI izobraževalnih orodij, kot so osebni tutorji, generatorji vaj za maturo ali sistemi za prilagojeno razlago snovi. Ti projekti omogočajo dijakom globlje razumevanje delovanja velikih jezikovnih modelov in hkrati izboljšujejo njihov osebni učni proces. Zaradi omejene zastopanosti slovenščine v globalnih modelih so domače, prilagojene rešitve pogosto učinkovitejše od tujih generičnih orodij. Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov. Dodajanje konkretnih primerov in virov bi motiviralo nove dijake in študente k ustvarjalnemu eksperimentiranju z umetno inteligenco. Več takšnih vsebin bi okrepilo vidnost praktične uporabe AI v slovenskem izobraževanju in privabilo mlade k aktivnemu urejanju strani. S tem bi Wikipedija postala še bolj privlačna za mlado generacijo, ki soustvarja prihodnost umetne inteligence v Sloveniji. Kakšna konferenca za predstavitev takšnih lastno izdelanih AI aplikacij pred tem posegom bi prišla prav (lahko tudi Slo Wiki organizira takšno konferenco za šolarje/dijake, da predstavijo lastno izdelane AI izobraževalne aplikacije). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:39, 24. januar 2026 (CET)
::{{tq| Slovenska Wikipedija lahko služi kot osrednje stičišče za izmenjavo izkušenj, primerov kode, navodil in povezav do odprtokodnih baz dokumentov raznih šolarskih/dijaških projektov}} je direktno v nasprotju z [[WP:NI]]. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:07, 24. januar 2026 (CET)
::Se pridružujem {{u|A09}}. Lahko prosim ustanoviš svoj projekt in tam izvajaš te ideje? Z Wikipedijo nimajo nobene zveze (več). Pa se bo tam pridružil tisti, ki ga zanima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:33, 24. januar 2026 (CET)
:Za to gre, za izmenjavo izkušenj, znanj etc. in za prilagajanje sodobnih tokov, ki služijo izobraževanju. Na najbolj enostaven način se lahko to izvede tukaj pod Lipo (npr. Predstavitve lastno izdelanih koristnih AI za izobraževalne namene). To je lahko v interesu Wikipedije, ki zaenkrat ne kaže tehnološkega napredka. Bo tega vedno več in se bo potrebno prilagajati. Mlada generacija gre v to smer.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 03:27, 25. januar 2026 (CET)
::Kot rečeno, gre kvečjemu za komplemetnaren projekt, za izvajanje katerega ta platforma ni primerna. Seveda pa smo odprti za pretok relevantnih zadev v eni in drugi smeri - ko boš zagnal organizacijo, lahko pozovemo skupnost, da se kak izkušen Wikimedijec pridruži organizacijski ekipi ali kaj podobnega. Kar se Wikimedie in AI tiče pa svetujem, da se najprej vsaj o osnovah informiraš, o teh problemih se na globalni ravni že veliko razpravlja. Za začetek sta mogoče uporabna lanska [https://wikimediafoundation.org/news/2025/04/30/our-new-ai-strategy-puts-wikipedias-humans-first/ izjava] in sprejeta [[:meta:Strategy/Multigenerational/Artificial intelligence for editors|strategija Fundacije o uporabi AI za podporo avtorjem]] ter povezave do drugih dokumentov v slednji. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:58, 25. januar 2026 (CET)
:::Lahko se to izvede zelo preprosto. Glavni pogoj je, da gre za zasebna nekomercialna AI orodja, ki se lahko uporabljajo v procesu izobraževanja ali pa celo kot pripomočki za pisanje Wiki člankov (strukturni vidik - npr. App). Potrebni bi bili uporabniki, ki so že izdelali takšne in podobne aplikacije. Šolarji in še zlasti dijaki so za maturo že izdelovali AI aplikacije. V primeru, da je na  Slo Wiki vsaj pet uporabnikov, ki so že razvili AI aplikacije, jih lahko tukaj pod Lipo predstavijo. Se napiše vabilo Pod Lipo. Predstavijo, katera odprtokodna orodja so uporabili, programski jezik, platformo etc. Potek dela, priporočila etc. Glavni cilj: pridobivanje uporabnikov, delitev znanja, še izboljšat učinkovitost izobraževalnih dejavnosti etc. Ideja je na voljo in jo je možno kasneje še nadalje razvijati npr. Kot si predlagal Wikimedija.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:28, 25. januar 2026 (CET)
::::Ne dojameš. Raba umetne inteligence, sploh pa generativne, je omejena/prepovedana. Glej [[WP:AI]]. Pred predlogi si raje preberi pravila in smernice. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:27, 25. januar 2026 (CET)
:::::Za spodbujanje izobraževanja, prepovedano? Potem reci lahko noč, in dobro jutro kamena doba. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:38, 25. januar 2026 (CET)
::::::Za ustvarjanje enciklopedične vsebine je prepovedano. Za vse ostalo ima potencial, a to ni več osnovni namen Wikipedije. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET)
:::::::Seveda ima potencial, ker so to prihodnji tokovi, oziroma že sedanji. Razprava o tem ne bi škodovala. Mogoče se pa razvije kakšna boljša zamisel? Najboljše bo, da počakamo na odzivnost, da ugotovimo dejansko stanje uporabnikov glede uporabe AI kot kreativno in izobraževalno orodje. Poudarek je na kreativnosti in izobraževanju z namenom pridobiti še zlasti uporabnike mlajšega datuma (šolarji/dijaki, tudi študenti in upokojenci niso izključeni), kar je lahko v interesu majhne skupnosti kot je SLO WIKI.  [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 19:53, 25. januar 2026 (CET)
::::Sicer pa lepo vabljen, da organiziraš (a ne Pod lipo - tu je prostor za konkretnejše razprave o Wikipediji oz. Wikimediji na splošno in ne bi bilo pregledno) in bomo z veseljem objavili vabilo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:17, 25. januar 2026 (CET)
:::::Lahko sestavim predlog oziroma vabilo. Kar na suho ni smiselno začeti projekt. Kot prvo je potrebno ugotovit potencial. Rok za odziv: tekom tega leta. Če ni odziva, pa naslednjo leto naprej. Ustvarjanje takšnih aplikacij utegne biti privlačno za mlado generacijo, še zlati ko spoznajo gradnjo in nadgradnjo z moduli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:44, 25. januar 2026 (CET)
::::::Nisem mislil &quot;na suho&quot;, ampak največ potenciala bo, če ponudiš organizacijo. Takole štancanje idej brez vsakšnega razmisleka o izvajalcih se mi zdi kontraproduktivno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:57, 25. januar 2026 (CET) 
:::::Vabilo urejeno. Lahko še kaj dodamo, spremenimo ipd. Če bo odziv, zelo dobro. Če ga ne bo, pa ugotovimo stanje. Skratka, v vsakem primeru informativno. V primeru prvega scenarija, pa nadaljevanje v smeri organizatorja. Najprej pilotno, potem pa po tvojem predlogu. Win-Win scenarij. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:13, 25. januar 2026 (CET)
:Konstruktivni predlog 1
:pri preverjanju člankov (npr. Hrošči) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Nadaljnje aktivnosti prepuščam odgovornemu uredniku te vsebine.
:Težava je resna, ker lahko takšne stare povezave sčasoma postanejo nevarne, nanje se lahko naseli škodljiva vsebina (phishing, virusi, prevare). Redno preverjanje in čiščenje zunanjih povezav je pomembno, ne zgolj za kakovost člankov, ampak tudi za varnost bralcev.
:Predlagam tri preproste in učinkovite ukrepe, ki bi jih lahko močneje poudarili v smernicah:
:1. Kadar je mogoče, raje uporabimo trajne povezave, kot je DOI, ki nikoli ne odmrejo. 2. Ob dodajanju nove zunanje povezave jo takoj arhivirajmo na Wayback Machine in v članku dodamo arhivsko povezavo 3. Spodbujajmo redno preverjanje in čiščenje starejših povezav, npr. z orodji kot Linkchecker ali ročnim pregledom v kategoriji .
:Ti majhni koraki bi bistveno izboljšali zanesljivost in varnost Slowiki, brez velikega dodatnega dela za urednike. Povrhu tega bi zmanjševali beg uporabnikov od SloWiki. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:07, 26. januar 2026 (CET)

:: Naštete naloge že opravlja {{u|InternetArchiveBot}}. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:53, 26. januar 2026 (CET)
:::Poleg tega pa Wikipedija nima urednikov nasploh, kaj šele za posamezna področja, ampak pametovanje v nevednosti je pa ja že skoraj nacionalni šport ... Vedno dobrodošel k odstranjevanju takih povezav, ne vem zakaj se obnašaš precej pokroviteljsko in delegatsko. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:57, 26. januar 2026 (CET)
::::Bolj slabo opravlja naloge. Najbolje je, da sami poskrbite za članke. Sleherna nedelujoča spletna povezava lahko odvrača številne uporabnike. To ni v interesu Slowiki. Pridobivanje novih uporabnikov, jasni da! Naj sleherni posameznik poskrbi za lastne vsebine, zato moj predlog. V tem ni nič pokroviteljskega ali pa delegatskega. Delujem konkretno konstruktivno v smislu zbiranja idej glede pridobivanja uporabnikov. S tvoje strani strani nisem zaznal niti enega predloga. Zgolj pičle izjave, ki ne dajejo dodane vrednosti, ampak jih lahko interpretiramo kot pokroviteljske in delegatske. Kaj to pomeni? Da v prihodnje pričakujem kakšen dober predlog s tvoje strani. &quot;Pridobivanje uporabnikov&quot;. Sicer tvoje pripombe nimajo prave teže. Upam, da si dojel smisel? [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:25, 26. januar 2026 (CET)
:::::Mislim da nisi ravno v poziciji, da bi mi očital vse zgornje. V tem času, ko tu oddajaš svoje AI prispevke (zavoljo lepšega izraza) se je začel wikiklub, organiziran je bil urejevalski maraton in še dva se bosta kmalu začela ... Jasno je, da ne moreš reformirati projekta, če ne poznaš niti njegovih osnov in principov in vsi tvoji dosedanji predlogi dokazujejo prav to. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:32, 26. januar 2026 (CET)
::::::V tej rubriki poteka faza zbiranja zamisli glede pridobivanja novih uporabnikov. Predlogi, ki so bili dani, zapolnjujejo vrzeli pri slovenski Wikipediji. Nekaj dobrih, nekaj slabih predlogov. Tvoj prispevek v tej diskusiji je skoraj ničen. Pri konstruktivni diskusiji je potrebno naslednje: a. podaš kritiko, b. zakaj to ni dobro, c. Ponudiš boljšo rešitev. Tvoj odzivi so bili nekonstruktivni, brez idej in prazni. Vem, da so takšne diskusije bolj zahtevne, vendar se lahko naučiš. Pravijo, da nikoli ni prepozno. Lahko še vnaprej polniš ta prostor s praznimi kritikami. Vendar priznaj, da nimaš idej. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:58, 27. januar 2026 (CET)
:::::::Pokritiziral sem te, ker tvoji predlogi niso v skladu ne s smernicami, ne pravili in tudi ne namembnostjo projekta. Nimaš mi kaj očitat. S takim tonom se bomo kmalu poslovili. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:54, 27. januar 2026 (CET)
::::::::Tema v tej rubriki je zbiranje idej glede pridobivanja novih uporabnikov na SloWiki. V tem kontekstu se pričakujejo kritike, razlaga in predlogi. Kritika je dobrodošla, vendar brez dodane vrednosti ne zadovoljuje merilom konstruktivnega diskursa. To je se pravi, v tvojem primeru: a. Predlog ni v skladu s smernicami, b. Ni uresničljivo, c. Nimam idej ali pa posreduješ boljši predlog glede pridobivanja novih uporabnikov, ki je v skladu s smernicami. Mora priti do dodane vrednosti. Pomembno pa je dodati, da v fazi zbiranja idej na to konkretno temo, so vsi predlogi (celo slabši) zaželeni. Ta tema je pomembna, ker to je ravno ena od šibkih točk majhne skupnosti kot je SloWiki. V tem vpogledu je moj način komuniciranja povsem korekten, kajti dejstvo je, da dotlej nisi prispeval ideje / rešitve na dano temo &quot;Pridobivanje novih uporabnikov&quot;. Če se tebi zdi ta vitalna tema premalo pomembna, lahko predlagaš glasovanje, da se ta rubrika ukine. Najbolj enostavno je zgolj kritizirat in reči &quot;Jaz imam prav&quot;. Pri konstruktivnem diskursu je potrebno pokazat malo več. Produkcija idej/rešitev, evalvacija etc. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:29, 27. januar 2026 (CET)
:::Glej odgovor na A09. Bolj slabo. Tam izveš več [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-56172-3|&amp;#126;2026-56172-3]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-56172-3|pogovor]]) 13:27, 26. januar 2026 (CET)
::Primer vzornega članka glede URL povezav: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ptici . Avtor uporablja DOI in arhivirane URL. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:34, 27. januar 2026 (CET)
::Konstruktivni predlog 2
::pri hitrem preverjanju članka (Umetna inteligenca) sem opazil več zunanjih povezav, ki ne delujejo več ali pa vodijo na povsem drugo vsebino. Opazil sem, da je avtor ponekod uporabljal Waybackmachine. Zgolj dodatna pripomba: niso toliko problematične spletne strani, ki sploh ne delujejo, ampak mnogo bolj tiste strani, ki delujejo kot reklame ali pa kot zlonamerne kode. Takšne strani pa razna &quot;linkchecker&quot; orodja pretežno ne prepoznajo! Varnost bralcev je pomembna in beg uporabnikov s Slowiki nezaželen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 11:50, 27. januar 2026 (CET)
:'''Eksperiment sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo aplikacijo''': Izvedel sem zgolj eno iteracijo (če bi izvedli 20 iteracij in teh združili v eno najboljšo, bi najbrž dobili bolj konkretne ideje). Do prave uporabne ideje: S splošnega vidika do posebnega. Opazil sem ta članek: https://slo-tech.com/novice/t846979/p8623245 Počasno upadanje uporabnikov (zaenkrat še ni dramatično kot pri angleški Wikipediji). 
:'''Slovenska Wikipedija, kot pomemben repozitorij''' znanja za slovensko govorečo skupnost, se sooča z izzivom privabljanja novih uporabnikov, ki bi prispevali k njeni rasti in razvoju. Da bi to težavo rešili, se moramo poglobiti v kompleksnost angažiranja uporabnikov, **gradnje skupnosti**, ter vlogo tehnologije pri olajševanju deljenja znanja. Z uporabo hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo temeljne povezave med različnimi dejavniki, ki vplivajo na sodelovanje uporabnikov, in identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov.
:V korenu naše analize je koncept **Avtorjev**, ki zajema posameznike, ki ustvarjajo in prispevajo vsebino v slovensko Wikipedijo. Ti avtorji so povezani z **Uporabniškimi profili**, ki predstavljajo raznolike značilnosti, interese in strokovnost sodelujočih (TT). Uporabniški profili so nato povezani z **Področji znanosti**, kot so računalništvo, ekonomija, inženirstvo in druga, ki odražajo širok spekter tem, obravnavanih na platformi (TT). Poleg tega so področja znanosti povezana s **Stopnjo strokovnosti**, ki označuje stopnjo znanja in spretnosti, ki jo avtorji posedujejo na določenih področjih (TT).
:Področja znanosti, kot sta računalništvo in ekonomija, so povezana s **Strukturnimi modeli**, ki predstavljajo temeljne okvirje in **Metodologije**, uporabljene za organizacijo in predstavitev znanja (BT). Na primer, računalništvo je povezano s strukturnimi modeli, kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca, medtem ko je ekonomija povezana z modeli, kot sta teorija iger in ekonometrija (NT). Ti strukturni modeli so nato povezani z **Znanstvenimi paradigami**, ki utelešajo temeljna načela in pristope, ki vodijo raziskave in ustvarjanje znanja na posameznem področju (AS).
:Znanstvene paradigme, kot sta empirizem in racionalizem, so povezane z **Mentalnimi pristopi**, ki predstavljajo kognitivne procese in miselne nastavitve, ki jih avtorji uporabljajo pri ustvarjanju in ocenjevanju vsebine (RT). Mentalni pristopi so nato povezani z metodologijami, ki označujejo specifične tehnike in orodja, uporabljena za izvajanje raziskav in analizo podatkov (RT). Na primer, znanstvena paradigma empirizma je povezana z mentalnimi pristopi, kot sta induktivizem in deduktivizem, ki sta povezana z metodologijami, kot sta statistična analiza in eksperimentalni dizajn.
:Za povečanje pridobivanja novih uporabnikov je bistveno upoštevati **Kontekst** in **Cilj** slovenske Wikipedije, ki je zagotavljanje celovitega in natančnega repozitorija znanja za slovensko govorečo skupnost (AS). Ta kontekst je povezan s **Spodbude**, ki predstavljajo **Motivacije** in nagrade, ki spodbujajo avtorje k prispevanju na platformo (AS). Spodbude, kot so priznanje, ugled in osebno zadovoljstvo, so povezane z gradnjo skupnosti, ki označuje socialne in sodelovalne vidike skupnosti Wikipedije (AS).
:Na področju računalništva lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta interakcija človek-računalnik in analiza socialnih omrežij, razvijejo inovativna orodja in vmesnike za olajšanje angažiranja uporabnikov in gradnje skupnosti (TT). Na primer, lahko oblikujejo personalizirane sisteme priporočil, ki uporabnikom predlagajo relevantne članke in teme na podlagi njihovih interesov in preferenc. Podobno lahko v ekonomiji avtorji z znanjem teorije iger in vedenjske ekonomije analizirajo spodbude in motivacije, ki poganjajo sodelovanje uporabnikov, ter razvijejo strategije za optimizacijo strukture nagrajevanja Wikipedije (TT).
:V inženirstvu lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta iskanje informacij in rudarjenje podatkov, razvijejo algoritme in modele za izboljšanje odkrivnosti in dostopnosti vsebine Wikipedije (TT). Na primer, lahko oblikujejo iskalnike, ki vključujejo obdelavo naravnega jezika in tehnike strojnega učenja za zagotavljanje natančnejših in relevantnejših rezultatov iskanja. V knjižnični znanosti lahko avtorji z znanjem informacijske arhitekture in taksonomije razvijejo sisteme klasifikacije in standarde metapodatkov za organizacijo in kategorizacijo vsebine Wikipedije (TT).
:**Geografija** slovenske Wikipedije je povezana s **Kulturnim kontekstom**, ki predstavlja socialne, zgodovinske in kulturne dejavnike, ki oblikujejo vsebino platforme in uporabniško skupnost (AS). Kulturni kontekst je nato povezan z jezikom, ki označuje jezikovne in komunikacijske vidike Wikipedije (AS). Jezik, uporabljen na platformi, je povezan s **Terminologijo**, ki predstavlja specializirano besedišče in koncepte, uporabljene na specifičnih področjih in domenah (AS).
:V **zgodovini** slovenske Wikipedije lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zgodovinske raziskave in kulturna dediščina, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo evolucijo in razvoj platforme skozi čas (TT). Na primer, lahko ustvarijo časovnice, arhive in razstave, ki prikazujejo glavne mejnike in dosežke Wikipedije. V sociologiji lahko avtorji z znanjem analize socialnih omrežij in razvoja skupnosti preučujejo socialno dinamiko in odnose znotraj skupnosti Wikipedije (TT).
:**Psihologija** slovenske Wikipedije je povezana z **Uporabniško izkušnjo**, ki predstavlja kognitivne, čustvene in vedenjske vidike interakcije uporabnikov s platformo (AS). Uporabniška izkušnja je nato povezana z motivacijo, ki označuje dejavnike, ki poganjajo uporabnike k prispevanju in angažiranju z Wikipedijo (AS). Motivacija je povezana z **Osebnostjo**, ki predstavlja individualne značilnosti in lastnosti, ki vplivajo na vedenje in sodelovanje uporabnikov (AS).
:V **medicini** in **nevroznanosti** lahko avtorji s strokovnostjo na področjih, kot sta zdravstvena informatika in kognitivna znanost, razvijejo vsebino in vire, ki odražajo najnovejše raziskave in napredke na teh področjih (TT). Na primer, lahko ustvarijo članke, vadnice in tečaje, ki zagotavljajo informacije o medicinskih temah, kot so bolezni, zdravljenja in zdravstveni sistemi.
:Z raziskovanjem odnosov med temi koncepti in dejavniki lahko identificiramo potencialne strategije za povečanje pridobivanja novih uporabnikov na slovenski Wikipediji. Na primer, lahko razvijemo personalizirane sisteme priporočil, izboljšamo vidnost in dostopnost vsebine ter ustvarimo spodbude in nagrade, ki motivirajo uporabnike k prispevanju na platformo. Z izkoriščanjem moči hierarhične asociativne logike lahko razkrijemo kompleksne interakcije in medsebojne odvisnosti, ki so temelj ekosistema Wikipedije, ter razvijemo inovativne rešitve za spodbujanje rasti in angažiranja. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 01:12, 1. februar 2026 (CET)
::Komplet v nasprotju s temelji projekta in ne, ne podpiram delitve uporabnikov na teme in neke range – in preden se začneš jeziti, nisem edini s tem mnenjem. Predlagam, da odpreš svoj projekt, ker to '''kar predlagaš ti, Wikipedija ni'''. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:20, 2. februar 2026 (CET)
:::Hvala za mnenje. Ne jezim se. Še vedno poteka faza zbiranja idej. Navedeno je bil zgolj eksperiment, ki sem ga izvedel z lastno izdelano aplikacijo. Bil bi pa še mnogo bolj vesel, če bi prispeval boljši predlog. Nasploh opažam, da je uporabnikom tukaj na Slowiki tema pridobivanja novih uporabnikov manj domača, morda celo nevšečna? Tudi pri drugi temi “Predstavitev AI Aplikacij za izobraževalne namene” ne opažam konstruktivnega odziva. Ideje se zbirajo naprej, sodeluje lahko vsakdo. Vesel bi pa bil dobrih idej, kajti tako bi imela ta rubrika večji smisel (kolektivna inteligenca). [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:43, 2. februar 2026 (CET)
::'''Eksperiment II. sinteze znanja glede pridobivanja novih uporabnikov s svojo novo verzijo aplikacije: Število iteracij: 5.''' ''Zdaj bo zaenkrat dovolj idej z moje strani. V primeru, da ima še kdo kakšno zamisel/strategijo kako pridobiti/motivirati nove uporabnike na Slowiki, lahko to idejo doda. Proces zbiranja idej naj bi bil zaključen julij 2026. Nadaljnji koraki so potem analiza, evalvacija in zaključna sinteza. Izid eksperimemnta druge sinteze glede pridobivanja novih uporabnikov na Slowiki je bil naslednji:''
::Pridobivanje novih uporabnikov za slovensko Wikipedijo zahteva inovativne in privlačne strategije, ki upoštevajo edinstveni kulturni in jezikovni kontekst Slovenije. Tukaj je nekaj novih in inovativnih idej za privabljanje novih uporabnikov: 
::- Projekt skupinskega pripovedovanja zgodb: Zaženite projekt, v katerem uporabniki prispevajo k skupinskemu, množično ustvarjenemu romanu ali kratki zgodbi, postavljeni v Sloveniji. Vsako poglavje ali odsek lahko napiše drug sodelavec, zgodba pa se razvija na platformi Wikipedije. To ne privablja le piscev in ljubiteljev literature, temveč spodbuja tudi sodelovanje in ustvarjalnost. 
::- Lov na zaklad po slovenski Wikipediji: Ustvarite lov na zaklad, ki udeležence vodi po Sloveniji, kjer morajo najti in fotografirati določene znamenitosti, spomenike ali kulturne dogodke. Posebnost? Vsaka lokacija ima ustrezen članek v Wikipediji, ki ga je treba izboljšati ali ustvariti. Udeleženci pridobivajo točke za vsak članek, h kateremu prispevajo, zmagovalec pa prejme nagrado.
::- Podcast Wikipedija na Slovenskem: Zaženite podcast, ki raziskuje zgodovino, kulturo in znanost Slovenije, pri čemer se vsaka episoda osredotoča na določeno temo. Podcast bi vključeval intervjuje s strokovnjaki, uredniki Wikipedije in navdušenci ter poziv k prispevanju člankov in/ali zanimivih rubrik.
::- Hackathon slovenske Wikipedije: Organizirajte hackathon, na katerem udeleženci ustvarjajo inovativna orodja, bote ali skripte za izboljšanje slovenske Wikipedije. Dogodek bi združil razvijalce, oblikovalce in navdušence nad Wikipedijo za sodelovanje in ustvarjanje novih rešitev.
::- Fotografski natečaj Slovenska Wikipedija: Priredite fotografski natečaj, na katerem udeleženci oddajajo fotografije slovenskih znamenitosti, kulturnih dogodkov ali vsakdanjega življenja. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji, zmagovalci pa bi prejeli nagrado in priznanje na slovenski Wikipediji.
::- Ambasadorji Wikipedije: Imenujte ambasadorje Wikipedije v vsaki regiji Slovenije, ki bi bili odgovorni za promocijo slovenske Wikipedije, organizacijo dogodkov in novačenje novih urednikov. Ambasadorji bi bili usposobljeni in podprti s strani skupnosti slovenske Wikipedije.
::- Igra slovenske Wikipedije: Razvijte družabno igro ali igro s kartami, ki igralce uči o slovenski zgodovini, kulturi in znanosti, hkrati pa jih seznani s konceptom urejanja Wikipedije. Igra bi bila namenjena šolam, knjižnicam in skupnostnim središčem.
::- Prevajalski izziv slovenske Wikipedije: Zaženite prevajalski izziv, v katerem udeleženci prevajajo članke Wikipedije iz drugih jezikov v slovenščino. Izziv bi se osredotočal na članke, povezane s slovensko kulturo, zgodovino in znanostjo.
::- Wiki Loves Monuments Slovenija: Organizirajte tekmovanje Wiki Loves Monuments v Sloveniji, kjer udeleženci fotografirajo in dokumentirajo slovenske kulturne dediščine. Fotografije bi služile za ilustracijo člankov v Wikipediji in bi bile upravičene do mednarodnih tekmovanj Wiki Loves Monuments.
::- Inkubator inovacij slovenske Wikipedije: Ustvarite inkubator inovacij, ki združuje urednike Wikipedije, razvijalce in oblikovalce za razvoj novih orodij, funkcij in pobud za izboljšanje slovenske Wikipedije. Inkubator bi zagotavljal vire, podporo in financiranje za inovativne projekte.
::- WikiKavarna: Vzpostavite mrežo fizičnih in virtualnih »kavarn«, kjer se ljudje lahko zbirajo, da se učijo o Wikipediji in prispevajo k njej. Te kavarne bi ponujale brezplačne delavnice, vadnice in ure urejanja ter zagotavljale podporno okolje za nove uporabnike, da se seznanijo z urejevalnim postopkom Wikipedije. Partnerstva z lokalnimi kavarnami, knjižnicami in skupnostnimi središči bi pomagala vzpostaviti te centre. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 17:13, 7. februar 2026 (CET)

Mogoče bi bilo za začetek dobro poskusiti z nečim izvedljivim. Glede na to, da so administratorji že precej obremenjeni, bi bile te ideje verjetno težje izvedljive v praksi. Se strinjam z Yerpom, da so predlogi poceni, izvedba pa je druga stvar. Vsekakor pa bi se bilo dobro dobiti v živo in narediti en izvedljiv plan. Moram pohvaliti Nala za prvo srečanje [[meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Wikikluba]]. Mogoče bi kdo od nas prišel tja in imel kratko predstavitev o temi, ki jih zanima in na ta način neposredno podprli Wikiklub? Še nekaj mojih idej/razmišljanj:
* Aktivno dodeljevanje mentorjev novincem, da ne bi bili prepuščeni sami sebi - morda le tistim, ki pokažejo več zanimanja. Mentorski program, če se ne motim, že obstaja, ampak ne vem kako deluje v praksi. Sta na seznamu trenutno A09 in TadejM ([[Posebno:ManageMentors]]).
* Sporočila dobrodošlice bi lahko bila bolj prilagojena posamezniku, z jasnimi »naslednjimi koraki«, na primer: »Poskusi popraviti to slovnično napako« ali »Dodaj manjkajočo referenco tukaj« (glej [[:Kategorija:Pozdravna sporočila]]).
* Mini-urejevalski maratoni ali tedenski izzivi za tiste, ki imajo 1–5 urejanj, da jih spodbudimo, da presežejo začetno fazo.
* Sistem mikro-priznanj – npr. za prvo urejanje, prvo dodano referenco, prvo naloženo sliko … nekaj majhnega, da se novinci počutijo opažene in cenjene, trenutno smo glede tega kar malo mačehovski (Wikipedija:Wiki priznanja). Lahko bi jih pripravili več in poenostavili njihovo uporabo. ([[:en:Wikipedia:Barnstars]], hrvati imajo čisto svoj dizajn). --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:21, 29. oktober 2025 (CET)

:Urejevalski maraton bomo izvedli v okviru Wikikluba, tema in termin še nista točno dorečena, bo pa! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:27, 29. oktober 2025 (CET)
::Zelo dobra motivacija. Kot že A09 sporočeno niste vezani na projektne roke. To je velika prednost ljubiteljstva. Tu pa tam kakšna izboljšava in je cilj dosežen. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 20:11, 29. oktober 2025 (CET)
:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]. Super ideje. Res bi si želel večjo podporo dejanske [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]], tako da se lahko zmenimo, da res kdo pride na obisk. Širše od tega bi si želel tudi malo boljše organizacije samega User Groupa, trenutno si moramo priznati, da se namreč res ne dogaja veliko, kar je škoda. Imamo veliko potenciala, aktivnih uporabnikov je precej, zgledov v tujini pa tudi. Ravno danes me je kontaktirala [[:meta:Wikimedia MKD|Wikimedia MKD]] za sodelovanje z WikiKlubom in sem skoraj padel s stola, ko sem na meti prebiral o njihovi organizaciji in dogodkih. Noro. Seveda ne pričakujem, da kaj takega ustvarimo čez noč, ampak lahko bi vsaj malenkost pogledali v to smer :). — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:07, 31. oktober 2025 (CET)
::Hvala za mnenje. Se strinjam, postopoma. Wikipedia nasploh, lahko ima v prihodnje, pomembno funkcijo glede spodbujanja mladih k znanju, etiki in pozitivnih vrednotah. Po mojem mnenju je to podvig, ki ga AI sistemi še niso zmožni. Menim pa tudi, da bo v prihodnosti potrebno zgraditi nekakšen most med AI sistemi in socialnim mreženjem. Razmišljanje izven škatle je še vedno prednost človeka. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 10:39, 1. november 2025 (CET)
::Wikimedia MKD ima podporo zaposlenih pri organizacijah vseh njihovih dogodkov. Se pozna, da imamo vsi lastne službe. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:32, 1. november 2025 (CET)
:::Hvala za mnenje. To lahko pomeni, da obstajajo dobre socialne povezave. Morda bi kakšna analiza teh povezav bila koristna za organizacijo živih socialnih dejavnosti. Ugotavljanje različnih možnosti, potencialov ipd. Zgolj prvi vtis oziroma brainstorm. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 12:53, 2. november 2025 (CET)
::Jaz sem se ogradil od primerjav in projektov, ki jih vodijo člani Wikipedij, lokalnih, ki zaposlujejo. Enostavno ne (z)moreš parirati razpet med prostovoljstvo in zasebno življenje. --[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 23:15, 7. januar 2026 (CET)
:::Razumljivo. Delaš individualno, kar je tudi vredu. Včasih celo boljše. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-14715-0|&amp;#126;2026-14715-0]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-14715-0|pogovor]]) 23:40, 7. januar 2026 (CET)

Se bom navezal na zgornji predlog glede avtobiografij. Mislim, da gre tu za nerazumevanje tega, kaj naj Wikipedija bi bila. To je težko opredeliti, zato je včasih lažje začeti z druge strani – s tem, da najprej razmislimo [[WP:NI|kaj Wikipedija ni]]. Oblikovanje (avto)biografij na opisan način ne prinese nobene dodane vrednosti, saj se članek ob upoštevanju drugih smernic (neodvisni zunanji viri) v končni fazi zreducira na zbirko povezav. 
Vsekakor pa to ni ovira za prispevanje k Wikipediji ali enemu iz številnih sestrskih projektov. Nasprotno, obstaja več ustreznih projektov glede na namen:
* Če je namen napisati nekaj o splošni temi → prispevek na Wikipediji.
* Če je namen ustvarjanje ali deljenje učnih gradiv → Wikiverza.
* Če je namen skupnostno pisanje knjig ali priročnikov → Wikiknjige.
* Če je namen doniranje obstoječih avtorskih besedil v javno rabo oziroma pod prosto licenco (v kolikor materialnih pravic ni zadržal založnik) → Wikivir.
* Projekt, ki bi služil kot odprti biografski leksikon, trenutno še ne obstaja in bi bil potencialno zanimiv kot protiutež zasebnim (lastniškim) socialnim omrežjem v najširšem pomenu (tudi ResearchGate, Academia.edu niso nič drugega). Vsekakor pa Wikipedija ni primerna platforma za to. 
* Če pa je namen samopromocija, promocija svojega znanja, ipd. – Wikiprojekti niso prostor zanjo. Osebna spletna stran + SEO. 
--[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 08:40, 30. oktober 2025 (CET)

: In ja, žal v okviru obstoječih smernic pride tudi do anomalij, npr. obširni prispevki o relativno nekoristnih estradnikih, a je to bolj ogledalo družbi v kateri jim mediji namenijo toliko prostora (te medijski prispevki pa so potem podlaga za prispevke na Wikipeidjo, s čimer se ustvari povratna zanka)... Glej [[Pogovor o Wikipediji:Odmevnost#Smernica daje prednost odmevnosti v medijih]]. Brez dobre opredelitve, kaj je ''[[Wikipedija:Odmevnost|odmevnost]]'' ne gre. --[[Uporabnik:Smihael|Miha]] 09:03, 30. oktober 2025 (CET)
::Drži. Odmevnost je lahko dvorezno merilo. Smernice so lahko tudi bolj agilne oziroma ustrezno fleksibilne: scenarij 1, scenarij 2: v primeru manj znanih estradnih umetnikov ima merilo odmevnosti manjši pomen, scenarij 3 … to je bil zgolj primer [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:32, 30. oktober 2025 (CET)
:Hvala za mnenje. Avtobiografije lahko pomenijo dodatno zakladnico znanja, če vsebujejo tudi povezavo do žive bibliografije s spletnimi povezavami. Hkrati omogočajo tudi inspiracijo za nove in povezane teme. Velik izziv je pa napisat dobro avtobiografijo. Sam sem izvedel okoli 100 urejanj in diskutiral z uredniki, da sem lahko napisal solidno avtobiografijo, ki ustreza Wiki smernicam. Trud seveda ni bil zaman, ker jo bom lahko v prihodnje uporabljal, tako da sem zadovoljen, četudi jo izbrišejo. Avtobiografije živih oseb je možno preprečit tako, da popolnoma prepovemo (biografije neprijavljenih uporabnikov - enostavno zbrišemo). To mora biti jasno pravilo. Zgolj odsvetovati ne pomeni veliko, je preveč ohlapno pravilo. Wikipedija je kot že večkrat omenjeno ljubiteljska platforma znanja. Ima številne šibkosti, zaradi česar ne more imeti visoke znanstvene vrednosti. Ima pa močno stran, kar multifunkcionalni AI sistemi še ne omogočajo. Spodbujanje Pristnih mutualističnih altruističnih socialnih vezi, ki lahko pomenijo odskočno desko za spoznavanje in popularizacijo človekovega znanja predvsem za otroke in mladino. Potencial lahko predstavljajo tudi upokojenci ali pa družbene celice npr. Družine, društva. Na znanstvenem nivoju pa Wikipedija pretežno ne more tekmovati z inteligentnimi sistemi. Je potrebno izbrat pravo pot. Za nadaljnje predloge dobrodošli. [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 09:21, 30. oktober 2025 (CET)

Ves pogovor se mi zdi mlatenje prazne slame. Čas, ki je bil kumulativno uporabljen za zgornji pogovor, bi zadostoval za stvaritev dobrega članka. Pod pretvezo skrbi za pridobitev novih oporabnikov se samo vrtimo okoli vprašanja avtobiografij, ostalo je dežniček na koktejlu. Uporabnik Drkalpet, ustvarjaš vtis, da je tvoj cilj le spreminjanje originalnih (in še aktualnih) osnovnih pravil celotnega projekta. To boš moral poskusiti kje drugje, tukaj tega ne moreš doseči. Če hočeš prispevati kak članek, dobrodošel. Vendar naj bo jasno, uporabniki pišemo ob upoštevanju pravil wikipedije, ni wikipedija, ki objavlja besedila po naši želji. Mi nanašamo barvo na platno, a platno ostane platno. Če ti hočeš barvati na papir ali na steno – ne zgubljaj časa s platnom. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 20:37, 1. november 2025 (CET)

:Hvala za mnenje. Avtobiografija je bila zgolj izziv, ker gre za sporno področje. Diskusija se je lepo razživela in dajala nekaj dobrih predlogov. Tvoja spodbuda gre v smeri večje produkcije člankov. Pridobivanje uporabnikov je tesno povezano s tvojo spodbudo. V tem prostoru so diskusije pomembne. Pridobivanje mlajših uporabnikov, mladine, je še zlasti pomembno. To je pač socialno povezovanje, ki lahko v daljšem časovnem obdobju daje dobre izide in pripelje do učinkovitih dejavnosti (npr. še večja produkcija člankov). Vse je na prostovoljni osnovi. Na vso srečo ne delamo pri tekočem traku. Lp [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 13:10, 2. november 2025 (CET)

== Join the CEE Hub staff team – We’re hiring a Program Specialist ==

Hi everyone,

The regional [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]] is looking for a '''Program Specialist''' to join our [[:m:Wikimedia CEE Hub/Staff|staff team]]!

Are you someone experienced with Wikimedia who wants to help volunteers? Do you participate in Wiki Loves… and other related projects, and do you have ideas and skills to help others improve their efforts? Do you enjoy working with people from different countries? Are you able to work on your own, feel comfortable on Meta-Wiki, and understand how Meta works? If this sounds like you and you're interested in working with the CEE hub team, we’d love to hear from you!

'''As a Program Specialist, you will:'''

* Support affiliates and communities in developing and implementing impactful programs,
* Strengthen regional cooperation and cross-border projects,
* Help guide campaigns and initiatives across the CEE region,
* Work closely with the CEE Hub team and community members.

This is a '''part-time (0.8–0.9 full-time equivalent), remote position''' open to candidates based in the CEE region or nearby time zones.

'''APPLICATION DEADLINE: NOVEMBER 10, 2025'''
➡️ '''Learn more and learn how to apply on Meta:''' [[:m:Wikimedia CEE Hub/Jobs/Program Specialist|Wikimedia CEE Hub – Program Specialist]] ⬅️

If you know someone who would be a great fit, please share this opportunity with them!
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29192870 --&gt;
==[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025|Slika leta 2025]]==
[[Slika:Buteo buteo juv Log (2).jpg|sličica|left|[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta|Slika leta 2025 SL:WP]]]]
[[Slika:Campamento de ganado de la tribu Mundari, Terekeka, Sudán del Sur, 2024-01-29, DD 242.jpg|sličica|Slika leta 2024 v Zbirki]]
Tudi letos izbiramo sliko leta. Izbirni krog glasovanja traja do 13. decembra 2025. Uporabniki z glasovalno pravico, vabljeni h '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|glasovanju]]'''! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 17. november 2025 (CET)
:Še šest dni je ostalo za oddajo glasov v '''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Izbirni krog|prvem (izbirnem) krogu glasovanja za sliko leta 2025]]'''. Vabljeni uporabniki z glasovalno pravico, ki še niste glasovali, kot tudi tisti, ki še niste oddali vseh možnih glasov; glasujete lahko za največ 5 slik. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 21:45, 7. december 2025 (CET)
::'''[[Wikipedija:Izbrane slike/Slika leta 2025/Finalni krog|Finalni krog]]''' glasovanja traja do vklj. 31. decembra, izbiramo med tremi kandidatkami. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Slika leta 2025 je postala Yerpova mlada kanja. {{u|Yerpo}} je tako prvi fotograf, ki  se lahko pohvali, da sta med slikami leta kar dve njegovi; čestitam in se veselim novih slik! Na Zbirki so z izbori malo v zaostanku in so oktobra 2025 izbrali šele sliko leta 2024 z motivom govedoreje v Južnem Sudanu. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)

:Hvala vsem, ki ste glasovali v izboru. Slika ima zadaj (vsaj zame) zanimivo zgodbo, pa mi bo zdaj še bolj ostala v spominu :) — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:04, 1. januar 2026 (CET)

:: Jaz nisem glasoval. Lahko pa začnem tvojo zgodbo. Najprej tehnikalije: Canon nov brezzrcalni format M. In vedenje kje se ptiči skrivajo, no, živijo. Včeraj sem ob obronku celjskega Golovca preganjal, verjetno kosovo samico. Mi je ušla, pa sem pomislil na pojem habitata, kot menda rečejo biologi življenskemu okolju. Mislim na nekak biotag, ko fotografiraš ptiča. Saj itak to že obstaja. Ujede so sploh razred zase. Občudujem jih letati, imam pa kot mestni človek, malo možnosti. Saj je tudi Jernej mestni človek. Samo znati moraš stopit verjetno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 03:58, 10. januar 2026 (CET)

== Help us test Cat-a-lot on your Wikipedia ==

'''[[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Cat-a-lot]]''' is a JavaScript gadget that helps with moving, removing and adding files (as well as articles or subcategories) between, from and to categories and it is widely used on Wikimedia Commons, where it is accessible for every user after enabling the gadget in your [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Preferences#mw-prefsection-gadgets Preferences].

Complete explanation of the tool, along with the images and demonstration video it is accessible on [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|Wikimedia Commons]].

If your Wikipedia is struggling with performing this repetitive task when you need to move pages between categories and remove pages from a category, Cat-a-lot could be activated for your Wikipedia as well. 

Installation can be done as your user script or as a project gadget and codes can be found [[:commons:Help:Gadget-Cat-a-lot|here]]. Installation is already done on Polish and Romanian wikis from our CEE Region.

English phrases from [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/translating]] can be translated and saved in [[:commons:MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro|MediaWiki:Gadget-Cat-a-lot.js/ro]] (for example).

[[:m:CEE Hub/Working Groups/Technical Advancement Group|CEE Hub Technical Advancement Group]] is willing to support your community in the installation of the tool, and to offer support in case of bugs, as we can report them to the development team. Just leave a message below with any issues you encounter.

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:42, 18. november 2025 (CET) (on behalf of the CEE Hub Technical Advancement Group)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670161 --&gt;
: A nam tole že deluje? Jaz mislim da ja. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:34, 18. november 2025 (CET)
::Imaš prav, je pa res, da so delovanje orodja prilagodili. V kolikor se prav spomnem, je raba orodja na Zbirki vsakič sesula serverje in je bila potrebna predelava, ki je izključila rabo APIja zavoljo počasnejšega delovanja orodja XD '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:29, 18. november 2025 (CET)

::: Vidim, da urejanja s Cat-a-lot kljub posodobitvi še vedno niso označena kot manjša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:44, 22. november 2025 (CET)
::::Dobro, pa to je v primerjavi z dobesednim sesutjem serverja samo majhna nepomembnost XD. Vseeno bolje, da imamo orodje, kot pa da nam sesuva infrastrukturo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:47, 22. november 2025 (CET)

== Prenovljeni COBISS ==

Nedavno so prenovili [[Vzajemni bibliografski sistem COBISS|COBISS]] in zdaj mi nikakor ne uspe več po imenu najti interne številke avtorja, da bi ga v Wikidata vpisal pod [[:wikidata:Property:P1280|CONOR.SI ID]]. Saj veste, tisti &quot;[https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor/147043 147043]&quot; za [[:wikidata:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], na primer. Ali kdo ve, kako se to dobi po novem? URL: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:05, 23. november 2025 (CET)

:Za CONOR lahko iščeš na https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/conor '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:07, 23. november 2025 (CET)
::V meniju v zgornjem levem kotu je skrita povezava na ''Podatkovne zbirke'', tam lahko izbereš [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/search/conor CONOR], zapis za Ivana Cankarja pa se je premaknil na https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/conor/147043. 
::Ne moram pa mimo opazke, da trenutne oblikovalske smernice uničujejo preglednost in uporabnost spletnih portalov. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 04:18, 24. november 2025 (CET)
::: Hvala! (Glede nepreglednosti se strinjam.) --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 09:50, 24. november 2025 (CET)
:::: Je pa za odtenek prikupnejši. Malo več klikanja je sedaj. Sem pa se v tej petletki naučil vsaj dve novi stvari:
:::# prijazna knjižničarka mi je v SIKCE lepo pokazala kako se išče naslov prek ISSN
:::# {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} je razložil kaj je to COBISS. To je reč v kateri je zapisano vse kar je bilo objavljeno na Slovenskem. Sam sem imel donedavnega malo drugačno predstavo.
:::: Je treba pa kar malo naštudirati opcije iskanj. Tudi [[Google Search|GooSe]] je do precejšnje mere slab pri iskanju nizov z regularnimi izrazi. Rabili bi kakšen ultra wi/grep/ki. Hah, z grep-om tudi nisem nikoli iskal po spletu. pmsm se to gotovo da, če se ti ljubi naštudirat (saj je v Unixu itak vse datoteka). Bom sprobal Luo, če to pozna. Enkrat me je Jernej čudno gledal (in pobaral), ker je rabil neko aplikacijo za urejanje svojih medijskih stvari. Nisem profesionalni programer, se mi pa zdi, da bi se z malo truda to dalo narediti z nule. Eni so kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, drugi kaotični kontrolorji kaosa &lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kkk&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt;, tretji kaotični koordinativni kontrolorji kaosa&lt;{{nbsp}}&lt;code&gt;kKkk&lt;/code&gt;{{nbsp}}&gt;, četrti kaotični koordinativni kontrolorji kaosa in Krozge&lt;{{nbsp}}&lt;tt&gt;kKkkK&lt;/tt&gt;{{nbsp}}&gt; {{snd}} cel dan bi lahko našteval.. To je pa zelo mala reč proti rečema, ki se jima reče UV in urejanje wikipedije. --[[Uporabnik:xJaM|xYZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 10:06, 6. januar 2026 (CET)

== Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon ==

Bi imel mogoče kdo čas in prevedel na [[meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025]] (za &quot;Gorizia-Nova Gorica 2025 online edit-a-thon&quot;) v slovenščino. Pa kakšno pasico ustvariti, ki jo bomo objavili na začetku 19. decembra ob otvoritvi na Ljubljanski univerzi (v okviri našega novega WikiKluba in italijanskih kolegov). Mislim, da bi lahko Nalu malo priskočili na pomoč. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:31, 6. december 2025 (CET)
: Lahko poskusim. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:28, 6. december 2025 (CET)
:{{opravljeno}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:42, 6. december 2025 (CET)
::@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]: oprosti, nisem prej videl tvojega sporočila, bi ti prepustil, če bi le videl ... LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:43, 6. december 2025 (CET)
::: Ni panike, se še nisem niti lotil. Samo da je! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:04, 6. december 2025 (CET)

Mislim, da rabimo tudi svojo predlogo, za vključevanje na pogovorne strani naših člankov [[:it:Template:Gorizia-Nova Gorica 2025]]. &quot;[[m:Gorizia-Nova_Gorica_2025/sl]]&quot; kaže na italijansko predlogo. Mislim, da tako direktno ne moremo vključevati. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:06, 7. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] imamo {{tl|GO-NG 2025}}. Lp '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:44, 8. december 2025 (CET)
::Sedaj pa tudi {{tl|Uporabnik GO-NG 2025}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:40, 14. december 2025 (CET)

Po pogovoru z italijanskim soorganizatorjem sva se zaradi visoke udeležbe in angažiranosti obeh skupnosti odločila, da urejevalski maraton podaljšava do 9. januarja naslednjega leta. Do zdaj smo skupaj napisali ali razširili že 65 člankov! Pridemo do 100? — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:45, 26. december 2025 (CET)

:Rezultati urejevalskega maratona so objavljeni nekaj niti nižje, glej [[Wikipedija:Pod lipo# Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025|#Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025]] :) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:11, 14. januar 2026 (CET)

== Priznanje ==

Naš {{u|Hladnikm}} je bil ta teden imenovan za [https://www.uni-lj.si/novice/2025-12-11-na-univerzi-v-ljubljani-podelili-castne-nazive-zasluzna-profesorica-in-zasluzni-profesor zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani]. Priznanje pušča odtis tudi v Wikimedijinem vesolju, saj je v obrazložitvi posebej izpostavljeno njegovo delo v Wikiviru in drugih wiki projektih. Čestitke! ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:54, 13. december 2025 (CET)
: Bravo {{u|Hladnikm|Miran}}, čestitke! [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:56, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke! —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 17:13, 14. december 2025 (CET)
: Čestitke, Miran. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:53, 14. december 2025 (CET)
: Iskrene čestitke! --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:28, 14. december 2025 (CET)
: Se pridružujem čestitkam --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 20:50, 14. december 2025 (CET)
:Čestitke! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:02, 15. december 2025 (CET)
::Na zdravje! [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2025-40592-10|&amp;#126;2025-40592-10]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2025-40592-10|pogovor]]) 08:12, 16. december 2025 (CET)

:: Spoštovani profesor Miran! Čestitam in se vam hkrati zahvaljujem za mnoge koristne nasvete, razčlembe in pomoč predvsem v [[slovenska Wikipedija|naši wikipediji]]. 'Nazadnje' smo se videli pred 13-imi leti na [[Kersnikova ulica, Ljubljana|Kersnikovi]] ob dogodku [[Wikipedija:V živo/Desetletnica|SloWiki10]], v letu 2026 pa sva izmenjala nekaj kratkih, vendar toplih besed. In po vaših besedah – »Bo čas za umret [..]« pravim: » Bode čas še živet, preživet, [...].« Človek ima veliko srečo in redko priliko srečati ljudi vašega kova. Živeli v 2039. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 04:17, 16. januar 2026 (CET)

== Nametani seznami ==

Prosim še koga, če pogleda [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Agronomija&amp;action=history tole] in pove mnenje, kdo tu pretirava. Glej tudi [[Uporabniški pogovor:~2025-28070-07]]. Mi je žal za oster nastop, ampak res sem sit tega, se bom pa vdal, če bo večinsko mnenje nasprotno. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:01, 17. december 2025 (CET)
: Sem poskusila z malo manj ostrim pristopom. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 10:44, 18. december 2025 (CET)
:: Se strinjam z obema predhodnikoma, ti dolgi seznami so pretirani. --[[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 12:41, 18. december 2025 (CET)
::: Se strinjam, da s seznami pretiravamo/jo in ne vem čemu naj služijo. V člankih se pogosto notranje povezave ne ujemajo in je praviloma treba popravljat še seznam.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 15:22, 18. december 2025 (CET)

== Narečna imena ==

[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Zre%C4%8De&amp;diff=6565369&amp;oldid=6551956 ''Zrajče''] in še mnoga druga narečna imena (ter recimo predlogi NA/V) brez virov, le z argumentom, da pač domačini že vedo, kako se jim reče, PMSM ne sodijo semkaj. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 07:11, 26. december 2025 (CET)

:Hmmm, nekoliko sem skeptičen glede predloga, čeprav se okvirno strinjam. Po drugi strani žal vemo, kako površni so lahko naši jezikoslovci (npr. glej &quot;napako&quot; v [[Trebuščica|Trebuščici]]) ali pa celo za recimo zaselke/četrti nimamo uradnega poenotenega zapisa, kar otežuje pisanje člankov. Kaj predlagate? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:41, 26. december 2025 (CET)
::Članke lahko vseeno pišemo, naslovi se lahko premaknejo.
::Pomislek gre v smeri, khm, izvirnega raziskovanja. 
::Jezikoslovci pa seveda naredijo napake, kot vsi; mene bolj moti, ko zavestno naredijo določene zadeve. Ampak s tem bom(o) pač morali živeti ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 19:31, 26. december 2025 (CET)

: Narečna imena so velikokrat izpričana v [https://fran.si/ narečnih slovarjih] in krajepisni literaturi, ob pomanjkanju boljšega bi se kot vir lahko štelo tudi kakšno v narečju zapisano besedilo (npr. [https://narecja.si/]). Meni se torej zdi smiselno zahtevati, da se ob narečnih imenih navede vir. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 11:13, 27. december 2025 (CET)
::No, saj o tem se menimo ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:52, 27. december 2025 (CET)
:::Jaz smernice o izvirnem raziskovanju ne bi interpretiral tako strogo. Če se prav spomnim, na makedonski Wikipediji v podobnih primerih v okviru svojih ekspedicij posnamejo intervju, ga naložijo na Zbirko in navedejo kot vir. Podobno je na angleški Wikipediji pri izgovorjavi tujih krajev pogosto priložen zvočni posnetek domačega govorca. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 13:59, 28. december 2025 (CET)
:Morda še en alternativni pogled; potencialno napačno zapisano narečno ime je super motivacija za vsakega lokal patriota, da izvede svoje prvo urejanje na Wikipediji - problem se reši sam :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 14:14, 28. december 2025 (CET)
::To bo šele štala ... Kot lokal patriot se težko odločim: Novmejst, Noumajst ali Novu Mestu ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 22:42, 4. januar 2026 (CET)

::: Aha, res štala. LP {lokalpatriot} verjame LP in 'izbere', še malo pokvačka zraven in pribije: numejst, pazi to, pisano z malo. Drugi LP je že izbral: kjele je prav p*m*m*. Resda s pridihom LPZ. {LP zgodovina} Ampak, potem smo takoj že na nivoju uličnih band. numejst je spet problenatičen. Zakaj? 1) se razlikuje od noumajst, 2) njegov pomen je hudo blizu nje mejst. Saj, ali obstaja, poleg mesta, še kak drug izraz, ki ni mesto, pomeni pa isto [enako]? Nea vem čuj, mogoče, terdnЯva, Pa spet ne bo uredi. Ker vsako mesto je trdnjava {{snd}} ima zid in pivnico. Reč ti, če ni res?! --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:20, 10. januar 2026 (CET)
:Če bodo vključena narečna imena, jih je verjetno smiselno zapisati v skladu z glasoslovnimi pravili. Osebno pa se mi zdi za Zreče (živim blizu), da se prvi ''e'' izgovarja nekoliko bolj odprto (prehodno), nekje med ''e'' in ''a''. Zato bi ga po IPA zapisal kot ˈzɾɐ:tʃɛ. Podobno lahko velja za prej omenjena primera ''majst'' in ''mejst''. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:34, 3. maj 2026 (CEST)

== Zagata s poimenovanji - Rus', Rutenija, Rusija, Rusini... ==

Na sl wiki je PMM precejšnja zmeda glede terminov Kijevska Rusija, Rus, Rusini, Rusija, Rutenija itd. Celotna zagata izvira iz dejstva, da slovenščina (če je moje raziskovanje pravilno kot edini slovanski jezik oz. kar evropski jezik) ne pozna imena Rus', ki se ga namesto tega zapisuje kot &quot;Rusija&quot;. Tu gre za poimenovanje [[Kijevska Rusija|Kijevska &quot;Rusija&quot;]] oz. poimenovanje starih vzhodnih slovanov. V času obstoja te države, se je imenovala Rus', predpona Kijevska se je dodala zaradi ločevanja s sodobno državo Rusijo, ki si je to ime nadela šele stoletja kasneje. V slovenščini se pojavi tudi ekvivalentni izraz [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2017_2_07.pdf Stara Rusija], ki ima isti problem. 

Iz imena Rus' sta nastala eksonima Rutenija (latinščina) in Rusija (grščina). Prvi se je uveljavil za prednike Ukrajincev in Belorusov (npr. [[Rutenija]] - dejansko se je še vedno uporabljalo ime Rus' za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževin]]&lt;nowiki/&gt;o in njene naslednice), drugi pa je kasneje postal ime Rusije (Moskovske kneževine). Omenimo lahko še Belorusijo, katere ime nima povezave z Rusijo, ampak z Rus'. Pojavilo se je tudi poimenovanje Rusini, ki je slovenski ekvivalent Rutenci - v sklopu Avstrijskega cesarstva so bili Ukrajinci uradno poimenovani Ruteni, v slovenščini pa se je uporabljal izraz Rusini [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SOHE2R1F/d4b19088-2f32-4137-9a5f-e060f57b7341/PDF &lt;nowiki&gt;[a]&lt;/nowiki&gt;]. Zadevo zakomplicira dejstvo, da se danes ime [[Rusini]] uporablja za etnično skupino, ki je nastala ker nekateri Ukrajinci v različnih državah na zahodnem delu niso prevzeli novejšega imena Ukrajinci - primerjava bi lahko bili &quot;Vindišarji&quot; v Avstriji. Dodatne razlage v [[Ukrajina#Poimenovanje|[a]]] in [[Rusija#Etimologija|[b]]].

Torej imamo cel kup poimenovanj, ki so med seboj daljno v preteklosti povezana, a še zdaleč ne enakovredna. Med urejevalci je glede tega že bilo kar nekaj zmede (predvsem Ruteni - Rusini in razne povezave na [[Rusija]], [[Rusi]], [[ruščina]] kjer to ne drži). Verjamem, da je med bralci zmeda lahko le še večja. Nekdo, ki s tematiko ni seznanjen ima verjetno hitro zmotne asociacije na Rusijo oz. sploh ne opazi razlik. Problematika se pojavlja tudi v strokovni literaturi, kjer lahko beremo opombe o Kijevski &quot;Rusiji&quot;; [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LQ281SW9/9f9924c6-1358-430e-8497-890bd34ba043/PDF &lt;nowiki&gt;[c]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M10X5W1X/76bc26d9-f17a-44e0-9020-60ce86df3d51/PDF &lt;nowiki&gt;[d]&lt;/nowiki&gt;][https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-E61ZAJMM/1f728b9a-925e-4bcd-b041-b180a70d0ce7/PDF &lt;nowiki&gt;[e]&lt;/nowiki&gt;]
----Sam sem v članku [[Ukrajina#Poimenovanje]] zadevo skušal predstaviti na čim bolj jasen način - ime Kijevska Rusija sem zamenjal s Kijevska ''Rus''', čeprav mi s tem poševnim tiskom deluje malo smešno. PMM bi s preimenovanjem [[Kijevska Rusija]] v [[Kijevska Rus']] zadevo že precej razjasnili, vendar v slovenski stroki to ime ni v uporabi [[Wikipedija:NPP]]. Všečno in nevtralno mi je tudi poimenovanje [[Kijevska država]] na katerega sem naletel v [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/157/253/4011?inline=1 tem viru] (str. 12 - predlagam branje celotnega odstavka). Opozoril bi še na dobro (čeprav dolgo) nevtralno rešitev poimenovanja [[starovzhodnoslovanščina]], ki se je takrat imenovala &quot;ruščina&quot;, kar pa ni [[ruščina]].

V primeru Rusov se večinoma uporablja retrospektivno poimenovanje &quot;Rusi&quot; za stoletja nazaj, čeprav bi bilo ustrezno takratno poimenovanje Moskovčani. Dolgo nazaj sem se takega pristopa poskusil poslužiti z enakovrednim retrospektivnim poimenovanjem Ukrajinci namesto Rutenci in naletel na nasprotovanje nekaterih urejevalcev.

Zanima me vaš pogled na to tematiko in če imate kake predloge, kako bi zadevo čim bolj razčistili, da bi preprečili mešanje in nejasnosti ter bralcem čim bolj jasno in preprosto predstavili zadeve. Morda pozna kdo kak vir v slovenščini, ki se je ukvarjal s to tematiko?
----Menim, da gre za danes pomembno tematiko, saj če pogledamo sodobni čas Rusija svoje ime zlorablja za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma. Neinformiranost ali zmeda bralcev pa predstavlja ploden teren za take ideje. Upajmo, da ne pride dan, ko bo Romunija začela ponovno združevati svoja nekdanja ozemlja Rimskega cesarstva. :) -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 23:33, 29. december 2025 (CET)

:V slovenski stroki to res ni pravilno interpretirano, a ti navajam primer zakaj mislim, da tvoj predlog (še) ni ustrezen. Jezikoslovci mdr. za naše glavne prednike Slov'''ě'''ne uporabljajo anahronistično-češki izraz Slovani, ki se je v slovenščini pojavil šele leta [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY 1813]. Edini pravilni izraz je le prvi (z večimi variantani ''Szlouen''/''Zlouen/Slouen/Sloven'' ipd.), saj se je ta skupnost tako sama imenovala (Vramec, A. (1578), str. 58 (dlib 122), Vramec, A. (1578), str. 55 (dlib 115), »[https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?&amp;stran=72 CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA], Islaga« ... in vsi slovenski viri do 1813. A dokler tega '''slovenski''' zgodovinarji in jezikoslovci ne popravijo bo pač naša zgodovina malce popačena. Jaz bi tudi rad tole zadevico spremenil, a seveda bojo nekateri rekli, da so to bodisi neki Slovaki ali neki drugi Slovani, kar seveda ne drži.
:PMM dokler jezikoslovci tega ne popravijo terminološko pri Rus' in pri Slovanih pa tudi drugih zadevicah (glede na to, da se imajo za tako odprte) bolje da pustimo, kar tako kot je zdaj. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 23:50, 29. december 2025 (CET)
::Slednje mi res diši po venetski teoriji etnogeneze Slovencev. Poleg tega pa se mi knjige iz 1578 zdijo povsem neuporabne, sploh na področju jezikoslovja. Dalje pa Wikipedija ni mesto za popravilo &quot;zgodovinskih krivic&quot; ali česarkoli že, zato ne spreminjat vseh Slovanov v Slovene in bilokaj. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:33, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] nobenih Venetov ipd. tule ni, če je Šavli pomešal Vinde, Vende, Venede, Venete (in še kaj drugega) še ne pomeni, da velja tudi tu, ker ne velja. Tebi se lahko zdi knjiga iz 1578 neuporabna, a gotovo ni, ker je ta izraz bil uporabljan do leta 1813 (pa tudi po le-tem, do ok. 1918) navedel sem samo nastarejše pisne vire ... Tako, da tvoja opomba ni namestu.
:::Želel sem opozoriti, da dokler tega ne bodo popravili jezikoslovci (in zgodovinarji) na Wikipediji tudi pri poimenovanjih: Rus', Rutenija, Rusija, Rusini tega ne moremo narediti. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:15, 30. december 2025 (CET)
::::Po tvoji logiki lahko gremo kar popravljati &quot;če&quot; v &quot;ako&quot;, ker je izpričan v delih Cankarja in Jurčiča iz let 1880–1920 ... '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:22, 30. december 2025 (CET)
:::::@[[Uporabnik:A09|A09]] vidim, da (še) ne razumeš. Danes že lahko govorimo o Slovanih in slovanskih narodih, a '''za čas 6. do 19. stol.''' '''na Slovenskem''' (na češkem sicer že prej) lahko govorimo o Slov'''ě'''nih. Časovno je potrebno stvar natančno opredeliti, kot je npr. Štih pravilno ugotovil, da o Slovencih ne moremo govoriti v času naselitve pa tudi še kasneje (Štih, Simoniti, Vodopivec (2008), str. 19), a če upoštevamo to logiki ne smemo '''na Slovenskem''' govoriti o Slovanih, ker niso izpričane le-tu v nobenen viru do 1813. Torej ne bi šlo za upeljavanje starih poimenovanj v današnji čas, a le za pravilno poimenovanje skupnosti, ki je tu živela - sprva do trenutka, ko se Slovenec (v fonetičnih oblikah) v pisnih virih prvič pojavi na le-tem prostoru - zato primerjava če v &quot;ako&quot; tudi ni na &quot;mestu&quot; - za današnjo rabo. Hvala za razumevanje [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 12:39, 30. december 2025 (CET)
::O tej tematiki ne vem nič, primerjava z dotičnim primerom pa je kvečjem v kontra smeri - če bi iz nekega razloga začeli govoriti o &quot;Slovenih&quot;, imamo potem tvorbe kot &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov&quot;. Opiranje na arhaični jezik izpred par stoletij pa za moderno slovenščino ni ravno relevantno. Vsekakor pa obstoj te problematike s katero se ukvarjaš nikakor ne vpliva na reševanje problema o katerem je odprta tema. Prosim, da se držimo teme, lahko pa odpreš novo o Slovanih/Slovenih. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:41, 30. december 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:97E|97E]] se strinjam z vsem (razen z neko floskulo o arhaičnosti in o napačnem navedku &quot;slovenščina je del skupine slovenskih jezikov - ker sem oporozil, da govorimo o preteklem času ter o uporabi pravilnega in izvornega e-ja (ě - slověnski oz. če smo čisto natančni slověnьsky (po M. Snoj))). Moje mnenje je pač tako, da dokler jezikoslovci tega ne popravijo (tudi Slovanov, Slov'''ě'''nov), da Wikipedija ni poligon, kjer bomo to mi popravljali. 
:::Poskusi v zvezi s tem jezikoslovcem zastaviti kakšno vprašanje, če se ti zdi tako pomembno, da bo vidna ločnica med današjimi Rusi, ki po tvoje: ''ime zlorablja [Rusija] za prisvajanje in izkrivljanje zgodovine ter prek tega upravičevanje svojega imperializma'' in rusini, ki je po tvoje: ''poimenovanje starih vzhodnih slovanov'' (sic!) - Slov'''ě'''nov. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:53, 30. december 2025 (CET)
::::Moj namen ni kako popravljanje strokovnjakov ampak postavitev jasnih ločnic na Wikipediji, ker zadeva dela probleme urejevalcem kot tudi zagotovo bralcem. Wikipedija ima [[Wikipedija:Dogovori o poimenovanju|dogovore o poimenovanju]], kjer se načeloma držimo najpogostejšega imena. Če skočimo na [[:en:Wikipedia:Article_titles#Use_commonly_recognizable_names|en verzijo]], ki je precej bolj razdelana, imajo tudi izjeme - od pravil se odstopa ko gre za nejasna ali dvoumna poimenovanja, upoštevati pa je potrebno tudi nevtralnost. Niti nam ni potrebno razpravljati o preimenovanju kakih člankov ampak bolj o dopuščanju uporabe bolj jasno ločenih imen.
::::Glede zlorabe imena Rus ne gre za moje mnenje ampak za zgodovinsko in sodobno dejstvo. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 19:21, 30. december 2025 (CET)
:Tangencialno povezana tema; pred časom sem [[Pogovor o Wikipediji:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen]] podal predlog glede patronimikov v naslovih - cenil bi kak komentar. -- [[Uporabnik:97E|97E]] ([[Uporabniški pogovor:97E|pogovor]]) 18:48, 30. december 2025 (CET)

Je tole kar zanimiva tematika. Nisem ekspert ne za slovenščino (poskušal se bom tudi držati teme), ne rusistiko, ukrajinistiko / rutenistiko / etc., zgodovino Slov*nov, pa vendarle opažam, da nekaj ne bo čisto v redu na sl* wiki. {{ping|97E}} o patronimikih kdaj drugič. En lep zgled izjeme glede dogovora o poimenovanjih tudi na sl@ wiki je npr. priimek 'Čebišov', ki se je v donedavni slovenski matematični terminologiji uveljavil kot ''Čebišev''. Zadnjič sem našel še en tak primer {{snd}} 'Zolotarjov' / ''Zolotar(j)ev''. Ali ni že v štartu, da bi se v slovenščini (predvsem) pisalo, če že ne govorilo, malo čudno: Rus', saj naš preljubi in neprefrdamani materni jezik že kar nekaj časa {{snd}} pa ne od 1560-ih naprej, piše s svojimi črkami? Kolikor vem »'«, ni (slovenska) črka. Ali ne bi bilo za tisto Rus' treba najti primernejši izraz? Rusija, kot je zdaj, očitno, ne bo v redu. In na jezikoslovce bomo, očitno, še kar lep čas čakali. Na wikisl++ pmsm tudi ni nekega posebnega orodja za preverbo kaj bi moralo biti pravilno. Samo dobre stare in dobre nove knjige in surovi randomirani splet Ta argument mi pri tem prvi pade v oči. Lahko se hudo motim, lahko pa imam mogoče hudo prav. Če preštudiraš vso uradno zgodovinopisje in umetelnosti jezikoslovja, pa na zadnje le ugotoviš, da niSI Slovenec. Kaj pa sem potem?¿. Če se peljem 100 km v poljubno geografsko smer, me ne bo razumel nobeden več, oz. nihče. Najbolša βpraχa lokalitetno je itak cjel'ščina™, ker se z njo z najmanj truda sporazumevaš. Greš tja, in ti rečejo, da strokovni termin ni hod, temveč gib, potem veš, da si padel z roba lastnega vsemirja, in pri čem si. Imamo pri tem zaradi Sovjetske zveze, ker mnogo Ukrajincem krademo njihovo narodnost, hujši problem. Saj smo tudi mi občutljivi na lastne korenine {{snd}} slovenskih koroševcev stefana press. Ali kdo ve iz glave kaj je bil npr, ko so mu že ravno avtorske pravice potekle, A. Einstein po narodnosti? Pa, ja, bil je tam nek Jud v Cirühu, ki je pred nacisti pribežal v Zvezo AD (beri: ameriških držav, pa še skoraj ista permutacija kot ZDA je). Lep pozdrav in srečno in zdravo novo leto 🌞🔆26 vsem. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:03, 4. januar 2026 (CET)

:V slovenščini obstaja dolga tradicija poimenovanja Kijevska Rusija, ki je izpričana v številnih zgodovinskih, enciklopedičnih in učbeniških virih ter je v jeziku trdno uveljavljena. Kakršnokoli zavestno poseganje v poimenovanja, ki ni utemeljeno s predhodnim premikom v strokovni literaturi je v nasprotju s temeljnimi načeli projekta. Razumem pomisleke glede zmede, vendar je bolje, da se tovrstne dileme razrešuje opisno, npr. z navedbo časovnega obdobja ali dopolnilnega zapisa/transkripcije originalnega imena, ostalo sodi v posamezne članke (zato pa imamo hiperpovezave). Podobnih primerov, kjer lahko pride do zmede je več, na misel mi pridejo Volška Bolgarija, Bela Hrvaška, itn. -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 06:32, 7. januar 2026 (CET)

==Prosta dela s 1. januarjem 2026==
[[Slika:Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930).webm|sličica|[[:en:Fiddlin' Around|Just Mickey (Fiddlin' Around) (1930)]]]]
Srečno 2026 in vesel 1. 1., dan javne domene! Med tujimi znanstveniki, katerih dela so postala javna last, so [[Albert Einstein]], [[Alexander Fleming]] in [[Hermann Weyl]], med književniki in publicisti pa [[Thomas Mann]] in [[José Ortega y Gasset]].
Med domačimi avtorji v kategoriji [[:Kategorija:Umrli leta 1955]] so mi najprej padli v oči [[Josip Štrekelj]], [[Marija Štupca]] in [[Jože Urbanija]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 11:52, 1. januar 2026 (CET)
:Čeprav so prve upodobitve Disneyjeva lika Mikija Miške v ZDA v javni lasti že od 2024, risanke s tem motivom šele postopoma izgubljajo avtorsko zaščito. Danes naslovno stran Zbirke krasi [[:en:Fiddlin' Around|tale kratki animirani film]]. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 12:21, 1. januar 2026 (CET)
:Enako in med slovenskimi likovnimi umetniki je v JL od danes [[Viktor Cotič]]. [[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 12:22, 1. januar 2026 (CET)
:: Ups. Naslov § sem prebral '''Prosta delovna ~'''. Einstein in Weyl sta bila kolega. Sam čene. Weyl je bil iskren prijatelj našega [[Josip Plemelj|Plemlja]]. Vredno je bilo čakati. In zdaj se lahko teče in reče: ne može nama ništa kolmkišta, ni milicija. Ali pa po komadu [[Paraf]]ov : &lt;nowiki&gt;[https://youtu.be/ypOwo2N5B5k?si=c_5EUyw3b7BmCvDc&lt;/nowiki&gt; nijedne nema bolje, od naše ...] --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 08:39, 10. januar 2026 (CET)

== TOP20 pageview pages in year 2025 ==
TOP20 pageview pages from public logs:
&lt;pre&gt;
              962163 Glavna_stran
              819902 Posebno:Iskanje
              750277 -
              130443 Posebno:ZadnjeSpremembe
              116331 Zodiak
              111353 Kategorija:Slovenski_priimki
              106264 Slovenija
               93241 Nemirna_kri_(televizijska_serija)
               90914 Skrito_v_raju
               86247 Ljubljana
               63327 France_Prešeren
               57774 Seznam_mednarodnih_klicnih_kod
               50592 Luka_Dončić
               45181 Maribor
               44855 Papež_Frančišek
               44747 Seznam_papežev
               43745 Odprava_zelenega_zmaja
               42617 Kategorija:Ženska_osebna_imena
               40533 Kategorija:Moška_osebna_imena
               40071 Zdravljica
&lt;/pre&gt;

--[[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 23:45, 1. januar 2026 (CET)

Source: [https://archive.org/details/2025-daily_user_pageviews archive.org/details/2025-daily_user_pageviews]

== Predlog zaostritve pravil glede avtobiografij ==

Tudi po navdihu dogajanja v zadnjih par mesecih sem spisal predlog spremembe smernic [[Wikipedija:Avtobiografija]] in [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]]. Debata je odprta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], če bo treba, lahko naredimo potem še formalno glasovanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:08, 4. januar 2026 (CET)

== 2025 v številkah ==

Da ne izostane klasična rubrika, takole zgleda povzetek naše aktivnosti v prejšnjem letu.

Sodeč po [https://sl.wikiscan.org/date/2025/stats Wikiscan] smo v 2025 opravili 224.655 urejanj in ustvarili 21.489 strani, od tega 8058 v imenskem prostoru člankov in 5378 preusmeritev, za kar smo porabili (po grobi oceni) več kot 12.200 ur. Če bo šlo naprej s tem tempom, bomo enkrat sredi leta čez 200.000 člankov. Najaktivnejši uporabniki so bili:
* po številu urejanj: (1) {{u|Shabicht}} 13k, (2) {{u|Yerpo}} 10k, (3) {{u|A09}} 8,9k, (4) {{u|Ljuba24b}} 8,4k in (5) {{u|TadejM}} 7k;
* po številu člankov: (1) {{u|Ljuba24b}} 1439, (2) {{u|Aarnejcic}} 861, (3) {{u|Octopus}} 534, (4) {{u|A09}} 194 in (5) {{u|JozefD}} 152.

Poleg tega smo v preteklem letu izglasovali 38 slik in 16 člankov za izbrane. Natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2025/Statistika|Wikimedia CEE Pomlad]] je bil približno tako obsežen kot leto poprej, pravkar v teku je [[:meta:Gorizia-Nova Gorica 2025|nov urejevalski maraton]] in imamo [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|nov wikiklub]].

Takole smo se uvrščali mednarodno:
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ Uvrstitev slovenske Wikipedije na različnih meta-lestvicah
|-
!
!colspan=&quot;2&quot;|Število člankov
!colspan=&quot;2&quot;|[[:meta:Wikipedia article depth|Globina]]
!colspan=&quot;2&quot;|Število govorcev&lt;br/&gt;na članek
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost vzorca&lt;br/&gt;temeljnih člankov
!colspan=&quot;2&quot;|Pokritost razširjenega&lt;br/&gt;vzorca temeljnih&lt;br/&gt;člankov
|-
!Datum
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:Wikipedia article depth|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by speakers per article|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|Uvrstitev]]
!Vrednost
![[:meta:List of Wikipedias by expanded sample of articles|Uvrstitev]]
|-
|4.1.2026 || 196.131 || 56. {{stagnacija}} || 31,83 || 74. {{upad}} || 10,6 || 58. {{upad}} || 59,13 || 24. {{rast}} || 51,49 || 40.{{stagnacija}}
|-
|1.1.2025 || 188.117 || 56. || 31,93 || 71.  || 11,1 || 57. || 57,24 || 25.  || 50,05 || 40. 
|}

Hvala vsem, ki ste prispevali. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:50, 4. januar 2026 (CET)

: Čestitke vsem in tudi tebi {{ping|Yerpo|label1=Jernej}} Summa summarum:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|+ {{ubl|Diferenca uvrstitve|glede na predhodno leto}}
|-
!Datum
!&lt;math&gt; \operatorname{\overline{d}} \ \Sigma_{5} \!\, &lt;/math&gt;
|-
| 2026-01-04 
| align = right | {{nbsp}}0,0
|-
| 2025-01-01 
| align = right |  {{upad}} &amp;minus;0,6
|}
--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:17, 6. januar 2026 (CET)

== Prošnja za pomoč pri biografskem članku ==

Pozdravljeni,

sem javna oseba in opravljam funkcijo predsednika sindikata.

O mojem delovanju obstajajo več neodvisnih in zanesljivih virov v slovenskih medijih.

Zaradi konflikta interesov sam ne želim pisati članka.

Prosil bi izkušenega urednika za pomoč pri pripravi nevtralnega osnutka ali za usmeritev, kako pravilno nadaljevati.

Hvala in lep pozdrav. [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 23:52, 4. januar 2026 (CET)

:Običajna pot je vnos prošnje na stran [[Wikipedija:Želeni članki]], možnost, da bo kdo poprijel, se zelo poveča, če so dodane povezave do omenjenih zanesljivih virov. Ne morem(o) pa jamčiti odziva, sploh ne hitrega, ker smo prostovoljci, ki pišemo po lastnem navdihu. Lahko samo usmerim pozornost kolegov, ki pogosteje pišejo o politiki, npr. {{u|VidicK01}} in {{u|Pv21}}. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 06:29, 5. januar 2026 (CET)
::Lahko se lotim, brez problema. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 17:05, 5. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::najlepša hvala za pripravljenost.
:::Prošnjo za članek o Sindikatu delavcev migrantov Slovenije sem že dodal na stran Wikipedija:Želeni članki skupaj z več neodvisnimi viri (STA, RTV Slovenija).
:::Če bi bilo v pomoč, lahko posredujem še povezave do dodatnih virov.
:::Lep pozdrav, [[Uporabnik:MarioFekonja|MarioFekonja]] ([[Uporabniški pogovor:MarioFekonja|pogovor]]) 19:39, 5. januar 2026 (CET)
::::Hvala za posredovano. Tako članek o vas osebno kot o sindikatu ki mu predsedujete, sta šla na moj seznam bodočih stvaritev in računam, da prideta v roku meseca dni na vrsto. V zvezi z [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami]] je namreč trenutno precej prioritet ... Vse dobro želim [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 22:13, 13. januar 2026 (CET)

== Srečanje ob 25-letnici Wikipedije ==

Zapiši v koledar: naslednji četrtek, 15. januarja, se ob 17h dobimo v živo v [[Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani|Centralni tehniški knjižnici v Ljubljani]], da rečemo kakšno ob 25. obletnici Wikip(/m)edije. V načrtu ni nič formalnega, lahko se povežemo na uradno spletno proslavo WMF, ki bo približno takrat, in mislil sem pokazat par fotk iz Nairobija (plus {{u|Pinky sl}}, če se nam bo pridružila), ostalo bo prosta debata.

Vabljeni! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 08:41, 6. januar 2026 (CET)

:Pridem. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:27, 6. januar 2026 (CET)
:Pridem. Predstavim rezultate urejevalskega maratona. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:14, 6. januar 2026 (CET)
::Neformalna idejica je Lightning Talk (ali kako se temu že reče na Wikimanii), tem, ki bi zagotovo koristile, je kar nekaj (vandali, za wikipediste uporabna spletišča ...). BTW, bi dali obvestilo o srečanju v CentralNotice za večjo vidnost? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:38, 11. januar 2026 (CET)
:Dovolj verjetno pridem. Podam problem iskanja z nepolnimi imeni. Problem sem izpostavil {{u|pinky sl|Veri}} na zgledu Ellisova črvina.--[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 06:39, 9. januar 2026 (CET)

[[slika:WP25 Birthday cake.gif|right|120px]]
:: Jaz sem se registriral na [https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration meti {{snd}} https://meta.wikimedia.org/wiki/Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration]. 
:: Par dobrih predlogov imajo. Všeč mi je ideja o {{snd}} [[:meta:Event:Wikipedia_25_Virtual_Celebration#Send us your cake and fashion photos and submit trivia|stampanju Jimmyja]] pmsm bi mu lahko mi kot občestvo, ali pa posamezno kaj pripravili. --[[Uporabnik:xJaM|xyZtJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 09:47, 6. januar 2026 (CET)
:::Stampanje Jimmyja smo zamudili (''ideas by January 4 to wp25wikimedia.org''). [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:58, 6. januar 2026 (CET)
:::: Ni dobro kar je zamujeno. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 14:28, 7. januar 2026 (CET)
:Pridem. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:49, 10. januar 2026 (CET)
:Sem si zapisal v koledar. Srečanje je tudi priložnost, da se spomnimo pravkar umrlega Wikipediji naklonjenega direktorja CTK-ja [[Miro Pušnik|Mira Pušnika]] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:56, 10. januar 2026 (CET)
:Pridem--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 19:49, 14. januar 2026 (CET)

== Najwikibeseda ==

Predlagam izbor in glasovanje najboljše in odlične wikibesede v slogu IČ in IS.* Predlagam izbor na četrletje.

:{{snd}} moj predlog za to 1/4-letje je »'''wikipiska'''« {{snd}} [[Wikipedija:V_živo/Feministični_WikiMaraton|fWM]]

&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt; To je beseda, ki se pojavlja v wikipediji (lahko je tudi iz tujejezičnih wikipedij, in tvorjen članek o njej ni obvezen). [[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 11:25, 6. januar 2026 (CET)

: Kar se tiče izbora IČ, naša wiki bolj tenko piska ... —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:48, 10. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25 logotip ==

[[Slika:WP25 potential birthday logo-sl.svg|right|thumb|Vector 22]]
[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|thumb|Vector Legacy]]
15. januarja Wikipedija praznuje 25 let. V znak dogodka sem pomislil, da bi po zgledu drugih Wikipedij tudi mi zamenjali naš logotip levo zgoraj, zato sem prilagodil angleško verzijo za Vector 22 in Vector Legacy (glej desno). Tokrat so tema modri puzli, česar mimogrede ne smemo spreminjati, spremenimo lahko le besedilo pod njim. Da lahko logotip sploh spremenimo moramo po pravilih imeti najprej uradno glasovanje. Zato bi vas lepo prosil, če se z izbranim designom in napisom strinjate prosim glasujte {{za}}, da lahko čim prej to speljemo skozi, ker že kar zamujamo.

Za več informacij o dogodku glejte [[:meta:Wikipedia_25|njegovo meta stran]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 21:54, 9. januar 2026 (CET)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:56, 9. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 22:02, 9. januar 2026 (CET)
:{{Za}}, --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 00:02, 10. januar 2026 (CET)
:: {{komentar}} in {{za}} Ne bi rad zavlačeval, če se tako mudi. Samo par misli. Odlično, drugače {{u|GeographieMan|Nal}}. Zakaj se logotipa ne sme spreminjati? Kaj pa zasuče se ga lahko {{snd}} za 10° v levo ali desno? V smislu, da je nastala sl wikipedija tako hitro za angleško. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 02:37, 10. januar 2026 (CET)
:::Fundacija je podala natančna navodila kako naj Wikipedije logotip lokaliziramo in kaj smemo in kaj ne. Za sestavljanko &quot;25&quot; pri Vectorju 22 so navodila naslednja: &quot;''But, do not change the 25 puzzle piece orientation''.&quot; in &quot;''Please also do not make further adjustments like changing the colour or size of the puzzle piece so that it follows a similar size and placement as the original puzzle globe logo on the platform.''.&quot; Podrobneje na [[:meta:Wikipedia_25/Celebration_toolkit|meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:53, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 16:44, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:09, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 17:18, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:36, 10. januar 2026 (CET)
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 10. januar 2026 (CET)
:{{Komentar}} Že imamo kakšno zamisel, s kakšnim priložnostnim logotipom pa bomo čez dobro leto obeležili 25-letnico ''slovenske'' Wikipedije? Po mojem mnenju bi bilo smiselno bolj poudariti, da gre za obletnico celotnega projekta Wikipedija oz. obletnico prve (torej angleške) wikipedije, da ne bo nepoučenim bralcem videti, kot da dve leti zapored slavimo isto obletnico. Če bi sicer moral izbirati med eno in drugo obletnico, se mi bolj vredna posebnega logotipa zdi naša. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:39, 10. januar 2026 (CET)
::Opcij je pomoje kar nekaj. Verjetno bi lahko en pas koščkov spremenil v slovensko zastavo, ali pa vzamemo kar tega in naredimo trobojnico okoli modrega koščka? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:42, 10. januar 2026 (CET)
:Logo je bil zamenjan pred nekaj minutami :=) Sprašujem se, če bi bilo morebiti smiselno dodati še pasico v zaglavje glavne strani za jutrišnji dan? Nekako takole:
:{{Polje za ostale strani|style=width:100%;margin-left:0px|image=[[Slika:Wikipedia-logo-v2-wikipedia25-sl.svg|right|60px]]|text=&lt;center&gt;&lt;small&gt;Portal Wikipedija praznuje '''petindvajsetletnico obstoja!''' Ste vedeli, da je bila [[slovenska Wikipedija]] ustanovljena le leto za [[angleška Wikipedija|angleško različico]]? Več informacij o praznovanju [[Wikipedija:pod lipo#Srečanje ob 25-letnici Wikipedije|izveste v Podlipju]]. Se vidimo!&lt;/small&gt; &lt;/center&gt;}}
:GeographieMan se strinja z menoj, lahko objavim ob polnoči, morda kdo nasprotuje? Hvala za hiter odgovor, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 23:07, 14. januar 2026 (CET)
::Vidim, da so nekaj narobe naredili XD. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 23:27, 14. januar 2026 (CET)
:::Bi se dalo narediti tako, da se pasica [[MediaWiki:Sitenotice]] na glavni strani ne pokaže, dokler je podobna pasica tudi na [[Predloga:Glavna/Vrh]]? -- [[Uporabnik:Smihael|Miha]] 03:27, 15. januar 2026 (CET)
::::Mislim da ne ... Je pionirska rešitev, ker se Sitenotice, v kolikor pravilno razumem navodila, ne prikaže neprijavljenim, za osrednjo pasico (CentralNotice) pa bi morali rešitev predlagati že par tednov prej, da tole porihtajo CN admini na Meti. Se zavedam, da je malo tečno, je pa to najboljše, kar trenutno imamo. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:08, 15. januar 2026 (CET)
:::::Kaj pa [[MediaWiki:Anonnotice]]? Za CEE pomlad enostavno prilepim pasico na obe strani. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 13:36, 15. januar 2026 (CET)
::::::Pa res ... bom prilagodil. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:23, 15. januar 2026 (CET)
:::Ok logotipi so popravljeni. Dal sem obdobje 2 mesecev. Če bi želeli umakniti prej, se lahko sproti dogovorimo. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 13:04, 15. januar 2026 (CET)

== Rezultati urejevalskega maratona Gorizia–Nova Gorica 2025 ==

Pred nekaj dnevi se je zaključil urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025]], v katerem sta medsebojno sodelovali italijanska ter slovenska wikiskupnost. V imenu organizatorjev veselo sporočam, da so strani ter prispevki prešteti, spodaj pa prilagam rezultate. Tekom dogodka je 13 uporabnikov dodalo več kot '''332 kilobajtov wikikode ter skoraj 30.000 besed''' o pestrih temah Goriške, Zahodne Slovenije ter zamejskega dela Slovenskega, ki se združujejo v '''58 člankov'''. V kolikor sem pravilno obveščen, prvih 6 prejme razglednice Wikimedia Italije (več podrobnosti o tem še sledi). O rezultatih bo sicer poročano tudi na četrtkovem srečanju :) Vsem udeležencem še enkrat hvala za prispevano, čestitke za dosežen rezultat, organizatorji pa upamo še na nadaljne ponovitve v podobni zasedbi!

{| class=&quot;wikitable&quot;
!Mesto
!Uporabnik
!Št. prispevanih besed
|-
|{{gold1}}
|@[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]
|12.411
|-
|{{silver2}}
|@[[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]]
|3.912
|-
|{{bronze3}}
|@[[Uporabnik:A09|A09]]
|3.172
|-
|4.
|@[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]]
|3.056
|-
|5.
|@[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]]
|2.043
|-
|6.
|@[[Uporabnik:Kartofelj|Kartofelj]]
|1.146
|-
|7.
|@[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]
|1.120
|-
|8.
|@[[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]
|1.024
|-
|9.
|@[[Uporabnik:Globokivisoki|Globokivisoki]]
|589
|-
|10.
|@[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]]
|432
|-
|11.
|@[[Uporabnik:Ihana Aneta|Ihana Aneta]]
|397
|-
|12.
|@[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]]
|197
|-
|13.
|@[[Uporabnik:RoyalKingfisher|RoyalKingfisher]]
|139
|-
|} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:09, 13. januar 2026 (CET)

== Wikipedia 25: cercasi volontari per registrare un benvenuto sonoro ==

&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
&lt;div lang=&quot;it&quot; dir=&quot;ltr&quot;&gt;
[[File:Work-in-progress sketch of the Confetti mascot easter egg.jpg|frameless|250px|right]]
{{int:please-translate}}

{{int:Hello}},

scusate se scrivo in italiano!

Per il [[:m:Wikipedia 25|25° compleanno di Wikipedia]] e per creare delle [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|sorpresine per i lettori]] come proposto dalla Wikimedia Foundation, sto invitando i volontari delle varie Wikipedie dell'area italiana a registrare la frase &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella loro lingua regionale.

Il messaggio audio comparirà &quot;a sorpresa&quot; sulla Wikipedia in italiano e sulle altre wikipedie aderenti al progetto degli [[:m:Wikipedia 25/Easter egg experiments|Ester eggs experiments]]. Farà parte di una raccolta di suoni che include tutte le registrazioni di &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nelle varie lingue registrate, più alcuni altri suoni provenienti da Commons. Quando un utente cliccerà sulla mascotte del Globetto (Baby Globe) che suona con un sintetizzatore, verrà riprodotto un suono casuale da questa raccolta. Quindi, la frase nella tua lingua non verrà riprodotta ogni volta, ma solo alcune volte e in modo casuale.

'''Briefing su come registrare il benvenuto sonoro su Wikipedia''' ([[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#c-CDekock-WMF-20251209155700-Song_Ng%C6%B0-20251201160400|da qui]]):
#la registrazione audio deve essere più corta di 10 secondi, e consistere solo nella frase &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot; o &quot;Ti diamo il benvenuto su Wikipedia&quot; nella tua lingua regionale;
#il file va caricato su [[:commons:Special:UploadWizard|Wikimedia Commons]] e bisogna chiederne la protezione da parte di un admin di modo da impedire che sia vandalizzato o spostato;
#condividi il link del file su Commons [[:m:Talk:Wikipedia_25/Easter_egg_experiments#Are_there_ideas_or_elements_that_you_would_love_to_see_implemented_on_your_language_Wikipedia?|qui]] notificando l'utente CDekock-WMF;
#'''deadline''' per fornire i link agli audio su Commons dei &quot;Benvenuti su Wikipedia&quot;: '''mercoledi 21 gennaio 2026'''.

Registriamo più audio possibile. {{Int:Feedback-thanks-title}} --[[User:Una tantum|Una tantum]] ([[User talk:Una tantum|talk]])
&lt;/div&gt;
&lt;/div&gt;

16:44, 14. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Una tantum@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=User:Una_tantum/sandbox/MM/It_fallback_v2&amp;oldid=29928398 --&gt;

:[[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL.wav|thumb|left|Welcome to Wikipedia in Slovenian]]
Thank you for reminding us. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:58, 14. januar 2026 (CET)

:Prav je '''v''' Wikiped'''í'''ji, ne na Wikipédiji. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:15, 14. januar 2026 (CET)
::to je na gorenjskem narečju. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:30, 15. januar 2026 (CET)
::Smo preverili v Franu in naj bi bilo prav oboje (vsaj tak je predlog).[https://fran.si/135/epravopis-slovenski-pravopis/4556104/wikipedija?View=1&amp;Query=wikipedija] Res pa se je do sedaj pri prevajanju vmesnika in drugod poenoteno pisalo ''v Wikipediji'' in ''iz Wikipedije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:30, 15. januar 2026 (CET)
::::{{ping|MZaplotnik}} lahko nadomestiš v Zbirki s temle [[File:Welcome_to_Wikipedia_-_SL1.wav|thumb|left|osrednje slevenska verzija :)]]? --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 16. januar 2026 (CET)

== Težave s prevajalnikom ==

Orodje [[Posebno:ContentTranslation|ContentTranslation]] ima zadnje dni hude težave z medvrstičnimi sklici; očitno je nek hrošč, zaradi katerega nadomesti veliko sklicev iz izvirnika s kopijami enega od njih (predvsem opazno ob prevajanju daljših člankov). Glej recimo recentne primere [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Beograd&amp;oldid=6606094 Beograd], [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Belud%C5%BEij%C5%A1%C4%8Dina&amp;oldid=6608870 Beludžijščina] in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kne%C5%BEja_dr%C5%BEava&amp;oldid=6616529 Knežja država]. To je katastrofa za preverljivost in popraviti je možno samo &quot;peš&quot;, kar je izjemno zamudno. Predlagam, da do rešitve težave ne uporabljate orodja, da ne bo slabe volje in zmešnjave. Napaka je javljena v [https://phabricator.wikimedia.org/T414837 Fabrikant], bom poročal, ko bo kaj novega. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:25, 17. januar 2026 (CET)

== Feminism and Folklore 2026 starts soon ==

&lt;div style=&quot;border:8px maroon ridge;padding:6px;&quot;&gt;

[[File:Feminism and Folklore 2026 logo.svg|centre|550px|frameless]]
::&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;
&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

;Invitation to Organize Feminism and Folklore 2026 

Dear Wiki Community,

We are pleased to invite Wikimedia communities, affiliates, and independent contributors to organize the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026]]''' writing competition on your local Wikipedia.

The international campaign will run from '''1 February to 31 March 2026''' and aims to improve coverage of feminism, women’s histories, gender-related topics, and folk culture across Wikipedia projects.

;About the Campaign 
'''Feminism and Folklore''' is a global writing initiative that complements the '''[[:c:Commons:Wiki Loves Folklore 2026|Wiki Loves Folklore]]''' photography competition. While Wiki Loves Folklore focuses on visual documentation, this writing campaign addresses the '''gender gap on Wikipedia''' by improving encyclopedic content related to folk culture and marginalized voices.

;What Can Participants Write About? 
Communities can contribute by creating, expanding, or translating articles related to:

* Folk festivals, rituals, and celebrations  
* Folk dances, music, and traditional performances  
* Women and queer figures in folklore  
* Women in mythology and oral traditions  
* Women warriors, witches, and witch-hunting narratives  
* Fairy tales, folk stories, and legends  
* Folk games, sports, and cultural practices  

Participants may work from curated article lists or generate new article suggestions using campaign tools.

;How to Sign Up as an Organizer 
Organizers are requested to complete the following steps to register their community:

# Create a local project page on your wiki [[:m:Feminism and Folklore/Sample|(see sample)]] 
# Set up the campaign using the '''CampWiz''' tool  
# Prepare a local article list and clearly mention:
#* Campaign timeline  
#* Local and international prizes  
# Request a site notice from local administrators [[:mr:Template:SN-FNF|(see sample)]]  
# Add your local project page and CampWiz link to the '''[[:m:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta project page]]'''

;Campaign Tools

The Wiki Loves Folklore Tech Team has introduced tools to support organizers and participants:

* '''Article List Generator by Topic''' – Helps identify articles available on English Wikipedia but missing in your local language Wikipedia. The tool allows customized filters and provides downloadable article lists in CSV and wikitable formats.
* '''CampWiz''' – Enables communities to manage writing campaigns effectively, including jury-based evaluation. This will be the third year CampWiz is officially used for Feminism and Folklore.

Both tools are now available for use in the campaign.  '''[https://tools.wikilovesfolklore.org/ Click here to access the tools]'''

;Learn More &amp; Get Support
For detailed information about rules, timelines, and prizes, please visit the  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 project page]]'''.

If you have any questions or need assistance, feel free to reach out via:
* '''[[:m:Talk:Feminism and Folklore 2026/Project Page|Meta talk page]]'''
* Email us using details on the contact page.

;Join Us 
We look forward to your collaboration and coordination in making Feminism and Folklore 2026 a meaningful and impactful campaign for closing gender gaps and enriching folk culture content on Wikipedia.

Thank you and best wishes,
  
'''[[:m:Feminism and Folklore 2026|Feminism and Folklore 2026 International Team]]'''

----

''Stay connected:''  
[[File:B&amp;W Facebook icon.png|link=https://www.facebook.com/feminismandfolklore/|30x30px]]&amp;nbsp;
[[File:B&amp;W Twitter icon.png|link=https://twitter.com/wikifolklore|30x30px]]
&lt;/div&gt;&lt;/div&gt;

== Invitation to Host Wiki Loves Folklore 2026 in Your Country ==
&lt;div lang=&quot;en&quot; dir=&quot;ltr&quot; class=&quot;mw-content-ltr&quot;&gt;

&lt;div style=&quot;text-align: center; width: 100%;&quot;&gt;''{{int:please-translate}}''&lt;/div&gt;

[[File:Wiki Loves Folklore Logo.svg|right|150px|frameless]]
Hello everyone,

We are delighted to invite Wikimedia affiliates, user groups, and community organizations worldwide to participate in '''Wiki Loves Folklore 2026''', an international initiative dedicated to documenting and celebrating folk culture across the globe.

;About Wiki Loves Folklore 

'''Wiki Loves Folklore''' is an annual international photography competition hosted on Wikimedia Commons. The campaign runs from '''1 February to 31 March 2026''' and encourages photographers, cultural enthusiasts, and community members to contribute photographs that highlight:
* Folk traditions and rituals  
* Cultural festivals and celebrations  
* Traditional attire and crafts 
* Performing arts, music, and dance  
* Everyday practices rooted in folk heritage  

Through this campaign, we aim to preserve and promote diverse folk cultures and make them freely accessible to the world.

[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026|Project page on Wikimedia Commons]] 

; Host a Local Edition 

As we celebrate the '''eight edition''' of Wiki Loves Folklore, we warmly invite communities to organize a local edition in their country or region. Hosting a local campaign is a great opportunity to:
* Increase visibility of your region’s folk culture  
* Engage new contributors in your community  
* Enrich Wikimedia Commons with high-quality cultural content  

'''[[:c:Commons:Wiki_Loves_Folklore_2026/Organize|Sign up to organize]]:'''  

If your team prefers to organize the competition in ''either February or March only'', please feel free to let us know.

If you are unable to organize, we encourage you to share this opportunity with other interested groups or organizations in your region.

;Get in Touch 
If you have any questions, need support, or would like to explore collaboration opportunities, please feel free to contact us via:

* The project Talk pages  
* Email: '''support@wikilovesfolklore.org'''

We are also happy to connect via an online meeting if your team would like to discuss planning or coordination in more detail.

Warm regards,  

'''The Wiki Loves Folklore International Team'''
&lt;/div&gt;
[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:21, 18. januar 2026 (CET)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:Tiven2240@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Distribution_list/Global_message_delivery/Wikipedia&amp;oldid=29228188 --&gt;

== Rapid Grant za mladinske Wikimedia aktivnosti v obdobju 2026–2027 ==

Pozdravljeni,
v okviru Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti pripravljamo prijavo na program Rapid Grants za podporo mladinskim in študentskim Wikimedia dejavnostim v Sloveniji v obdobju april 2026 – april 2027.

Glavni cilj projekta je okrepiti vključevanje mladih, novih urejevalcev in študentov v Wikimedia projekte ter ustvariti bolj trajnostno skupnost aktivnih sodelavcev v Sloveniji. Aktivnosti bodo potekale predvsem v sodelovanju z obstoječim [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|WikiKlubom Univerze v Ljubljani]], vendar bodo odprte tudi za širšo skupnost (kot pred kratkim pri [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalskem maratonu Gorica-Nova Gorica]]).

Načrtovane dejavnosti vključujejo:
* uvodne delavnice za mlade in nove urejevalce Wikipedije,
* tematske urejevalske maratone (edit-a-thone), tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi skupnostmi (npr. Wikimedia Italia, WM Makedonija, turški WikiKlubi, grški WikiKlubi, itd),
* manjše fotografske in dokumentacijske aktivnosti za Wikimedia Commons,
* osnovno logistično podporo za dogodke (prostor, manjša pogostitev, promocijski materiali).

Projekt temelji na dosedanjih izkušnjah WikiKluba in sodelovanju s skupnostjo. Več informacij o dosedanjih dejavnostih najdete [[:meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club/sl|tukaj]] (bo še tudi dopolnjeno v prihodnjih dneh).

Zelo bomo veseli komentarjev, predlogov ali idej za sodelovanje, da aktivnosti čim bolje uskladimo s potrebami slovenske Wiki skupnosti.

Hvala za vaš čas in podporo!
Lp, Nal ([[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]])
v imenu organizacijske ekipe projekta
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:35, 23. januar 2026 (CET)

:Rapid Grant je objavljen in dostopen za ogled [[Meta:Grants:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|na njegovi meta strani]]. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:43, 27. januar 2026 (CET)

:Super. Za prostor imamo zdaj tri možnosti: FF (domnevam), CTK in računalniški muzej. Za slednja dva lahko dam kontakte. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:22, 23. januar 2026 (CET)
::Tako je vsaj za letni semester 2026 imamo rezerviran vsak ponedeljek ob 15.30 v predalnici 06 (klet), kjer je prostora za 20 sedežev. Ni pa vtičnikov za računalnike, kar bomo morali organizirati sami ali pa bom zaprosil FF za pomoč. Za CTK in računalniški muzej pa bi se priporočal za kontakte. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 12:30, 24. januar 2026 (CET)
:Kot del organizacijske ekipe itak podpiram, planov je še veliko, dela pa prav tako. Žal pa za organizacijo večjih dogodkov potrebujemo kak manjši dohodek, zato nam bi grant prav prišel, ta bo omogočil, da naši plani zaživijo v svojem polnem merilu. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 19:32, 23. januar 2026 (CET)
:Krasno. Program je dovolj široko zasnovan, da ga bomo lahko izvedli. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:41, 23. januar 2026 (CET)
:Zelo dobro zastavljeno, podpiram in se veselim prihajajočih dejavnosti! [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 20:33, 25. januar 2026 (CET)

Sem naredila eno uradno priporočilo za [[m:Grants talk:Programs/Wikimedia Community Fund/Rapid Fund/Developing Student Led Wikimedia Activities in Slovenia (ID: 23730822)|predlog granta]]. Če imataš kaj vez z Youth skupino, lahko zaprosiš še tam koga. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:00, 27. januar 2026 (CET)

: In kje je kontakt za RM? Uradna spletna stran na FB? --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:10, 22. februar 2026 (CET)

== Kategorija:Slovenska diaspora ==

Moram vprašat, preden delam prekategoriziranje. V [[:Kategorija:Slovenska diaspora|Kategoriji:Slovenska diaspora]] so podkategorije po ustaljenem vzorcu, na primer Ameriški Slovenci, Francoski Slovenci ... Potem pa imamo kategoriji [[:Kategorija:Srbski Slovenci|Srbski Slovenci]] in [[:Kategorija:Slovenski Srbi|Slovenski Srbi]], za kateri se zdi, da imata med seboj zamenjane članke: to, kar naj bi bili Srbski Slovenci, so dejansko Slovenski Srbi, in obratno. Pa tudi [[:Kategorija:Slovenski Hrvati]] bi potem morala biti Hrvaški Slovenci. Popravite me, če se motim. &amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 16:34, 25. januar 2026 (CET)

: Se strinjam, da je trenutna kategorizacija v velikem delu neumnost, enkrat sem se je tudi jaz že hotel lotiti. Predlagam, da jo deloma nadomestimo z nedvoumnejšimi kategorijami v slogu Američani slovenskega porekla, Francozi slovenskega porekla, Slovenci srbskega porekla itd. Trenutna oblika se mi zdi primerna samo za primere avtohtonih narodov na nekem področju: npr. zamejski Slovenci, bosanski Srbi, vojvodinski Madžari. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:10, 25. januar 2026 (CET)

Dobro, bom zaenkrat samo med sabo zamenjal omenjene vnose, da ne bo zmede pri bralcih. --&amp;nbsp;&amp;nbsp;&lt;span style=&quot;letter-spacing: 7px;&quot;&gt;[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;sup&gt;J&lt;/sup&gt;&lt;small&gt;a&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;n&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;e&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;z&lt;/sup&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;small&gt;d&lt;/small&gt;&lt;sub&gt;ri&lt;/sub&gt;&lt;small&gt;l&lt;/small&gt;&lt;sup&gt;c&lt;/sup&gt;]]&lt;/span&gt; 17:51, 28. januar 2026 (CET)

== Predstavitev zasebnih AI aplikacij, ustvarjenih z brezplačnimi orodji ==

Spoštovani mladi in drugi navdušenci nad AI tehnologijo!

Vabimo vas na posebno predstavitev zasebnih AI aplikacij, ki ste  jih ustvarili z brezplačnimi in odprtimi orodji. 

Te aplikacije so namenjene predvsem bogatenju izobraževanja, lažjemu reševanju vsakdanjih zasebnih zadev in kreativnemu ustvarjanju. 

Predstavili boste lahko praktične primere koristnih AI orodij: navedete dostop npr URL do orodja, katere platforme, programske jezik ste uporabili, kaj je namen orodja etc. 

Dogodek: tukaj —&gt; preizkusili/predstavili boste lahko aplikacije + diskusije

Če vas zanima, kako AI uporabljati v svojem življenju na preprost in etičen način, je to priložnost za vas. 

Rok: lahko se prijavite kadarkoli v letu 2026. 

Prijavite se kar preko odgovora na to vabilo ali sporočila, in predstavite lastne izdelke. Vabljeni! [[Uporabnik:Drkalpet|Drkalpet]] ([[Uporabniški pogovor:Drkalpet|pogovor]]) 18:03, 25. januar 2026 (CET)

== Irska in Oman ==

Lepo bi bilo ... če bi kdo poslovenil omenjeni lokacijski karti. Ali obstajajo navodila za to opravilo?

Hvala! [[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:16, 26. januar 2026 (CET)

* Irsko sem že našel!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 12:22, 26. januar 2026 (CET)

== Wikimedia CEE Hub Mikrogrant ==

Če ima kdo kakšno '''konkretno idejo''', se lahko prijavimo na razpis za [[M:Wikimedia CEE Hub/Microgrants|CEE HUB Microgrants]]. WikiKlub bo financiran iz drugih sredstev, če bo Nal uspešen na razpisu za &quot;Rapid Grant&quot;. Tukaj gre za sredstva do 700€, ki se jih lahko porabi izključno za organizacijo srečanja skupnosti, delavnic, izvajanje aktivnosti na prostem, izmenjava znanja med wikiskupnostmi, izobraževalni projekti. Iz teh sredstev se lahko krijejo stroški hrane in napitkov za udeležence, najem prostora za izvedbo aktivnosti, tisk promocijskih in informativnih gradiv, prevodom vsebin, naročninam oziroma dostopu do različnih podatkovnih zbirk (ki niso na voljo prek [[M:The Wikipedia Library|Wikipedia Library]]), potnim stroškom, stroškom nastanitve ter davkom, povezanim s prejemom tega mikrogranta. Razpis bo odprt od 2.2.2026 dalje, dokler se sredstva ne porabijo - gre za pravilo kdor prej pride, prej melje. Po mojih izkušnjah je pri prijavi je treba imeti kar konkreten plan podprt s stroškovnikom. Škoda bi bilo, da ne bi kakšne ideje uresničili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:24, 27. januar 2026 (CET)

== Predloga za oskarje ==

Zdravo, a lahko prosim nekdo preveri, kaj sem naredila narobe pri [[Predloga:Častni oskar]]? Opazila sem, da so se v kategoriji Predloge za oskarje znašli vsi članki s to predlogo, pa ne vem, v čem je problem. [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 16:32, 30. januar 2026 (CET)

:[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predloga%3A%C4%8Castni_oskar&amp;diff=6623284&amp;oldid=6622852 Tole] je bil pravi trik, domnevam, da razumeš zakaj, lahko pa še razložim. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 17:15, 30. januar 2026 (CET)
::Hvala, očitno sem uspela sama popraviti, ampak mi ni takoj posodobilo, zato sem mislila, da problem ostaja. :-) [[Uporabnik:Florentina Veršič|Florentina Veršič]] ([[Uporabniški pogovor:Florentina Veršič|pogovor]]) 13:21, 31. januar 2026 (CET)

== Wikipedija smernice glede slik zgradb ==

Pozdravljeni, slovenska zakonodaja prepoveduje reprodukcijo arhitekturnih del v komercialne namene, vključno s slikami, na Wikipediji pa je kar precej slik raznoraznih zgradb. Na strani [[Wikipedija:Za_svobodo_panorame]] je na primer izrecno naveden [[Nebotičnik, Ljubljana]] kot primer objekta, katerega slike so na Wikipediji prepovedane, a na njegovi strani vseeno najdemo sliko. Zato me zanima, če so na slovenski Wikipediji bile določene kakšne smernice v povezavi z nalaganjem tega gradiva: ali se v takih primerih izjemoma dovoli, da se sliko naloži pod nekomercialno licenco, ali so te slike dejansko v celoti prepovedane? Zdi se mi škoda, da to ni nikjer bolj jasno razloženo, ker če tudi te slike so dovoljene, jih zaradi zmede Wikipedija verjetno kar precej izgublja, saj nekaterim uporabnikom najbrž ni jasno, katere slike sploh smejo naložiti. Npr. stran [[Wikipedija:Avtorske_pravice]] navaja, da v Sloveniji ni svobode panorame, kar implicira, da so slike zgradb prepovedane, a to se ne sklada z dejanskim stanjem na Wikipediji. [[Uporabnik:Zdrewq|Zdrewq]] ([[Uporabniški pogovor:Zdrewq|pogovor]]) 17:53, 7. februar 2026 (CET)

: Res je, nesvoboda panorame nam preprečuje neomejeno nalaganje slik, poleg tega pa je poseben problem interpretacija številnih pravil in zakonov. Kratek povzetek prakse, kakršna se je razvila skozi dve desetletji, je podan na vrhu strani [[Posebno:Nalaganje]]. --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:01, 7. februar 2026 (CET)

:Avtorsko zaščitene slike zgradb nalagamo lokalno po načelih [[Wikipedija:Poštena uporaba|poštene uporabe]], kadar je nujno za ponazoritev subjekta članka. Kako označiti gradivo si lahko ogledaš na primeru [[:slika:Tromostovje from below.jpg|slike Tromostovja]]. Za primer Nebotičnika je sicer podatek že zastarel - odkar je bila postavljena stran, je preteklo 70 let od smrti arhitekta, tako da so avtorske pravice že potekle in je raba podobe prosta. Isto pri skulpturah zmajev na zmajskem mostu. Se pa zelo strinjam, da je zaradi zapletenih pravil zmeda. Še najbolj kompletno so razložena v Zbirki na strani [[:commons:Commons:Copyright rules by territory/Slovenia|Copyright rules by territory/Slovenia]].
:Če imaš kako učinkovito idejo, kako se pri zakonodajalcu zavzeti za polno svobodo panorame v Sloveniji, se toplo priporočamo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:26, 7. februar 2026 (CET)

:: En zgled 'poštene rabe' je tudi na primer v članku [[Hotel Celeia]]. Fotografija od daleč izgleda zelo v redu, je pa manj kakovostna po bitih. Tudi arhitekt omenjenega objekta – Marijan Božič, je v [[:uporabnik:TadejM|članku lepo naveden]]. --[[Uporabnik:XJaM|XJaM]] ([[Uporabniški pogovor:XJaM|pogovor]]) 12:28, 22. februar 2026 (CET)

== Admin(i) v Wikislovarju ==

Zaradi nizke aktivnosti v Wikislovarju obstaja možnost ukinitve admina. Prosim, če se tam oglasite [https://sl.wiktionary.org/wiki/Wikislovar:Pod_lipo#Preverjanje_aktivnosti_administratorjev Pod lipo] in komentirate. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 21:00, 15. februar 2026 (CET)

== Uvoz slik iz Google Foto ==

{{u|Damjan Kejžar}} bi želel v Zbirko prispevat slike iz [https://photos.google.com/share/AF1QipNiI6aZDdIELo15H4JeDS_dC-r0_42M_kvIyhIij1P_-GIECQmUee-2Yf-Axt54cA?key=SFNiUjhGLUhobzRGTVNIZlQtRjJIOTRnQ3FCc0R3 svoje strani na Google Foto]. Ali se da to kako neposredno uvozit v Zbirko? [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 19:27, 2. marec 2026 (CET)

:Nekaj orodij obstaja za uvoz iz Google Drive ([https://gdrive-to-commons.toolforge.org/ primer]). Mogoče so slike v Google Foto vidne tudi tam v kaki mapi? Vsaj za dokumente v Google Docs vem, da so. Nerodno je sicer, ker so na večino &quot;zapečeni&quot; napisi. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 19:34, 2. marec 2026 (CET)

== Pomlad prihaja ==

Z {{u|Upwinxp}} najavljava letošnjo edicijo natečaja [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|Wikimedia CEE Pomlad]]. Nabrusite tipkovnice in osvežite sezname srednje- in vzhodnoevropskih tem, ki ste jih nameravali nekoč obdelati, začnemo 21. marca!

Do takrat je za komentiranje in dopolnjevanje odprt [[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Structure/Slovenia|seznam slovenskih tem]], o katerih bodo pisali drugi (načeloma takih, ki so slabo pokrite v drugih jezikih, okvirno 10 regionalnih interwikijev ali manj). Kot običajno bodo tudi druge sodelujoče skupnosti pripravile neobvezujoče sezname tem kot ideje za pisanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:19, 2. marec 2026 (CET)

== Premik članka v glavni prostor ==

Pozdravljeni.

Ustvaril sem osnutek članka o Aleksandru Repiću na strani:

SloseowebmasterAleksandar_Repić

Ker kot nov uporabnik nimam pravice premikanja strani, prosim, če lahko kdo članek premakne v glavni imenski prostor.

Hvala. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:15, 4. marec 2026 (CET)
:{{ping|Sloseowebmaster}} Ker predložitev še ne zagotavlja zadostnega konteksta, sem ga premaknil na [[Osnutek:Aleksandar Repić]], kjer ga boš lahko urejal dalje. LP,--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:41, 4. marec 2026 (CET)
::Hvala, sem posodobil.LP [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 22:50, 4. marec 2026 (CET)

Pozdrav. Po mojem mnenju to, da je dotična oseba dosegla kratkotrajno odmevnost v medijih (pri čemer je medijsko poročanje mešanica črne kronike, špekulacij in rumenih novic), ne zadošča merilu pomembnosti za vključitev v Wikipedijo. O tem, kako pomembnost ne korelira nujno z medijsko pokritostjo, smo [[Pogovor_o_Wikipediji:Odmevnost#Smernica_daje_prednost_odmevnosti_v_medijih|lani že imeli razpravo]], sicer o obratnih situacijah (akademiki). —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:40, 5. marec 2026 (CET)

:PMM je oseba čisto zadostno odmevna in ni znana samo po nedavnih dogodkih, je pa osnutek tako pomanjkljiv v podajanju konteksta, da je za Wikipedijo trenutno neuporaben, da ne omenjam rabe umetne inteligence. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:09, 8. marec 2026 (CET)

:: Na katerem področju pa meniš, da izpolnjuje merilo odmevnosti? Zaradi influenserske dejavnosti, ali kot igralec? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:13, 9. marec 2026 (CET)
:::Sam sem osnutek naredil, ker je omenjena oseba igralec, ne kot influenser. Igral je v treh zelo znanih slovenskih filmih, ima tudi IMBD, zato sem želel kreirati Wikipedio. Če mi lahko pomagate, bi z veseljem rad posodobil članek, da bo lahko ustrezal objavi. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
::::Kot igralec se mi zdi precej obskuren. Edino Truplo je malo vidnejši dosežek, ampak govorimo o seriji, ki niti na kakem nacionalnem kanalu ni bila predvajana, je samo na Pro Plusovem VoD (če prav razberem). IMDB je tu premalo za upravičevanje pomembnosti, ker je taka neselektivna platforma, ki zbira vse in vsakogar, ki je kdajkoli kje nastopil, in tudi Repić je v zvezi s serijo omenjen kvečjemu bežno, kot pač ime v seznamu nastopajočih. Če že, je znan po kriminalnih aktivnostih (kar je v članku popolnoma zamolčano, na to je verjetno ciljal A09 s &quot;kontekstom&quot;), pa tudi tu samo priložnostno, kot je razložil že Upwinxp. Tako da se kar strinjam, da bolj ni kot je za omembo v enciklopediji. Mimogrede, po aktivnosti in uporabniškem imenu sklepam, da si osebno povezan z njim in je tvoj namen, da ga promoviraš. Če drži, prosim glej [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in se vzdrži večjih vsebinskih posegov o njemu. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:04, 9. marec 2026 (CET)
:::::Pozdravljen, res je, da sem prvič na Wikipedii, in da nimam znanja kot ga imaš mogoče ti, nisem pa vedel, da je Wikipedia Slovenija postala pristranska in, da se gleda direktno kdo je komu všeč in kdo ne. Torej nisem vedel, da ti ocenjuješ kakšen je Repić kot igralec, ter, da ga ocenjuješ in s tem odločaš, če bo on pristal na Wikipedii. Sam kot nek član Wikipedije bi se lahko vzdržal pristranskosti, kot si jo neupravičeno omenil za mene. Jaz nisem nikoli rekel, nakazoval ali podajal mnenja, da bi z omenjenim bil v kakršnemkoli kontaktu direktno ali indirektno, zato ne širi neresnic in zadev v katere nisi prepričan, saj štejejo kot zavajanje. Torej, članek je bil oddan samo zaradi tega, ker sem videl, da je Google Entity že gleda njegovo indentiteto in je postavljenja. Čudno je, da samo Wikipedia nima članka o Repiću, zato sem se odločil, da poskusim z oddajo. [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 11:23, 9. marec 2026 (CET)
::::::Nisem govoril o všečnosti, pač pa o prepoznavnosti (po smernici [[Wikipedija:Odmevnost]]) - ker pač kolikor sem gledal, v nobenem resnem mediju ni obširneje predstavljen kot igralec. Zato mi prosim ne polagaj besed v usta. Kar se tebe tiče, pa sem lepo obrazložil, po čem sem sklepal, da bi lahko bila povezana. Če praviš, da nista, ok. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 12:34, 9. marec 2026 (CET)

::@[[Uporabnik:A09|A09]], mi lahko prosim podate smernice, kako članek pravilno napisati. Hvala [[Uporabnik:Sloseowebmaster|Sloseowebmaster]] ([[Uporabniški pogovor:Sloseowebmaster|pogovor]]) 10:22, 9. marec 2026 (CET)
:::Smernice si dobil ob tvojem prvem prispevku v Wikipediji. Res pa ljudje redko berejo navodila za uporabo (sploh na začetku) ... [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 05:57, 10. marec 2026 (CET)

== Navedba državljanstva v infopoljih ==

Mnoge osebe so zaradi zgodovinskih okoliščin imele zaporedoma državljanstvo večih držav. Po mojem je smiselno, da se v [[Wikipodatki]]h sicer navedejo vse države, kot primarni podatek (&quot;prefered rank&quot;) pa se vzamejo podatki o državah(!), kjer je oseba dosegla pomembno prepoznavnost. Tako npr. pri [[Janez Drnovšek|Janezu Drnovšku]] v navedbi državljanstva nikakor ne bi izpustil državljanstva SFRJ (bil je celo predsednik predsedstva!), pač pa bi ga v infopolju zlahka izpustil pri [[Tina Maze|Tini Maze]], ki je bila državljanka SFRJ zgolj kot otrok, njeni dosežki pa so že v Republiki Sloveniji. Kaj menite? --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 17:10, 8. marec 2026 (CET)
: V Wikipodatkih je to sicer mogoče nastaviti z rangiranjem podatkov, vendar je odločanje, katero državljanstvo bi bilo &quot;primarno&quot;, pogosto precej subjektivno. Kriterij prepoznavnosti je težko enotno določiti, poleg tega so Wikipodatki namenjeni vsem projektom Wikimedije, ki imajo lahko različne potrebe glede prikaza podatkov. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:46, 8. marec 2026 (CET)
:{{proti}} Nah, se strinjam s Pinky. Celotna izbira državljanstva na podlagi dosežka je subjektivna, poleg tega pa je spremembe v Wikipodatkih težje nadzorovat kot tu na lokalnemu projektu. Če je dilema slučajno med državljanstvom ter narodnostjo, je to že dobro pokrito z uvodno vrstico (razen morda pri osebah, katerih dejavnost je močno vezana na državo, npr. politiki, športniki, vojaki itd.). Konec koncev državljanstvo dobi vsak že ob rojstvu, ne vidim smisla v &quot;skrivanju&quot; tovrstnih podatkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:13, 8. marec 2026 (CET)

:: Kompromisna ideja: pri živečih osebah prikažemo samo aktualno državljanstvo oziroma državljanstva? Tako kot pri obstoječih državah v infopolju navajamo trenutnega predsednika ali vodjo, pri bivših pa ponavadi prvega in zadnjega ali pa vse, če je bila kratkega veka. V tem primeru bi se sicer pri Tini Maze po njeni smrti spet pojavilo državljanstvo SFRJ, bi pa vsaj pri živečih osebah povečalo preglednost infopolj, če je bil to prvotni pomislek. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:05, 9. marec 2026 (CET)
::: {{komentar}} To ni kompromisna ideja, pač pa je v nasprotju s tem, kar predlagam. Po mojem je za državljanstvo (če ga že navajamo) bistveno vedeti, v katerih pogojih je nekdo ustvarjal. Enako smešno mi je, da bi pri penzionistih črtali njihove prejšnje države, v katerih so dosegali svoje dosežke, kot tudi, da bi navajali države, v katerih so se navadili na kahlico. --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:14, 9. marec 2026 (CET)
:: Ko smo že omenili narodnost, čisto mimogrede: na angleški wiki so [[:en:Template talk:Infobox person#Remove and truly deprecate nationality|po dolgotrajni diskusiji ta parameter popolnoma ukinili]]. Pogumna odločitev ... ki pa pravzaprav odpravi marsikatero dilemo. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 07:09, 9. marec 2026 (CET)

== Pomlad se je začela! ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Dočakali smo pomlad in z {{u|Upwinxp}} z veseljem razglašava začetek [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|letošnjega natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]! Izkušenejši se boste počutili kot doma, ideja je enaka kot v prejšnjih letih, tako da vam samo zaželim veliko zadovoljstva z ustvarjanjem (in nizanju zastavic na seznam prispevkov {{s-:-)}}). Seveda pa zelo dobrodošli tudi novinci, oglejte si [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2024/Pravila in udeleženci|pravila]] in se podajte v boj za naziv najbolj pridnega novinca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

Ping {{u|Blueginger2}}, {{u|Octopus}}, {{u|xJaM}}, {{u|Pinky sl}}, {{u|97E}}, {{u|A09}}, {{u|Nebotigatreba7}}, {{u|Smihael}}, {{u|Rude}}, {{u|GeographieMan}}, {{u|Sporti}}, {{u|Mudroslov}}, {{u|Pv21}}, {{u|ljuba24b}},  {{u|Bojan2005}}, {{u|Maticdaca}}, {{u|StephenzJehnic}}, {{u|Szczecinolog}}, {{u|Globokivisoki}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:50, 21. marec 2026 (CET)

== New Rapid Funds in CEE – global support now closer to your local activities ==

Hi everyone, 

'''Starting from 1 April 2026''', the CEE Hub will begin reviewing and supporting Rapid Fund applications for Central and Eastern Europe, in close cooperation with the Wikimedia Foundation. This change is part of our shared effort to bring support closer to communities and make the process more accessible and responsive to local contexts.

You will still apply through the same system (Fluxx), and WMF will continue handling contracts and fund transfers. What changes is that the CEE Hub becomes your first point of contact, offering guidance, reviewing applications, and staying closer to your ideas throughout the process.

We encourage you to reach out to [[:m:User:TRistovski-CEEhub|Toni]], our Grants Specialist before applying. A short conversation can help clarify your idea and make things smoother from the start.

* ☝️ Rapid Funds remain open year-round (with possible delays in June and December).
* ☝️ For Central Asian communities: the process stays the same – you continue applying directly through WMF.

Join our online Q&amp;A session to learn more (same content, two options to join):
* 2 April, 5:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 1|register here]])
* 8 April 7:00 PM CEST (UTC +2; [[:m:Event:CEE Hub Rapid Fund Q&amp;A Nr. 2|register here]])

More info &amp; contact: '''[[:m:CEE Hub Rapid Funds|Wikimedia CEE Hub/Rapid Grants]]'''

--[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 13:21, 31. marec 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=29670168 --&gt;

==Odvzem administratorskih pravic==
Spoštovana skupnost, 

tukaj je zapis predstavnika kolegija dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. Sporočamo vam, da bi zaradi dobrega vzajemnega delovanja in ponovnega vnosa zabavnih trenutkov na portal slovenske Wikipedije predlagali odvzem vseh pravic vsem administratorjem, ki bdijo nad spiskom zadnjih sprememb. V zadnjem času nas skrbi decimiranje in hitra, skoraj nadnaravna detekcija vseh naših javno nepovezanih računov, blokada ter razveljavitev vseh naših urejanj, ki so plod tradicije in skupnih naporov, v praktično samcatem trenutku. Zaradi takih preveč pridnih posameznikov patruljiranje projekta za dodajanjem vandalizma ni več zabavno, strani pa ostajajo nenavadno urejene in berljive. Tako v znak sprejemanja manjšinskih pravic predlagam odvzem administratorskih pravic vsem uporabnikom, ki so v preteklem letu do 1. aprila 2025 storili dejanja razveljavitve urejanj ali blokade uporabnikov. Kdor pa je naše račune tudi označeval za lutke pa predlagam popolno trajno blokado s strani skupnosti.

Za lažje ustvarjanje vandalističnih vsebin pa predlagam ukinitev vseh smernic, ker na slovenski Wikipediji obstaja pravilo [[WP:Prezri pravila]] in popolno sledenje temu bi omogočilo naše razcvetenje, vendar nam to preprečujejo preveč projektu zvesti administratorji.

Z neprijaznimi in vandalskimi pozdravi do naslednjič, ko upam, da bo zdrava količina zmede ponovno vzpostavljena. 

--[[Uporabnik:A09|Avondet Noneo 40.900 ÇIRA]], predstavnik dolgotrajnih vandalov slovenske Wikipedije. 15:52, 1. april 2026

:😭 --[[Uporabnik:نوفاك اتشمان|نوفاك اتشمان]] ([[Uporabniški pogovor:نوفاك اتشمان|pogovor]]) 16:33, 1. april 2026 (CEST)

::Mislim, da se bo zadeva po naravni poti uredila opolnoči ... :-) --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]])

== Urejaton v Računalniškem muzeju ==

Naslednjo soboto, 11. aprila, bo akcija druž(ab)nega urejanja Wikipedije v Računalniškem muzeju na Celovški 111 v Ljubljani. Dogodek bo potekal v sklopu projekta Dan za spremembe (glej [https://www.racunalniski-muzej.si/event/wiki-urejaton/ najavo]) od 12h do 16h. Odprt bo za širšo javnost, je pa rekla organizatorka, da veliko publike ne pričakuje, tako da vabljeni aktivni Wikipedisti, da se vsaj mi malo podružimo in kaj napišemo. Če bo kdo uletel od zunaj, pa mu bomo seveda pokazali sistem. Zaželen je svoj računalnik. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:44, 4. april 2026 (CEST)
: Pridem. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:26, 11. april 2026 (CEST)
:Tudi jaz pridem pozdravit. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 11:12, 11. april 2026 (CEST)

== Urejaton Slovenija–Italija 2026 ==
[[Slika:Locandina wikicollaborazione Slovenija-Italia 2026 sl.svg|200px|right]]

Vljudno vabljeni [[Meta:Italia-Slovenija WikiColaboration 2026|k prispevanju v urejatonu]], ki ga v sodelovanju z [[:meta:Wikimedia Italia|Wikimedia Italia]] organizira [[:meta:University of Ljubljana Wiki Student Club|Študentski WikiKlub Univerze v Ljubljani]]. Tokrat urejamo vse, kar povezuje Srednjo Evropo in Italijo – od zgodovine in bitk do zanimivih osebnosti in skupnih tem. Na povezavi bodo kmalu na voljo tudi predlogi tem o katerih bomo pisali, seveda pa lahko prispevate tudi svoje ideje.

Otvoritev bo potekala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, 13. aprila ob 15.30, v predavalnici 06. Vstop je prost, zaželen je le laptop ter veselje do urejanja :). Vabljeni tako popolni novinci kot izkušeni urejevalci. Ponovno nas bo iz Milana obiskal italijanski koordinator Brian, tako da bomo dogodek izkoristili tudi za klepetanje, seveda pa bo poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. Vabljeni!

Za najbolj dejavne udeležence bomo pripravili manjše nagrade.

Udeležencem, ki bi se na otvoritveni dogodek v Ljubljano pripeljali od drugod, lahko [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti]] krije potne stroške – za dodatne informacije me prosim kontaktirajte preko e-pošte: {{nospam|geograf.wiki|gmail.com}}. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:21, 5. april 2026 (CEST)
: A imamo kakšo predlogo narejeno? Na omenjeni strani so italijanske.--[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:57, 12. april 2026 (CEST)
::Sedaj imamo, hvala da si me spomnila: [[Predloga:ITA-SL 2026]] za članek in [[Predloga:Uporabnik ITA-SL 2026]] za značko. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 17:15, 12. april 2026 (CEST)

&lt;hr&gt; 
Urejaton se je pred nekaj dnevi zaključil, zato bi se rad v imenu organizatorjev iskreno zahvalil vsem udeležencem za sodelovanje in vaše prispevke. Posebej bi izpostavil @{{u|Ljuba24b}}, @{{u|VidicK01}} in @{{u|Pinky sl}}, ki ste prispevali res ogromno dela :D.

Na slovenski strani je bilo ustvarjenih približno 40 člankov, italijanski udeleženci pa so o Sloveniji napisali rekordna 202 članka. Uradna objava rezultatov tukaj in na družbenih omrežjih še sledi, organizatorji pa že gledamo proti novim urejatonom — nekaj idej imamo že pripravljenih, tokrat tudi kaj bolj &quot;eksotičnega&quot; :).

Do prihodnjič!
— &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 18:44, 10. maj 2026 (CEST)

:Sem bil opozorjen, da sem pozabil šteti 14 člankov @[[Uporabnik:Erardo Galbi|Erardo Galbi]], ki se ti prav tako zahvaljujem za gromozanski doprinos. S tvojimi prispevki smo sedaj prišli na končno številko 50 člankov. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 19:42, 10. maj 2026 (CEST)

== Dušan Kreheľ (bot) [new task] ==

Želim obvestiti o novi nalogi z mojim botom [[Uporabnik:Dušan Kreheľ (bot)]]. Bot je uredil info polje v italijanskih mestih in odstranil samodejno nastavljene parametre. (auto translated) [[Uporabnik:Dušan Kreheľ|Dušan Kreheľ]] ([[Uporabniški pogovor:Dušan Kreheľ|pogovor]]) 09:13, 23. april 2026 (CEST)
: Sedaj bi bilo treba vse zastarele podatke v infopolju, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Občina v Italiji]] z  botom izbrisati, saj se sedaj podatki avtomatsko berejo iz [[:commons:Category:Datasets with Italy]]. Jaz se strinjam s planom, če ima kdo kakšno drugačno idejo, pa na plan z njo. -[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:32, 23. april 2026 (CEST)

== Call for Community Candidates – Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026 ==

''Please help us and your community by translating this announcement into your language!''

Dear all,

The [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026]] is currently underway.

There are 4 seats allocated to community representatives. Community members are invited to nominate themselves as candidates for these seats. These positions will be filled through a vote by the CEE community.

'''Eligibility criteria:'''

* Candidates must be [[Meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026/Eligibility|eligible voters]]:
** Have a Wikimedia account created before 18 December 2025
** Have at least 300 edits between 18 December 2025 and 18 June 2026
** Must not have been blocked between 18 March 2026 and 18 June 2026
* Must have participated in at least 2 of the last 3 [[Meta:Wikimedia CEE Hub/CEE Hub Status Meeting|CEE Hub Advisory Group meetings]]

You can check your eligibility using the following tool:

https://cee-sc-election.toolforge.org/

'''How to proceed:'''

Candidates may nominate themselves or be nominated by others.

If nominated by others, the candidate must explicitly accept the nomination before 18 June 2026.

The candidate should create their nomination page and submit their candidacy [[Meta:Wikimedia_CEE_Hub_Steering_Committee_Election_2026/Nominations|here]]:

Please also inform your communities about the election and encourage participation.

Best regards, &amp;nbsp;

Electoral Commission of Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026

--[[Meta:User:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Meta:User talk:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 12:00, 30. april 2026 (CEST)
&lt;!-- Sporočilo je poslal_a User:MHeidarzadeh-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/CEE_Hub&amp;oldid=30401522 --&gt;

Jaz ([[Meta:User:Pinky sl]]) imam plan kandidirati za CEE Hub Steering Committee (Usmerjevalni odbor) kot predstavnik naše Wiki skupnosti (dvoletni mandat). Če ste bili do sedaj zadovoljni z mojim delovanjem, bi potrebovala tukaj vaš pristanek, da potem lahko uradno sestavim svojo predstavitveno stran. Če pa bi kdo drug kandidiral, je ravno tako opcija. Kasneje boste vsi, ki imate pravice do glasovanja, zaprošeni da glasujete o kandidatih. Kandidaturo mora kandidat oddati do 18. junija. Če izpolnjujete pogoje za kandidaturo in/ali glasovanje kasnejše glasovanje lahko preverite na https://cee-sc-election.toolforge.org/. --[[User:Pinky sl|Pinky sl]] ([[MUporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 12:51, 30. april 2026 (CEST)
: Dovoljenje Slovenske Wiki skupnosti za kandidiranje &quot;Pinky sl&quot; na volitvah v CEE Hub Steering Committee:
# Seveda {{za}}, veliko sreče pri kandidaturi. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:24, 30. april 2026 (CEST)
# Saj ne vem, če lahko, ampak sem {{za}}. – [[Uporabnik:Ljuba24b]]  30. april 2026
# {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:49, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 18:02, 30. april 2026 (CEST)
# {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 18:31, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:03, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:54, 30. april 2026 (CEST)
# {{za}}, seveda. [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 20:38, 1. maj 2026 (CEST)
# {{za}} - -[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 09:44, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:34, 2. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 10:37, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} -- [[Uporabnik:Blueginger2|Blueginger2]] ([[Uporabniški pogovor:Blueginger2|pogovor]]) 18:27, 4. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:33, 4. maj 2026 (CEST)

=== Zaključek glasovanja Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026===
Na podlagi izražene podpore in soglasja sodelujočih članov Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti nominira [[User:Pinky sl|Pinky sl]] kot svojo kandidatko za volitve v Usmerjevalni odbor Wikimedia CEE Hub za mandat 2026–2028 (dvoletni mandat).&lt;br&gt;
''Based on the expressed support and consensus of the community members participating in this discussion, the Wikipedians of Slovenia User Group nominates [[User:Pinky sl|Pinky sl]] as its candidate for the Wikimedia CEE Hub Steering Committee election for the 2026–2028 term (2-year term).'' --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:21, 16. maj 2026 (CEST)

== Prevod za &quot;volume&quot; ==

Opazil sem, da se pri citiranju revij parameter &quot;volume&quot; prevaja kot &quot;zv.&quot; (zvezek). Mar ne bi bil primernejši prevod letnik? [[Uporabnik:Anzet|Anzet]] ([[Uporabniški pogovor:Anzet|pogovor]]) 12:13, 16. maj 2026 (CEST)

: V kontekstu revij ja, kaj pa če je isti parameter uporabljen pri enciklopediji v več delih? Npr. {{navedi knjigo |title=Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija |volume=A-O.}}, ali {{navedi knjigo |title=Enciklopedija Jugoslavije |volume=6. Maklj–Put}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 12:25, 16. maj 2026 (CEST)
::A se ne da prilagodit glede na predlogo? '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:29, 16. maj 2026 (CEST)

: Zvezek pri revijah sicer ni narobe, kvečjemu malo arhaično - izvira še iz časov, ko so zaključene letnike revij dejansko vezali v zvezke in se jih je dalo dobiti v knjižnicah tudi tako. Najbrž bi se dalo popraviti prevod za revijo posebej, ampak se ne znajdem toliko po [[Modul:Citation/CS1/Configuration]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 20:08, 19. maj 2026 (CEST)
::Tole je malo pozno, toda mislim da sem pri poskusu navajanja pri reviji (mislim da v glavnem zgodovinsih) sem že naletel na reč, ki je imela oznako za zvezek in za letnik (in so bile številke različne). Če/ko spet naletim na kako tako, bom sem prilepil povezavo tja. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:49, 15. julij 2026 (CEST)

{{ping|Yerpo}}, {{ping|Anzet}} Prevoda ne morem ločiti .... Kaj pa če bi naredili kompromis in napišemo &quot;vol.&quot; (vol. − letnik revije ali zvezek iz zbirke (angl. volume)? (glej https://www.teof.uni-lj.si/uploads/citiranje.pdf - glej. tč 3. Okrajšave)  --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:35, 16. julij 2026 (CEST)

== Glasovanje WMCEE meeting 2026, Cluj-Napoca ==

Romunski wikipedisti vabijo na srečanje [[:meta:Wikimedia CEE Meeting 2026|Wikimedia CEE Meeting 2026]], ki bo med 18. in 20. septembrom v Romuniji. Čas za prijavo naših dveh kandidatov je do 31. maja. Glede na predhodne pogovore naj bi bila letošnja kandidata [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] in [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]], en starejši in en malo manj starejši član naše Wiki skupnosti. Če je še kdo drug kandidat se lahko dopiše (bomo potem prešteli glasove), priporočilo je, da ste aktiven član skupnosti z izkušnjami v gibanju Wikimedia. Mogoče bi oba kandidata tukaj podala en kratek stavek o sebi.

O kandidatih:

* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: Sem študent in eden izmed organizatorjev [[meta:University_of_Ljubljana_Wiki_Student_Club|Študentskega Wikikluba Univerze v Ljubljani]], kjer od oktobra 2025 vodim redna srečanja na vsake 3 tedne. V zadnjem letu sem sodeloval pri organizaciji več urejatonov ter drugih Wikimedia aktivnosti, med drugim tudi dveh čezmejnih urejatonov skupaj z Wikimedia Italia. Trenutno koordiniram nov enoletni [[meta:Grants:Programs/Wikimedia_Community_Fund/Rapid_Fund/Developing_Student_Led_Wikimedia_Activities_in_Slovenia_(ID:_23730822)|Rapid Fund projekt]] za razvoj mladinske Wikimedia skupnosti v Sloveniji. Sem tudi član skupine [[meta:Wikimedia_CEE_Hub/Youth_Group|CEE Youth Group]], kjer sodelujem v delovni ekipi za družbena omrežja, podobne aktivnosti pa poskušam razvijati tudi za slovensko Wikipedijo na [https://www.instagram.com/wikimediasl/ Instagramu] in [https://www.tiktok.com/@wikimediasl TikToku]. Poleg urejanja člankov me posebej zanimajo mladinske Wikimedia aktivnosti, vključevanje novih urejevalcev ter povezovanje slovenske skupnosti z drugimi Wikimedia skupnostmi v regiji.
* {{u|Yerpo}} sem dolgoletni administrator in birokrat slovenske Wikipedije, kjer se poleg osnovne dejavnosti – prispevanja in popravljanja vsebine ter administratorskega dela – posvečam organizaciji natečajev, kot sta [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad|CEE Pomlad]] in [[Wiki Loves Monuments]], ter predstavljanju skupnosti v javnosti. Pobudnik in soustanovitelj [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]].

Glasovanje: 
* [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]:
# {{za}}  -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:49, 19. maj 2026 (CEST)
#{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 21. maj 2026 (CEST)

* [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]]:
# {{za}} -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:43, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 15:42, 16. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 14:17, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 16:39, 17. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 20:04, 19. maj 2026 (CEST)
# {{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 20:49, 19. maj 2026 (CEST)
#{{za}} --[[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:09, 21. maj 2026 (CEST)

== Avtobiografije ==

Predlog o zavrnitvi avtobiografij, o katerem smo razpravljali na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], sem dal na glasovanje - na [[Wikipedija:Glasovanja/Avtobiografije]]. Vabljeni. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:22, 21. maj 2026 (CEST)

:Še nekaj dni je na voljo za glasovanje, prosim, če se vas čim več oglasi, da bo res širok konsenz. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:56, 17. junij 2026 (CEST)
::Glasovanje sem zaprl in sestavil seznam avtobiografij s predlaganim izidom. Pred izvršitvijo bom počakal nekaj dni, če bi kdo slučajno imel še kakšen komentar. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:16, 23. junij 2026 (CEST)

== Konec pomladi ==

[[slika:Logo banner-600-t.png|right|250px]]
Danes se zaključuje natečaj [[Wikipedija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Zelo me veseli, da smo spet zelo množično sodelovali ter pokazali tudi navzven, da smo aktivna skupnost. Posebej sem ponosen, da sem lahko prispevke kar 16 različnih udeležencev uvrstil v rubriko &quot;Ste vedeli...?&quot;, kar dokazuje kakovost dela - oziroma da nam ni šlo samo za kvantiteto. Z {{u|Upwinxp}} bova v naslednjih tednih točkovala članke in sporočila zmagovalce.

Hvala še enkrat vsem za sodelovanje! {{s-:-)}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 22:20, 31. maj 2026 (CEST)

S soorganizatorjem sva končno zaključila s točkovanjem. Lestvica zgleda takole:

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Mesto !! Udeleženec/-ka !! Število točk
|- style=&quot;background:#ffeb82;&quot;
| {{Gold1}}
| {{u|Ljuba24b}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]]
| 1946
|- style=&quot;background:#dfdfdf;&quot;
| {{Silver2}}
| {{u|Octopus}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]]
| 1233
|- style=&quot;background:#cca87a;&quot;
| {{Bronze3}}
| {{u|MaksiKavsek}}
| 358
|-
| 4. || {{u|Pinky sl}} [[slika:CEE Barnstar.png|26px]] || 331
|-
| 5. || {{u|xJaM}} || 280
|-
| 6. || {{u|Stebunik}} || 158
|-
| 7. || {{u|Sporti}} || 73
|-
| 8. || {{u|TadejM}} || 38
|-
| 9. || {{u|FJJ}} || 37
|-
| 10. || {{u|SirFranzPaul}} || 30
|-
| 11. || {{u|A09}} || 23
|-
| 12. || {{u|Smihael}} || 15
|-
| 13. || {{u|56jhoG}} || 11
|-
| 14. || {{u|Ivo Lendić}} || 7
|-
| 15. || {{u|Florentina Veršič}} || 5
|-
| 16. || {{u|ModriDirkac}} || 1
|-
| 16. || {{u|Rude}} || 1
|}

Čestitke vsem, predvsem najbolj pridnim! — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:35, 12. julij 2026 (CEST)

:Čestitke, število točk zmagovalcev je izjemno! (.)(.) '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:36, 12. julij 2026 (CEST)

::Ampak res, meni se je zdelo, da sem kar veliko pisal, pa bi bil šele sedmi po točkah ^.^ — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:45, 12. julij 2026 (CEST)
::: Te lahko drugo leto zamenjam, boš bolj motiviran pri pisanju :)) --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:45, 12. julij 2026 (CEST)

:Čestitke zmagovalki!--[[Uporabnik:Octopus|Octopus]] ([[Uporabniški pogovor:Octopus|pogovor]]) 07:06, 13. julij 2026 (CEST)
:: Hvala za čestitke. Z veseljem sodelujem, ker so teme vedno zelo zanimive in premalo objavljane.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 12:51, 15. julij 2026 (CEST)

== 20-letnica Slovenskega Wikivira ==

Dne 3. junija 2006 ob 00.04 je bila ustvarjena Glavna stran Slovenskega Wikivira, s čimer je ta projekt dočakal svoje rojstvo. Precej bogatih vsebin se je nabralo v 20 letih, za kar čestitam vsem sodelavcem. Mislim, da je ta projekt veliko prispeval k večji dostopnosti izvirne literature, možnost za enostavno izvažanje besedil v različnih formatih pa je pripomogla, da je Wikivir postal tudi žepni spremljevalec kakega popotnika. Seveda, novih sodelavcev nikoli ni dovolj, zato naj priložnost izkoristim še za vabilo k pridružitvi. Ne se ustrašit, da vas čaka edinole nalaganje &quot;debelih&quot; romanov. Prispevajte majhne kamenčke in bodite prepričani, da bodo bralcem pravtako dragoceni. Če pa imate v domačem arhivu kaj lastnih sestavkov, čisto kratkih ali pa obilno zajetnih, pa ni odveč premisliti o objavi, ki bo morda sploh prva. Wikivir vas pričakuje. [[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 15:42, 2. junij 2026 (CEST)

== Ministrstva vlade ==

Včeraj zvečer sem posodobil nekaj člankov o vladnih funkcijah in funkcionarjih - nova garnitura ministrov je včeraj prisegla, objavljena so bila tudi že nova imena na [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ spletnih straneh vseh ministrstev].

Danes pa sem zasledil: https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/janseva-ministrska-ekipa-bo-danes-prevzela-posle-od-svojih-predhodnikov-2806907/

in nisem več prepričan, '''kateri je pravi datum končanja mandata dosedanjih ministrov in začetka novih'''? Četrti ali peti junij?

Poleg tega me zanima vaše mnenje, ali je smiselno imeti ločene članke za ministrstva in ministre ali bi zadoščalo, če bi jih združili. Pogovor o tem sem začel na [[Pogovor:Minister za notranje zadeve Republike Slovenije]], nato pa opazil, da je tega še [[:Kategorija:Ministrstva Republike Slovenije|precej več]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 5. junij 2026 (CEST)

: Dodatno me je zbegalo tole: zakon, ki naj bi uzakonil novo razporeditev ministrstev, naj bi bil sprejet šele jutri? [https://www.rtvslo.si/slovenija/reorganizacijo-vlade-bodo-poslanci-potrjevali-z-zakonom-o-drzavni-upravi/784424][https://www.sta.si/3564666] —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:42, 8. junij 2026 (CEST)

== Preimenovanje člankov vlad ==

Lepo pozdravljeni,

na [[Pogovor:16. vlada Republike Slovenije|pogovorni strani 16. vlade Republike Slovenije]] smo razpravljali o predlogu, da bi članke o Vladah Republike Slovenije preimenovali in bi ti po novem, po zgledu tujih Wiki, nosili imena po predsednikih vlad. Ker gre vendarle za nekoliko širšo spremembo, bi rad sklep dal na glasovanje:

Vlade imenujemo po priimkih njihovih predsednikov, trenutna imena člankov pa postanejo preusmeritev na nova imena člankov:

* [[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada]] - Peterletova vlada
* [[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada]] - Prva Drnovškova vlada
* [[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada]] - Druga Drnovškova vlada
* [[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada]] - Tretja Drnovškova vlada
* [[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada]] - Bajukova vlada
* [[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada]] - Četrta Drnovškova vlada
* [[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada]] - Ropova vlada
* [[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada]] - Prva Janševa vlada
* [[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada]] - Pahorjeva vlada
* [[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada]] - Druga Janševa vlada
* [[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada]] - Vlada Alenke Bratušek
* [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada]] - Cerarjeva vlada
* [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada]] - Šarčeva vlada
* [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada]] - Tretja Janševa vlada
* [[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada]] - Golobova vlada
* [[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada]] - Četrta Janševa vlada

Prosim, izrazite mnenje, ali ste ZA ali ste PROTI in napišite morebitne komentarje, pripombe ali pomisleke. LP [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 14:05, 17. junij 2026 (CEST)

* {{za}}, edino za vlado Alenke Bratušek nisem prepričan kaj bi bilo najbolj primerno. Morda &quot;Bratuškina vlada&quot;. — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 16:17, 17. junij 2026 (CEST)
::Vsekakor sam tudi sam pristaš enotnega poimenovanja, a v medijih izraza &quot;Bratuškina vlada&quot; ni bilo nikdar zaslediti, zato sem pomislil, da bi tu lahko naredili izjemo.  [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 16:45, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 17:01, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 17:14, 17. junij 2026 (CEST)
* {{Za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:41, 17. junij 2026 (CEST)
* Kaj pa &quot;vlada Lojzeta Peterleta&quot;, &quot;prva vlada Janeza Drnovška&quot;, ... &quot;četrta vlada Janeza Janše&quot;? Poleg tega, da se izogne težavam z ženskimi priimki, vsaj meni zveni resneje, manj pogovorno. Sicer se mi enako primerni zdijo tudi trenutni naslovi z zaporednimi številkami. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:12, 17. junij 2026 (CEST)
*:Večina tujih Wiki sicer navaja le priimke, je pa to gotovo dober predlog, ki reši naš problem.  [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 18:36, 17. junij 2026 (CEST)

::{{za}} predlog &quot;vlada Lojzeta Peterleta&quot; ipd. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 18:39, 17. junij 2026 (CEST)
::{{Za}} kot [[Uporabnik:TadejM|TadejM]], [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 19:54, 17. junij 2026 (CEST)
::{{za}} tole verzijo, vsekakor pa se lahko na članke naredi obilo preusmeritev (recimo s prvotnega predloga, kombinacije priimka in števnika ...). '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 21:42, 17. junij 2026 (CEST)
::{{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 13:56, 24. junij 2026 (CEST)

== Pooblastilo za glasovanje v imenu skupnosti za upravni odbor Wikimedia CEE Huba ==

Kot skupnost imamo pravico glasovanja na [[:meta:Wikimedia CEE Hub Steering Committee Election 2026|prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora (Steering Committee)]] CEE Huba. Na Telegramu smo se pogovarjali, da bi jaz to opravil v našem imenu ({{u|Pinky sl}} kandidira), pa prosim za izraz soglasja, če se strinjate - predstavnik mora namreč dokazati, da ga ima. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 21:33, 24. junij 2026 (CEST)

:{{za}} '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 22:03, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]&lt;/sup&gt; 22:15, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 22:25, 24. junij 2026 (CEST)
:{{za}} --[[Uporabnik:Sporti|Sporti]] ([[Uporabniški pogovor:Sporti|pogovor]]) 08:00, 25. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — [[Uporabnik:VidicK01|VidicK01]] ([[Uporabniški pogovor:VidicK01|pogovor]]) 13:17, 25. junij 2026 (CEST)
:{{Za}}, --[[Uporabnik:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#08477f;&quot;&gt;Janez&lt;/span&gt;]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|&lt;span style=&quot;color:#fbac00;&quot;&gt;drilc&lt;/span&gt;]] 13:29, 25. junij 2026 (CEST)
:{{za}} — [[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]]--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]])
:{{za}} --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 15:38, 25. junij 2026 (CEST)
: {{za}} [[Uporabnik:MZaplotnik|&lt;span style=&quot;color:#9370DB;&quot;&gt;&lt;strong&gt;MZa&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#8B008B;&quot;&gt;plot&lt;/span&gt;&lt;span style=&quot;color:#191970;&quot;&gt;&lt;strong&gt;nik&lt;/strong&gt;&lt;/span&gt;]]&lt;sup&gt;&lt;small&gt;([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])&lt;/small&gt;&lt;/sup&gt; 06:00, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} --[[Uporabnik:Romanm|romanm]] ([[Uporabniški pogovor:romanm|pogovor]]) 08:38, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 08:40, 26. junij 2026 (CEST)
: {{za}} —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 21:32, 26. junij 2026 (CEST)
&lt;hr&gt;
Glasovanje zaključeno. [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] je soglasno izglasovan za predstavnika [[:meta:Wikipedians of Slovenia User Group|Uporabniške skupine Slovenski wikipedisti]] na prihajajočih volitvah za člane upravnega odbora CEE Huba. Čestitam! — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 14:32, 27. junij 2026 (CEST)

:O rangiranju kandidatov razpravljamo v izbi Uporabniška skupina Slovenski Wikipedisti na Telegramu. Če bi še kdo podal svoje mnenje, se naj oglasi in ga bo {{u|GeographieMan}} dodal vanjo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 18:31, 12. julij 2026 (CEST)

== Nekaj zmede  ==

# Pri tvorjenju nove podstrani v &quot;svojem&quot; peskovniku dobim sporočilo: {{blockquote|Wikipedija ne vsebuje strani s točno takim naslovom. Preden ustvarite to stran, si poglejte stran [[Pomoč:Podstrani]]&lt;br&gt;...&lt;br&gt; ta pa za nameček kaže na povezavo za ponovno ustvarjenje večkrat izbrisane strani}}
#: Možnosti, ki jih vidim za odpravo tega:
#:# če obstaja stran za pomoč okrog podstrani, popraviti povezavo - morda na [[Wikipedija:Podstrani]]
#:# če ne obstaja - oziroma ni [[Wikipedija:Podstrani]], pa je potrebna - jo narediti
#:# če ne obstaja in ni potrebna, umakniti sedanjo povezavo iz sporočila, ki se prikaže ob tvorbi nove podstrani v peskovniku
# na povezavi {{tl|blockquote}} piše
#:: da je okrajšava za to predlogo tudi {{tl|bq}}, pa to ne dela (kot vidite je sporočilo rdeče podčrtano in če nanjo pokažeš je sporočilo, da stran ne obstaja); morda je stran pomoči za sedanjo predlogo za daljša navajanja {{tl|citatni blok}} ostala ne-čisto-usklajena pri prevodu predloge. 
#: Morda to kako poštimati če bo kdo našel kaj časa. Možnosti, ki jih vidim:  
#:# preusmeritev s {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} ali kaj podobnega (glede na to, da že obstaja - in deluje - preusmeritev za {{em|blockquote}} bi lahko tudi ta)
#:# če to gre in {{tl|cb}} še ni zaseden (in kaže da ni), morda dodati še bližnjico cb za citatni blok (in jo dodati tudi na seznam bližnjic na dokumentacijsko stran)
#:# če to ne gre, pa uskladitev dokumentacijske strani predloge {{tl|citatni blok}} s tem, da to ne dela, recimo odstranitev bližnjice {{tl|bq}} s seznama delujočih okrajšav na dokumentacijski strani 
# gnezdeno samodejno številčenje problemov in predlogov za rešitev - kot # in :# tu - ne deluje pravilno, vsi predlogi prve ravni tukaj imajo številko 1. Kje ga lomim, da to ne dela?
[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:48, 7. julij 2026 (CEST)

:Sem ustvaril preusmeritev z {{tl|bq}} na {{tl|citatni blok}} in [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija%3APod_lipo&amp;diff=6707986&amp;oldid=6707977 popravil] številčenje tvojih alinej. Na kratko, če je v novi vrstici zamik besedila z dvopičjem, dodaš pred dvopičje lojtro (&lt;code&gt;#&lt;/code&gt;) in bo štel zamaknjeni odstavek kot del prvega odstavka z lojtro. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:06, 7. julij 2026 (CEST)
::Lepa hvala... zlasti tega za alineje sam gotovo še ne bi hitro pogruntal. Tudi za bq seveda. 
::Če je zaželeno, da namesto blockquote uporabljamo '''c'''itatni '''b'''lok, morda med bližnjice dodaš še okrajšavo {{tl|cb}} (med preusmeritve in na seznam okrajšav). To preusmeritev bi znal dodati tudi sam, za dodajanje dokumentaciji predloge pa še nisem prepričan. 
::In če bi mogoče lahko popravil še povezavo na [[Pomoč:Podstrani]].- jaz namreč tudi (še) nisem našel, kje je tisto, kar se pokaže ob ustvarjanju nove podstrani peskovnika, sicer bi tudi že poskusil sam.  
::Res sem siten... in dobro delo se običajno &quot;kaznuje&quot; s prošnjami, kaj bi še lahko... [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:40, 8. julij 2026 (CEST)
:::Ni problema, je lepo sodelovati z nekom, ki se poglobi v zadevo in izrazi prošnjo za pomoč, ko se mu zatakne. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 09:28, 8. julij 2026 (CEST)
::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): 
::::&lt;q&gt; '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo &lt;del&gt;narekovaje&lt;/del&gt;.&lt;/q&gt;
::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi - ne ko sem predogledoval svojo spremembo ne prej ta beseda namreč ni bila prečrtana in če bi shranil z zmedo pri tem bi bilo mogoče vse nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:56, 18. julij 2026 (CEST)
::::Najprej lepa hvala za delo na tej predlogi (zlasti za prevod primerov). Ušla ti je pa ena slovnična malenkost (ki mislim da je bila tam že od prej): 
::::&lt;q&gt; '''Opomba:''' Blokovni navedki običajno {{em|ne}} vsebujejo &lt;del&gt;narekovaje&lt;/del&gt;.&lt;/q&gt;
::::Predvidevam da je prav ''narekovajev''. Bil sem pogumen s spremembo do predogleda dokumentacijske strani, naprej pa rajši še ne (dokler me kdo od vas ne prepriča, da že znam dovolj, kar pa ne bo šlo ne hitro ne zlahka: tokrat je predogled kazal kot da je sprememba OK, a bi zlahka zamočil kaj z oznakami/tagi in bi bilo mogoče nadaljevanje dokumentacije prečrtano, kar bi bilo zanimivo, a ne ravno uporabno..., tako do bom za pomoč pri podobnem ''avtoritativno'' prosil še vnaprej;-). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:32, 19. julij 2026 (CEST)

== Članek Lavrica – odstranitev obvestila o kršitvi avtorskih pravic ==

Pozdravljeni.

Na članku [[Lavrica]] je že dalj časa stalo obvestilo o kršenju avtorskih pravic zaradi ujemanja z zunanjim spletnim virom.

Sporočam vam, da sem celoten članek pravkar popolnoma prenovila in na novo ubesedila. Izvirno besedilo sem v celoti umaknila, podatke (zgodovinska dejstva, demografijo in društva) pa prepisala v povsem samostojnem slogu, ki ne kaže nobene podobnosti z zunanjimi viri. Sklice na primarne vire sem ustrezno ohranila.

Ker težava s kršenjem avtorskih pravic tako ne obstaja več, vljudno prosim skupnost ali katerega od administratorjev, da pregleda moje zadnje spremembe in odstrani predlog za izbris oziroma obvestilo o kršitvi na vrhu strani.

Hvala za pomoč in lep pozdrav. [[Uporabnik:NV60246|NV60246]] ([[Uporabniški pogovor:NV60246|pogovor]]) 10:36, 11. julij 2026 (CEST)

== Format števila atomske mase/teže v infopoljih ==

V zadnjem času sem se ukvarjal (med drugim tudi) s potjo dušika skozi živa bitja. 

Pri tem sem opazil, da je v infopolju sl članka za [[dušik]] številka brez decimalne vejice, med tem ko en različica ima decimalno piko (na pravem mestu). 

Pri tem atomska masa ni nepomemben podatek, saj na njem temelji tudi masa mola in kilomola snovi znane kemijske sestave, kar je temelj znatnega dela kvantitativnega kemijskega računanja.  

Glede na to, da je atomska masa opredeljena v ne-SI enotah, ki so 1/12 mase ogljikovega atoma (nekoliko nenavadno, ker je tudi za ogljik zaznanih več izotopov, kar ima nekaj zanimivih posledic okrog tega podatka), sem pogledal tudi članek za [[ogljik]] in opazil enako razliko v infopoljih sl in en članka. 

Domnevam, da bi problem lahko bil v hierarhiji infopolj kemijskih elementov (infopolje element?), kjer morda pri prevodu iz angleščine pomotoma ni bila zamenjana decimalna pika z decimalno vejico, ampak se je kje kako izgubila. 

Potem sem šel po sl člankih čez prvo in drugo periodo periodnega sistema in dobil podobne - nepravilne - rezultate za ta podatek v infopolju. Domnevam, da je podatek shranjen v WD, potrjeno, kaže da je  mass (P2067); za ogljik je tam vrednost 12.011±0.002 dalton, za neon pa 20.1797±0.0006 dalton. 

Domnevam, da je dalton ne-si enota, definirana kot 1/12 povprečne mase ogljika v naravi (povprečne zmesi izotopov v naravi - težka bo, saj to tudi variira, saj obstaja tudi radioaktivni ogljik, ki nastaja in razpada, na čemer stoji tudi radiokarbonsko datiranje), in s tem torej teoretično variira tudi velikost definirane enote (ampak verjetno ne toliko, da bi v praksi pogosto motilo). 
:Edit: ko sem dodal povezavo na dalton, sem videl, da je to masa nevezanega atoma ogljika 12, in ne povprečne v naravi, torej ne drži da se s časom spreminja velikost enote na način kot sem domneval zgoraj, in če je tako, je jasno od kod variabilnost podatka za ogljik v naravi, saj na način, ki sem ga domneval za enoto, v resnici način nekoliko variira razmerje izotopov ogljika v vzorcih in s tem dejanska atomska (in s tem tudi molska) masa značilna za vsak vzorec. 

Jasno je, da je problem prikaza tega podatka v infopoljih v bistvu v tem, da ta podatek v WD (še) ni pravilno normaliziran, zato pretvorba za sl prikaz ni matematična (sprememba prikaza realnega števila na prikaz v drugem jeziku/državi), ampak mora biti znak po znak. Trenutno kaže, da se decimalna pika zamenja umakne namesto da bi bila zamenjana z decimalno vejico. Ker domnevam, da obstaja skupna predloga  infopolje element (ali kemijski element), bo to najbrž obvladljivo (in ko bodo nekoč to popravili v WD, se bo to najbrž lahko uskladilo na istem mestu oziroma v isti predlogi). 

Predlog pravilne normalizacije bi lahko bil komplet vsaj dveh realnih števil (shranjenih na dogovorjen način): povprečne atomske mase in njene variance, ter besede ali simbola za enoto, najbrž [[Dalton (enota)|dalton]]. Če predlagate to spremembo v WD in se sprejme in uresniči, ne bo treba kdaj kasneje še enkrat popravljati prikaza v infopoljih. 

Oh ja, spet jaz;-) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:54, 14. julij 2026 (CEST)

== Napaka, ki se prikaže v predogledu, je obstajala že l. 2025 ==

Na [[Pogovor:Dušik#Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb|pogovorni strani članka Dušik]] je opisana težava, ki se prikaže v predogledu, če odpreš članek  za urejanje, ne da bi opravil kako spremembo. Videti je da sklic pride poškodovan skozi predloge (infopolje dušik in vanj vgrajene) iz WD, a ne znam videti zakaj in kako. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:54, 29. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>e4tcqsf7fi6fgkhb2nzxa0xpmdehfab</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pokrajinski muzej Maribor</title>
    <ns>0</ns>
    <id>291962</id>
    <revision>
      <id>6721614</id>
      <parentid>6631524</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T18:20:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>ThrainIII</username>
        <id>240481</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Tipkarska napaka</comment>
      <origin>6721614</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19063" sha1="fef9i8xgmg076hqtabbi4izorq513xq" xml:space="preserve">{{Infopolje Muzej
| name = Pokrajinski muzej Maribor
| logo = 
| native_name = 
| native_name_lang = 
| image = 15-11-25-Maribor Inenstadt-RalfR-WMA 4201.jpg
| caption = 
| alt = &lt;!--| map_type            = Slovenija --&gt;
| map_size = 
| map_caption = 
| architect = 
| established = 
| location = [[Maribor]], {{SLO}}
| type = pokrajinski muzej&lt;br&gt;etnološki muzej
| accreditation = 
| key_holdings = 
| collections = 
| collection_size = 
| visitors = 
| founder = 
| director = 
| president = 
| curator = 
| owner = 
| publictransit = 
| car_park = 
| parking = 
| network = 
| website = 
}}
'''Pokrajinski muzej Maribor''' je splošni [[muzej]], ki se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem in populariziranjem premične kulturne dediščine s področja [[Arheologija|arheologije]], [[Etnologija|etnologije]] in širše kulturne [[Zgodovina|zgodovine]] na prostoru širše [[maribor]]ske regije. Muzej se je s svojimi zbirkami leta 1938 naselil v [[Mariborski grad|mariborski mestni grad]] v središče mesta.

== Zgodovina ==
=== Zgodovina gradu ===
[[Slika:Postcard of Maribor Castle 1944 (2).jpg|sličica|250px|Grad na razglednici iz leta 1944]]
Začetki njegove gradnje segajo v leto 1476. [[Renesansa|Renesančna]] bastija iz 16. stoletja je danes sestavni del gradu. Številne prezidave so ga spremenile v [[Plemič|plemiško]] bivalno arhitekturo: v obdobju 1655–1675 so prizidali loretansko [[Kapela|kapelo]], leta 1680 pa uredili slavnostno dvorano in ji okoli leta 1750 prizidali eno najlepših stopnišč v Sloveniji. Z nadzidavo bastije so pridobili dodatne bivalne prostore, s pokritjem obrambne ploščadi pred gradom pa uredili pokrito sprehajališče. Plemiške družine Khisl, Rosenberg in Brandis-Trautmannsdorf so grad spremenile v današnjo podobo. V 19. stoletju, ko je prešel iz plemiške v meščansko posest, je precej izgubil – z ureditvijo Grajske ulice je bil grajski kompleks presekan in zahodna polovica uničena. 

=== Zgodovina muzeja ===
Muzej je bil ustanovljen leta 1903. Njegove zbirke so takrat zajemale tri posebne sklope. Najstarejšo zbirko sakralne [[Umetnost|umetnosti]], ki jo je hranil Škofijski muzej, ustanovljen leta 1896. Zbirko Muzejsko društvo, ustanovljenega leta 1902, ki je bila že leto zatem ponujena na ogled javnosti. Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko, ustanovljeno leta 1903, pa je svoje zbirke odprlo za javnost leta 1909 v prostorih Narodnega doma.

== Stalna muzejska razstava ==
=== Začetki ===
Razstava prikazuje začetke muzeja v Mariboru in njegov razvoj v stavbo Pokrajinskega muzeja Maribor od leta 1896 do leta 2003. Je v prostoru, kjer so ohranjene freske [[Matej Sternen|Mateja Sternena]] leta 1940, ki jih je naslikal za restavracijo Grajska klet. Rekonstruiran je košček prve muzejske razstave iz leta 1903, muzejske zbirke pa so predstavljene kot temelj muzejskega dela. V njih zbrana dediščina razlaga muzej kot bazo podatkov o kulturnozgodovinski identiteti prostora in posameznika. Vpetost mariborskega muzejstva v obči razvoj muzejev je prikazana na časovnem traku, kjer so zabeleženi izbrani dogodki v zgodovini muzejstva.

=== Prvi dotik ===
Arheološka [[razstava]] Prvi dotik zajema okrog 1000 izbranih predmetov iz različnih materialov priča o gostoti poselitve in bivanjski kulturi, načinu življenja in pokopnih običajih, materialni in duhovni kulturi ter socialnih in ekonomskih razmerah v času od mlajše [[kamena doba|kamene dobe]] do zgodnjega [[srednji vek|srednjega veka]]. Makete rekonstruiranih bivališč ponujajo vpogled v način življenja skozi različna obdobja. Stičišča vzporejajo dogajanja in najdbe našega prostora s širšim slovenskim in svetovnim prostorom. 

=== Med bliščem in bedo ===
Razstava niza posamezne strukture in pojave iz obdobja od srednjega veka do začetka 18. stoletja v Mariboru in okolici (trgovanje, obrambo, vero, kugo, požare, mestno oblast, obrti). Razen muzealij jih pojasnjujejo makete, rekonstruirana sta ambienta dimnice in gostilne. Razstava je v pritličju bastije, mestnega obrambnega stolpa iz sredine 16. stoletja, zgrajenega pod vodstvom arhitekta Domenica dell'Allia. Prikazano je protiturško obrambno utrjevanje na Štajerskem in v Slavoniji pod vodstvom omenjenega arhitekta, razstavljeno pa je tudi starejše orožje iz muzejske zbirke.

=== ''Ars pharmaceutica'' – umetnost lekarništva ===
Razstava prikazuje rekonstrukcijo historične [[lekarna|lekarne]] s konca 19. stoletja. Predstavljeni so prodajni prostor lekarne (oficina) z originalnimi lekarniškimi omarami in stojnicami ter recepturno mizo, lekarniški laboratorij z opremo za izdelavo zdravil in materiala (skladišče za surovine). Izpostavljeni so predmeti iz nekdanjih samostanskih lekarn v Olimju in Slovenski Bistrici ter iz nekdanjih štajerskih mestnih lekarn. Razstavljena je tudi lekarniška knjiga s konca 16. stoletja. Na ogled, voh in dotik pa so rastlinske droge.

== Zbirke ==
[[Slika:Najdene žare v rimski grobnici iz prvega stoletja našega štetja v Miklavžu na Dravskem polju 1961.jpg|sličica|250px|Leta 1961 najdene žare v rimski grobnici iz prvega stoletja našega štetja v [[Miklavž na Dravskem polju|Miklavžu na Dravskem polju]]]]
&lt;big&gt;'''Arheološka zbirka'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Najdbe iz Podravja so bile pridobljene z izkopavanji, darili in nakupi. Zbirka zajema kamnito [[orodje]] in keramiko iz [[kamena doba|mlajše kamene]] in [[bakrena doba|bakrene dobe]]. Iz [[bronasta doba|bronaste dobe]] so bronasti predmeti in lončenina iz depojev, žarnih grobišč in naselbin. Iz starejše železne dobe pa je lončenina s [[Poštela|Poštele]] in pripadajočih grobišč in iz mlajše [[železna doba|železne dobe]] [[Keltski jeziki|keltsko]] orožje ter lončenina. Iz rimskih vil rustik, posameznih objektov in gomil so železni in bronasti predmeti, lončeno in stekleno posodje ter kamniti spomeniki. Iz pozne antike so posode in  železno orodje, iz [[srednji vek|zgodnjega srednjega veka]] pa staroslovanska lončenina, orodje in nakit.

&lt;big&gt;'''Etnološka zbirka'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;[[Etnologija|Etnološka]] zbirka zajema gradivo dveh kulturnih območij: alpskega s Koroško, Pohorjem in Kozjakom ter panonskega z Dravskim poljem, Slovenskimi goricami, Halozami in Prekmurjem. Najstarejši predmeti (lesene skrinje, kuhinjske omare, ognjiščna oprema) izvirajo iz 18. stoletja in ponazarjajo podeželsko bivalno kulturo, ki jo dopolnjuje značilno stensko okrasje (slike na steklo). Podobo gospodarskih dejavnosti kažejo poljedelsko, gozdarsko in tesarsko orodje ter pripomočki. Med mlajšimi gospodinjskimi aparati pa izstopata lesen pralni stroj Miele iz dvajsetih let 20. stoletja in hladilnik iz tridesetih let 20. stoletja.

&lt;big&gt;'''Zbirka orožja'''&lt;/big&gt;
[[Slika:Maribor - History Museum (8646259256).jpg|thumb|right|250px|Zbirka orožja]]
Zbirka orožja sodi po obsegu med največje zbirke v Sloveniji. Zajema orožje in opremo od poznega srednjega veka do sredine 20. stoletja. Med najstarejšimi predmeti so v zbirki frankovski meč iz 13. do 14. stoletja in bojni mlati z gibljivimi glavami iz 16. stoletja. Posebnost je lomilec mečev iz leta 1620. Poleg hladnega in starejšega strelnega orožja so v zbirki tudi umetelno izdelane lovske puške iz 18. in 19. stoletja, vojaške puške nekdanje [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrske armade]] in drugih vojska iz prve svetovne vojne.

&lt;big&gt;'''Zbirka pečnic'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;V zbirki so lončene peči in pečnice, ki izvirajo iz širšega območja nekdanje dežele [[Štajerska|Štajerske]]. Najstarejše so iz 15. in prve polovice 16. stoletja. Izdelane so bile s pomočjo vlivanja v kalup. Na njih se pojavlja motiv vojščaka s [[helebarda|helebardo]], tako imenovani Landsknecht in viteza na konju. Med pečmi zaradi svojega bogatega reliefnega okrasja največjo pozornost zbuja peč iz 17. stoletja, ki izvira iz [[Rače|Rač]].

&lt;big&gt;'''Zbirka kositrnih vojakov'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;V zbirki so polni svinčeni vojaki in ploski kositrni vojaki, ki s svojimi oblačili in orožjem upodabljajo čas od [[antika|antike]] do konca 19. stoletja. Motivi zajemajo preproste oblike ljudi in živali pa tudi zapletene prizore, ki ilustrirajo vojaške bitke in druge pomembne zgodovinske dogodke.

&lt;big&gt;'''Zbirka razglednic'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;V zbirki so [[razglednice]] iz konca 19. stoletja (izdelane večinoma v tehniki [[litografija|litografije]]) in iz prve polovice 20. stoletja (večinoma barvne razglednice). Motivi na njih prikazujejo predvsem Maribor in okolico. 

&lt;big&gt;'''Numizmatična zbirka'''&lt;/big&gt;
[[Slika:Maribor - History Museum (8642945273).jpg|thumb|right|250px|Numizmatična zbirka]]
V zbirki so najstarejši [[Novec|novci]] iz [[rimljani|rimskega obdobja]]. Srednjeveški izvirajo iz kovnic v Kamniku, Slovenj Gradcu, Kostanjevici, Velikovcu, Brežah, Gradcu, na Ptuju in Dunaju. Iz novega veka so novci [[Habsburška monarhija (razločitev)|Habsburške cesarske hiše]], iz 20. stoletja pa novci iz širšega evropskega prostora, Južne Amerike, Azije in Bližnjega vzhoda.

&lt;big&gt;'''Zbirka praporov'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Zbirko sestavljajo [[Prapor|prapori]] in zastave iz sredine 19. do prve polovice 20. stoletja. Med zanimivejšimi so zastave meščanske [[Garda|garde]] iz leta 1791, mariborske narodne garde iz leta 1848, prapor telovadnega društva Maribor iz leta 1887 in prapor društva Schlaraffia iz Maribora.

&lt;big&gt;'''Zbirka fotografij'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Zbirko sestavljajo družinski [[Album|albumi]] s fotografijami iz konca 19. stoletja, portreti vojakov iz prve tretjine 20. stoletja in fotografije družabnih dogodkov. 

&lt;big&gt;'''Zbirka pohištva'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Zbirko sestavljajo kakovostno izdelani predmeti iz obdobij od [[Gotika|gotike]] do [[Secesija (obdobje)|secesije]]. Glavnina gradiva je od druge polovice 17. do konca 19. stoletja. Od zvrsti so v zbirki najbolj zastopane skrinje, komode, tabernakeljske omare, sekreterji in različno sedežno pohištvo. Večino zbranega pohištva so uporabljali v štajerskih, koroških in prekmurskih gradovih, dvorcih, meščanskih hišah ter kmečkih domovih.

&lt;big&gt;'''Zbirka likovne umetnosti'''&lt;/big&gt; 
[[Slika:Carl Vogel - Anton Martin Slomšek.jpg|sličica|250px|[[Carl Vogel]], ''Portret [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] (1859)'']]
Zbirko sestavljajo [[Kiparstvo|kiparska]] in [[Slikarstvo|slikarska]] dela ter grafike iz obdobja od 14. do 20. stoletja. Med kiparskimi izstopajo dela mariborskega [[barok|baročnega]] kiparja [[Jožef Straub|Jožefa Strauba]], nagrobniki in grbovne plošče. Med sakralnimi slikarskimi deli so najpomembnejše oltarne podobe štajerskega slikarja Hansa A. Weissenkircherja, med profanimi pa dela evropskih slikarjev 17. in 18. stoletja (M. Bechtl, F. Snyders, J. Fyt, P. van Kessel, A. Mezzadri, J. H. Schönfeld, I. Flurer, T. Porta). Med grafikami (17. do 20. stoletje) imajo pomembno mesto vedute [[Maribor|Maribora]] in nekaterih drugih krajev na Štajerskem.

&lt;big&gt;'''Obrtna zbirka'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirka priča o obrtni dejavnosti na območju Maribora in v širši pokrajini. Zastopani pa so tudi tuji izdelki. Med kovinskimi so zbrani predmeti iz železa, brona, medenine, kositra, bakra in plemenitih kovin iz 16. do 20. stoletja. Med keramičnimi izdelki so predmeti iz žgane gline, beloprstene keramike, fajanse, porcelana in kamenine iz 14. do 20. stoletja. Najpomembnejša je zbirka pohorskega stekla, ki priča o steklarstvu na Pohorju zlasti v 19. in na začetku 20. stoletja.

&lt;big&gt;'''Zbirka ur'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;V zbirki [[Ura|ur]] so zbrani izdelki domačih in tujih urarskih delavnic iz 17. do 20. stoletja. Zastopane so sončne ure, visoke stoječe astronomske ure z zapletenimi mehanizmi, manjše stoječe tabernakeljske ure z lesenimi ohišji in kovinskimi dodatki. Empirske stoječe ure imajo bogato figuralno, živalsko in rastlinsko okrasje. V zbirki so tudi za bidermajer značilne ure v obliki slike, košarice in ure v okviru. Historistično oblikovane ure kažejo novogotske, novorenesančne in novobaročne oblike. Zbirka zajema tudi železne in lesene stenske ure na uteži, žepne ure ter budilke.

&lt;big&gt;'''Zbirka svetil'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Zbirka svetil (17. do 20. stoletje) zajema lestence iz stekla, lesa in kovin, ki kažejo različne slogovne značilnosti. Kovani železni svečniki, laterne, leščerbe, čelešniki, oljenke in lojevke so preprosti kovaški izdelki. Značilnosti posameznih slogov pa kažejo predvsem večramni svečniki. Zastopana so tudi svetila na olje, Argandove svetilke in petrolejke. Med svetili za sakralno rabo pa prevladujejo oltarni svečniki in večne luči. V zbirki so tudi razni pripomočki: škarje za stenj, senčniki za sveče, hranila za kresilo in vžigalniki.

&lt;big&gt;'''Zbirka glasbil'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirko glasbil (18. do 20. stoletje) sestavljajo godbena glasbila, povezana z mestnim glasbenim življenjem (bobni mariborske mestne straže), pihala, trobila, godala, brenkala in instrumenti s tipkami. Med predmeti z značkami izdelovalcev je največ glasbil dunajskih in graških mojstrov, nekateri pa so bili izdelani v Linzu, Nemčiji in Franciji. Edino delo domačega mojstra je diskantna flavta Ptujčana Michaela Pöhma iz okrog leta 1800. V zbirki sta tudi klavir s kladivci iz leta 1792 in prenosne [[orgle]] iz grajske Loretanske kapele. 

&lt;big&gt;'''Lekarniška zbirka'''&lt;/big&gt;
[[Slika:Maribor (8657091525).jpg|thumb|right|250px|Lekarniška zbirka]]
Lekarniško zbirka zajema gradivo iz 17. do 20. stoletja. Sestavlja jo oprema lekarniških prodajnih prostorov (recepturna miza, lekarniške omare, steklene, lesene, keramične in kovinske lekarniške stojnice) in laboratorijska oprema (terilnice, možnarji, tehtnice, uteži, talilniki). Večina predmetov izvira iz nekdanjih lekarn v Mariboru in drugih štajerskih, prekmurskih ter koroških lekarn. Najstarejši predmeti so bili v uporabi v samostanskih lekarnah v Olimju (lesene posode z napisi) in v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] ([[možnar]] iz leta 1614). 

&lt;big&gt;'''Zbirka okvirov'''&lt;/big&gt;&lt;br /&gt;Zbirko sestavljajo predmeti, ki so tesno povezani s slikarstvom in bivalno kulturo. Iz 17. stoletja je v zbirki okvir hišnega oltarja, ki kaže značilnosti sočasne oltarne arhitekture. Okviri iz 18. stoletja skozi spreminjajočo ornamentiko, razgibane obrise in različne profile zrcalijo baročno raznolikost. Najštevilčnejše zastopani so okviri iz 19. stoletja, ki kažejo značilnosti empira, bidermajerja in historizma. Med ogledali izstopa poznorenesančno ogledalo iz 17. stoletja, v zbirki pa so prav tako stenska, toaletna, stoječa in v pohištveno opremo vključena ogledala.

&lt;big&gt;'''Zbirka mode'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirka [[Moda|mode]] predstavlja osrednjo tovrstno zbirko v državi. V zbirki so plemiška in meščanska modna oblačila od 17. stoletja naprej. V njej je pester in bogat nabor ženskih, moških in otroških oblačil, obutve, pokrival, raznovrstnih modnih dodatkov, modnih grafik in modnih časopisov. 

&lt;big&gt;'''Zbirka uniform'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirka zajema vojaške in civilne [[uniforma|uniforme]]. Med vojaškimi so uniforme in oprema avstrijske, nemške in francoske vojske pred letom 1918, uniforme iz [[prva svetovna vojna|prve]] in [[druga svetovna vojna|druge]] svetovne vojne ter uniforme iz prve in druge [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Od civilnih so v zbirki uniforme uradništva, gasilstva, [[Sokolstvo|sokolstva]], železnic, carine, pošte, policije, letalstva in redarske službe. 

&lt;big&gt;'''Zbirka liturgičnega tekstila'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirka [[Liturgija|liturgičnega]] tekstila zajema gradivo iz obdobja od sredine 17. stoletja do sredine 20. stoletja. Sestavljajo jo liturgična oblačila (mašni plašči), mašne garniture (mašni plašči s paramenti) ter posamezni deli paramentov (štole, pale, burse, maniplji, velumi). V zbirki so tudi mašne blazine, ogrinjala ciborija, prti in različni vzorci blaga.

&lt;big&gt;'''Zbirka tekstila različnih namembnosti'''&lt;/big&gt; &lt;br /&gt;Zbirka zajema vzorce tekstila, vezenine, čipke, tapiserije, gobeline, pregrinjala, preproge, prte in prtičke, zavese, prevleke za blazine, okrasne obrobe, robce, pasove za zvonce in grelce za čaj. Gradivo sodi v 19. in 20. stoletje.

== Konserviranje in restavriranje == 
V delavnicah s pomočjo različnih preiskav, postopkov in materialov konservirajo in restavrirajo predvsem leseno (pohištvo, umetno obrtne in etnološke predmete), kovinsko in keramično gradivo (arheološki, etnološki in umetno obrtni predmeti, zgodovinsko orožje, numizmatika), občasno pa tudi predmete iz drugih materialov (kamen, steklo, porcelan, usnje, tekstil). Z metodami preventivne konservacije pa uravnavajo mikroklime v depojskih in razstavnih prostorih.

== Knjižnica ==
[[Knjižnica]] Pokrajinskega muzeja Maribor je specialna knjižnica, ki z zbiranjem, urejanjem in hranjenjem knjižničnega gradiva podpira temeljno dejavnost muzeja. Knjižni fond zajema domače in tuje monografske in periodične publikacije s področja arheologije, etnologije, antropologije, zgodovine, umetnostne zgodovine, muzeologije, konservatorstva in restavratorstva ter publikacije vezane na posamezne muzejske zbirke. 

== Pedagoško in andragoško delo == 
Ob učnih urah in vodstvih šolarjev po razstavah izvaja muzej tudi samostojne pedagoške programe: muzejski abonma, grajsko poletje, velike stvaritve malih mojstrov in mali simpozij. Odraslim pa so namenjena vodstva po razstavah in programi muzejski klub, muzejski večeri in oživljeni predmeti.

== Nagrade in priznanja ==

* 2013: [[Valvasorjeva nagrada]] za projekt Evropa v muzeju – muzej v Evropi&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2013.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME za leto 2012 - poročilo]. ''smd-drustvo.si''. pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/valvasorjeve_nagrade_in_priznanja_2013-brosura.pdf VALVASORJEVE NAGRADE, PRIZNANJA IN DIPLOME ZA LETO 2012 - brošura]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023&lt;/ref&gt;

== Viri ==

* [[Jože Curk]]: [[Mariborski grad]] (Zbirka Osvetljena dediščina; št. 3), Pokrajinski muzej Maribor, 2007.
* [[Fran Kovačič]]: Postanek in razvoj mariborskega muzeja, Časopis za zgodovino in narodopisje, 23, 1928.
* [[Janko Glazer]]: Franjo Baš, Časopis za zgodovino in narodopisje, 34, n. v. 5, 1969.
* Drago Oman: 60 let muzejskih zbirk v mariborskem mestnem gradu, Pokrajinski muzej Maribor, 1998.
* (S)toletno (s)poročilo. Vodnik po izbranem gradivu iz zbirk Pokrajinskega muzeja v Mariboru, Pokrajinski muzej Maribor, 2003.
* Irena Porekar Kacafura: Preteklost sedanjosti-sedanjost prihodnosti. Ob 50-letnici konservatorsko-restavratorske dejavnosti v Pokrajinskem muzeju Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, 2009.

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Muzeji v Sloveniji]]
[[Kategorija:Ustanove v Mariboru]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1903]]
[[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]]</text>
      <sha1>fef9i8xgmg076hqtabbi4izorq513xq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tom Cleverley</title>
    <ns>0</ns>
    <id>292251</id>
    <revision>
      <id>6721780</id>
      <parentid>5976595</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:16:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji Watforda]]; +[[Kategorija:Trenerji Plymouth Argyla]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721780</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7956" sha1="3gzq5ih6883kr66v7npz0lww966b2k8" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|fullname       = Thomas William Cleverley
|birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
|height         = 175 cm
|position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 1998–2000
| youthclubs1 = [[Bradford City A.F.C.|Bradford City]]
| youthyears2 = 2000–2008
| youthclubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| years1 = 2008–2015
| clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| caps1 = 55
| goals1 = 3
| years2 = 2009
| clubs2 = → [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (pos.)
| caps2 = 15
| goals2 = 2
| years3 = 2009–2010
| clubs3 = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)
| caps3 = 33
| goals3 = 11
| years4 = 2010–2011
| clubs4 = → [[Wigan Athletic F.C.|Wigan Athletic]] (pos.)
| caps4 = 25
| goals4 = 4
| years5 = 2014–2015
| clubs5 = → [[Aston Villa F.C.|Aston Villa]] (pos.)
| caps5 = 31
| goals5 = 3
| years6 = 2015–2017
| clubs6 = [[Everton F.C.|Everton]]
| caps6 = 32
| goals6 = 2
| years7 = 2017
| clubs7 = → [[Watford F.C.|Watford]] (pos.)
| caps7 = 17
| goals7 = 0
| years8 = 2017–2023
| clubs8 = [[Watford F.C.|Watford]]
| caps8 = 120
| goals8 = 8
| totalcaps = 328
| totalgoals = 33
|nationalyears1 = 2009      |nationalteam1 = Anglija do 20 let                                          |nationalcaps1 = 1  |nationalgoals1 = 2
|nationalyears2 = 2009–2011 |nationalteam2 = Anglija do 21 let                                          |nationalcaps2 = 16 |nationalgoals2 = 0
|nationalyears3 = 2012–2013 |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]               |nationalcaps3 = 13  |nationalgoals3 = 0
|nationalyears4 = 2012      |nationalteam4 = [[Britanska olimpijska nogometna reprezentanca|Združeno kraljestvo]] OI  |nationalcaps4 = 5  |nationalgoals4 = 0
| manageryears1 = 2024–2025
| managerclubs1 = [[Watford F.C.|Watford]]
| manageryears2 = 2025–
| managerclubs2 = [[Plymouth Argyle F.C.|Plymouth Argyle]]
}}
'''Thomas William »Tom« Cleverley''', [[Anglija|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[12. avgust]] [[1989]], [[Basingstoke]], [[Hampshire]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Cleverley je trenutno trener kluba [[Plymouth Argyle F.C.|Plymouth Argyle]]. Svojo kariero je začel v mladinskih vrstah [[Bradford City A.F.C.|Bradford Cityja]], klubu iz istoimenskega mesta na severu Anglije. V Manchester je prišel pri rosnih petnajstih letih. Med letoma 2007 in 2009 le igral za rezervno ekipo, občasno pa tudi na prijateljskih tekmah prve ekipe. Tom Cleverley je bil na začetku leta 2009 posojen [[Leicester City F.C.|Leicester Cityju]], ki je takrat igral v [[Football League One|League One]]. Za [[Leicester City F.C.|Leicester City]] je zbral 15 nastopov in zabil tudi dva zadetka ter pripomogel k napredovanju v [[Football League Championship|Championship]], angleško drugo ligo. Sezono 2009/2010 je preživel znova na posoji tokrat pri [[Watford F.C.|Watfordu]], kjer je na 33 ligaških nastopih zadel kar 11 zadetkov in bil razglašen za Watfordovega igralca sezone. Kljub uspešni sezoni pa ga je matični klub tudi v naslednji sezoni poslal na posojo. Njegova destinacija v sezoni 2010/2011 je bila [[Wigan Athletic F.C.|Wigan Athletic]], kjer je odigral ključno vlogo na sredini terena in pripomogel k obstanku [[Wigan Athletic F.C.|Wigana]] v [[Premier League|angleški prvi ligi]].

== Življenjepis ==
=== Mladinska kariera ===
Cleverley se je rodil v [[Basingstoke|Basingstoku]], vendar je odraščal v [[Bradford]]u.&lt;ref&gt;{{navedi novico |first=Gemma |last=Thompson |title=Dream debut for Tom |url=http://www.manutd.com/default.sps?pagegid={B4CEE8FA-9A47-47BC-B069-3F7A2F35DB70}&amp;newsid=6614711 |work=ManUtd.com |publisher=Manchester United |page=1 |date=26 July 2008 |accessdate= 16. januar 2009 | language = en}}&lt;/ref&gt; Svojo kariero je kot mladinec začel v lokalnem klubu [[Bradford City A.F.C.|Bradford City]], a že pri petnajstih letih so ga opazili pri Manchester Unitedu in julija 2005 se je mladi Tom pridružil ekipi [[Sir Alex Ferguson|sira Alexa Fergusona]].&lt;ref&gt;{{navedi novico |first=Simon |last=Parker |title=Youth team provide conveyor-belt of talent |url=http://www.thetelegraphandargus.co.uk/sport/2034944.Youth_team_provide_conveyor_belt_of_talent/ |work=Telegraph &amp; Argus |publisher=Newsquest Media Group |date=11 February 2008 |accessdate=6. avgust 2009 | language = en}}&lt;/ref&gt; V sezoni 2005/2006 je zbral 8 nastopov za mladinsko ekipo, 21. februarja pa je bil celo uvrščen na klop rezerve ekipe na tekmi proti [[Everton F.C.|Evertonu]]. Navkljub vsemu je debi za rezervno ekipo dočakal šele leto kasneje, 15. februarja 2007, na tekmi proti [[Bolton Wanderers F.C.|Boltonu]]. Sezona, v kateri je postal tudi reden član mladinske U18 ekipe, pa se je zanj končala že marca, ko je utrpel hudo poškodbo, ki ga je od igrišč odaljila za sedem mesecev.

Povratek v ekipo je prišel oktobra 2007, ko je rezervna ekipa Manchester Uniteda doma izenačila proti [[Liverpool F.C.|Liverpoolu]] z 1 proti 1. Sezona 2007/08 je bila za Cleverleyja bolj uspešna, saj si je zacementiral mesto v rezervni ekipi, za katero je zbral 21 nastopov. Rezervna ekipa Manchester Uniteda pa je osvojila Manchester Senior Cup in Lancashire Senior Cup, v finalu slednjega je Tom Cleverley tudi zadel proti rivalom iz Liverpoola. Prvi zadetek, še isti tekmi mu je sledil tudi drugi, za rezervno ekipo pa je prišel že prej in sicer 23. januarja 2008 na tekmi proti [[Bolton Wanderers]]om. Z odličnimi nastopi pa si je med odsotnotjo [[Sam Hewson|Sama Hewsona]] prislužil tudi kapetanski trak in nominacijo za nagrado Denzil Harouna, ki je podeljena najboljšemu igralcu v rezervnega moštva Manchester Uniteda. Nagrado je tisto sezono osvojil Richard Eckersley.

24. junija 2008, v pripravljalnem obdobju, je takrat 18-letni Tom dobil vpoklic v prvo ekipo Manchester Uniteda, ki je bila takrat na turneji po [[Južnoafriška republika|Južnoafriški republiki]]. Debi je dočakal na tekmi proti ekipi [[Kaizer Chiefs FC|Kaizer Chiefs]] v finalu Vodacom Challenga, kjer je v igro vstopil med polčasom namesto [[Rodrigo Possebon|Rodriga Possebona]]. Svojo premierno tekmo pa je začinil tudi s svojim premiernim golom, ki je ekipi pripomogel k zmagi s 4:0. 

V sezoni 2008/09 je ostal v rezervni ekipi, a je bil uvrščen na seznam igralcev prve ekipi. Dobil pa je tudi dres s številko 35. Na dveh tekmah [[Carling Cup|ligaškega pokala]] proti [[Middlesbrough F.C.|Middlesbroughu]] in [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangersu]] pa je prišel med 18 izbrancev za tekmo, a je obe tekmi v celoti presedel na klopi.&lt;ref&gt;{{navedi novico |title=Man Utd 3–1 Middlesbrough |url=http://newsimg.bbc.co.uk/sport1/hi/football/league_cup/7626743.stm |work=BBC Sport |publisher=British Broadcasting Corporation |date=23 September 2008 |accessdate=23. september 2008 |language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novico |first=Sam |last=Lyon |title=Man Utd 1–0 QPR |url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/football/league_cup/7708789.stm |work=BBC Sport |publisher=British Broadcasting Corporation |date=11 November 2008 |accessdate=12. november 2008 |language=en}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Cleverley, Tom}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Britanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Združeno kraljestvo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Watforda]]
[[Kategorija:Nogometaši Wigan Athletica]]
[[Kategorija:Nogometaši Aston Ville]]
[[Kategorija:Nogometaši Evertona]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Watforda]]
[[Kategorija:Trenerji Plymouth Argyla]]</text>
      <sha1>3gzq5ih6883kr66v7npz0lww966b2k8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kolšek</title>
    <ns>0</ns>
    <id>293086</id>
    <revision>
      <id>6721722</id>
      <parentid>6394390</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42179-46</username>
        <id>263625</id>
      </contributor>
      <comment>Aleš Kolšek (1979) odvetnik</comment>
      <origin>6721722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1398" sha1="4hhozdxoggftr848mgio9sbcgq693pw" xml:space="preserve">'''Kolšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 194 oseb. Največ oseb s tem priimkom (194) živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]]. Po pogostosti je priimek na 2.212. mestu, v savinjski regiji pa na 349. mestu.

== Znani nosilci priimka ==
*[[Alenka Kolšek]] (1957–2006), krajinska arhitektka in konservatorka
* [[Borut Kolšek]] (* 1946), kardiolog
* [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, prelat, celjski mestni župnik - opat
*[[Jože Kolšek]] (1928–''neznano''), organski kemik
* [[Katja Kolšek]], filozofinja, sinologinja, prevajalka
* [[Konrad Kolšek]] (1933–2009), generalpolkovnik JLA
* [[Marija Kolšek]], gozdarka
*[[Marko Kolšek]], zborovski pevec
*[[Natalija Kolšek]], pevka
* [[Peter Kolšek]] (1951–2019), pesnik, literarni kritik, publicist, urednik
*[[Tone Kolšek]], kulturni delavec
* [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja, muzealka
* [[Zvonko Kolšek]] (*1956), odvetnik
== Glej tudi ==
* priimke [[Kološ]], [[Kološa]], [[Kolar (priimek)|Kolar]], [[Kolarič]], [[Kolnik]], [[Kolenc]], [[Koler]], [[Koller]], [[Kolerič]], [[Kolman]], [[Kolmanič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kolšek}}

{{priimek}}Aleš Kolšek (1979) odv
[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>4hhozdxoggftr848mgio9sbcgq693pw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721726</id>
      <parentid>6721722</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6721722|6721722]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-42179-46|~2026-42179-46]] ([[User talk:~2026-42179-46|pogovor]]) - neodmevnost</comment>
      <origin>6721726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1375" sha1="t5kovi2ff53dgj3crnqgtbrbhnnl29i" xml:space="preserve">'''Kolšek''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2022 uporabljalo 194 oseb. Največ oseb s tem priimkom (194) živi v [[Savinjska statistična regija|savinjski statistični regiji]]. Po pogostosti je priimek na 2.212. mestu, v savinjski regiji pa na 349. mestu.

== Znani nosilci priimka ==
*[[Alenka Kolšek]] (1957–2006), krajinska arhitektka in konservatorka
* [[Borut Kolšek]] (* 1946), kardiolog
* [[Friderik Kolšek]] (1932–1997), duhovnik, prelat, celjski mestni župnik - opat
*[[Jože Kolšek]] (1928–''neznano''), organski kemik
* [[Katja Kolšek]], filozofinja, sinologinja, prevajalka
* [[Konrad Kolšek]] (1933–2009), generalpolkovnik JLA
* [[Marija Kolšek]], gozdarka
*[[Marko Kolšek]], zborovski pevec
*[[Natalija Kolšek]], pevka
* [[Peter Kolšek]] (1951–2019), pesnik, literarni kritik, publicist, urednik
*[[Tone Kolšek]], kulturni delavec
* [[Vera Kolšek]] (1930–2007), arheologinja, muzealka
* [[Zvonko Kolšek]] (*1956), odvetnik
== Glej tudi ==
* priimke [[Kološ]], [[Kološa]], [[Kolar (priimek)|Kolar]], [[Kolarič]], [[Kolnik]], [[Kolenc]], [[Koler]], [[Koller]], [[Kolerič]], [[Kolman]], [[Kolmanič]]

== Zunanje povezave ==
* {{baza imen SURS|priimek=Kolšek}}

{{priimek}}

[[Kategorija:Slovenski priimki]]</text>
      <sha1>t5kovi2ff53dgj3crnqgtbrbhnnl29i</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bellini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>294219</id>
    <revision>
      <id>6721500</id>
      <parentid>5459912</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:10:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="705" sha1="tl84fizfh5plp2c4lgje3a7fwfnsv7m" xml:space="preserve">'''Bellini''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb:    
* [[Anja Bellini]], slovenska pevka
* [[Gentile Bellini]] (~1729-1507), beneški slikar
*[[Giovanni Bellini]] - ''Giambellino'' (1430-1516) italijanski slikar, utemeljitelj beneške visoke renesanse  
*[[Guido Bellini]], italijanski general
*[[Jacopo Bellini]] (~1400-1470/71), italijanski slikar, predstavnik stare beneške šole, oče Gentileja in Giovannija
*[[Mario Bellini]] (1935), italijanski oblikovalec in arhitekt, prof. industrijskega oblikovanja
* [[Marco Antonio Bellini]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Stefano Bellini]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Vincenzo Bellini]] (1801-1835) italijanski skladatelj

{{priimek}}</text>
      <sha1>tl84fizfh5plp2c4lgje3a7fwfnsv7m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721575</id>
      <parentid>6721500</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:04:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721575</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="669" sha1="ojya6rwi6bgv9e00bqenr8o25cvhizn" xml:space="preserve">'''Bellini''' je [[osebno ime|priimek]] več oseb:    
* [[Gentile Bellini]] (~1729-1507), beneški slikar
*[[Giovanni Bellini]] - ''Giambellino'' (1430-1516) italijanski slikar, utemeljitelj beneške visoke renesanse  
*[[Guido Bellini]], italijanski general
*[[Jacopo Bellini]] (~1400-1470/71), italijanski slikar, predstavnik stare beneške šole, oče Gentileja in Giovannija
*[[Mario Bellini]] (1935), italijanski oblikovalec in arhitekt, prof. industrijskega oblikovanja
* [[Marco Antonio Bellini]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Stefano Bellini]], italijanski rimskokatoliški škof
* [[Vincenzo Bellini]] (1801-1835) italijanski skladatelj

{{priimek}}</text>
      <sha1>ojya6rwi6bgv9e00bqenr8o25cvhizn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kliton Bozgo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>298387</id>
    <revision>
      <id>6721526</id>
      <parentid>6365703</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:36:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721526</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4880" sha1="g47n6mwgmjidgxsejnvcks4qknse8gw" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 172 cm
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Tomori Berat]]
| years1 = 1989–1992 
| years2 = 1992–1993 
| years3 = 1993–1994 
| years4 = 1995–1998 
| years5 = 1998–2000 
| years6 = 2000–2004 
| years7 = 2004–2005 
| years8 = 2005 
| years9 = 2006 
| years10 = 2006 
| years11 = 2007 
| years12 = 2007–2008
| years13 = 2008–2011
| years14 = 2015
| clubs1 = [[Tomori Berat]] 
| clubs2 = [[NK Dubrava|Dubrava]] 
| clubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] 
| clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (1911)|Olimpija Ljubljana]] 
| clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]] 
| clubs6 = [[VfB Admira Wacker Mödling|Admira Wacker]] 
| clubs7 = [[NK Maribor|Maribor]] 
| clubs8 = [[NK Drava Ptuj|Drava Ptuj]] 
| clubs9 = [[TSV Hartberg]] 
| clubs10 = [[SK St. Andrä]] 
| clubs11 = [[SVL Flavia Solva]]
| clubs12 = [[ND Mura 05|Mura 05]] 
| clubs13 = [[FC Union Gamlitz|Union Gamlitz]]
| clubs14 = [[SV Sachsenburg|SV Sachsenburg]]
| caps1 = 70   
| caps2 = 
| caps3 = 40   
| caps4 = 74   
| caps5 = 60   
| caps6 = 132   
| caps7 = 28   
| caps8 = 5    
| caps9 = 9    
| caps10 = 12    
| caps11 = 13
| caps12 = 21
| caps13 = 75
| caps14 = 3
| goals1 = 47  
| goals2 = 
| goals3 = 21  
| goals4 = 31  
| goals5 = 39  
| goals6 = 21  
| goals7 = 18  
| goals8 = 0  
| goals9 = 7  
| goals10 = 4  
| goals11 = 4
| goals12 = 2
| goals13 = 12
| goals14 = 0
| nationalyears1 = 1993–1997
| nationalteam1 = [[Albanska nogometna reprezentanca|Albanija]]
| nationalcaps1 = 13  
| nationalgoals1 = 0 
| manageryears1 = 2012      | managerclubs1 = Slovenija do 15 let
| manageryears2 = 2013      | managerclubs2 = [[NK Aluminij]]
| manageryears3 = 2015      | managerclubs3 = [[SV Sachsenburg]]
| manageryears4 = 2016–2018 | managerclubs4 = [[SV Kaindorf/Sulm]]
| manageryears5 = 2018–2019 | managerclubs5 = [[USV Ragnitz]]
| manageryears6 = 2019      | managerclubs6 = [[SV Straß]]
| manageryears7 = 2020–2021 | managerclubs7 = [[USV Ragnitz]]
| manageryears9 = 2023–2024 | managerclubs9 = [[USV Ragnitz]]
| manageryears10= 2024–2025 | managerclubs10= [[SV Straß]]
}}
'''Kliton »Toni« Bozgo''', [[albanci|albanski]] [[nogometaš]], * [[5. december]] [[1971]], [[Gjirokastër]], [[Albanija]].

== Klubska kariera ==

V svoji karieri je igral za oba največja slovenska kluba, [[NK Maribor]] in [[NK Olimpija]].

Poseben pečat je pustil v [[NK Maribor]], kjer še danes velja za enega najboljših napadalcev, ki so igrali za ta klub. Skupno je dosegel 108 golov za ''vijolice'', s čimer je na 3. mestu večne lestvice klubskih strelcev v zgodovini kluba in na 2. mestu strelcev po osamosvojitvi [[Slovenija|Slovenije]] leta 1991.

Dvakrat je bil najboljši strelec [[1. SNL]]. To je bilo v sezoni 1999-2000 (24 golov) in v sezoni 2004-05 (18 golov). V sezoni 1999-2000 je z [[NK Maribor]] igral tudi v elitni [[Liga Prvakov|Ligi Prvakov]].

Skupno je odigral 207 tekem v [[1. SNL]] in zabil 109 golov.&lt;ref&gt;http://www.prvaliga.si/klubi/mostvo/igralec.asp?idi=22938&amp;id=&lt;/ref&gt;

V času, ko je bil v [[ND Mura 05]] je imel tudi vlogo pomočnika trenerja [[Edin Osmanović|Edina Osmanovića]].

Trenutno je pomočnik trenerja [[Edin Osmanović|Edina Osmanovića]] v [[Nogometni klub Aluminij|Aluminij]]u in trener [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenske reprezentance]] U15.

== Mednarodna kariera ==

Bozgo je nekdanji član [[Nogometna reprezentanca Albanije|albanske nogometne reprezentance]], za katero je zbral 13 nastopov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=95254/ |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-25 |archive-date=2010-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101007194507/http://www.fifa.com/worldfootball/statisticsandrecords/players/player=95254/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Najboljši strelci Prve slovenske nogometne lige}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bozgo, Kliton}}
[[Kategorija:Albanski nogometaši]]
[[Kategorija:Albanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Tomore Berat]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Dubrave]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Admire Wacker]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Drave]]
[[Kategorija:Nogometaši TSV Hartberga]]
[[Kategorija:Nogometaši SK St. Andräja]]
[[Kategorija:Nogometaši SVL Flavie Solva]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Mure 05]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Gamlitza]]
[[Kategorija:Nogometaši SV Sachsenburga]]
[[Kategorija:Albanski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Aluminija]]
[[Kategorija:Trenerji SV Sachsenburga]]
[[Kategorija:Trenerji SV Kaindorf/Sulm]]
[[Kategorija:Trenerji USV Ragnitza]]
[[Kategorija:Trenerji SV Straßa]]</text>
      <sha1>g47n6mwgmjidgxsejnvcks4qknse8gw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Biološki nadzor škodljivcev</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306159</id>
    <revision>
      <id>6721682</id>
      <parentid>6711316</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T23:07:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721682</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36131" sha1="ddj4iyupweabdkn6le4a3k9nbn6zg1d" xml:space="preserve">[[Slika:Equipes usam técnicas de combate à dengue em Brasília.jpg|thumb|Brazilski zdravstveni delavci izpuščajo [[drst]] ribic [[gupi]] (''Poecilia reticulata'') v umetno jezero v mestu [[Brasília]] kot del nadzora nad [[Vektor (epidemiologija)|vektor]]ji [[mrzlica denga|mrzlice denga]]]]
'''Biološki nadzor škodljivcev''' oz. '''nad škodljivci''', tudi '''biotično zatiranje škodljivcev''' ali (v ožjem pomenu) '''biotično varstvo rastlin''', žargonsko '''biokontrola''', je način uravnavanja, tj. omejevanja velikosti [[populacija (biologija)|populacij]] [[organizem|organizmov]], ki jih človek obravnava kot [[škodljivec|škodljivce]], z izkoriščanjem naravnih antagonističnih odnosov med [[vrsta (biologija)|vrstami]] - [[plenilstvo|plenilstva]], [[rastlinojedec|rastlinojedstva]], [[zajedavec|zajedavstva]] ipd. V grobem delimo biološki nadzor na tri strategije nadzora, ki predpostavljajo aktivno vlogo človeka v teh procesih:&lt;ref name=&quot;Radcliffe's&quot;&gt;{{navedi splet |author=Landis, Douglas A. |author2=Orr, David B. |date=2.12.2009 |title=Biological Control: Approaches and Applications |url=http://ipmworld.umn.edu/chapters/landis.htm |work=Radcliffe's IPM World Textbook |publisher=Univerza Minnesote |accessdate=4.12.2011 |archive-date=2015-05-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150502115545/http://ipmworld.umn.edu/chapters/landis.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;&gt;{{navedi knjigo |chapter-url=http://biological-control.org/indexfiles/biocontrolIPM.pdf |author=Orr, David B. |year=2009 |chapter=Biological Control and Integrated Pest Management |editor=Peshin, R. |editor2=Dhawan, A.K. |title=Integrated Pest Management: Innovation-Development Process |doi=10.1007/978-1-4020-8992-3_9 |publisher=[[Springer Science+Business Media]] |access-date=2011-12-06 |archive-date=2011-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111027092231/http://biological-control.org/indexfiles/biocontrolIPM.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* varstvo: upravljanje s kulturno krajino na način, ki ohranja populacije naravnih sovražnikov škodljivih vrst.
* ojačanje naravnih vplivov: privabljanje ali umetno namnoževanje in izpuščanje naravnih sovražnikov, ki so v okolju prisotni, a v premajhni meri ali nepravem času, da bi lahko pomembneje vplivali na populacijo škodljivcev.
* »klasični« biološki nadzor: vnašanje naravnih sovražnikov škodljivih vrst v okolja, kjer prej niso bili prisotni

Metode nimajo cilja popolnega iztrebljenja populacije škodljivcev; naravni procesi, ki jih izkoriščajo, praviloma ne vodijo do popolnega izginotja plenjene oz. parazitirane vrste, saj bi to pomenilo tudi propad naravnega sovražnika. Glavni cilj je tako zgolj zmanjšanje in vzdrževanje številčnosti škodljivca na neki ustrezno nizki, ekonomsko še sprejemljivi ravni.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Bellows, T.S. |author2= Hassell M.P. |year=1999 |chapter=Theories and Mechanisms of Natural Population Regulation |title=Handbook of Biological Control |url=https://archive.org/details/handbookbiologic00fish |editor=Bellows, T.S. |editor2= Fisher, T.W. |publisher=Academic Press |pages=[https://archive.org/details/handbookbiologic00fish/page/n41 17] |isbn=0122573056}}&lt;/ref&gt;

Biološki nadzor škodljivcev je element [[integrirano varstvo pred škodljivci|integriranega varstva pred škodljivci]], katerega namen je zmanjšanje uporabe [[pesticid]]ov za omejevanje škode, ki jo predvsem v [[kmetijstvo|kmetijstvu]] povzročajo neželeni organizmi. Pesticidi imajo vrsto negativnih [[Učinki pesticidov na okolje|vplivov na okolje]] in lahko med drugim tudi neposredno zmanjšujejo učinek biološkega nadzora škodljivcev, če povzročajo odmiranje naravnih sovražnikov škodljivih vrst.

== Pristopi ==
=== Varstvo ===
Avtohtoni naravni sovražniki so pogosto že brez človekovih posegov učinkoviti pri omejevanju velikosti populacij škodljivcev. Varstveni pristop se osredotoča na prepoznavanje teh odnosov in omejevanje negativnih vplivov človeka na naravne sovražnike škodljivcev.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;illus&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Flint, Mary Louise|author2= Dreistadt, Steve H.|author3= Clark, Jack Kelly |year=1998 |title=Natural enemies handbook: the illustrated guide to biological pest control |url=https://archive.org/details/naturalenemiesha0000flin|publisher=University of California Press |pages=[https://archive.org/details/naturalenemiesha0000flin/page/4 4]–5 |isbn=0520218019}}&lt;/ref&gt; Za primer, tretiranje posevkov s pesticidi širokega spektra delovanja v kmetijstvu poleg škodljivcev zatre tudi koristne vrste, kar lahko sčasoma vodi do obratnega učinka od želenega – zaradi razvoja odpornosti proti pesticidu in hkratnega zatrtja naravnih sovražnikov lahko postanejo škodljivci tudi vrste, ki prej niso imele opaznega vpliva na pridelek.&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=DeBach, Paul |author2= Rosen, David |year=1991 |title=Biological control by natural enemies |url=https://archive.org/details/biologicalcontro0000deba |edition=2. |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521391911}}&lt;/ref&gt; Najenostavnejša metoda varstvenega pristopa k biološkemu nadzoru škodljivcev je tako prilagoditev uporabe pesticidov za zmanjšanje vpliva na netarčne organizme. To lahko vključuje omejevanje uporabe pesticidov na obdobja, ko je pritisk škodljivcev najhujši, izbira pesticidov, ki so manj [[Toksin|toksični]] za netarčne vrste ali nasploh blažji (škropiva iz rastlinskih izvlečkov), intenzivnejše škropljenje robov (škodljivcev je tu navadno več) in prilagajanje časa uporabe življenjskemu krogu naravnih sovražnikov. V ta namen je potrebno izvajati vzorčenje populacij tako škodljivcev kot potencialnih naravnih sovražnikov.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt;

Drugi pristopi k biološkemu nadzoru škodljivcev z varstvom so kompleksnejši in vključujejo med drugim načrtno upravljanje s [[prst (pedologija)|prstjo]], vodnimi viri in organskimi ostanki, spremembe v dinamiki kmetovanja ter privabljanje naravnih sovražnikov škodljivcev z vzpostavljanjem primernih življenjskih prostorov, kot so mejice ob posevkih, vmesni posevki, cvetlični pasovi za privabljanje naravnih sovražnikov, nastavljanje vode za ptice ipd. Ti pristopi zaenkrat niso v široki uporabi, saj še ni povsem jasno, kako jih najbolje izvajati in njihov učinek (s tem pa ekonomska upravičenost) je znan samo v omejenem obsegu posamičnih terenskih raziskav.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt;

=== Ojačanje ===
[[slika:Green lacewing.jpg|thumb|220px|[[Mrežekrilci]] so učinkoviti plenilci, dostopni tudi komercialno pri gojiteljih]]
Kot pove ime, gre pri tem pristopu za načrtno povečevanje vpliva v nekem okolju že prisotnih naravnih sovražnikov na populacijo škodljivca. V glavnem se uporabljata dve metodi umetnega namnoževanja in izpuščanja v okolje - t. i. inokulacija (sezonski izpust) in inundacija (preplavni izpust).&lt;ref name=&quot;Fitoinfo&quot;&gt;{{navedi splet |last=Milevoj |first=Lea |title=Biotično varstvo rastlin/biotično zatiranje škodljivih organizmov |url=http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_7.asp |work=FITO-INFO |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129023452/http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_7.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Pri inokulativni metodi izpuščajo razmeroma majhno število osebkov naravnega sovražnika ob ključnem času, naravni procesi pa opravijo ostalo. Ta metoda je uporabna v primeru, ko se populacija naravnega sovražnika po naravni poti ne more dovolj hitro odzvati na porast številčnosti škodljivca - recimo v območjih, kjer ne prezimi in jih kolonizira vsako leto znova po tistem, ko je škodljivec že izbruhnil. Razmeroma majhno število zgodaj spomladi umetno dodanih osebkov lahko izbruh prepreči, saj je populacijo škodljivca ravno tako zdesetkala zima.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt; Inundacija po drugi strani pomeni, da v ključnem trenutku 
izpustimo ogromno število naravnih sovražnikov v okolje, ki preplavijo populacijo škodljivcev in jo dobesedno iztrebijo, nato pa izginejo tudi sami; to je danes glavna metoda uporabe [[mikroorganizem|mikroorganizmov]], ki so dostopni v obliki škropiv.&lt;ref name=&quot;illus&quot;/&gt;
[[slika:Lady bugs are a beneficial insect commonly sold for biological control of aphids..jpg|thumb|left|Paket živih polonic za boj proti listnim ušem]]
Ojačanje je najmanj [[trajnost]]ni od treh pristopov, saj je njegov učinek kratkoročen - po človekovem posegu se populacija naravnega sovražnika postopoma vrne na staro raven, zato je treba poseg ponavljati vsako leto ali celo večkrat letno. Čeprav je dejansko korist ojačanja težko natančno ovrednotiti, je zaradi svoje nezahtevnosti priljubljen pristop k biološkemu nadzoru škodljivcev in v zadnjih desetletjih je nastala cela industrija komercialne vzgoje plenilcev, predvsem členonožcev; konec 1990. let je tako v [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] skoraj 150 podjetij ponujalo 130 vrst plenilcev in parazitoidov za kontrolo škodljivih [[členonožci|členonožcev]].&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt; Pri tem je še vedno velik del vrst, ki se gojijo v ta namen, tujerodnih za določeno okolje (torej so uvožene iz drugih držav), kar prinaša tveganje za neželene vplive na lokalne ekosisteme in zahteva regulacijo. Šele v zadnjih desetletjih se ta trend obrača in avtohtoni naravni sovražniki pridobivajo na pomenu.&lt;ref name=&quot;stateAug&quot;&gt;{{navedi revijo |last=van Lenteren |first=Joop C. |year=2012 |title=The state of commercial augmentative biological control: plenty of natural enemies, but a frustrating lack of uptake |journal=BioControl |volume=57 |issue=1 |pages=1–20 |doi=10.1007/s10526-011-9395-1}}&lt;/ref&gt;

Alternativa, ki jo nekateri ravno tako uvrščajo v ta okvir, je gensko modificiranje naravnih sovražnikov za večjo učinkovitost, vendar je ta metoda še v povojih. Poleg tega nekateri predpisi, ki regulirajo t. i. organsko kmetovanje, prepovedujejo uporabo gensko modificiranih organizmov.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Speiser, B.|author2= Maurer, V.|author3= Wyss, E. |year=2005 |chapter=Biological control in organic production: first choice or last option |title=An Ecological and Societal Approach to Biological Control |editor=Eilenberg, J. |editor2= Hokkanen, H.M.T. |pages=27–46 |location=Dordrecht |publisher=Springer Science+Business Media}}&lt;/ref&gt;

=== Klasični biološki nadzor ===
Oznaka »klasični« za metodo biološkega nadzora škodljivcev z uvažanjem naravnih sovražnikov se nanaša na njeno zgodovinsko razširjenost, predvsem za nadzor tujerodnih škodljivcev, ki so se v nekem okolju razširili šele recentno zaradi spremenjenih okoljskih razmer ali nenačrtnega vnosa - t. i. [[invazivna vrsta|invazivnih]] tujerodnih vrst.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt; Na prisotnost tujerodnih vrst [[ekosistem]] ni prilagojen, kar pomeni, da se lahko populacija take vrste eksplozivno razširi zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov. Pri tem bodisi izriva avtohtone vrste s tekmovanjem za vire, bodisi povzroča ekonomsko škodo človeku. Klasični biološki nadzor se osredotoča na iskanje naravnih sovražnikov takih vrst v okoljih, kjer so avtohtone, in njihovo načrtno uvažanje v okolja, kjer dela invazivna vrsta škodo. Metoda predstavlja poseg v [[biotska raznovrstnost|biotsko raznovrstnost]], kakršnega v razvitih državah regulirajo [[Varstvo okolja|okoljevarstveni]] predpisi, zato naj bi vnos tujerodnih vrst izvajali samo pooblaščeni strokovnjaki.&lt;ref name=&quot;illus&quot;/&gt;

Za klasični biološki nadzor so v splošnem uporabne in uporabljene vse vrste antagonističnih medvrstnih odnosov. Plenilci in rastlinojedi lahko požrejo veliko število osebkov škodljivca v svojem življenju. Zajedavci znižujejo njihovo odpornost proti drugim okoljskim dejavnikom in zmanjšujejo uspeh razmnoževanja. Posebej učinkoviti so [[parazitoid]]i, ki poleg tega svojega gostitelja ubijejo ali vsaj sterilizirajo, da se ne razmnožuje več. Ko se nova vrsta enkrat ustali, človekovi posegi niso več potrebni.

Znanih je več zgodb o uspehu te metode, kjer se je vnos naravnega sovražnika škodljivca izkazal bistveno bolje od uveljavljenih načinov zatiranja, npr. s kemičnimi sredstvi. Med prvimi in najbolj znanimi je primer nadzora [[beli pomarančev kapar|belega pomarančevega kaparja]] (''Icerya purchasi''), ki se je v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] razširil po nasadih [[pomaranča|pomarančevcev]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] in pričel povzročati toliko škode, da je združenje pridelovalcev izrazilo bojazen, da bo morala biti pridelava v celoti opuščena. [[Entomologija|Entomologi]] ameriškega ministrstva za kmetijstvo so ugotovili, da izvira iz [[Avstralija|Avstralije]], od koder so potem med novembrom 1888 in marcem 1889 uvozili okrog 500 osebkov [[polonice]] vrste ''Rodolia cardinalis''; plenilec je bil tako učinkovit, da že v istem letu beli pomarančev kapar praktično ni več vplival na pridelavo pomaranč v Kaliforniji.&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;/&gt; Različni uspešni programi biološkega nadzora škodljivcev so imeli razmerje med ekonomsko koristjo in ceno do več sto proti ena.&lt;ref name=&quot;Orr2009&quot;/&gt;

==== Tveganje ====
[[slika:Bufo-marinus-1.jpg|thumb|220px|Južnoameriško [[krastače|krastačo]] vrste ''[[Bufo marinus]]'' so v 1930. letih vnesli v [[Avstralija|Avstralijo]] za nadzor avtohtonega škodljivca, [[hrošči|hrošča]], ki povzroča škodo na nasadih sladkornega trsa; ne samo, da je pri tem popolnoma neučinkovita, zaradi svojega strupa, na katerega avtohtoni plenilci niso prilagojeni, ogroža tudi populacije več vrst teh plenilcev.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |url=http://piku.org.au/reprints/2009_Doody_etal_toads_and_declines.pdf |author=Doody, J.S. |author2=Green, B. |author3=Rhind, D. |author4=Castellano, C.M. |author5=Sims, R. |author6=Robinson, T. |year=2009 |title=Population-level declines in Australian predators caused by an invasive species |journal=Animal Conservation |volume=12 |pages=46–53 }}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;]]

Največje tveganje klasičnega biološkega nadzora je, da bo izbrani naravni sovražnik poleg tarčne vrste pričel napadati tudi druge, kar je odvisno predvsem od njegove specializiranosti. Povsem specialistični plenilci, zajedavci in parazitoidi napadajo samo vrsto plena oz. gostitelja, na katero so prilagojeni; pri njih je tveganje najmanjše. Nasprotje temu so generalisti, ki so glede tovrstnih zahtev bolj prilagodljivi. Iz preteklosti so znani številni primeri, ko je generalistični plenilec po načrtnem vnosu v novo okolje resno ogrozil ali celo iztrebil netarčne vrste. Med najbolj znanimi je [[mali indijski mungo]] - to [[zveri|zver]] so v 19. stoletju iz [[Južna Azija|Južne Azije]] prinesli kolonialni upravitelji na [[Mauritius|Mavricij]], [[Portoriko]], [[Mali Antili|Male Antile]], [[Havaji|Havaje]] in druge otoke za nadzor [[Strupenjača|strupenjač]] ter [[podgane|podgan]] na plantažah [[sladkorni trs|sladkornega trsa]]. Vrsta je kmalu namesto podgan pričela napadati [[endemit|endemno]] avtohtono favno, predvsem [[dvoživke]], [[plazilci|plazilce]] in na tleh gnezdeče [[ptiči|ptiče]], ki so bili popolnoma neprilagojeni na prisotnost plenilca. Malemu indijskemu mungu do danes med drugim pripisujejo [[izumrtje]] sedmih vrst [[vretenčarji|vretenčarjev]] Portorika in Malih Antilov ter petih na [[Jamajka|Jamajki]]; poleg tega deluje kot [[vektor (epidemiologija)|prenašalec]] [[steklina|stekline]] in [[leptospiroza|leptospiroze]] in ga [[Svetovna zveza za varstvo narave]] uvršča med sto najnevarnejših [[invazivna vrsta|invazivnih vrst]] na svetu.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?si=86&amp;fr=1&amp;sts=sss |title=Herpestes auropunctatus (mammal) |work=Global Invasive Species Database |publisher=IUCN |date=25.5.2011 |accessdate=6.12.2011 |archive-date=2013-05-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130522054741/http://www.issg.org/database/species/ecology.asp?si=86&amp;fr=1&amp;sts=sss |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Mungo je tako sam postal škodljivec. Zato danes varstveni biologi priporočajo izogibanje uporabi generalističnih plenilcev in zajedavcev ter temeljite raziskave kandidatov za vnos.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |author=Louda, S. M.|author2= Pemberton, R. W.|author3= Johnson, M. T.|author4= Follett, P. A. |year=2003 |title=Nontarget effects – the Achilles’ heel of biological control? Retrospective Analyses to Reduce Risk Associated with Biocontrol Introductions |journal=Annual Review of Entomology |volume=48 |pages=365–396}}&lt;/ref&gt; Kljub znanim tveganjem so še v 1990. letih v [[Evropa|Evropo]] vnesli novega generalističnega plenilca, [[harlekinska polonica|harlekinsko polonico]] za nadzor [[listne uši|listnih uši]], ki se od takrat hitro širi po celini in zaradi svoje velikosti ter agresivnosti izriva avtohtone vrste [[polonice|polonic]], predstavlja pa tudi nevšečnost, ko sili prezimovat v človekova bivališča.&lt;ref name=&quot;DAISIE&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=50711 |title=Harmonia axyridis |work=DAISIE - Delivering Alien Invasive Species Inventories for Europe |accessdate=6.12.2011 |archive-date=2012-08-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120818082638/http://www.europe-aliens.org/speciesFactsheet.do?speciesId=50711 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Z ekonomskega vidika predstavlja tveganje tudi nepredvidljiv uspeh naselitve tujerodne vrste, saj na njeno preživetje in učinkovitost v novem okolju vpliva mnogo dejavnikov. Po do leta 1992 zbranih podatkih je bilo za biološki nadzor [[žuželke|žuželčjih]] škodljivcev v različnih državah opravljenih skoraj 4.800 vnosov tujerodnih vrst, od katerih se jih je v novem okolju obdržalo komaj kaj več od četrtine in v zgolj 165 primerih je bila populacija škodljivca zadovoljivo nadzorovana.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Greathead, D.J. |year=2003 |chapter=Benefits and risks of classical biological control |editor=Hokkanen, H.M. |editor2= Lynch, J.M. |title=Biological Control: Benefits and Risks |url=https://archive.org/details/biologicalcontro0000unse_u6r0 |location=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |pages=[https://archive.org/details/biologicalcontro0000unse_u6r0/page/52 53]–63}}&lt;/ref&gt; Kljub temu ostaja klasični biološki nadzor škodljivcev ob premišljeni izvedbi razmeroma poceni in okolju prijazna metoda nadzora, ki je zaradi različnih razlogov v nekaterih okoljih celo edini smiseln pristop.

== Zgodovina ==
[[Slika:Ägyptisches Museum Leipzig 241.jpg|thumb|Kipec egipčanske boginje [[Bastet]] z mačjo glavo, pozno obdobje [[Stari Egipt|Starega Egipta]]]]
Za prvo dokumentirano prakso biološkega nadzora škodljivcev lahko štejemo uporabo [[domača mačka|mačk]] za lov na [[glodavci|glodavce]], ki so povzročali škodo na poljščinah v [[Stari Egipt|Starem Egiptu]] pred 3.000 leti.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://anbp.org/index.php/history-of-biocontrol |title=Early History of Biological Control |publisher=Association of Natural Biocontrol Producers |accessdate=8.1.2015 |archive-date=2015-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150202001231/http://anbp.org/index.php/history-of-biocontrol |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Tudi na ta račun so imeli stari Egipčani mačke za svete živali in jim dali posebno mesto v svoji kulturi.

Tudi plenilski odnosi so znani in izkoriščani že tisočletja. Kitajski dokumenti iz 4. stoletja pr. n. št. poročajo o kmetovalcih, ki so trgovali s kolonijami mravlje vrste ''Oecophylla smaragdina'' in jih premikali med sadikami gojenih [[citrus]]ov, da so plenile [[gosenica|gosenice]] in hrošče. Za premikanje med drevesi v nasadu so jim celo izdelovali koridorje iz [[bambus]]a. Ta praksa se je v nekaterih delih [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodne Azije]] ohranila vsaj do 20. stoletja. O podobni praksi so v 18. stoletju poročali zahodni prirodoslovci pri pridelovalcih datljev v [[Jemen|Jemnu]], ki so prav tako uporabljali plenilske mravlje za zaščito pred rastlinojedimi žuželkami.&lt;ref name=&quot;Hajek2004&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Hajek |first=Ann E. |year=2004 |chapter=History of biological control |title=Natural Enemies: An Introduction to Biological Control |url=https://archive.org/details/naturalenemiesin00haje |publisher=Cambridge University Press |isbn=9780521653855 |pages=[https://archive.org/details/naturalenemiesin00haje/page/n42 25]–30}}&lt;/ref&gt;

Prve ideje o načrtnem namnoževanju naravnih sovražnikov škodljivcev so se pojavile v Evropi v prvi polovici 19. stoletja, tako je na primer leta 1840 profesor M. Boisgiraud z univerze v [[Toulouse]]u izvajal poskuse z namnoževanjem in izpuščanjem osebkov hrošča [[veliki moškatnik|velikega moškatnika]] za boj proti gosenicam [[navadni gobar|navadnega gobarja]] na [[vrba (drevo)|vrbah]]. Nekaj let kasneje je entomolog Antonio Villa v [[Italija|Italiji]] na pobudo lokalnega društva za promocijo umetnosti in obrti demonstriral uporabo [[krešiči|krešičev]] v boju proti vrtnim škodljivcem, vendar se praksa v Evropi ni širše uveljavila, saj v tem času na celini ni bilo težav z zares množičnimi izbruhi kmetijskih škodljivcev, sploh ne tujerodnih.&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Bosch1982&quot;&gt;{{navedi knjigo |last1=van den Bosch |first1=Robert |author2=Messen, P.S. |author3=Gutierrez, A.P. |year=1982 |chapter=The history and development of biological control |title=An introduction to biological control |publisher=Springer US |pages=21–36 |doi=10.1007/978-1-4757-9162-4_3}}&lt;/ref&gt; V tem času je bil izveden tudi prvi vnos plenilca prek državnih meja, leta 1849 je namreč takratni španski guverner [[Filipini|Filipinov]] ukazal naselitev [[škorci|škorca]] vrste ''Acridotheres cristatellus'' iz Južne Azije za boj proti kobilicam selkam. Ptič se je ustalil na [[Luzon]]u, o učinku pa ni podatkov.&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;/&gt;

Z manj ugodno situacijo s tujerodnimi škodljivci se je soočalo hitro rastoče kmetijstvo v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], kjer so prevzeli pobudo entomologi in ugotovili, da je odsotnost naravnih sovražnikov v novem okolju ključni dejavnik izbruha škodljivcev, zanešenih iz Evrope. Idejo uvoza naravnih sovražnikov tujerodnih škodljivcev so podprli vidni entomologi v državnih službah in združenja pridelovalcev. A prvi resnejši predlog, tisti o vnosu zajedavca uničujoče [[rdeča pšenična hržica|rdeče pšenične hržice]] iz Evrope, kljub dolgoletnim prizadevanjem ni bil odobren, tako da je bil prvi načrten vnos pravzaprav izveden v obratni smeri – iz ZDA so leta 1873 v Francijo vnesli plenilsko [[pršice|pršico]] ''Tyroglyphus phylloxerae'' za boj proti [[trtna uš|trtni uši]], ki je bila pred tem zanešena iz Severne Amerike.&lt;ref name=&quot;Bosch1982&quot;/&gt; Leta 1883 je bil uspešen vnos naposled izveden tudi iz Evrope, in sicer je šlo za [[kapusov goseničar|kapusovega goseničarja]] za kontrolo [[kapusov belin|kapusovega belina]].&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;/&gt; Prelomni dogodek za prepoznavnost metode v svetovnem merilu se je zgodil konec 1880. let v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer so imeli pridelovalci citrusov in [[akacija|akacij]] dve desetletji hude težave z [[beli pomarančni kapar|belim pomarančnim kaparjem]]. Kaparja je preučil entomolog [[Charles Valentine Riley|Charles V. Riley]] in ugotovil, da je bil verjetno zanešen iz [[Avstralazija|Avstralazije]] ter poslal sodelavca v [[Avstralija|Avstralijo]] iskat njegove naravne sovražnike. Ta je hitro odkril dva – zajedavsko mušico ''Cryptochetum iceryae'' in plenilsko [[polonice|polonico]] ''Rodolia cardinalis'' – in ju poslal v ZDA, kjer so ju preučili, namnožili in izpustili v nasadih. Oba sta se izredno hitro ustalila, eksplozivno namnožila in razširila po vsem območju prisotnosti kaparja v [[Južna Kalifornija|Južni Kaliforniji]] ter njegovo populacijo tako učinkovito zdesetkala, da že v roku nekaj mesecev škodljivec ni bil več ekonomsko pomemben.&lt;ref name=&quot;DeBach_Rosen1991&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Bosch1982&quot;/&gt;

[[Slika:Queensland State Archives 3035 Prickly pear forest c 1930.png|thumb|Leta 1925 so v Avstralijo prenesli nočnega metulja ''[[Cactoblastis cactorum]]'', ki je učinkovito zmanjšal divje razširjene [[opuncija|opuncije]] (na sliki je rezultat iz 1930. let).]]
V začetku 20. stoletja se je usmerjeno delo na področju biološkega nadzora okrepilo in razširilo izven meja ZDA; že v prvem desetletju so poročali o sedmih uspešnih programih nadzora, v državah, kot so [[Avstralija]], [[Italija]], [[Peru]] in ZDA ter v naslednjem desetletju skoraj toliko. Od leta 1920 do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] se je aktivnost še povečevala, z viškom med leti 1930 in 1940. Hkrati so pričele oblasti več pozornosti namenjati [[karantena|karantenskim]] ukrepom za preprečevanje nenamernega vnosa škodljivcev z uvozom biološkega materiala.&lt;ref name=&quot;Bosch1982&quot;/&gt;

Po drugi svetovni vojni pa je z razmahom učinkovitih, nizkocenovnih in široko dostopnih pesticidov, ki jih je povrh vsega razmeroma preprosto uporabljati, biološki nadzor škodljivcev izgubil na pomenu in šele v zadnjih desetletjih je s povečevanjem zavedanja o škodljivih učinkih pesticidov zanimanje za alternative metode nadzora znova v porastu, predvsem v Evropi. Pri tem je težava, da se je v pol stoletja intenzivne rabe pesticidov izgubila osnova za učinkovit biološki nadzor: z uvajanjem [[monokultura|monokultur]] na velikih območjih je prišlo do degradacije okolja, v katerem populacije naravnih sovražnikov težko preživijo, posevki pa so bili selekcionirani za najvišji možen pridelek in so v veliki meri izginili kultivarji, odpornejši na škodljivce. Ena od rešitev je gojenje [[transgene rastline|transgenih rastlin]], ki pa je sporna. Zato biološki nadzor škodljivcev in druge alternative (npr. [[kolobarjenje]]) znova pridobivajo na pomenu in so spet predmet intenzivnejših raziskav.&lt;ref name=&quot;Bale2008&quot;/&gt; Na prednosti biotičnega zatiranja škodljivcev je opozarjala že [[Rachel Carson]] v svoji knjigi [[Nema pomlad]]. Toda z nizko ceno, učinkovitostjo in priročnostjo pesticidov alternativni pristopi še vedno težko tekmujejo.&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://ipmworld.umn.edu/landis |title=Biological Control: Approaches and Applications |last1=Landis |first1=Douglas A. |last2=Orr |first2=David B. |work=Radcliffe's IPM World Textbook |publisher=Univerza Minnesote |accessdate=12.9.2016}}&lt;/ref&gt;

== Razširjenost ==
[[slika:Monument of a Fish.JPG|thumb|Spomenik gambuziji v Adlerju, predmestju ruskega črnomorskega letovišča [[Soči, Rusija|Soči]]. V začetku 20. stoletja so komarji predstavljali hudo nadlego v tamkajšnjem močvirnatem svetu ob izlivu reke [[Mzimta]]. Gambuzije so za zatiranje ličink naselili leta 1925, leta 1956 pa je bil zabeležen zadnji primer malarije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Iljin |first=Ivan |title=История человека – история города Сочи |work=Объявления Сочи: История человека – история города Сочи / 135 лет со дня рождения Сергея Юрьевича Соколова |url=http://www.irrsochi.ru/news/121.html|accessdate=31.12.2016|language=ru}}&lt;/ref&gt;]]
Globalno gledano je najbolj razširjen pristop klasični – torej načrten vnos umetno namnoženih naravnih sovražnikov škodljivcev, po oceni v uporabi na 350 milijonih hektarjev oz. 10 % kmetijskih površin na svetu. V 120 letih od uvedbe pristopa je bilo izvedenih okrog 5.000 načrtnih vnosov približno 2.000 vrst členonožcev za nadzor nad členonožci v 196 različnih državah.&lt;ref name=&quot;Bale2008&quot;&gt;{{navedi revijo |author=Bale, J.S. |author2=van Lenteren, J.C. |author3=Bigler, F. |year=2008 |title=Biological control and sustainable food production |journal=[[Philosophical Transactions of the Royal Society|Philosophical Transactions of the Royal Society B]] |volume=363 |issue=1492 |pages=761–776 |doi=10.1098/rstb.2007.2182 |pmc=2610108}}&lt;/ref&gt;

V primerjavi s tem je ojačanje mnogo manj razširjeno; komercialno je po vsem svetu na voljo približno 150 vrst naravnih sovražnikov (bodisi parazitoidov, plenilcev ali patogenov), pristop pa je v uporabi na skupno le okrog 16  milijonih hektarjev kmetijskih površin, predvsem v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]] in [[Azija|Aziji]]. Vzrok je deloma ekonomski, saj ima ojačanje mnogo slabše razmerje med stroški in koristjo.&lt;ref name=&quot;Bale2008&quot;/&gt; Členonožci predstavljajo veliko večino agensov, uporabljenih pri tem pristopu, od tega večina odpade na [[kožekrilci|kožekrilce]], saj so priročni in zaradi svoje prilagojenosti na točno določeno vrsto gostitelja predstavljajo najmanjše tveganje. Pridobivanje se v večini primerov izvaja v manjšem obsegu, saj produkte tržijo predvsem vrtičkarjem in pridelovalcem v [[rastlinjak]]ih. Po oceni je celoten trg vreden okrog 300 milijonov EUR, najbolj pa je razvit v [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]] in ZDA.&lt;ref name=&quot;stateAug&quot;/&gt;

Drugo pomembno področje uporabe je pri nadzoru [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]], ki se razširjajo z živalskimi [[vektor (epidemiologija)|prenašalci]]. Posebej razširjena je uporaba žužkojedih [[ribe|rib]] za zatiranje ličink [[komarji|komarjev]], ki prenašajo [[mrzlica denga|mrzlico denga]], [[malarija|malarijo]] ipd. V ta namen v večja umetna vodna telesa (rezervoarje, jarke za [[namakanje]]) vnašajo zlasti [[gambuzija|gambuzijo]] in [[zobati krapovci|zobatega krapovca]] vrste ''Aphanius dispar''. Praksa je razširjena v [[Jugozahodna Azija|Jugozahodni Aziji]] in [[Severna Afrika|Severni Afriki]], kjer so pogoste te bolezni.&lt;ref name=&quot;WHOFish&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://applications.emro.who.int/dsaf/dsa205.pdf?ua=1 |title=Use of fish for mosquito control |year=2003 |location=[[Kairo]] |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] – Regionalni urad za vzhodno Sredozemlje}}&lt;/ref&gt; V [[Vietnam]]u prenašalce mrzlice denga zatirajo tudi s plenilskimi [[ceponožci]],&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=http://www.who.int/denguecontrol/control_strategies/biological_control/en/ |title=Dengue control : Biological control |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija |accessdate=31.12.2016}}&lt;/ref&gt; za zatiranje prenašalcev malarije pa so na trgu tudi pripravki z bakterijo ''[[Bacillus thuringiensis]]''. Poleg tega potekajo intenzivne raziskave drugih kandidatov.&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Kamareddine |first=Layla |year=2012 |title=The Biological Control of the Malaria Vector |journal=Toxins |volume=4 |issue=9 |pages=748–767 |doi=10.3390/toxins4090748 |pmc=3475227}}&lt;/ref&gt;

=== Stanje v Sloveniji ===
Tržno uporabo ukrepov za biotično varstvo v [[Slovenija|Sloveniji]] regulira Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (nekdanja Fitosanitarna uprava).&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.furs.si/law/slo/zvr/Biot_varstvo/Uradni_list_45_06_kazalo.pdf |title=Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin |work=Uradni list RS |issue=45/2006 |access-date=2016-11-28 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129024045/http://www.furs.si/law/slo/zvr/Biot_varstvo/Uradni_list_45_06_kazalo.pdf |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Glavna zakonska določila so v »Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin« (''Uradni list RS'' 23/05) in »Pravilniku o biotičnem varstvu rastlin« (''Ur. l. RS'' 45/06), za primer tujerodnih organizmov pa tudi v »Pravilniku o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne in razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin« (''Ur. l. RS'' 45/01).&lt;ref name=&quot;Fitoinfo&quot;/&gt;

Novembra 2016 je bilo na uradnem seznamu dovoljenih proizvodov za biotično varstvo 29 pripravkov s 14 različnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]] naravnih sovražnikov škodljivcev, od tega večina žuželčjih plenilcev ali parazitoidov, poleg njih pa tudi ena plenilska vrsta [[pršice]] in štiri vrste [[gliste|glist]], ki zajedajo na žuželkah. Pri tem seznam predpisuje tudi ciljne škodljivce. Dovoljenje za trženje so imeli trije distributerji.&lt;ref name=&quot;seznamSLO&quot;&gt;{{navedi splet| title=Seznam komercialnih proizvodov za biotično varstvo rastlin in podjetij, ki imajo dovoljenje za trženje teh proizvodov v RS |url=https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Bioticno-varstvo-rastlin/Seznam-organizmov-in-trznih-proizvodov-za-bioticno-varstvo-rastlin.xlsx |date=22.11.2016 |work=Biotično varstvo rastlin |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je registriranih nekaj pripravkov za zatiranje z entomopatogenimi bakterijami ali virusi (ojačevalni pristop), ki pa se obravnavajo kot [[fitofarmacevtska sredstva]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Milevoj |first=Lea |title=Mikrobiotično zatiranje rastlinskih škodljivcev |url=http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_2.asp |work=FITO-INFO |publisher=Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin |accessdate=28.11.2016 |archive-date=2016-11-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161129082514/http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=VarOk/BV/BV_2.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Zgledi ===
V preglednici je nekaj aktualnih zgledov biološkega nadzora škodljivcev z umetnim vnašanjem osebkov v okolje, bodisi avtohtonih (ojačanje), bodisi tujerodnih (klasični biološki nadzor). 
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
!Agens !! Uvrstitev !! Tarča !! Odnos !! Pristop !! Zgled uporabe !! Vir
|-
|[[slika:Chrysopidae - Chrysoperla carnea group-1.jpg|right|150px]] [[navadna tenčičarica]]&lt;br/&gt;(''Chrysoperla carnea'')  || [[žuželke]] ||  [[slika:Myzus persicae.jpg|right|100px]] [[siva breskova uš]]&lt;br/&gt;(''Myzus persicae'') || [[plenilstvo]] || ojačanje || [[Slovenija]] || &lt;ref name=&quot;seznamSLO&quot;/&gt;
|-
| [[slika:Encarsia formosa.jpg|right|150px]] [[najezdnik rastlinjakovega ščitkarja]]&lt;br/&gt;(''Encarsia formosa'') || [[žuželke]] || [[slika:Weisse-Fliege.jpg|right|100px]] [[rastlinjakov ščitkar]]&lt;br/&gt;(''Trialeurodes vaporariorum'') || [[zajedavstvo]]&lt;br/&gt;(parazitoid) || ojačanje || [[Slovenija]] || &lt;ref name=&quot;seznamSLO&quot;/&gt;
|-
| ''[[Steinernema kraussei]]'' || [[gliste]] ||  [[slika:Cydia.pomonella.7162.jpg|right|150px]] [[jabolčni zavijač]] (''Cydia pomonella'') || [[zajedavstvo]] || ojačanje || [[Slovenija]] || &lt;ref name=&quot;seznamSLO&quot;/&gt;
|-
| [[slika:Urophora.cardui.female.jpg|right|150px]] [[osatova rastlinojeda muha]]&lt;br/&gt;(''Urophora cardui'') || [[žuželke]] || [[slika:CIRSIUM ARVENSE - MORROCURT - IB-160 (Calcida vera).JPG|right|150px]] [[njivski osat]]&lt;br/&gt;(''Cirsium arvense'') || [[Rastlinojedec|herbivorija]] || klasični || [[Združene države Amerike]] || &lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://invasives.wsu.edu/biological/urophoracardui.htm |title=Urophora cardui |work=Integrated Weed Control Project |publisher=Državna univerza Washingtona |accessdate=3.12.2016 |archive-date=2016-12-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161220031354/http://invasives.wsu.edu/biological/urophoracardui.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
|-
| [[slika:Mosquitofish.jpg|right|150px]] [[gambuzija]]&lt;br/&gt;(''Gambusia affinis'') || [[ribe]] || [[slika:Anopheles minimus.jpg|right|150px]] [[komar mrzličar]]&lt;br/&gt;(''Anopheles'' sp.) || [[plenilstvo]] || klasični || [[Afganistan]] || &lt;ref name=&quot;WHOFish&quot;/&gt;
|}

== Sklici  ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Biological pest control}}
* [http://www.iobc-global.org/ Mednarodna organizacija za biološki nadzor] (IOBC/OILB)
* [http://www.fito-info.si/index.asp?ID=VarOk/BV/BV_0.asp Biotično varstvo rastlin] na portalu ''FITO-INFO'' (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
* ''[http://www.journals.elsevier.com/biological-control/ Biological Control]'' - [[znanstvena revija]] s področja biološkega nadzora

{{zvezdica}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Nadzor škodljivcev]]</text>
      <sha1>ddj4iyupweabdkn6le4a3k9nbn6zg1d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Civilna bolnišnica, Ljubljana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>306981</id>
    <revision>
      <id>6721744</id>
      <parentid>6700768</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:26:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7601" sha1="hmmb3az1svslqbr8nvk95txuyhommj5" xml:space="preserve">'''Civilna bolnišnica v Ljubljani''' (zastarelo '''ljubljanski špital''') je bila prva [[civilist|civilna]] [[zdravstvena ustanova]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] in na [[Kranjska|Kranjskem]]&lt;ref name=&quot;Potres&quot; /&gt;; obstajala je v letih 1784−1895 na območju [[Ljubljana|ljubljanske]] [[Ajdovščina, Ljubljana|Ajdovščine]].

== Zgodovina ==
[[Slika:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|thumb|250px|Samostan bosonogih avguštincev, pozneje preurejen v Civilno bolnišnico]]
[[Slika:Ajdovščina z bolnišnico in samostanom avguštincev po potresu.jpg|thumb|250px|Ajdovščina z bolnišnico in samostanom avguštincem po [[Ljubljanski potres 1895|potresu leta 1895]]]]
[[Slika:Ljubljana - Slovenijašport.jpg|thumb|250px|Slovenijašport, secesijska palača na mestu nekdanje Civilne bolnišnice (križišče Slovenske ceste in Dalmatinove ulice)]]
Leta 1784 je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] ukinil samostan [[bosonogi avguštinci|bosonogih avguštincev]], ki so se leta 1657 naselili na Ajdovščini.&lt;ref name=&quot;Stopar133&quot;&gt;{{navedi knjigo|author=[[Ivan Stopar]]|title=Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik|year=1992|page=133}}&lt;/ref&gt; Na njegovo pobudo so nato leta 1786 samostan preuredili v Civilno bolnišnico.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Zgodovina dežélne civilne bólnice v Ljubljani :: COBISS Plus|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/64701440|website=plus-legacy.cobiss.net|accessdate=2026-01-10|language=sl|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|last=Maribor}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Razlogi, zakaj so se odločili za ajdovski samostan (druga možnost je bil frančiščanski samostan na [[Vodnikov trg, Ljubljana|Vodnikovemu trgu]]), so bili: primerna notranja urejenost poslopja, lep vrt in svež zrak iz [[Kamniške planine|Kamniških planin]].&lt;ref name=&quot;Rijavec105&quot;&gt;{{navedi revijo|author=[[Leopold Rijavec|Rijavec, Leopold]]|title=Ljubljanske bolnišnice|journal=Kronika (Ljubljana)|volume=23|issue=2|year=1975|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino|pages=105|id={{Dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-D4XVNLD8}} }}&lt;/ref&gt; Cesar je tako 19. junija 1786 podpisal odlok o ustanovitvi civilne bolnišnice in še isti mesec so upravljanje bolnišnice prevzeli [[usmiljeni bratje]] iz [[Trst]]a.&lt;ref name=&quot;Rijavec101&quot;&gt;{{navedi revijo|author=[[Leopold Rijavec|Rijavec, Leopold]]|title=Ljubljanske bolnišnice|journal=Kronika (Ljubljana)|volume=23|issue=2|year=1975|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino|pages=101-109|id={{Dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-D4XVNLD8}} }}&lt;/ref&gt; 

Ob odprtju je bolnišnica imela tri oddelke (medicinski oz. [[interna medicina|internističnega]], [[kirurgija|kirurškega]] in [[dermatologija|dermatološkega]]) in le 12 postelj (3 za ženske in 9 za moške&lt;ref name=&quot;Rijavec105&quot; /&gt;); čez dve leti so odprli še oddelek za [[duševne bolezni]] oz. blaznico.&lt;ref name=&quot;Potres&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/33e9ad9ca6d90d62ba3e742a10d26623.pdf|title=Medicinski in socialni pogledi na ljubljanski potres 1895 (Iz pozdravnega govora)|publisher= MF.uni-lj.si|accessdate=2011-12-18}}&lt;/ref&gt; Leto 1786 tako predstavlja začetek medicinskega zdravljenja duševnih bolezni na Slovenskem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.psih-klinika.si/predstavitev/zgodovina/|publisher=Psih-klinika.si|title=Zgodovina|accessdate=2011-12-18|archive-date=2011-12-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20111207043432/http://www.psih-klinika.si/predstavitev/zgodovina|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 1788 je cesar Jožef II. ponovno obiskal Ljubljano ter ukazal, da so samostansko zakristijo in cerkev preuredili v bolniške sobe, hkrati pa je ukazal gradnjo novega prostora za duševne bolnike. Preureditev in gradnja sta bili končani že naslednje leto.&lt;ref name=&quot;Rijavec105&quot; /&gt;

Po francoski zasedbi Ljubljane in ustanovitvi [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] so Francozi potrebovali prostore za bolne in ranjene vojake, tako da so za vojaško zahtevali tudi civilno bolnišnico. Ker pa so usmiljeni bratje to zavrnili, so njihov red takoj prepovedali in zasegli bolnišnico. Francozi so upravljanje bolnišnice predali mestni občini, ki je nadzor nad bolnišnico obdržala tudi po umiku Francozov iz Ljubljane leta 1813.&lt;ref name=&quot;Potres&quot; /&gt; Leta 1849 je bolnišnico prevzela [[Kranjska|dežela Kranjska]].&lt;ref name=&quot;Rijavec105&quot; /&gt; Nastala je deželna civilna bolnišnica v Ljubljani. 

Vodenje so tako 13. maja 1871 prevzeli: primarij za porodilnični oddelek in prof. babiške šole je postal '''dr. Alojzij Valenta''', primarij za kirurški oddelek [[Fran Fux|'''dr. Fran Fux''']], primarij za medicinski in blazniški oddelek '''dr. [[Karel Bleiweis]]''', primarij za sifilitiški oddelek (sifilis in kožne bolezni) pa [[dr. Janez Pestotnik|'''dr. Janez Pestotnik''']]. &lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Zaradi pomanjkanja prostora so leta 1880 pričeli z gradnjo [[Psihiatrična klinika Ljubljana|nove bolnišnice za duševne bolezni v Polju]], ki so jo slovesno odprli 3. januarja 1881.&lt;ref name=&quot;Rijavec106&quot;&gt;{{navedi revijo|author=[[Leopold Rijavec|Rijavec, Leopold]]|title=Ljubljanske bolnišnice|journal=Kronika (Ljubljana)|volume=23|issue=2|year=1975|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino|pages=106|id={{Dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-D4XVNLD8}} }}&lt;/ref&gt; Leta 1889 so se iz bolnišnice izselili tudi otroci, saj je bila novembra tega leta na [[Streliška ulica, Ljubljana|Streliški ulici]] odprta nova stavba [[Elizabetina otroška bolnišnica|otroške bolnišnice]].&lt;ref name=&quot;Rijavec106&quot; /&gt; Kljub temu pa je leta 1888 [[Kranjski deželni zbor]] spoznal, da ajdovska bolnišnica ni več primerna in da je potrebno zgraditi novo bolnišnico;&lt;ref name=&quot;Rijavec106&quot; /&gt; gradnja slednje se je pričela leta 1893 in konec so načrtovali za leto 1896.&lt;ref name=&quot;Rijavec107&quot;&gt;{{navedi revijo|author=[[Leopold Rijavec|Rijavec, Leopold]]|title=Ljubljanske bolnišnice|journal=Kronika (Ljubljana)|volume=23|issue=2|year=1975|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije, sekcija za krajevno zgodovino|pages=107|id={{Dlib|tip=kratko|urn=URN:NBN:SI:DOC-D4XVNLD8}} }}&lt;/ref&gt;

A zaradi [[ljubljanski potres 1895|ljubljanskega potresa]], ki se je zgodil v noči iz 14. na 15. april 1895, je bilo poslopje civilne bolnišnice tako poškodovano, da so morali bolnike preseliti v šotore in barake na bolniški vrt. Posledično so pospešili z gradnjo nove bolnišnice, ki je bila slovesno odprta 16. oktobra 1895.&lt;ref name=&quot;Rijavec107&quot; /&gt;

V bolnišnico, kjer je delovala tudi mestna [[mrtvašnica]], so po samomoru pripeljali tudi truplo [[Matija Čop|Matije Čopa]].&lt;ref name=&quot;Stopar133&quot; /&gt; Samostansko-bolniška zgradba je bila v potresu tako hudo poškodovana, da so jo morali porušiti. Na istem mestu so nato zgradili dve [[secesijska arhitektura|secesijski]] stavbi: na Slovenski cesti 44 na vogalu z [[Dalmatinova ulica, Ljubljana|Dalmatinovo ulico]] stoji stavba Slovenijašport iz leta 1906, ki jo je zasnoval [[Ciril Metod Koch]], na Slovenski cesti 46 pa stoji [[Hribarjeva hiša]], zgrajena po načrtih arhitekta [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] v letih od 1902 do 1905.&lt;ref name=&quot;Stopar133&quot; /&gt; Danes na bolnišnico spominja le spominska plošča na stavbi Slovenijašporta.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam zdravstvenih ustanov v Ljubljani]]
* [[zgodovina medicine v Sloveniji]]

[[Kategorija:Zdravstvene ustanove v Ljubljani]]
[[Kategorija:Ajdovščina, Ljubljana]]</text>
      <sha1>hmmb3az1svslqbr8nvk95txuyhommj5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Perućac</title>
    <ns>0</ns>
    <id>319103</id>
    <revision>
      <id>6721755</id>
      <parentid>6564596</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:46:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721755</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4769" sha1="11mnm1uz643981pr4r5u0z1bll9seb6" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje v Srbiji
|slika=
|prebivalstvo=845
|prebivalstvo_od=2002
|prebivalstvo_footnotes=&lt;ref&gt;Popis stanovništva, domaćinstava i Stanova 2002. Knjiga 1: Nacionalna ili etnička pripadnost po naseljima. Republika Srbija, Republički zavod za statistiku Beograd 2003. ISBN 86-84443-00-09&lt;/ref&gt;
|nadmorska=1080
|postna=
|posta=
|mesto=
|obcina=[[Občina Bajina Bašta|Bajina Bašta]]
|okraj=[[Zlatiborski upravni okraj]]
|avt-prov=
|stat-reg=
}}

'''Perućac''' (izvirno {{lang-sr|Перућац}}) je [[naselje]] v [[Srbija|Srbiji]], ki [[Upravna delitev Srbije|upravno]] spada pod [[občina Bajina Bašta|Občino]] [[Bajina Bašta]]; slednja pa je del [[Zlatiborski upravni okraj|Zlatiborskega upravnega okraja]].

== Demografija ==
V naselju živi 691 polnoletnih prebivalcev, pri čemer je njihova povprečna starost 41,4 let (40,3 pri moških in 42,3 pri ženskah). Naselje ima 317 gospodinjstev, pri čemer je povprečno število članov na gospodinjstvo 2,67.

To naselje je, glede na rezultate popisa iz leta 2002, večinoma [[Srbi|srbsko]].

{| width=&quot;50%&quot; style=&quot;background:transparent; &quot;
| valign=&quot;top&quot; width=&quot;50%&quot; style=&quot;border:1px solid gray; &quot; |
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Začetek grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
&lt;center&gt;
:''Prikaz spreminjanja št. prebivalcev v 20. stoletju''
{|  
| style=&quot;padding: 0;&quot; | 

&lt;timeline&gt;
ImageSize  = width:250 height:200
PlotArea   = left:40 right:10 top:10 bottom:20
TimeAxis   = orientation:horizontal
AlignBars  = justify
Colors = 
  id:gray1 value:gray(0.9)

DateFormat = yyyy
Period     = from:1940 till:2010
ScaleMajor = unit:year increment:10 start:1940

PlotData = 
  bar:1014 color:gray1 width:1
  from:start till:end
  bar:676 color:gray1
  from:start till:end
  bar:338 color:gray1
  from:start till:end
  bar:0 color:gray1

LineData = 
  layer:front
  points:(62,121)(77,125) color:blue  width:2 
  points:(77,125)(100,131) color:blue  width:2
  points:(100,131)(128,115) color:blue  width:2
  points:(128,115)(157,154) color:blue  width:2
  points:(157,154)(185,135) color:blue  width:2
  points:(185,135)(217,161) color:blue  width:2

&lt;/timeline&gt;
|}
&lt;/center&gt;
&lt;!-- =============================================================================================
                                       Konec grafikonov in tabel
===============================================================================================--&gt;
| valign=&quot;down&quot; width=&quot;50%&quot; |
{{Popis-prebivalstva-Srbija
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 9}}&lt;/ref&gt;
|l1948=608
|l1953=629
|l1961=666
|l1971=569
|l1981=802
|l1991=687
|l1991н=683
|l2002с=860
|l2002=845
}}
|}

{{Odstotkovni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 1}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=Etnična sestava po popisu iz leta 2002
|ozadje=#ddd
|položaj=left
|шипке=
{{Vrsta-odstotek|[[Srbi]]|yellow|832|98.46}}
{{Vrsta-odstotek|[[Črnogorci]]|blue|3|0.35}}
{{Vrsta-odstotek|[[Jugoslovani]]|red|2|0.23}}
{{Vrsta-odstotek|[[Hrvati]]|green|1|0.11}}
{{Vrsta-odstotek|[[Makedonci]]|orange|1|0.11}}
{{Vrsta-odstotek|Neznano|cyan|3|0.35}}
}}

{{Piramidni grafikon
|vir=&lt;ref&gt;{{Stat knjiga 2}}&lt;/ref&gt;
|širina=300px
|naslov=
|ozadje=#eee
|levo2=м
|desno2=ж
|palice levo desno=
{{vrsta levo desno|?|gray|0|0.0|2.08|1}}
{{vrsta levo desno|80+|gray|6|12.5|25.0|12}}
{{vrsta levo desno|75-79|gray|9|18.75|39.58|19}}
{{vrsta levo desno|70-74|gray|15|31.25|41.66|20}}
{{vrsta levo desno|65-69|gray|19|39.58|56.25|27}}
{{vrsta levo desno|60-64|gray|40|83.33|75.0|36}}
{{vrsta levo desno|55-59|gray|20|41.66|62.5|30}}
{{vrsta levo desno|50-54|gray|39|81.25|81.25|39}}
{{vrsta levo desno|45-49|gray|36|75.0|81.25|39}}
{{vrsta levo desno|40-44|gray|16|33.33|50.0|24}}
{{vrsta levo desno|35-39|gray|28|58.33|62.5|30}}
{{vrsta levo desno|30-34|gray|30|62.5|50.0|24}}
{{vrsta levo desno|25-29|gray|27|56.25|47.91|23}}
{{vrsta levo desno|20-24|gray|34|70.83|62.5|30}}
{{vrsta levo desno|15-19|gray|21|43.75|62.5|30}}
{{vrsta levo desno|10-14|gray|25|52.08|62.5|30}}
{{vrsta levo desno|5-9|gray|19|39.58|37.5|18}}
{{vrsta levo desno|0-4|gray|14|29.16|31.25|15}}
|povprečnoм=40.3
|povprečnoж=42.3
}}

{{GospodinjstvaNaseljaSrbija|139|122|173|148|232|244|317|86|87|50|62|16|10|4|-|1|1|2.67}}

{{PorokeNaseljaSrbija|340|108|207|11|13|1|384|88|206|72|17|1}}

{{PokliciNaseljaSrbija|154|11|6|-|33|14|36|10|17|6|94|13|1|-|30|2|-|12|22|2|248|24|7|-|63|16|36|22|39|8|1|3|5|2|5|2|-|-|3|1|-|-|6|2|3|-|-|-|2|3|5|8|7|5|-|-|3}}

== Viri in opombe ==
{{sklici|2}}

== Glej tudi ==
* [[seznam naselij v Srbiji]]

{{Kategorija v Zbirki}}
{{rs-naselje-stub}}

[[Kategorija:Naselja Zlatiborskega upravnega okraja]]</text>
      <sha1>11mnm1uz643981pr4r5u0z1bll9seb6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Broken Sword: The Shadow of the Templars</title>
    <ns>0</ns>
    <id>326541</id>
    <revision>
      <id>6721690</id>
      <parentid>6606796</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T03:28:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721690</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="44159" sha1="a12qwpceryw63mb24zihr9rvfdlyvf0" xml:space="preserve">{{Infopolje Videoigra
|title = Broken Sword: The Shadow of the Templars
|image = [[Slika:Broken-Sword-The-Shadow-of-the-Templars .jpg|256px]]
|caption = Ovitek evropske različice igre za PC
|developer = [[Revolution Software]]&lt;br /&gt;Astraware &lt;small&gt;(Palm OS)&lt;/small&gt;
|publisher = [[Virgin Interactive]] &lt;small&gt;(MS Windows, Mac OS)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Sony Computer Entertainment|SCEE]] ([[Evropska unija|EU]]), [[THQ]] ([[Severna Amerika|NA]]) &lt;small&gt;(PlayStation)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[BAM! Entertainment]] &lt;small&gt;(Game Boy Advance)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;Astraware &lt;small&gt;(Palm OS, Windows Phone)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Ubisoft]] &lt;small&gt;(Wii, Nintendo DS (DC)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;Revolution Software &lt;small&gt;(Mac OS X, iOS, Android (DC)&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Kalypso Media]] &lt;small&gt;(MS Windows (DC)&lt;/small&gt;
|designer = [[Charles Cecil]] &lt;small&gt;([[režiser]])&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;[[Barrington Pheloung]] &lt;small&gt;([[skladatelj|komponist]])&lt;/small&gt;
|engine = [[Virtual Theatre]]
|released = {{collapsible list|title=30. september 1996|titlestyle=font-weight:normal;font-size:12px;background:transparent;text-align:left|'''Windows, Mac OS'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|NA|30. september 1996|EU|14. oktober 1996}}'''PlayStation'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|EU|december 1996|NA|31. januar 1998}}'''Game Boy Advance'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|NA|17. marec 2002|EU|22. marec 2002}}'''Palm OS, Windows Mobile'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|NA|avgust 2006}}'''Wii (DC)'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|AUS|19. marec 2009|EU|20. marec 2009|NA|24. marec 2009}}'''Nintendo DS (DC)'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|AUS|19. marec 2009|NA|24. marec 2009|EU|27. marec 2009}}'''iOS (DC)'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|NA|24. januar 2010 &lt;small&gt;(Director's Cut)&lt;/small&gt;|NA|26. maj 2010 &lt;small&gt;(Director's Cut HD)&lt;/small&gt;}}'''MS Windows, Mac OS X (DC)'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|NA|2. september 2010}}'''Android (DC)'''&lt;br /&gt;{{vgrelease|WW|28. junij 2012}}}}
|genre = [[pustolovska videoigra]] tipa »usmeri in klikni«
|series = ''[[Broken Sword]]''
|modes = [[Enoigralski način|enoigralski]]
|platforms = [[Microsoft Windows|MS Windows]], [[Mac OS]], [[PlayStation (console)|PlayStation]], [[Game Boy Advance]], [[Palm OS]], [[Windows Mobile]], [[Wii]], [[Nintendo DS]], [[iOS]], [[Android (operacijski sistem)|Android]]
}}

'''''Broken Sword: The Shadow of the Templars''''' (izdana v [[Združene države Amerike|ZDA]] kot '''''Circle of Blood''''') je [[pustolovska videoigra]] razvijalca [[Revolution Software]], ki je izšla 5. novembra 1996 pri založbi [[Virgin Interactive]]. Najprej je bila napisana za [[osebni računalnik]], decembra istega leta je izšla še različica za PlayStation, 19. marca 2002 pa za [[Game Boy Advance]]. Predelana je bila tudi za [[pametni telefon|pametne telefone]]. Ponovno je v podobi »režiserjevega reza« izšla za [[Microsoft Windows|Windows]], [[Mac OS X]], [[Nintendo DS]] [[Nintendo Wii]], [[iOS]] in [[Android (operacijski sistem)|Android]].  

Igralec prevzame vlogo Georgea Stobbarta, mladega [[Američani|ameriškega]] pravnika, ki doživi bombni napad na majhno pariško kavarno. Ustvarjalec [[Charles Cecil]] je začel raziskave [[Templjarji|Templjarjev]] za igro že leta 1992, razvoj pa se je začel šele leta 1994. Ton zgodbe je resen, vendar igra vsebuje tudi nekaj humorja, lokacije v njej pa so mešanica resničnih in izmišljenih. Slog [[Animacija|animacije]] posnema klasične animirane filme. Je tretja igra, ki je bila izdelana na osnovi [[igralni pogon|pogona]] [[Virtual Theatre]].

Kritiki so pohvalili zgodbo, uganke, dialoge in igralnost. Pozneje je nastalo še več nadaljevanj, ki skupaj tvorijo serijo ''[[Broken Sword]]''. Po izjavah vodje razvoja je bilo sredi 90. letih minulega stoletja prodanih približno milijon izvodov igre. Velja za eno najboljših pustolovščin [[Broken Sword: The Shadow of the Templars#Pomen|vseh časov]].

== Igranje ==
''Broken Sword: The Shadow of the Templars'' je dvodimenzionalna pustolovska videoigra, igrana s tretjeosebne perspektive. Igralec z uporabo [[Uporabniški vmesnik|vmesnika]] tipa »pokaži in klikni« vodi [[protagonist]]a Georgea Stobbarta po igralnem svetu in z uporabo množice ukazov izvaja akcije.&lt;ref name=adventureclassicgaming/&gt; Igralec upravlja Georgove premike in akcije z uporabo [[Računalniška miška|miške]] ali [[igralni plošček|igralnega ploščka]]. George mora zbrati številne predmete, ki jih lahko uporabi na drugih predmetih, delih okolice ali drugih likih, da bi rešil [[uganka|uganke]] in nadaljeval igro. George se lahko tudi zaplete v pogovor z drugimi liki skozi »pogovorna drevesa« in tako pride do nadaljevanja zgodbe ali namigov, kaj mora storiti za rešitev ugank.&lt;ref name=&quot;manual&quot;&gt;{{navedi knjigo | title = Broken Sword: The Shadow of the Templars Instruction Manual | publisher = [[Virgin Interactive]] | year = 1996}}&lt;/ref&gt; Igralec uporablja zemljevid, na katerega se skozi igro za lažjo navigacijo dodajajo nove lokacije. Z desnim klikom na predmet dobi igralec opis predmeta ter namige. Smrt glavnega lika je, v nasprotju z mnogimi drugimi pustolovskimi igrami tistega časa, možna.&lt;ref name=mrbillsadventureland&gt;{{navedi splet|author1=Mr. Bill|author2=Ella|year=1999|url=http://www.mrbillsadventureland.com/reviews/a-b/brokswrdR/brokswrd1R.htm|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars|work=Mr. Bill's Adventureland|accessdate=13.2.2012|archive-date=2012-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120511020809/http://www.mrbillsadventureland.com/reviews/a-b/brokswrdR/brokswrd1R.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Zgodba ==
Igra se začne v [[Pariz]]u, kjer je ameriški turist George Stobbart priča terorističnem napadu na pariško kavarno. Napadalec, oblečen v klovna, starejšemu moškemu ukrade kovček in nastavi bombo v zgradbi. George po napadu vidi novinarko Nicole »Nico« Collard, ki fotografira prizorišče napada. Razloži mu, da je bilo ubitemu moškemu ime Plantard in da je bila z njim dogovorjena za srečanje. George privoli, da ji bo pomagal z zgodbo, in po pregledu okolice najde klovnov zavržen rdeči nos ter izve, da so očividci opazili bežečega moškega s kovčkom v rokah. V nosu Nico odkrije naslov prodajalne kostumov, katero George obišče in ugotovi, da je kupcu ime Khan.
[[Slika:Broken Sword -The Shadow of the Templars screenshot.jpg|thumb|left|Z leve: Narednik Moue, George Stobbart in Nicole Collard pred ''Cafe De La Chandelle Verte'' v Parizu]]
George obišče hotel, v katerem biva Khan, in pridobi starodavni rokopis, ki ga je Khan pustil v hotelskem sefu. Nico razkrije, da je rokopis povezan s [[Templjarji]]. V bližnjem muzeju George odkrije stativ, ilustriran na rokopisu. Stativ je odkril profesor Peagram med izkopavanjem v Lochmarnu na [[Irska|Irskem]]. George odpotuje na Irsko in od Seana Fitzgeralda, ki je sodeloval pri izkopavanjih, izve, da je pod ruševinami bližnjega gradu Templjarska kapela. Peagram je Fitzgeraldu dal paket, ki bi ga moral dati Jacquesu Marquetu. Fitzgerald poskuša zbežati, a mu Khan z avtom prepreči pobeg in ga ugrabi. George najde Fitzgeraldov paket, ki vsebuje dragulj, enak tistemu na rokopisu. Med ruševinami gradu George odkrije fresko obešenega moškega, pod katerim je napis »Montfauçon«.

George se vrne v Pariz, kjer v bolnišnici najde umirajočega Marqueta, ki razkrije, da je Flapu in Guidu naročil ukrasti stativ iz muzeja. Ko George odide iz sobe, Marqueta ubije lažni zdravnik in zbeži. Nicov stari kolega, Andre Lobineau, Georgeu razkrije, da je Montfauçon kraj v Parizu. Ko Flap in Guido poskušata ukrasti stativ iz muzeja, zakrinkana Nico vdre in ju prehiti. Kasneje ga da Georgeu, ki gre na Montfauçon in vstopi v kanalizacijo, kjer v podzemni komori katakomb odkrije skrivno srečanje ljudi, ki trdijo, da so Templjarji oziroma »Neo-Templjarji«. S prisluškovanjem ugotovi, da želijo najti »Bafometov meč« ali »zlomljen meč« in da je eden od njihovih članov, Klausner, odšel v [[Sirija|Sirijo]] iskat neko [[Leča (optika)|lečo]]. George sklepa, da sta bila tudi Plantard in Peagram člana te organizacije. Po odhodu skupine George z uporabo stativa in dragulja v komori odkrije ime vasi v Siriji - Marib.

V Maribu George izve, da je Khan iskal njega in Klausnerja ter da mora iti na pečino, znano kot »bikova glava«. Tam George najde Klausnerjevo truplo in vzame lečo, sklepajoč, da je kristalna krogla na rokopisu v resnici leča. Odkrije tudi malik s tremi bradati obrazi (Baphomet) in napis v [[latinščina|latinščini]], ki opisuje [[Velika Britanija|Britanijo]]. Prispe Khan, ki grozi Georgeu z orožjem, a temu uspe zbežati. V Parizu medtem Andre razvozla del rokopisa, ki vodi do družine De Vasconcellos v [[Španija|Španiji]], ki so bili nekoč povezani s Templjarji. V njihovi vili George odkrije, da je od družine ostala le še grofica. Ta ga vodi do družinskega mavzoleja, kjer George odkrije družinski kelih, ki so ga imeli za izgubljenega. Grofica ga zaupa Georgeu in želi, da odkrije njenega pogrešanega prednika, Don Carlosa. V Parizu gre George na Montfaucon in uporabi lečo s kipom v cerkvi, s čemer odkrije skrito sliko gorečega moškega, z letnico »[[1314|MCCCXIV]]« pod njim. Slika na kelihu se ujema s sliko na eni od grobnic, zato George sklepa, da je to verjetno grobnica Don Carlosa. Na njej so vklesana imena poglavij [[Sveto pismo|Svetega pisma]].

Andre razkrije, da je bil malik Bafometa nedavno odkrit v Parizu. George dobi dostop do najdišča in z uporabo keliha odkrije sliko cerkve s kvadratnim stolpom, nato pa obišče grofico. Z uporabo napisov na grobnici odkrijeta skrivno sobo v [[vodnjak]]u, kjer George najde fresko šahovnice in reke, ki teče skozi njo. Na podlagi zbranih sledi George, Nico in Andre sklepajo, da se Neo-Templjarji odpravljajo v [[Bannockburn]] na [[Škotska|Škotskem]]. George in Nico se vkrcata na vlak. Po odhodu iz kupeja George odkrije, da Nico in stara ženska, ki je bila z njima, manjkata. Pride do sprevodnikovega vagona, kjer stara ženska (Khan) vrže Flapa z vlaka, Eklund (lažni doktor) pa ustreli proti Khanu in zaradi udarca po glavi pade v nezavest. Georgeu in Nico uspe priti do cerkve, ravno v trenutku, ko Veliki Mojster Neo-Templjarjev pridobi nekakšno skrivnostno moč (Bafometov meč ali zlomljen meč) iz dveh ogromnih Bafometovih malikov. Najprej poskuša napeljati Georgea, da bi se pridružil organizaciji, ko mu ne uspe, pa naroči ostalim naj ubijejo par. George in Nico uideta s pomočjo eksploziva, pri čemer zleti v zrak cela cerkev z Guidom, neo-Templjarji in, domnevno, Velikim Mojstrom vred. Igra se konča s prvim poljubom med Georgem in Nico.

== Razvoj ==
Septembra 1992 je v intervjuju za francosko revijo ''Génération 4'' [[Charles Cecil]], so-ustanovitelj [[razvijalec videoiger|razvijalca]] pustolovščin [[Revolution Software]], dejal, da je že začel pisati scenarij za Revolutionovo tretjo pustolovščino, po ''[[Lure of the Temptress]]'' (1992) in ''[[Beneath a Steel Sky]]'' (1994; takrat še neizdana igra), ki bi se odvijala v [[Pariz]]u in temeljila na zgodbi o [[Templjarji]]h.&lt;ref name=&quot;Game Nostalgia&quot;&gt;{{navedi splet |title=The Making of Broken Sword: The Shadow of the Templars |publisher=Game Nostalgia |year=julij–avgust 2012 |url=http://www.game-nostalgia.com/companies/revolution_software/the_making_of_broken_sword_the_shadow_of_the_templars_2.html |accessdate=2012-10-18 |archive-date=2013-12-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131203003517/http://www.game-nostalgia.com/companies/revolution_software/the_making_of_broken_sword_the_shadow_of_the_templars_2.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Gen4&gt;{{cite journal| journal=Génération 4| title=Dossier Revolution Software|first=Stephane|last=Lavoisard| publisher=Pressimage| pages=132| date=September 1992|issue=47}}&lt;/ref&gt; Cecil je naslednji mesec odpotoval v Pariz da bi raziskoval temo;&lt;ref name=Gen4-2&gt;{{cite journal| journal=Generation 4| title=Revolution Software Sous un Ciel d'Acier|publisher=Pressimage| pages=104| date=marec 1993| issue=53}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=MakingRETRO/&gt; branje knjige ''[[Sveta kri in sveti gral]]'' (v izvirniku ''The Holy Blood and the Holy Grail'') ga je prepričalo, da je dovolj zanimivih zgodovinskih podatkov o Templjarjih, da bi lahko bili dober motiv za zgodbo.&lt;ref name=MakingRETRO&gt;{{cite journal| journal=[[Retro Gamer]]| title=The Making of... Broken Sword|first=David|last=Crookes| publisher=[[Imagine Publishing]]| pages=60–63| date=November 2006| issue=31}}&lt;/ref&gt; Cecil, Dave Cummins in Jonathan Howard so pričeli z delom na zgodbi in oblikovanju igre.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt; Cecil and Cummins sta se udeležila tečaja pisanja v filmih, njun scenarij pa je preveril [[BBC]]-jev scenarist in dramatik Alan Drury.&lt;ref name=CC-EDGE&gt;{{cite journal | journal=[[Edge (revija)|Edge]] | publisher=Future Publishing | title=An Audience with... Charles Cecil | date=Julij 1996 | issue=34}}&lt;/ref&gt; Oblikovalec iger [[Steve Ince]] je ustvaril začetne skice lokacij za igro preden je pričel z delom na ''Beneath a Steel Sky'';&lt;ref name=Juni&gt;{{navedi splet |first=Steve |last=Ince |archivedate=2003-08-12 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20030812145924/http://www.juniper-crescent.co.uk/games/games.htm |url=http://www.juniper-crescent.co.uk/games/games.htm |title=Game's I've Worked On |work=Juniper Crescent |accessdate=7.11.2012 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; sredi razvoja je bil imenovan na mesto producenta.&lt;ref name=Juni/&gt;

[[Slika:Charles cecil.jpg|thumb|left|upright|Charles Cecil; ustvarjalec in režiser iger ''Broken Sword'']]
Leta 1994 sta se Cecil and Noirin Carmody srečala s Seanom Brennanom, takratnim vodjem založništva pri [[Virgin Interactive]], s katerim so se dogovorili, da bo Virgin izdal ''Broken Sword''.&lt;ref name=DirectorsMessage&gt;{{cite video game|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars&amp;nbsp;– Director's Cut|developer=Revolution Software|date=September 2010|platform=PC|scene=The Director's Message}}&lt;/ref&gt; Kljub temu, da so izdali različico za osebni računalnik, podjetja Virgin ni zanimala izdaja različice za PlayStation, saj so bili prepričani, da na PlayStationu lahko uspejo le 3D igre.&lt;ref name=Publish&gt;{{navedi splet|date=18.5.2011|url=http://thegamingliberty.com/2011/05/18/tgl-interview-charles-cecil-talks-broken-sword-and-more/|title=TGL: Charles Cecil talks Broken Sword and more|work=The Gaming Liberty|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Cecil je zato stopil v stik s podjetjem [[Sony Computer Entertainment]], ki je prevzelo izdajo različice za PlayStation.&lt;ref name=Publish/&gt;

Eden od Cecilovih ciljev je bil narediti igro, drugačno od priljubljenih pustolovščin tistega časa, kot so [[LucasArts]]ove igre iz serije ''[[Monkey Island (serija)|Monkey Island]]'', ki so temeljile na humorju. Namesto tega se osredotočil na dobro dinamiko in kompleksno zgodbo, zato mu je bila tematika Templjarjev idealna.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt; Za razliko od LucasArtsovih iger, ki so uporabljale pogovorni sistem odgovori-in-vprašanja je ''Broken Sword'' uporabljal »pogovorne ikone«, kar pomeni, da igralec ne ve vnaprej, kaj točno bo protagonist rekel — Cecilov namen je bil ustvariti bolj kinematografski občutek.&lt;ref name=MakingEDGE&gt;{{cite journal | journal=Edge | publisher=Future Publishing | title=The Making of... Broken Sword: The Shadow of the Templars | date=Maj 2004 | issue=137}}&lt;/ref&gt; Kljub želji po kinematografskem občutku, Cecil ni hotel narediti igre podobne [[Interaktivni film|interaktivnim filmom]] tistega časa, ki so po njegovem mnenju »posnemali filme«.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt; Ustvaril je dva protagonista, moškega Georgea in žensko Nico, ki bi med seboj izmenjavala misli in ideje in tako prispevala k premikanju zgodbe.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt; George je naredil za Američana, Nico pa Francozinjo z namenom pritegniti tako evropski kot ameriški trg.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt;

Skupina je bila optimistična glede ''Broken Sword'', saj so bile že njihove prejšnje igre komercialen in kritiški uspeh, a se je zavedala konkurence. Vedeli so, da rabijo kvaliteto iz drugih kreativnih panog.&lt;ref name=DirectorsMessage/&gt; Eoghan Cahill se je pridružil projektu in z Neilom Breenom, s katerim sta skupaj delala za studio [[Don Bluth|Dona Blutha]] v [[Dublin]]u, sta narisala vsa ozadja s svinčnikom, ekipa pa jih je potem digitalno pobarvala v [[Adobe Photoshop|Photoshopu]].&lt;ref name=DirectorsMessage/&gt; Otvoritveno animacijo in glavne like je ustvaril animator Mike Burgess, ki je delal za Red Rover animation studio.&lt;ref name=DirectorsMessage/&gt; Grafika igre je bila animirana v stilu, podobnem klasičnim animiranim filmom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Matt|last=Holmes|date=22.5.2007|url=http://whatculture.com/film/broken-sword-the-movie.php|title=Broken Sword: The Movie|work=WhatCulture!|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt;

Cecil je kontaktiral skladatelja Barrington Phelounga, ki je ustvaril orkestralno glasbo za igro.&lt;ref name=DirectorsMessage/&gt; Za glas Nico je Revolution že dodelil vlogo Hazel Ellerby, a je imel težave z iskanjem igralca za Georga. Ellerby, ki je hodila v [[Guildhall School of Music and Drama]] v [[London]]u, je predlagala svojega nekdanjega sošolca [[Rolf Saxon|Rolfa Saxona]]. Cecil mu je ponudil vlogo in on jo je sprejel.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Marty|last=Mulrooney|date=8.4.2011|url=http://alternativemagazineonline.co.uk/2011/04/08/interview-in-conversation-with-rolf-saxon-actor-broken-sword/|title=INTERVIEW&amp;nbsp;– In Conversation With Rolf Saxon (Actor, Broken Sword)|work=Alternative Magazine Online|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Ostali podpisani igralci v igri so Rachel Atkins, David Bannerman, Rosy Clayton, Jack Elliott, Steve Hodson, David Holt, Peter Kenny, Richard Mapletoft, Matthew Marsh, Colin McFarlane, Don McCorkindale, Gavin Muir, Paul Panting in Andrew Wincott.&lt;ref name=Creds/&gt;

Cecil je bil režiser in pisec igre, Tony Warriner in David Sykes oblikovalca ter programmerja, Noirin Carmody pa izvršna producentka.&lt;ref name=Creds&gt;{{cite video game|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars|developer=Revolution Software|date=September 1996|platform=PC|scene=Credits}}&lt;/ref&gt; Uporablja [[igralni pogon|pogon]] [[Virtual Theatre]],&lt;ref name=Creds/&gt; prej uporabljen za ''Lure of the Temptress'' in ''Beneath a Steel Sky''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Erik-André|last=Vik Mamen|date=29.1.2007|url=http://www.adventureclassicgaming.com/index.php/site/reviews/228/|title=Beneath a Steel Sky|work=Adventure Classic Gaming|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Končna cena igre je bila milijon funtov. Leta 2002 je bila predelana za [[Game Boy Advance]], leta 2006 pa še za [[Palm OS]] in [[Windows Mobile]].&lt;ref name=MakingRETRO/&gt;&lt;ref name=MakingEDGE/&gt;

Marca 2009 je [[Ubisoft]] izdal režiserjev rez, igre imenovan ''[[Broken Sword: The Shadow of the Templars – Director's Cut]]'', za Wii in Nintendo DS;&lt;ref name=GameSpotSpecial&gt;{{navedi splet|date=2.3.2009|url=http://www.youtube.com/watch?v=lYJbvgUYNTw|title=Start/Select Broken Sword Special|work=[[GameSpot]]|publisher=[[CBS Interactive]]. [[YouTube]]|accessdate=15.2.2012}}&lt;/ref&gt; [[Dave Gibbons]], s katerim je Revolution že sodeloval pri ''[[Beneath a Steel Sky]]'', je ustvaril dodatno grafiko za igro.&lt;ref name=GameSpotSpecial/&gt; Zaradi velikostnih omejitev platforme, različica za DS ne vključuje posnetkov glasov, le podnapise.&lt;ref name=&quot;directors-cut-first-look&quot;&gt;{{navedi splet|first=Matt|last=Wales|title=Broken Sword: The Director's Cut First Look|work=[[IGN]]|publisher=CBS Interactibe|date=20.2.2009|url=http://wii.ign.com/articles/955/955773p1.html|accessdate=15.2.2012|archive-date=2012-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20120207055440/http://wii.ign.com/articles/955/955773p1.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Različica režiserjevega reza za [[iPhone]] in [[iPod|iPod Touch]] je bila izdana januarja 2010.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/app/broken-sword-directors-cut/id350353259?mt=8|title=Broken Sword: Director's Cut|work=[[App Store]]|publisher=[[Apple Inc.|Apple]]|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Maja istega leta je izšla HD razčica za [[iPad]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/us/app/broken-sword-directors-cut-hd/id371669042?mt=8|title=Broken Sword: Director's Cut HD|work=App Store|publisher=Apple|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Različici za MS Windows in [[Mac OS X]] sta bili izdani septembra 2010 na številnih digitalnih distribucijskih storitvah.&lt;ref name=gog&gt;{{navedi splet|url=http://www.gog.com/en/gamecard/broken_sword_directors_cut|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars&amp;nbsp;– Directors Cut + The Original Game|work=[[Good Old Games]]|publisher=[[CD Projekt RED]]|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://store.steampowered.com/app/57640/|title=Broken Sword: Director's Cut|work=[[Steam]]|publisher=[[Valve Corporation]]|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://itunes.apple.com/us/app/broken-sword-shadow-templars/id417207301?mt=12|title=Broken Sword: Director's Cut|work=[[Mac App Store]]|publisher=Apple|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Različica za [[Android (operacijski sistem)|Android]], ki je izboljšana različica iPhone izdaje, je junija 2012 izšla na [[Google Play]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://play.google.com/store/apps/details?id=uk.co.revolution.bs1dc&amp;hl=sl|title=Broken Sword: Director's Cut|work=[[Google Play]]|publisher=[[Google]]|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt; Izvirna različica igre je trenutno na voljo na servisih [[Sold-Out Software]] in [[GOG.com]] (z nakupom režiserjevega reza).&lt;ref name=gog/&gt;&lt;ref name=RevStore&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/bs1dc/store|title=Store&amp;nbsp;– Broken Sword: The Shadow of the Templars&amp;nbsp;– Director's Cut|publisher=Revolution Software|accessdate=7.11.2012}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
{{Strokovne kritike video iger
|AdvGamers = {{rating|5|5}}&lt;ref name=adventuregamers&gt;{{navedi splet|date=19.5.2002|url=http://www.adventuregamers.com/articles/view/17503|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars Review|publisher=[[Adventure Gamers]]|accessdate=27.11.2012|archive-date=2012-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20121012193021/http://www.adventuregamers.com/articles/view/17503|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|PCGUS = 80%&lt;ref name=pcgamer&gt;{{navedi splet|first=Mike|last=Wolf|date=Januar 1997|archivedate=1999-12-05|archiveurl=https://web.archive.org/web/19991205111210/http://www.pcgamer.com/reviews/251.html|url=http://www.pcgamer.com/reviews/251.html|title=Circle of Blood|work=[[PC Gamer]]|publisher=Future Publishing|accessdate=27.11.2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|Edge = 9/10&lt;ref name=EDGE&gt;{{cite journal | journal=[[Edge (magazine)|Edge]] | publisher=Future Publishing | title=Broken Sword: The Shadow of the Templars review | date=Oktober 1996 | issue=37}}&lt;/ref&gt;
|rev1 = Adventure Classic Gaming
|rev1Score = {{rating|5|5}}&lt;ref name=adventureclassicgaming&gt;{{navedi splet|first=Joe|last=Antol|date=24.11.1997|url=http://www.adventureclassicgaming.com/index.php/site/reviews/43/|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars review|work=Adventure Classic Gaming|accessdate=27.11.2012|archive-date=2012-02-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20120212125336/http://www.adventureclassicgaming.com/index.php/site/reviews/43/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|rev2 = ''[[Computer Games Magazine]]''
|rev2Score = {{rating|4|5}}&lt;ref name=computergames&gt;{{navedi splet|first=Tim|last=Royal|archivedate=2003-05-23|year=1997|archiveurl=https://web.archive.org/web/20030523222219/http://www.cdmag.com/articles/004/112/circle_of_blood_review.html|url=http://www.cdmag.com/articles/004/112/circle_of_blood_review.html|title=Circle of Blood|work=[[Computer Games Magazine]]|publisher=Chips 'n Bits|accessdate=27.11.2012|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
|rev3 = [[GameSpot]]
|rev3Score = 9.2/10 (PC)&lt;ref name=gamespotpc&gt;{{navedi splet|first=Rebecca|last=B. Anderson|date=3.10.1996|url=http://www.gamespot.com/broken-sword-shadow-of-the-templars-the-director/reviews/circle-of-blood-review-2538410/|title=Circle of Blood Review|work=[[GameSpot]]|publisher=CBS Interactive|accessdate=27.11.2012}}&lt;/ref&gt;
|rev4 = GameSpot
|rev4Score = 5.8/10 (PS)&lt;ref name=gamespotps&gt;{{navedi splet|first=Moira|last=Muldoon|date=6.5.1998|url=http://www.gamespot.com/broken-sword-shadow-of-the-templars-the-director/reviews/broken-sword-shadow-of-the-templar-review-2546882/|title=''GameSpot'' Broken Sword: The Shadow of the Templars Review|work=GameSpot|publisher=CBS Interactive|accessdate=27.11.2012}}&lt;/ref&gt;
|rev5 = ''[[Next Generation Magazine]]''
|rev5Score = (pohvalno)&lt;ref name=nextgen&gt;{{navedi splet|archivedate=1997-06-06|archiveurl=https://web.archive.org/web/19970606041729/http://www.next-generation.com/reviews/pc/circleblood.chtml|url=http://www.next-generation.com/reviews/pc/circleblood.chtml|title=Review: Circle of Blood|work=[[Next Generation (magazine)|Next Generation Magazine]]|publisher=Imagine Publishing|accessdate=27.11.2012|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|rev6 = ''Generation 4''
|rev6Score = 5/5&lt;ref name=video&gt;{{Cite video|year=1997|title=Broken Sword II: The Smoking Mirror trailer|publisher=Revolution Software}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- Awards --&gt;
|award1Pub = ''Generation 4''
|award1 = Best Adventure 1997&lt;ref name=tedx&gt;{{navedi splet|first=Charles|last=Cecil|date=18.7.2011|url=http://www.youtube.com/watch?v=kcUcl23D7mA|title=TEDx&amp;nbsp;— Charles Cecil&amp;nbsp;— Revolution Games|work=[[TED (konference)|TEDx]]|publisher=YouTube|accessdate=27.11.2012}}&lt;/ref&gt;
|award2Pub = ''Quest magazine''
|award2 = Best Quest&lt;ref name=tedx/&gt;
}}
|}
Odziv kritikov je bil izjemno pozitiven. Revija ''Generation 4'' je igri podelila nagrado za »najboljšo pustolovščino leta 1997«.&lt;ref name=tedx/&gt; Igra je prejela tudi nagrado Best Quest revije ''Quest''.&lt;ref name=tedx/&gt; Revija ''[[Edge (revija)|Edge]]'' je zapisala, da je igra presegla LucasArtsove pustolovščine, kot sta ''Monkey Island'' in ''[[The Dig]]'' ter jo poimenovala za »prelomnico pustolovskih iger« in »najboljšo grafično pustolovščino do sedaj«.&lt;ref name=EDGE/&gt; Bila je tudi komercialen uspeh s približno milijon prodanih izvodov v srednjih 1990. letih.&lt;ref name=&quot;Broken Sword: The Shadow of the Templars sold around 1,000,000 copies&quot;&gt;{{navedi splet|first=Charles|last=Cecil|title =Broken Sword: The Shadow of the Templars sold around 1,000,000 copies|work=Adventure-Treff.de|publisher=YouTube|date=28.5.2011|url=http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&amp;v=nm1Ba_rdPHI#t=106s|accessdate=16.3.2012}}&lt;/ref&gt;

Pohval kritikov je bila deležna predvsem zgodba. Recenzentka Angella Mooney na igričarski spletni strani ''[[Adventure Gamers]]'' je zgodbo opisala kot globoko, skrivnostnostno ter oblikovano tako, da je provokativna in hkrati zelo zabavna.&lt;ref name=adventuregamers/&gt; ''[[GameSpot]]ova'' recenzentka Rebecca B. Anderson je zapisala, da kombinacija resničnih dejstev in »izjemno ustvarjalnega« načina podajanja zgodbe »začini že tako zabavno pustolovščino«.&lt;ref name=gamespotpc/&gt; Recenzent strani ''Adventure Classic Gaming'' je napisal, da se vključenost Templjarjev in interakcije s številnimi liki združijo v »edinstveno izkušnjo ustvarjalnega podajanja zgodbe«.&lt;ref name=adventureclassicgaming/&gt; Prav tako so zgodbo kot polno misterijev in intrig, z obilico ugank in lokacij za raziskovanje pohvalili pri ''[[Next Generation Magazine]]''.&lt;ref name=nextgen/&gt; Revija ''Edge'' je zapisala, da je »Revolution Software končno ušel senci ''Monkey Islanda'' idr. ter ponesel grafične pustolovščine na novo raven, tako v smislu zgodbe kot spektakularnosti. V grajenju svoje trans-evropske zgodbe okoli legende Templjarjev se ''Broken Sword'' uspe prikazati kot tehten in kompleksen, ne da bi kadarkoli izgubil občutek za mesto,« in pohvalila uporabo legend ter sodobnih intrig.&lt;ref name=EDGE/&gt;

Kritiki so izpostavili tudi likovno podobo, glasovno igranje in scenarij. Mooneyjeva je pohvalila »izjemno barvito in dobro izvedeno« animacijo in »podrobna in privlačna« ozadja ter dodala, da je umetniška ekipa »s takšnim slogom animacije ustvarila eleganto, zrelo igro«. Pohvalila je tudi glasovno igranje »vrhunske kakovosti« in »čudovite dialoge«.&lt;ref name=adventuregamers/&gt; Andersonova je igro pohvalila kot »priboljšek za oči« in »umetniško delo« ter dodala, da je »vsaka scena polna bogatih, bujnih, ilustrativnih podrobnosti, ki se kosajo z animiranimi celovečernimi filmi«.&lt;ref name=gamespotpc/&gt; Mike Wolf revije ''[[PC Gamer#PC Gamer US|PC Gamer US]]'' je igro označil za »vizualno osupljivo«, pohvalil »čisto in jasno« animirano grafiko ter »preposto čudovito« likovno podobo ter dodal, da se »ozadje in ospredje premikata posebej, kar daje občutek globine, ki se najde v malo pustolovšinah. Še vzdušje vsakega območja, ki ga raziskuješ, se ujema s krajem dogajanja.«&lt;ref name=pcgamer/&gt; Revija ''Next Generation Magazine'' je pohvalila »fantastične« animacije gibanja likov in »kinematografske« prizore, »ki jih je užitek gledati«.&lt;ref name=nextgen/&gt; Recenzent revije ''Edge'' je zapisal, da je »vsak vizualni element zglajen do n-te stopnje« in da [[Super video graphics array|SVGA]] grafična podoba »zdaleč presega konkurenco v tem žanru«.&lt;ref name=EDGE/&gt;

Pohvaljene so bili tudi uganke in glasba. Mooneyjeva je dejala, da so uganke »zelo dobro vključene v zgodbo in zmerno zahtevne« ter pohvalila tudi »ambiciozno in čudovita glasbo«, ki »doda zelo kinematografski občutek« k izkušnji.&lt;ref name=adventuregamers/&gt; V ''PC Gamer US'' so bile uganke opisane kot izvirne in zahtevne.&lt;ref name=pcgamer/&gt; ''Edge'' je pohvalila glasbo in dejala, da »igra pomembno vlogo pri krepitvi razpoloženja« ter da je »čudovito orkestrirana in ustvari neizmerno vzdušje«.&lt;ref name=EDGE/&gt;

Medtem ko je igra prejela večinoma pohvale, so bili glede nekaterih elementov kritiki zadržani. Mooneyjeva je zapisala, da bi nekatere igralce utegnili motiti dolgi dialogi.&lt;ref name=adventuregamers/&gt; Večina kritikov je hvalila glasovno igranje in uganke, Wolf pa je označil glasovno igranje za »najslabšo plat igre« in »ne preveč profesionalno«, ter menil, da so nekatere uganke »zahtevale preveč lova na [[piksel|piksle]]«.&lt;ref name=pcgamer/&gt; V recenziji za ''Next Generation Magazine'' je pisalo, da uganke včasih razočarajo. &lt;ref name=nextgen/&gt; GameSpotova recenzija različice za PC je bila izrazito pozitivna, različico za PlayStation pa je označila za povprečno in kritizirala tehnične pomanjkljivosti, kot sta dolg čas nalaganja in zamegljena grafika.&lt;ref name=gamespotps/&gt; Cecil je kasneje dejal, da je bila različica za PlayStation glavno, kar je obžaloval pri tej igri, in da bi jo močno izboljšalo, če bi omogočil neposreden nadzor nad igralčevim likom v tej različici namesto interakcije tipa »pokaži-in-klikni«.&lt;ref name=MakingRETRO/&gt;

Odziv kritikov na »režiserjev rez« je bil prav tako pozitiven, še posebej pri različici za iOS. Leta 2009 je bila nominirana za nagrado [[Britanska akademija za filmsko in televizijsko umetnost|Bafte]] v kategoriji »najboljša zgodba«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=16.2.2010|url=http://www.bafta.org/awards/video-games/nominations-in-2010,1017,BA.html|title=''Video Games Awards'' 2010|publisher=[[British Academy of Film and Television Arts|BAFTA]]|accessdate=27.11.2012|archive-date=2011-05-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20110503202053/http://www.bafta.org/awards/video-games/nominations-in-2010,1017,BA.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ''[[Pocket Gamer]]'' je iPhone različici ob izidu podelil »zlato Pocket Gamer nagrado«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=28.6.2012|url=http://www.pocketgamer.co.uk/r/Android/Broken+Sword%3A+Director%27s+Cut/news.asp?c=42432|title=Classic point-and-click title ''Broken Sword: The Director's Cut'' makes its way onto Android|publisher=[[Pocket Gamer]]|accessdate=30.6.2012}}&lt;/ref&gt; Različici za Wii in DS sta bili nominirani za nagrado aggie strani Adventure Gamers za »najbojši prenos/posodobljeno izdajo«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=5.2.2010|url=http://www.adventuregamers.com/article/id,1124/p,2|title=''Adventure Gamers'': 2009 Aggie Award nominees|publisher=[[Adventure Gamers]]|accessdate=18.4.2012|archive-date=2010-02-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20100209191943/http://adventuregamers.com/article/id,1124/p,2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Različica za iPhone je bila leta 2011 nominirana za nagrado pocket gamer za »najboljšo pustolovščino/[[Igra igranja vlog|RPG igro]]«. Wii različica je leta 2011 osvojila nagrado za »najboljšo evropsko pustolovščino« na podelitvi European Games Awards.&lt;ref&gt;{{navedi splet|year=2010|url=http://european-games-award.com/|title=''European Games Awards'' 2011 Winners|publisher=[[GamesCon|European Games Awards]]|accessdate=18.4.2012}}&lt;/ref&gt; Prodanih je bilo več izvodov »režiserjevega reza« kot izvodov tretje in četrte igre iz serije ''Broken Sword''.&lt;ref name=&quot;Broken Sword: The Shadow of the Templars sold around 1,000,000 copies&quot;/&gt;

== Pomen ==
Spletna stran Adventure Gamers je ''Broken Sword: The Shadow of the Templars'' leta 2004 uvrstila na četrto mesto svojega seznama »20 najboljših pustolovščin vseh časov«,&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=2.4.2004|author=Evan|url=http://www.adventuregamers.com/article/id,186|title=Top 20 Adventure Games of All-Time|publisher=Adventure Gamers|accessdate=16.3.2012|archive-date=2007-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20070824085814/http://www.adventuregamers.com/article/id%2C186/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; leta 2011 pa na seznam »100 najboljših pustolovščin vseh časov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=30.12.2011|url=http://www.adventuregamers.com/article/id,1401/p,22|title=Top 100 All-Time Adventures|publisher=Adventure Gamers|accessdate=16.3.2012|archive-date=2012-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20120315075113/http://www.adventuregamers.com/article/id%2C1401/p%2C22|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2006 je spletna stran Adventure Classic Gaming igro uvrstila na tretje mesto seznama »10 najboljših retro grafičnih pustolovščin vseh časov od osebnega računalnika do konzol«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Tom|last=Lenting|date=23.12.2006|url=http://www.adventureclassicgaming.com/index.php/site/features/230/|title=Top 10 retro graphic adventure games of all time from PC to consoles|work=Adventure Classic Gaming|accessdate=17.2.2012|archive-date=2012-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120119081422/http://www.adventureclassicgaming.com/index.php/site/features/230|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Leta 2008 se je pojavila na seznamu »najboljše igralne programske opreme za Windows Mobile« spletne strani [[Bright Hub]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=31.12.2008|first=J. F.|last=Amprimoz|url=http://www.brighthub.com/computing/windows-platform/articles/1346.aspx|title=Best Windows Mobile Games Software|publisher=[[Bright Hub]]|accessdate=30.6.2012}}&lt;/ref&gt; Leta 2010 jo je revija ''[[Retro Gamer]]'' postavila na drugo mesto seznama »20 najboljših pustolovščin vseh časov... ki niso LucasArtsove«.&lt;ref name=RETRO&gt;{{navedi revijo | journal=Retro Gamer | publisher=Imagine Publishing | title=Top 20 Adventure Games of All-Time... not by LucasArts | date=December 2010 | issue=84}}&lt;/ref&gt;  Leta 2011 se je pojavila na seznamu »najboljših pustolovščin za osebni računalnik vseh časov« spletne strani Altered Gamer.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=20.1.2011|first=Haley|last=Drucker|url=http://www.alteredgamer.com/best-pc-gaming/96055-the-best-pc-adventure-games-of-all-time/|title=The Best PC Adventure Games of All Time|work=Altered Gamer|accessdate=30.6.2012}}&lt;/ref&gt; NowGamer jo je leta predstavil v tematskem članku »Najboljše igre tipa pokaži-in-klikni (ki niso LucasArtsove)«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=8.8.2011|first=Ashley|last=Day|url=http://www.nowgamer.com/features/1008447/greatest_pointandclick_games_not_by_lucasarts.html|title=Greates Point-And-Click Games (Not By LucasArts)|work=NowGamer|accessdate=17.4.2012}}&lt;/ref&gt; Stran [[GamesRadar]] je igro uvrstila na osmo mesto svoje lestvice »najboljših pustolovščin tipa 'pokaži in klikni'«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|date=10.4.2012|first=Sophia|last=Tong|url=http://www.gamesradar.com/best-point-and-click-adventure-games/|title=Best point-and-click adventure games|work=[[GamesRadar]]|publisher=Future Publishing|accessdate=17.4.2012}}&lt;/ref&gt; Skupaj z režiserjevim rezom je uvrščena tudi na seznam priporočenih »najboljših pustolovščin« strani Adventure Gamers.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.adventuregamers.com/recommendations.php|title=Top Adventure Games|publisher=Adventure Gamers|accessdate=17.4.2012|archive-date=2012-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20120422023045/http://www.adventuregamers.com/recommendations.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

»[[The Goat Puzzle|Kozlovska uganka]]« je bila leta 2011 uvrščena na seznam »najtežjih igričarskih ugank« revije ''[[Computer and Video Games]]'' leta 2011&lt;ref name=CAVG&gt;{{navedi splet|author=PSM3|title=Gaming's hardest puzzles|url=http://www.computerandvideogames.com/319736/features/gamings-hardest-puzzles/|work=[[Computer and Video Games]]|publisher=Future Publishing|date=24.9.2011|accessdate=8.9.2012}}&lt;/ref&gt; in na seznam »5 noro težkih in zapletenih igričarskih ugank« strani [[GameFront]].&lt;ref name=GameFront&gt;{{navedi splet|first=Phil|last=Hornshaw|title=5 Crazy Difficult and Intricate Video Game Puzzles|url=http://www.gamefront.com/5-crazy-difficult-and-intricate-video-game-puzzles/|work=[[GameFront]]|publisher=[[Break Media]]|date=26.4.2012|accessdate=8.9.2012}}&lt;/ref&gt; Do leta 2011 je predelavi prvih dveh iger preneslo več kot štiri milijone ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/?m=201112|title=Happy New Year|publisher=Revolution Software|accessdate=16.3.2012}}&lt;/ref&gt; Režiserjev rez je bil uvrščen na mnogo seznamov najboljših pustolovščin.&lt;ref&gt;* {{navedi splet|date=27.6.2009|author=Pipedreamergrey|url=http://www.gameyum.com/best-of-nintendo-ds/40283-the-top-5-nintendo-ds-games/|title=The Top 5 Nintendo DS Games|work=GameYum|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=20.5.2011|first=Anurag|last=Ghosh|url=http://www.gameyum.com/iphone-gaming/117653-adventure-gaming-on-the-iphone-nostalgic-point-and-click-fun/#|title=The Top 5 iPhone Adventure Games|work=GameYum|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=3.4.2010|first=Ryan|last=Rigney|url=http://www.pcworld.com/article/193353/25_best_ipad_games.html|title=25 Best iPad Games|work=[[PCWorld (magazine)|PCWorld]]|publisher=[[IDG]]|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=7.7.2010|first=Mark|last=Brown|url=http://www.pocketgamer.co.uk/r/Multiformat/Top+10+iPhone+charts/feature.asp?c=22013|title=Top 10 point-and-click adventure games on iPhone and iPad|work=[[Pocket Gamer]]|publisher=Steel Media|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=9.9.2011|first=Mark|last=Brown|url=http://www.pocketgamer.co.uk/r/iPad/Top+10+iPad+charts/feature.asp?c=33249|title=Top 10 point-and-click adventures for iPad|work=Pocket Gamer|publisher=Steel Media|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=24.10.2011|first=Anthony|last=Usher|url=http://www.pocketgamer.co.uk/r/Multiformat/Top+10+iPhone+charts/feature.asp?c=34588|title=Top 10 iOS games with Game Center|work=Pocket Gamer|publisher=Steel Media|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=21.12.2010|first=Jason|last=Dietz|url=http://www.metacritic.com/feature/best-iphone-and-ipad-games-of-2010|title=25 Best iPhone and iPad Games of 2010|work=Metacritic|publisher=CBS Interactive|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|date=18.8.2011|first=Andrew|last=Williams|url=http://www.trustedreviews.com/opinions/100-best-iphone-games-ever-part-four-40-21|title=Top 100 Best iPhone Games Ever|work=Trusted Reviews|accessdate=29.11.2012|archive-date=2012-06-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20120616160917/http://www.trustedreviews.com/opinions/100-best-iphone-games-ever-part-four-40-21|url-status=dead}}
* {{navedi splet|date=17.1.2011|url=http://www.gameranx.com/features/id/1565/article/top-25-best-ios-games/p/4/|title=Top 25 Best iOS Games|work=Gameranx|accessdate=29.11.2012|archive-date=2012-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20120813060412/http://www.gameranx.com/features/id/1565/article/top-25-best-ios-games/p/4|url-status=dead}}
* {{navedi splet|url=http://www.videogamer.com/top-games/wii-adventure-games-all-time/|title=Top Wii Adventure Games of All Time|work=VideoGamer.com|publisher=Pro-G Media Ltd|accessdate=29.11.2012}}
* {{navedi splet|url=http://www.videogamer.com/top-games/ds-adventure-games-all-time/|title=Top DS Adventure Games of All Time|work=VideoGamer.com|publisher=Pro-G Media Ltd|accessdate=29.11.2012}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljevanja ===
Igri ''Broken Sword: The Shadow of the Templars'' so sledila štiri nadaljevanja. Prvo, ''Broken Sword II: The Smoking Mirror'', je bilo izdana leto kasneje in je prva igra v seriji, ki nima zgodbe, povezane s Templjarji.&lt;ref name=bs2&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/bs2|title=Broken II: The Smoking Mirror|publisher=Revolution Software|accessdate=30.10.2011}}&lt;/ref&gt; Uporablja isti pogon kot ''The Shadow of the Templars''. Šest let kasneje je Revolution izdal ''Broken Sword: The Sleeping Dragon'', ki uporablja 3D-grafiko in je edina igra v seriji, ki ponuja le direktni vmesnik.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/bs3|title=Broken Sword: The Sleeping Dragon|publisher=Revolution Software|accessdate=16.3.2012}}&lt;/ref&gt; Uporablja pogon [[RenderWare]]. Leta 2006 je isto podjetje izdalo ''Broken Sword: The Angel of Death'' (v Severni Ameriki z naslovom ''Secrets of the Ark: A Broken Sword Game''), ki je seriji vrnila vmesnik pokaži-in-klikni, čeprav lahko igralec gibe protagonista upravlja tudi neposredno. Je edina igra v seriji, ki ni izdana na nobeni konzoli.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/bs4|title=Broken Sword: The Angel of Death|publisher=Revolution Software|accessdate=16.3.2012}}&lt;/ref&gt; Uporablja pogon razvijalca [[Sumo Digital]]. Leta 2010 je bila izdana posodobljena različica druge igre, imenovana ''Broken Sword: The Smoking Mirror&amp;nbsp;– Remastered''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://revolution.co.uk/bs2r|title=Broken Sword: The Smoking Mirror&amp;nbsp;– Remastered|publisher=Revolution Software|accessdate=16.3.2012}}&lt;/ref&gt; 23. avgusta 2012 je Revolution najavil ''[[Broken Sword: The Serpent's Curse]]'', financiran s pomočjo [[Kickstarter]]ja, za izdajo v prvem četrtletju 2013.&lt;ref name=EuroBS5&gt;{{navedi splet|first=Wesley|last=Yin-Poole|date=23.8.2012|url=http://www.eurogamer.net/articles/2012-08-23-revolution-announces-broken-sword-5-kickstarter|title=Revolution announces Broken Sword 5 Kickstarter|work=[[Eurogamer]]|publisher=Eurogamer Network|accessdate=29.11.2012}}&lt;/ref&gt; S tem nadaljevanjem se vračajo k 2D koreninam serije.&lt;ref name=EuroBS5/&gt; 

Leta 2008 je skupina mindFactory izdala neuradno [[Brezplačno programje|brezplačno]] igro v svetu ''Broken Sword'' z naslovom ''Broken Sword 2.5: The Return of the Templars''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://brokensword25.com/|title=Broken Sword 2.5: The Return of the Templars|publisher=mindFactory|accessdate=26.11.2012}}&lt;/ref&gt;

== Sistemske zahteve ==
486 z 66 [[Hertz|MHz]], 8 [[Megabyte|MB]] [[Random-access memory|RAM]], [[VESA]] 2.0 [[Super video graphics array|SVGA]] kartica, [[Sound Blaster]] zvočna kartica, 2X CD-ROM pogon &lt;small&gt;(PC)&lt;/small&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Donna|date=Marec 2006|url=http://www.adventurelantern.com/Reviews/brokenSword/brokenSword.htm|title=Broken Sword: The Shadow of the Templars|work=Adventure Lantern|accessdate=7.11.2012|archive-date=2011-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20111115180935/http://www.adventurelantern.com/Reviews/brokenSword/brokenSword.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://www.mobygames.com/game/circle-of-blood Profil na Moby Games]

{{zvezdica}}

[[Kategorija:Broken Sword]]
[[Kategorija:Pustolovske videoigre]]
[[Kategorija:Videoigre leta 1996]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za PlayStation]]
[[Kategorija:Igre za Game Boy Advance]]
[[Kategorija:Igre za Mac OS]]
[[Kategorija:Igre za Windows Mobile]]
[[Kategorija:Igre za Wii]]
[[Kategorija:Igre za Nintendo DS]]
[[Kategorija:Igre za Android]]</text>
      <sha1>a12qwpceryw63mb24zihr9rvfdlyvf0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hristo Stojčkov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>329239</id>
    <revision>
      <id>6721801</id>
      <parentid>5878363</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:51:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721801</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5086" sha1="k7wwtccbo78s41os4mt4mbw6knr6z26" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Hristo Stojčkov&lt;br/&gt;&lt;small&gt;Христо Стоичков&lt;/small&gt;
| fullname       = Hristo Stojčkov Stojčkov
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 178 cm
| position       = [[napadalec (nogomet)|napadalec]], [[Vezni igralec (nogomet)|vezist]]
| youthyears1    = 1976–1982
| youthclubs1    = [[FC Maritsa Plovdiv|Maritsa Plovdiv]]
| years1         = 1981–1982
| years2         = 1982–1984
| years3         = 1984–1990
| years4         = 1990–1995
| years5         = 1995–1996
| years6         = 1996–1998
| years7         = 1998
| years8         = 1998
| years9         = 1998–1999
| years10        = 2000–2002
| years11        = 2003
| clubs1         = [[Zavod »Jurij Gagarin«]]
| clubs2         = [[FC Hebros|Hebros]]
| clubs3         = [[PFC CSKA Sofia|CSKA Sofia]]
| clubs4         = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| clubs5         = [[Parma F.C.|Parma]]
| clubs6         = [[FC Barcelona|Barcelona]]
| clubs7         = [[PFC CSKA Sofia|CSKA Sofia]]
| clubs8         = [[Al-Nassr]]
| clubs9         = [[Kašiva Rejsol]]
| clubs10        = [[Chicago Fire S.C.|Chicago Fire]]
| clubs11        = [[D.C. United]]
| caps1          = 16
| caps2          = 32
| caps3          = 119
| caps4          = 151
| caps5          = 23
| caps6          = 24
| caps7          = 4
| caps8          = 2
| caps9          = 27
| caps10         = 51
| caps11         = 21
| goals1         = 3
| goals2         = 14
| goals3         = 81
| goals4         = 76
| goals5         = 5
| goals6         = 7
| goals7         = 2
| goals8         = 1
| goals9         = 12
| goals10        = 17
| goals11        = 5
| totalcaps = 456
| totalgoals = 221
| nationalyears1 = 1987–1999
| nationalteam1  = [[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]]
| nationalcaps1  = 83
| nationalgoals1 = 37
| manageryears1  = 2004–2007
| manageryears2  = 2007
| manageryears3  = 2009–2010
| manageryears4  = 2012-2013
| manageryears5  = 2013
| managerclubs1  = [[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]]
| managerclubs2  = [[Celta de Vigo|Celta Vigo]]
| managerclubs3  = [[Mamelodi Sundowns FC|Mamelodi Sundowns]]
| managerclubs4  = [[PFC Litex Lovech|Litex Lovech]]
| managerclubs5  = [[PFC CSKA Sofija|CSKA Sofija]]
}}
'''Hristo Stojčkov Stojčkov''' ({{lang-bg|Христо Стоичков Стоичков}}), [[Bolgari|bolgarski]] [[nogometaš]] in nogometni trener, * [[8. februar]] [[1966]], [[Plovdiv]], [[Bolgarija]].

Stojčkov velja za enega najboljših nogometašev svoje generacije&lt;ref&gt;[http://www.fcbarcelona.com/web/english/club/historia/jugadors_de_llegenda/stoichkov.html fcbarcelona.com]&lt;/ref&gt; in najboljšega bolgarskega nogometaša vseh časov.&lt;ref&gt;[http://www.visittobulgaria.com/sport/dir.asp?d=0-1-Greatest_Players-Hristo_Stoichkov visittobulgaria.com]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.novinite.com/view_news.php?id=132115 |title=novinite.com |accessdate=2012-02-08 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304060453/http://www.novinite.com/view_news.php?id=132115 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Znan je tudi po vzdevkih »Bodalo« (Камата), »Pes« (Кучето), »Moderni levi« (Модерния ляв) in pri [[FC Barcelona|Barceloni]] »El Pistolero«. Kot član [[Bolgarska nogometna reprezentanca|bolgarske reprezentance]] je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstvih]] v letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1994|1994]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1998|1998]] ter [[Evropsko prvenstvo v nogometu|Evropskem prvenstvu]] leta [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1996|1996]], na Svetovnem prvenstvu 1994 je z reprezentanco osvojil četrto mesto. Skupno je za reprezentanco med letoma 1987 in 1999 odigral 83 tekem in dosegel 37 golov. Leta 1994 je bil izbran za [[Evropski nogometaš leta|evropskega nogometaša leta]], [[Pelé]] pa ga je leta izbral med [[FIFA 100|125 najboljših nogometašev]]. Po koncu nogometne kariere leta 2003 deluje kot trener, med letoma 2004 in 2007 je vodil bolgarsko reprezentanco.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Hristo Stoichkov}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Stojčkov, Hristo}}
[[Kategorija:Bolgarski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Hebrosa]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:Nogometaši Parme F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Kašive Rejsola]]
[[Kategorija:Nogometaši Chicaga Fire]]
[[Kategorija:Nogometaši D.C. Uniteda]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1994]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1996]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Selektorji bolgarske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Celte de Vigo]]
[[Kategorija:Trenerji PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:FIFA 100]]</text>
      <sha1>k7wwtccbo78s41os4mt4mbw6knr6z26</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carlos Bilardo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>331042</id>
    <revision>
      <id>6721514</id>
      <parentid>6307165</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:22:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721514</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3912" sha1="asbogsanqffj2x6it7j1twqno7mkiru" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| name = Carlos Bilardo
| fullname = Carlos Salvador Bilardo 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt; 
| currentclub  = 
| position = [[vezni igralec (nogomet)|vezist]] 
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[San Lorenzo de Almagro]] 
| years1 = 1958–1960  
| years2 = 1961–1965  
| years3 = 1965–1970 
| clubs1 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]  
| clubs2 = [[Deportivo Español]] 
| clubs3 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] 
| caps1 = 174
| caps2 = 111
| caps3 = 175
| goals1 = 12
| goals2 = 39
| goals3 = 11
| totalcaps = 460
| totalgoals = 62
| nationalyears1 = 1959 
| nationalteam1 = [[Argentinska mladinska reprezentanca|Argentina U-20]]
| nationalcaps1 = 
| nationalgoals1 = 
| manageryears1 = 1971 
| manageryears2 = 1973–1976 
| manageryears3 = 1976–1978  
| manageryears4 = 1979  
| manageryears5 = 1979–1981  
| manageryears6 = 1982–1983  
| manageryears7 = 1983–1990  
| manageryears8 = 1992–1993  
| manageryears9 = 1996  
| manageryears10 = 1998  
| manageryears11 = 1999–2000  
| manageryears12 = 2003–2004
| managerclubs1 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] 
| managerclubs2 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]  
| managerclubs3 = [[Deportivo Cali]]   
| managerclubs4 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]   
| managerclubs5 = [[Kolumbijska nogometna reprezentanca|Kolumbija]]
| managerclubs6 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]   
| managerclubs7 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]   
| managerclubs8 = [[Sevilla FC]] 
| managerclubs9 = [[Boca Juniors]]   
| managerclubs10 = [[Gvatemalska nogometna reprezentanca|Gvatemala]]
| managerclubs11 = [[Libijska nogometna reprezentanca|Libija]]
| managerclubs12 = [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]]
}}
'''Carlos Salvador Bilardo''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[16. marec]] [[1939]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Bilardo je v svoji karieri igral za argentinske klube [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]], za katerega je odigral 174 prvenstvenih tekem in dosegel 12 golov, [[Deportivo Español]] in [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]], za katerega je odigral 175 prvenstvenih tekem in dosegel 11 golov. 

Po končani igralski karieri je v Estudiantesu ostal kot trener leta 1971. Vodil je še klube [[Deportivo Cali]], San Lorenzo, [[Sevilla FC]] in [[Boca Juniors]]. Vodil je tudi štiri državne reprezentance, [[Kolumbijska nogometna reprezentanca|kolumbijsko]] med letoma 1979 in 1981, [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko]] med letoma 1983 in 1990, [[Gvatemalska nogometna reprezentanca|gvatemalsko]] leta 1998 in [[Libijska nogometna reprezentanca|libijsko]] med letoma 1999 in 2000. Argentinsko reprezentanco je popeljal do osvojitve naslova [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnega prvaka]] leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1986|1986]] in naslova svetovnega podprvaka leta [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1990|1990]], v času njegovega vodenja reprezentance se je uveljavil [[Diego Maradona]].

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Carlos Salvador Bilardo}}
* {{sports links}}

{{nogometaš-stub}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Bilardo, Carlos}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Español]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Selektorji kolumbijske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Selektorji argentinske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Selektorji gvatemalske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Selektorji libijske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Boce Juniors]]
[[Kategorija:Trenerji Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Trenerji Deportivo Calija]]
[[Kategorija:Trenerji Seville]]
[[Kategorija:Trenerji San Lorenza]]</text>
      <sha1>asbogsanqffj2x6it7j1twqno7mkiru</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raheem Sterling</title>
    <ns>0</ns>
    <id>342410</id>
    <revision>
      <id>6721718</id>
      <parentid>6608342</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:13:54Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]; +[[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721718</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4752" sha1="5iaab2hi4jv166xdu5jxdbtctcwzl1s" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš2
|     playername = Raheem Sterling
|       fullname = Raheem Shaquille Sterling&lt;ref&gt;{{navedi novice|title=Premier League clubs submit squad lists|url=http://www.premierleague.com/page/Headlines/0,,12306~2440123,00.html|work=premierleague.com|publisher=[[Premier League]]|date=2.9.2011|accessdate=3.9.2011|archive-date=2011-09-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20110923184926/http://www.premierleague.com/page/Headlines/0%2C%2C12306~2440123%2C00.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|         height = 172 cm
|       position = Krilni igralec
|    currentclub = 
|     clubnumber = 
|    youthyears1 = 2003–2010 |youthclubs1 = [[Queens Park Rangers F.C.|Queens Park Rangers]]
|    youthyears2 = 2010–2012 |youthclubs2 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| years1 = 2012–2015
| clubs1 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]]
| caps1 = 95
| goals1 = 18
| years2 = 2015–2022
| clubs2 = [[Manchester City F.C.|Manchester City]]
| caps2 = 225
| goals2 = 91
| years3 = 2022–2026
| clubs3 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
| caps3 = 59
| goals3 = 14
| years4 = 2024–2025
| clubs4 = → [[Arsenal F.C.|Arsenal]] (pos.)
| caps4 = 17
| goals4 = 0
| years5 = 2026
| clubs5 = [[Feyenoord]]
| caps5 = 8
| goals5 = 0
| nationalyears1 = 2009–2010 |nationalteam1 = Anglija do 16 let |nationalcaps1 = 9  |nationalgoals1 = 1
| nationalyears2 = 2010–2011 |nationalteam2 = Anglija do 17 let |nationalcaps2 = 13 |nationalgoals2 = 3
| nationalyears3 = 2012     |nationalteam3 = Anglija do 19 let) |nationalcaps3 = 1  |nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2012-2013
|nationalteam4 = Anglija do 21 let
|nationalcaps4 = 8
|nationalgoals4 = 3 
| nationalyears5 = 2012–2022 |nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]] | nationalcaps5 = 82  |nationalgoals5 = 20
}}
'''Raheem Shaquille Sterling''', [[Red britanskega imperija|MBE]], [[Angleži|angleški]] [[Nogomet|nogometaš]] [[jamajka|jamajškega]] porekla, * [[8. december]] [[1994]], [[Kingston, Jamajka|Kingston]], [[Jamajka]].

Sterling je nekdanji član angleškega prvoligaškega kluba [[Chelsea F.C.|Chelsea]]. Igra na položaju napadalnega krilnega igralca. V svojih mladih letih je igral za Queens Park Rangers, leta 2010 pa je prestopil k [[Liverpool F.C.|Liverpoolu]].
V članski ekipi rdečih je debitiral 8. maja v sezoni 2012 na tekmi proti [[Chelsea F.C.|Chelsea]]ju, na kateri je Liverpool zmagal s 4-1. V igro je namesto Stewarta Downinga vstopil v 84. minuti. V sezoni 2012/13 si je z odličnimi predstavami pri rosnih 17 letih prislužil mesto v začetni enajsterici. Pred sezono 2015/16 je prestopil k [[Manchester City F.C.|Manchester Cityju]].

== Zasebno življenje ==
Odrasel je v kingstonski četrti Maverley, kjer ga je vzgajala njegova babica.&lt;ref&gt;{{navedi novice |first=André |last=Lowe |title=As Hype Grows Around Raheem Sterling |url=http://jamaica-gleaner.com/gleaner/20110223/sports/sports3.html |work=Jamaica Gleaner |publisher=Gleaner Company |date=23.2.2011 |accessdate=22.4.2011 }}&lt;/ref&gt; Pri petih letih se je skupaj z mamo preselil v [[London]]. Živela sta na severozahodu mesta, natančneje v četrti Wembley, kjer je Raheem obiskoval srednjo šolo Copland High School.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=History boys: Dalglish to get teenage kicks in Prague with Liverpool starlet Sterling |url=http://www.dailymail.co.uk/sport/football/article-1357492/Liverpool-set-make-Raheem-Sterling-youngest-player-Europa-League-tie.html |work=Mail Online |publisher=Associated Newspapers |date=16.2.2011 |accessdate=22.4.2011 }}&lt;/ref&gt;

Junija 2021 je bil povzdignjen v člana reda britanskega imperija zaradi svojih nogometnih dosežkov in svojega aktivizma za pravice temnopoltih Britancev.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nova člana reda britanskega imperija sta Raheem Sterling in Jordan Henderson|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/znani/nova-clana-reda-britanskega-imperija-sta-raheem-sterling-in-jordan-henderson/583957|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-12|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commonscat}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{nogometaš-stub}}

{{DEFAULTSORT:Sterling, Raheem}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]]</text>
      <sha1>5iaab2hi4jv166xdu5jxdbtctcwzl1s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Xabi Alonso</title>
    <ns>0</ns>
    <id>343709</id>
    <revision>
      <id>6721790</id>
      <parentid>6676942</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:36:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ {{Chelsea FC Squad}}</comment>
      <origin>6721790</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3415" sha1="tl5966zh907bg28x7143a3q6tbv03eb" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Xabi Alonso
| image = &lt;!--WD--&gt;
| caption = Alonso pred tekmo s Francijo leta 2012
| fullname = Xabier Alonso Olano
| birth_date = &lt;!--WD--&gt;
| birth_place = &lt;!--WD--&gt;
| height = 183 cm&lt;ref&gt;[http://www.realmadrid.com/cs/Satellite/en/1193041476158/1202777506538/jugador/Jugador/Xabi_Alonso.htm Official Real Madrid profile]&lt;/ref&gt;
| position = [[vezist (nogomet)|centralni vezist]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Antiguoko]]
| youthyears2 = | youthclubs2 = [[Real Sociedad]]
| years1 = 1999–2000 | clubs1 = [[Real Sociedad B]] | caps1 = 39 | goals1 = 2
| years2 = 1999–2004 | clubs2 = [[Real Sociedad]] | caps2 = 114 | goals2 = 9
| years3 = 2000–2001 | clubs3 = → [[SD Eibar|Eibar]] (posojen) | caps3 = 14 | goals3 = 0
| years4 = 2004–2009 | clubs4 = [[Liverpool F.C.|Liverpool]] | caps4 = 143 | goals4 = 15
| years5 = 2009–2014 | clubs5 = [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]] | caps5 = 113 | goals5 = 4
| years6 = 2014–2017 | clubs6 = [[FC Bayern München|Bayern München]] | caps6 = 79 | goals6 = 5
| totalcaps = 547| totalgoals = 35
| nationalyears1 = 2000 | nationalteam1 = Španija do 18 let | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2002–2003 | nationalteam2 = Španija do 21 let | nationalcaps2 = 9 | nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2003–2014 | nationalteam3 = Španija | nationalcaps3 = 114 | nationalgoals3 = 16
| nationalyears4 = 2001–2012 | nationalteam4 = [[Baskovska deželna nogometna reprezentanca|Baskija]] | nationalcaps4 = 5 | nationalgoals4 = 0
| manageryears1 = 2019–2022
| managerclubs1 = [[Real Sociedad B]]
| manageryears2 = 2022–2025
| managerclubs2 = [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]]
| manageryears3 = 2025–2026
| managerclubs3 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]]
| manageryears4 = 2026–
| managerclubs4 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
}}
'''Xabier »Xabi« Alonso Olano''', [[Španija|španski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[25. november]] [[1981]], [[Tolosa]], [[Španija]]. 

Do maja 2017 je bil član [[FC Bayern München|Bayerna]] iz Münchna in [[Španska nogometna reprezentanca|španske nogometne reprezentance]], kjer je igral na položaju centralnega vezista.

== Sklici ==
{{katzbirke}}
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Chelsea FC Squad}}
{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Alonso, Xabi}}
[[Kategorija:Španski nogometaši]]
[[Kategorija:Španski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Baskovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Baskovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada B]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Sociedada]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]]
[[Kategorija:Nogometaši SD Eibarja]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]
[[Kategorija:Španski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Real Sociedada B]]
[[Kategorija:Trenerji Bayer 04 Leverkusna]]
[[Kategorija:Trenerji Real Madrida]]
[[Kategorija:Trenerji Chelseaja]]</text>
      <sha1>tl5966zh907bg28x7143a3q6tbv03eb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gordon Banks</title>
    <ns>0</ns>
    <id>346233</id>
    <revision>
      <id>6721785</id>
      <parentid>5890200</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:28:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721785</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3513" sha1="9ky5rwtmwvmgcyui36pusdphky4vcqo" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| image               =
| height              = 185 cm
| birth_date          = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| position            = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| youthyears1         =  |youthclubs1 = [[Chesterfield F.C.|Chesterfield]]
| years1    = 1955–1959 |clubs1 = [[Chesterfield F.C.|Chesterfield]]                                |caps1 = 23  |goals1 = 0
| years2    = 1959–1967 |clubs2 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]                            |caps2 = 293 |goals2 = 0
| years3    = 1967–1972 |clubs3 = [[Stoke City F.C.|Stoke City]]                                    |caps3 = 194 |goals3 = 0
| years4    = 1967      |clubs4 = → [[Cleveland Stokers]] (pos.)                                    |caps4 = 7   |goals4 = 0
| years5    = 1971      |clubs5 = → [[Hellenic F.C.|Hellenic]] (pos.)                               |caps5 = 3   |goals5 = 0
| years6    = 1977–1978 |clubs6 = [[Fort Lauderdale Strikers (1977–1983)|Fort Lauderdale Strikers]] |caps6 = 37  |goals6 = 0
| years7    = 1977      |clubs7 = → [[St Patrick's Athletic F.C.|St Patrick's Athletic]] (pos.)     |caps7 = 1   |goals7 = 0
| manageryears1 = 1979–1980 | managerclubs1 = [[Telford United F.C.|Telford United]]
| totalcaps = 558 | totalgoals = 0
| nationalyears1       = 1963–1972 |nationalteam1 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]      |nationalcaps1 = 73 |nationalgoals1 = 0
}}
''' Gordon Banks''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[30. december]] [[1937]], [[Sheffield]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]], † [[12. februar]] [[2019]].

Banks je kariero začel v klubu [[Chesterfield F.C.|Chesterfield]], večji del kariere pa je branil za kluba [[Leicester City F.C.|Leicester City]] in [[Stoke City F.C.|Stoke City]] v prvi angleški ligi. Z Leicestrom je osvojil ligaški pokal leta 1964, s Stokom pa leta 1972. Ob koncu kariere je igral za več ameriških klubov.

Za [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]] je nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstvih]] v letih [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1962|1962]], [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1966|1966]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 1970|1970]] ter [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1968|Evropskem prvenstvu 1968]]. Z reprezentanco je leta 1966 osvojil naslov svetovnega prvaka.

Leta 2002 je bil sprejet v [[Angleški nogometni hram slavnih]], leta 2004 ga je [[Pelé]] imenoval med [[FIFA 100|125 najboljših tedaj še živečih nogometašev]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Banks, Gordon}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Nogometaši Chesterfielda]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Stoke Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Cleveland Stokersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Hellenica]]
[[Kategorija:Nogometaši Fort Lauderdale Strikersov]]
[[Kategorija:Nogometaši St Patrick's Athletica]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1962]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1966]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 1968]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1970]]
[[Kategorija:Sprejeti v Angleški nogometni hram slavnih]]
[[Kategorija:FIFA 100]]
[[Kategorija:Trenerji Telford Uniteda]]</text>
      <sha1>9ky5rwtmwvmgcyui36pusdphky4vcqo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nicky Butt</title>
    <ns>0</ns>
    <id>347513</id>
    <revision>
      <id>6721782</id>
      <parentid>5904412</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:21:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721782</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3247" sha1="qpopr2uxtlu8o6d61lsxdrquqwdntg8" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Nicky Butt
| fullname       = Nicholas Butt
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 178 cm
| position       = [[Vezni igralec (nogomet)|Obrambni vezist]]
| youthyears1    = 1991–1992 |youthclubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| years1         = 1992–2004 |clubs1 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]      |caps1 = 270 |goals1 = 21
| years2         = 2004–2010 |clubs2 = [[Newcastle United F.C.|Newcastle United]]        |caps2 = 134 |goals2 = 5
| years3         = 2005–2006 |clubs3 = → [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] (pos.) |caps3 = 24  |goals3 = 3
| years4         = 2010–2011 |clubs4 = [[South China AA|South China]]                    |caps4 = 13  |goals4 = 1
|totalcaps = 441 |totalgoals = 30
| nationalyears1 = 1992–1993 |nationalteam1 = Anglija do 18 let                             |nationalcaps1 = 5  |nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 1992      |nationalteam2 = Anglija do 19 let                             |nationalcaps2 = 1  |nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 1994–1996 |nationalteam3 = Anglija do 21 let                             |nationalcaps3 = 7  |nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 1997–2004 |nationalteam4 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]  |nationalcaps4 = 39 |nationalgoals4 = 0
}}
'''Nicholas »Nicky« Butt''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[21. januar]] [[1975]], [[Gorton]], [[Manchester]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Butt je kariero začel v klubu [[Manchester United F.C.|Manchester United]], za katerega je med letoma 1992 in 2004 odigral 269 prvenstvenih tekem ter dosegel 21 golov v [[Premier League]]. S klubom je šestkrat postal angleški državni prvak, v sezonah 1995/96, 1996/97, 1998/99, 1999/00, 2000/01 in 2002/03, trikrat osvojil [[FA pokal]], v letih 1996, 1999 in 2004, štirikrat angleški superpokal, v letih 1994, 1996, 1997 in 2003 ter [[Nogometna liga prvakov|Ligo prvakov]] in medcelinski pokal leta 1999. Med letoma 2004 in 2010 je igral za [[Newcastle United]], za katerega je odigral 134 prvenstvenih tekem in dosegel pet golov. S klubom je leta 2006 osvojil [[pokal Intertoto]] ter leta 2009 angleško drugo ligo. Ob koncu kariere je kot posojen nogometaš igral še za [[Birmingham City F.C.|Birmingham City]] ter nekaj tekem za hongkonški [[South China]].

Za [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]] je odigral 39 uradnih tekem ter nastopil na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|Svetovnem prvenstvu 2002]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|Evropskem prvenstvu 2004]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Butt, Nicky}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Birmingham Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši South Chine AA]]</text>
      <sha1>qpopr2uxtlu8o6d61lsxdrquqwdntg8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zabavna glasba</title>
    <ns>0</ns>
    <id>351042</id>
    <revision>
      <id>6721672</id>
      <parentid>5665926</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:03:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721672</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1034" sha1="c2zo6ge52ifix8joll3jad332ggqzh5" xml:space="preserve">'''Zabavna glasba''' (izvirno nemško ''Volkstümliche Musik'') je splošen izraz za [[glasba|glasbena dela]], katerih cilj je doseganje prijetnega razpoloženja v družbi. Lahko služi tudi kot glasba v ozadju družabnega dogajanja, v širšem smislu je to lahko [[ambientalna glasba]] v gostinskih lokalih, [[plesna glasba]], pa tudi [[narodna glasba]] oz. [[narodnozabavna glasba]]. Za razliko od [[resna glasba|resne glasbe]] so avtorji zabavne glasbe praviloma manj pretenciozni v svojih iskanjih [[invencija|invencije]], kljub dejstvu, da tudi v tej glasbeni zvrsti nastajajo vplivne in dognane skladbe visoke umetniške vrednosti. V okvir pomena zabavna glasba prištevamo tudi [[popularna glasba|popularno glasbo]], ki pa ni sopomenka, saj ni nujno, da je vsa zabavna glasba tudi popularna (in obratno), predvsem z zgodovinskega stališča ne.

{{glasbena škrbina}}

== Glej tudi ==

* [[Seznam slovenskih pevcev zabavne glasbe|sezam slovenskih pevcev zabavne glasbe]]

[[Kategorija:Glasba po zvrsti]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>c2zo6ge52ifix8joll3jad332ggqzh5</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši C.D. Guadalajare</title>
    <ns>14</ns>
    <id>356541</id>
    <revision>
      <id>6721463</id>
      <parentid>4033764</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:21:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:C.D. Guadalajara]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721463</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="153" sha1="fzyb5hasx25aabu3oqrs9ihvrcoa2em" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[C.D. Guadalajara|C.D. Guadalajare]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Mehiki|Guadalajara]]
[[Kategorija:C.D. Guadalajara]]</text>
      <sha1>fzyb5hasx25aabu3oqrs9ihvrcoa2em</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vurğun Hüseynov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>357264</id>
    <revision>
      <id>6721533</id>
      <parentid>5904417</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:54:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Kapaza PFK]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721533</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1750" sha1="r0wwkdv444eknx1lk85ywrhr3c2t6dr" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name      = Vurgun Huseynov
| image = 
| fullname = Vurgun Tofig Oglu Huseynov
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 182 cm
| position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 =   
| youthclubs1 =   
| years1 =  2005-2008 | clubs1 =  [[PFC Turan Tovuz|Turan Tovuz]] | caps1 = 51  | goals1 = 1
| years2 =  2008-2010 | clubs2 =  [[Gabala FC|Gabala]]            | caps2 = 37  | goals2 = 3
| years3 =  2010-2011 | clubs3 =  [[PFC Turan Tovuz|Turan Tovuz]] | caps3 = 31  | goals3 = 2 
| years4 =  2011-2013 | clubs4 =  [[Gabala FC|Gabala]]            | caps4 = 28  | goals4 = 1
| years5 =  2013–2023 | clubs5 = [[Sumgayit FK|Sumgayit]]         | caps5 = 216 | goals5 = 3
| years6  = 2023–2024 | clubs6 = [[Kapaz PFK|Kapaz]]              | caps6 = 6   | goals6 = 0
| nationalyears1 = 2010–2023 | nationalteam1 = [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|Azerbajdžan]]   | nationalcaps1 = 15 | nationalgoals1 = 1 
}}
'''Vurgun Huseynov''', [[Azerbajdžanci|azerbajdžanski]] [[nogometaš]], * [[25. april]] [[1988]], [[Baku]], [[Azerbajdžan]].

Huseynov je nekdanji profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[Branilec (nogomet)|branilca]]. Bil je dolgoletni nogometaš in kapetan prvoligaša [[Sumgayit FK|Sumgayit]] ter reprezentant [[Azerbajdžanska nogometna reprezentanca|Azerbajdžana]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Huseynov, Vurgun}}
[[Kategorija:Azerbajdžanski nogometaši]]
[[Kategorija:Azerbajdžanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Gabale FC]]
[[Kategorija:Nogometaši PFK Turana]]
[[Kategorija:Nogometaši Sumgajita FK]]
[[Kategorija:Nogometaši Kapaza PFK]]</text>
      <sha1>r0wwkdv444eknx1lk85ywrhr3c2t6dr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši SM Caena</title>
    <ns>14</ns>
    <id>357377</id>
    <revision>
      <id>6721540</id>
      <parentid>4040223</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:10:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Stade Malherbe Caen]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721540</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="169" sha1="1sg5jocaopza9vy4dhwmjhk136734lr" xml:space="preserve">{{kategorija v Zbirki|Players of SM Caen}}
{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[SM Caen]]a}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Franciji|Caen]]
[[Kategorija:Stade Malherbe Caen]]</text>
      <sha1>1sg5jocaopza9vy4dhwmjhk136734lr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši NK Imotskega</title>
    <ns>14</ns>
    <id>358501</id>
    <revision>
      <id>6721831</id>
      <parentid>4048002</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:19:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:NK Imotski]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721831</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="137" sha1="ns14ot4o1doed7e7ri49o4d078qio29" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[NK Imotski|NK Imotskega]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu na Hrvaškem|Imotski]]
[[Kategorija:NK Imotski]]</text>
      <sha1>ns14ot4o1doed7e7ri49o4d078qio29</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ángel Di María</title>
    <ns>0</ns>
    <id>364735</id>
    <revision>
      <id>6721496</id>
      <parentid>5975442</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:00:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6721496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3529" sha1="oob32vzm88cas31j4llkrhy96o7bxaw" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
| name = Ángel di María
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| fullname = Ángel Fabián di María Hernández
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 1,80 m&lt;ref name=&quot;RMof&quot;&gt;[http://www.realmadrid.com/cs/Satellite/en/1193041476158/1330008104630/jugador/Jugador/Di_Maria.htm Ángel Di María Player Profile]&lt;/ref&gt;
| currentclub = [[Rosario Central]]
| clubnumber = 11
| position = [[Krilo (nogomet)|Krilo]]
| youthyears1 = 1991–1992
| youthclubs1 = Torito
| youthyears2 = 1992–2005
| youthclubs2 = [[Rosario Central]]
| years1 = 2005–2007
| clubs1 = [[Rosario Central]]
| caps1 = 35
| goals1 = 6
| years2 = 2007–2010
| clubs2 = [[S.L. Benfica|Benfica]]
| caps2 = 76
| goals2 = 7
| years3 = 2010–2014
| clubs3 = [[Real Madrid CF|Real Madrid]]
| caps3 = 124
| goals3 = 22
| years4 = 2014–2015
| clubs4 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| caps4 = 27
| goals4 = 3
| years5 = 2015–2022
| clubs5 = [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]]
| caps5 = 197
| goals5 = 56
| years6 = 2022–2023
| clubs6 = [[Juventus F.C.|Juventus]]
| caps6 = 26
| goals6 = 4
| years7 = 2023–2025
| clubs7 = [[S.L. Benfica|Benfica]]
| caps7 = 53
| goals7 = 17
| years8 = 2025–
| clubs8 = [[Rosario Central]]
| caps8 = 
| goals8 = 
| nationalyears1 = 2007 | nationalteam1 = Argentina U20 | nationalcaps1 = 13 | nationalgoals1 = 3
| nationalyears2 = 2008 | nationalteam2 = Argentina U23 | nationalcaps2 = 6 | nationalgoals2 = 2
| nationalyears3 = 2008–2024 | nationalteam3 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps3 = 145 | nationalgoals3 = 31
| medaltemplates = 
{{MedalOlympic}}
{{MedalGold  | [[Poletne olimpijske igre 2008|Peking 2008]] | [[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2008 - moški|Ekipno]]}}
}}

'''Ángel Fabián di María Hernández''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[14. februar]] [[1988]], [[Rosario]], [[Argentina]].

Igra za argentinski klub [[Rosario Central]] in je nekdanji član [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinske nogometne reprezentance]]. Na [[Poletne olimpijske igre 2008|olimpijskih igrah v Pekingu leta 2008]] je v finalu moškega turnirja zabil zmagoviti gol, s katerim je reprezentanca osvojila zlato olimpijsko medaljo.&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=http://www.theguardian.com/sport/2008/aug/23/olympics2008.argentina  |title=Olympics: Di Maria winner earns gold for Argentina |last=Williams |first=Richard |date=23. 8. 2008 |work=Guardian |accessdate=17. 1. 2014}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{kategorija v Zbirki|Ángel Di María}}
* {{sports links}}

{{Argentina Squad 2010 World Cup}}
{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Di María, Ángel}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Nogometaši Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Nogometaši Benfice]]
[[Kategorija:Nogometaši Real Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Juventusa]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>oob32vzm88cas31j4llkrhy96o7bxaw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Dušik</title>
    <ns>1</ns>
    <id>370735</id>
    <revision>
      <id>6721479</id>
      <parentid>6711123</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:38:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marjan Tomki SI</username>
        <id>190558</id>
      </contributor>
      <comment>/* Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb */ nov razdelek</comment>
      <origin>6721479</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6462" sha1="13qpaw39zdax0bvtu14hc46xj6n5ar9" xml:space="preserve">{{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}}

== Zelo verjetno manjka beseda ==

V &lt;q&gt;... saj bi izven kapljičnega modela in ... &lt;/q&gt; zelo verjetno manjka glagol, a ker ne poznam dobro predmeta članka, ne uganem zanesljivo kateri, čeprav je najverjetnejši pomožni glagol ''bil'', torej bi lahko bilo prav &lt;q&gt;... saj bi bil izven kapljičnega modela in ... &lt;/q&gt;. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 02:32, 22. junij 2026 (CEST)

:Manjka tudi vsebina sklica [1], ki je najbrž del predloge infopolje dušik - ali morda nepravilno v Wikipodatkih. 
:Edit: Predmet v WD dinitrogen (Q2370426) ima spremenljivko tališče (melting point), katere sklic (reference) je nepopoln (navaja samo ''stated in'' v kateri knjigi in še to verjetno napačno, kar se infopolju prevede v prazen sklic; kjer sem navajal knjigo in je bil v članku OK je bil še isbn, title, page... in teh za v ''stated in'' navedeni priročnik ''Basic laboratory and industrial chemicals: A CRC quick reference handbook'' google najde isbn-je, ampak so prikazani brez pomišljajev in jih WD ne sprejme).  

To sem izugibal, zdaj po isbn najde knjigo, a je referenca še vedno prazna. V google knjige najdem, da naj bi bil dinitrogen na strani 223-b, a tega ni v predogledu. Za zdaj odneham. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 02:53, 22. junij 2026 (CEST)
::Članek vsebuje, kako dušik vstopa v biosfero, vključno s strunarji in med njimi ljudmi (več članek [[Prebava]]), ne pa tudi kako iz ga ti izločijo. Tega v sl WP ali ne najdem ali še manjka. Nekateri viri ki jih najdem v slovenščini so vsebinsko videti OK, vendar komercialni (in torej verjetno ne vsi vrstniško pregledani).  

::Vpleteni procesi bi se lahko skupno imenovali [[katabolizem]], ampak ta članek je šele na začetku. Gradniki okrog izhodnega toka dušika bi se pa lahko imenovali deaminacija in bi lahko potekal v vsaki celici, zato iščem pod [[Presnova|metabolizem]], ampak tudi ta članek je še škrbina in metabolna pot beljakovin še ni obravnana. 

::Google psevdo &quot;AI&quot; omenja deaminacijo kot celični proces in se sklicuje na uporaben članek {{navedi splet|url=https://www.zaper-zaperino.com/secna-kislina-putika-zaper/|title=Putika, protin, sečna kislina in urati|accessdate=2026-06-22}} in ta članek o dušiku v WP, od katerih pa noben ne omenja vmesnega razpadnega produkta amonijak (NH4), ki ga omenja &quot;AI&quot;. Omenja tudi naslednji korak, pretvorbo toksičnega NH4 manj strupene snovi, v sečnino, ampak se pri tem spet sklicuje na omenjena vira, ki pa ne omenjata jeter (vsaj firefox-ov find tega ne najde na strani). To naj bi izločile ledvice (in po mojem morda tudi koža, IOR). 

::Psevdo &quot;AI&quot; nadaljuje z razdelkom o izločanju zapiše, da se pri sesalcih tam amonijaka sintetizira sečnina, ki jo iz krvi izločijo ledvice. Kot vir navaja {{navedi splet |url=https://soria-natural.si/blogs/novice/kako-zmanjsati-secno-kislino-v-krvi |title=Kako zmanjšati sečno kislino v krvi |accessdate=2026-06-22}}, ki pa nikjer ne omenja amonijaka, ampak le razgradnjo purinov do (vključno) sečnine. Je verjetno, da se sečnina sintetizira v jetrih, ostala pot je pa ugibanje. Moje ugibanje pa je, da če bi preprečevali tvorbo sečnine - kjer vse že poteka, bi toksični produkti deaminacije verjetno zelo naglo onesposobili in verjetno tudi ubili tako pred preveč sečne kisline &quot;zdravljeni&quot; organizem. 

::Domnevam da je treba na zmanjšanje nastajanja sečnine vplivati s tem, oziroma s tako spremembo prehrane in življenja, da se beljakovin in sorodnih snovi (purini...) ne uporablja brez potrebe za gorivo in gorivne rezerve, ampak to je zdaj še popoln OR.   [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 03:49, 22. junij 2026 (CEST)
:::Google ''pot dušika skozi organizem sesalcev in ptičev, kvantitativno '' je videti, da navaja boljše vire: 
:::{{navedek | Prehranski dušik (beljakovine) vstopi v prebavila sesalcev in ptic, kjer se razgradi v aminokisline in absorbira. Po presnovi (katabolizmu) se dušik izloči. Kvantitativno se pot dušika razlikuje glede na izločevalni sistem: sesalci izločajo predvsem '''sečnino''' (ureo), ptice pa '''sečno kislino''' (urikotelizem). &lt;br&gt;[https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4527031/ 1], [https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zrsg9mn/revision/1 2], [https://www.sciencedirect.com/topics/neuroscience/nitrogen-metabolism 3], [https://hal.inrae.fr/hal-04580263v1/document 4], [[:en:Urea|5]]}}
:::S tem da kvantitativno ni razumljeno kot odstotek vnosov iz beljakovin, odstek iz purinov, morebitni ostali viri. Tudi ne loči, da bi bili sečnina,  urea in urikotelizem besede o istem pojavu. 
:::Ampak viri vidim da znajo biti uporabni, samo zdaj bo čas da prebrano prespim (oziroma grem za daljši čas počet kaj drugega, da bom spet sposoben najti, kjer je sklic na vir upravičen in kje ne, kot je bilo pri slovenskih). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:05, 22. junij 2026 (CEST)

== Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb ==

Šel sem odpret za urejanje redakcijo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Du%C5%A1ik&amp;action=submit&amp;oldid=6494585 ] z dne  06:09, 16. avgust 2025 od [[Uporabnik:InternetArchiveBot|&lt;bdi&gt;InternetArchiveBot&lt;/bdi&gt;]] ([[Uporabniški pogovor:InternetArchiveBot|pogovor]] | [[Posebno:Prispevki/InternetArchiveBot|prispevki]]) (Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5); ko sem jo odprl v predogledu je predogled že prijavil napako: 

{{bq |text= Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; sklici, poimenovani &lt;code&gt;CRC71&lt;/code&gt;, ne vsebujejo besedila (glej [[Pomoč:Napake v navajanju/Cite error references no text|stran pomoči]]) }}

Po pregledu imam vtis, da je napaka v {{tl| infopolje dušik}}  pri podatku o molski masi in izvira iz sklica, prenesenega iz WD, ki ta podatek potrjuje, a ne uspem najti na kakšen način je ta poimenovani sklic potem lahko prazen. In ker je ta napaka že od pred mojimi spremembami na tem članku, kaže da je ni povzročilo nič v njih. Zaprosil bom ''Pod lipo'' za pomoč pri razrešitvi težave s tem sklicem. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:38, 29. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>13qpaw39zdax0bvtu14hc46xj6n5ar9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721612</id>
      <parentid>6721479</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T17:51:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb */</comment>
      <origin>6721612</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6610" sha1="1ybsrjigsjjn4p2ee3viypv4grhtfxw" xml:space="preserve">{{WikiProjekt 1000 nujnih|dolžina=dolg}}

== Zelo verjetno manjka beseda ==

V &lt;q&gt;... saj bi izven kapljičnega modela in ... &lt;/q&gt; zelo verjetno manjka glagol, a ker ne poznam dobro predmeta članka, ne uganem zanesljivo kateri, čeprav je najverjetnejši pomožni glagol ''bil'', torej bi lahko bilo prav &lt;q&gt;... saj bi bil izven kapljičnega modela in ... &lt;/q&gt;. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 02:32, 22. junij 2026 (CEST)

:Manjka tudi vsebina sklica [1], ki je najbrž del predloge infopolje dušik - ali morda nepravilno v Wikipodatkih. 
:Edit: Predmet v WD dinitrogen (Q2370426) ima spremenljivko tališče (melting point), katere sklic (reference) je nepopoln (navaja samo ''stated in'' v kateri knjigi in še to verjetno napačno, kar se infopolju prevede v prazen sklic; kjer sem navajal knjigo in je bil v članku OK je bil še isbn, title, page... in teh za v ''stated in'' navedeni priročnik ''Basic laboratory and industrial chemicals: A CRC quick reference handbook'' google najde isbn-je, ampak so prikazani brez pomišljajev in jih WD ne sprejme).  

To sem izugibal, zdaj po isbn najde knjigo, a je referenca še vedno prazna. V google knjige najdem, da naj bi bil dinitrogen na strani 223-b, a tega ni v predogledu. Za zdaj odneham. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 02:53, 22. junij 2026 (CEST)
::Članek vsebuje, kako dušik vstopa v biosfero, vključno s strunarji in med njimi ljudmi (več članek [[Prebava]]), ne pa tudi kako iz ga ti izločijo. Tega v sl WP ali ne najdem ali še manjka. Nekateri viri ki jih najdem v slovenščini so vsebinsko videti OK, vendar komercialni (in torej verjetno ne vsi vrstniško pregledani).  

::Vpleteni procesi bi se lahko skupno imenovali [[katabolizem]], ampak ta članek je šele na začetku. Gradniki okrog izhodnega toka dušika bi se pa lahko imenovali deaminacija in bi lahko potekal v vsaki celici, zato iščem pod [[Presnova|metabolizem]], ampak tudi ta članek je še škrbina in metabolna pot beljakovin še ni obravnana. 

::Google psevdo &quot;AI&quot; omenja deaminacijo kot celični proces in se sklicuje na uporaben članek {{navedi splet|url=https://www.zaper-zaperino.com/secna-kislina-putika-zaper/|title=Putika, protin, sečna kislina in urati|accessdate=2026-06-22}} in ta članek o dušiku v WP, od katerih pa noben ne omenja vmesnega razpadnega produkta amonijak (NH4), ki ga omenja &quot;AI&quot;. Omenja tudi naslednji korak, pretvorbo toksičnega NH4 manj strupene snovi, v sečnino, ampak se pri tem spet sklicuje na omenjena vira, ki pa ne omenjata jeter (vsaj firefox-ov find tega ne najde na strani). To naj bi izločile ledvice (in po mojem morda tudi koža, IOR). 

::Psevdo &quot;AI&quot; nadaljuje z razdelkom o izločanju zapiše, da se pri sesalcih tam amonijaka sintetizira sečnina, ki jo iz krvi izločijo ledvice. Kot vir navaja {{navedi splet |url=https://soria-natural.si/blogs/novice/kako-zmanjsati-secno-kislino-v-krvi |title=Kako zmanjšati sečno kislino v krvi |accessdate=2026-06-22}}, ki pa nikjer ne omenja amonijaka, ampak le razgradnjo purinov do (vključno) sečnine. Je verjetno, da se sečnina sintetizira v jetrih, ostala pot je pa ugibanje. Moje ugibanje pa je, da če bi preprečevali tvorbo sečnine - kjer vse že poteka, bi toksični produkti deaminacije verjetno zelo naglo onesposobili in verjetno tudi ubili tako pred preveč sečne kisline &quot;zdravljeni&quot; organizem. 

::Domnevam da je treba na zmanjšanje nastajanja sečnine vplivati s tem, oziroma s tako spremembo prehrane in življenja, da se beljakovin in sorodnih snovi (purini...) ne uporablja brez potrebe za gorivo in gorivne rezerve, ampak to je zdaj še popoln OR.   [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 03:49, 22. junij 2026 (CEST)
:::Google ''pot dušika skozi organizem sesalcev in ptičev, kvantitativno '' je videti, da navaja boljše vire: 
:::{{navedek | Prehranski dušik (beljakovine) vstopi v prebavila sesalcev in ptic, kjer se razgradi v aminokisline in absorbira. Po presnovi (katabolizmu) se dušik izloči. Kvantitativno se pot dušika razlikuje glede na izločevalni sistem: sesalci izločajo predvsem '''sečnino''' (ureo), ptice pa '''sečno kislino''' (urikotelizem). &lt;br&gt;[https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4527031/ 1], [https://www.bbc.co.uk/bitesize/guides/zrsg9mn/revision/1 2], [https://www.sciencedirect.com/topics/neuroscience/nitrogen-metabolism 3], [https://hal.inrae.fr/hal-04580263v1/document 4], [[:en:Urea|5]]}}
:::S tem da kvantitativno ni razumljeno kot odstotek vnosov iz beljakovin, odstek iz purinov, morebitni ostali viri. Tudi ne loči, da bi bili sečnina,  urea in urikotelizem besede o istem pojavu. 
:::Ampak viri vidim da znajo biti uporabni, samo zdaj bo čas da prebrano prespim (oziroma grem za daljši čas počet kaj drugega, da bom spet sposoben najti, kjer je sklic na vir upravičen in kje ne, kot je bilo pri slovenskih). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 05:05, 22. junij 2026 (CEST)

== Napaka pri navajanju sklica je obstajala že pred mojo skupino sprememb ==

Šel sem odpret za urejanje redakcijo [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Du%C5%A1ik&amp;action=submit&amp;oldid=6494585 ] z dne  06:09, 16. avgust 2025 od [[Uporabnik:InternetArchiveBot|&lt;bdi&gt;InternetArchiveBot&lt;/bdi&gt;]] ([[Uporabniški pogovor:InternetArchiveBot|pogovor]] | [[Posebno:Prispevki/InternetArchiveBot|prispevki]]) (Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5); ko sem jo odprl v predogledu je predogled že prijavil napako: 

{{bq |text= Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;&lt;ref&gt;&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;; sklici, poimenovani &lt;code&gt;CRC71&lt;/code&gt;, ne vsebujejo besedila (glej [[Pomoč:Napake v navajanju/Cite error references no text|stran pomoči]]) }}

Po pregledu imam vtis, da je napaka v {{tl| infopolje dušik}}  pri podatku o molski masi in izvira iz sklica, prenesenega iz WD, ki ta podatek potrjuje, a ne uspem najti na kakšen način je ta poimenovani sklic potem lahko prazen. In ker je ta napaka že od pred mojimi spremembami na tem članku, kaže da je ni povzročilo nič v njih. Zaprosil bom ''Pod lipo'' za pomoč pri razrešitvi težave s tem sklicem. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 14:38, 29. julij 2026 (CEST)
: Sem popravila {{tl|Infopolje dušik}}. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:51, 29. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>1ybsrjigsjjn4p2ee3viypv4grhtfxw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Miroslav Cerar ml.</title>
    <ns>0</ns>
    <id>374958</id>
    <revision>
      <id>6721585</id>
      <parentid>6571143</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:43:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>uv</comment>
      <origin>6721585</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25726" sha1="90s1ezdqfkum5q6rfstfybha3xlwzbn" xml:space="preserve">{{Več sklicev}}{{Infopolje Predsednik | name= Miro Cerar
| order=10. [[predsednik Vlade Republike Slovenije]]
| term_start=18. september 2014
| term_end=13. september 2018
| predecessor=[[Alenka Bratušek]]
| successor= [[Marjan Šarec]]
| order2=[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
| term_start2=13. september 2018
| term_end2=13. marec 2020
| predecessor2=[[Karl Erjavec]]
| successor2=[[Anže Logar]]
| order3=Redni profesor na Pravni fakulteti univerze v Ljubljani
| term_start3=
| term_end3=
| successor3=
| term_start4=
| term_end4=
| predecessor4=
| successor4= 
| birth_date=
| spouse=
| party= [[Stranka modernega centra]] (2. 6. 2014 – 2. 3. 2020)
| president=
| signature    = &lt;!-- WD --&gt;
| signature_size=100px
||profession=[[pravnik]], [[profesor]], [[politik]], [[državnik]]}}

'''Miroslav''' ('''Miro''') '''Cerar ml.''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], * [[25. avgust]] [[1963]], [[Ljubljana]].

Bil je [[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik]] [[12. vlada Republike Slovenije|12. vlade Republike Slovenije]], v [[13. vlada Republike Slovenije|13. vladi]] premierja [[Marjan Šarec|Marjana Šarca]] pa je deloval kot podpredsednik vlade in [[minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|minister za zunanje zadeve]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2550446/miro-cerar-minister-za-zunanje-zadeve |title=Miro Cerar - minister za zunanje zadeve  |date=2018-09-13 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2018-09-14}}&lt;/ref&gt; Na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravni fakulteti univerze v Ljubljani]] je redni profesor na katedri za teorijo in sociologijo prava in&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Miro Cerar {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/imenik-oseb/miro-cerar/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-03-09|language=sl}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; tudi njen dekan.

==Življenjepis==
Po študiju prava se je zaposlil na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|ljubljanski pravni fakulteti]] ter se konec 80-ih let dvajsetega stoletja aktivno vključil v prizadevanja za demokratizacijo in državno osamosvojitev Slovenije. 1990–91 je kot sekretar sodeloval pri pisanju Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Ustave Republike Slovenije. 1992–2014 je bil predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani ter zunanji svetovalec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] za ustavna in druga pravna vprašanja. 2008 je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov štipendist]] šest mesecev poučeval primerjalno ustavno pravo na Golden Gate University School of Law v San Franciscu in se postdoktorsko študijsko izpopolnjeval na University of California School of Law v Berkeleyju. Pred vstopom v politiko (2014) je javno nastopal kot pravnik in intelektualec, zlasti kot razlagalec ustavnosti in zakonitosti delovanja oblastnih organov. Zavzemal se je za vladavino prava, ustavno demokracijo ter za dvig pravne kulture in etičnih standardov v družbi. 2000–18 je bil na letnih izborih portala Ius Software (iusinfo.si) 17-krat izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, 2011–14 pa so ga uporabniki portala Tax-Fin-Lex štirikrat izbrali za najvplivnejšega slovenskega pravnega strokovnjaka.

Leta 2014 je vstopil v politiko, ustanovil [[Stranka modernega centra|Stranko Mira Cerarja (SMC]]) in bil po zmagi na parlamentarnih volitvah izvoljen za predsednika vlade. Med letoma 2014 in 2018 je vodil vlado. med letoma 2018 in 2020 je bil podpredsednik vlade in [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanji minister Republike Slovenije]].

=== Zgodnja leta, šolanje in družina ===
Otroštvo in mladost je skupaj s sestrama preživljal v Ljubljani in [[Grosuplje|Grosupljem]]. Oče [[Miroslav Cerar st.|Miroslav Cerar]] (roj. 1939) je bil večkratni evropski, svetovni in olimpijski prvak na konju z ročaji (medalje je osvajal tudi na drugih gimnastičnih orodjih), po koncu športne kariere pa je do upokojitve deloval kot odvetnik. Je ustanovni član in aktivni funkcionar [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]]. Mati [[Zdenka Cerar]] (roj. Prusnik) (1941–2013) je bila v mladih letih državna prvakinja v gimnastiki, kasneje pa je kot pravnica postala generalna državna tožilka in tudi ministrica za pravosodje.

Cerar je od 1970 obiskoval Osnovno šolo Prule, od 1978 pa [[Gimnazija Jožeta Plečnika|Gimnazijo Ivana Cankarja]] v Ljubljani. Vojaški rok je 1982–1983 služil v današnji [[Podgorica|Podgorici]], 1983 pa pričel s študijem prava.

V mladosti se je veliko ukvarjal s športom. V osnovnošolskih letih se je predvsem preizkušal v gimnastiki in nogometu, nato pa je od zadnjih let osnovne šole do odhoda v vojsko aktivno treniral košarko (KK Trnovo in kasneje [[KD Slovan|KK Slovan]]). V času osnovne šole je igral harmoniko in končal 6-letno nižjo glasbeno šolo, nato pa se je kot samouk lotil igranja kitare. Po končanem študiju se je posvetil pravnemu in pedagoškemu poklicu.

Je oče treh otrok.

=== Študij ter pedagoška in raziskovalna dejavnost ===
1983 se je Cerar vpisal na [[Pravna fakulteta v Ljubljani|Pravno fakulteto v Ljubljani]], kjer je 1987 diplomiral. Za diplomsko nalogo ''Pravno varstvo blagovnih znamk'' (mentor Krešimir Puharič) je 1987 prejel nagrado Slavka Zoreta [[Društvo za Združene narode za Slovenijo|Društva za Združene narode]] za SR Slovenijo. Po diplomi se je zaposlil kot asistent na katedri za teorijo prava na ljubljanski Pravni fakulteti.

Konec 80. let 20. stoletja je objavil več poljudnih in strokovnih prispevkov in se začel v javnosti uveljavljati kot kritični pravni mislec. Leta 1988 je sodeloval pri pisanju ''Pravnega memoranduma: Vojaški tožilec versus Borštner, Janša, Tasić, Zavrl''; 1989 pa pri pisanju ''Pravnega memoranduma: Svoboda združevanja''. Obe deli sta pozivali k uveljavljanju pravne države in demokratičnih vrednot, še posebej v luči takratnih nedemokratičnih pritiskov oblasti na procese demokratizacije v Sloveniji.

1993–1999 je bil dopisnik Centra za študij konstitucionalizma v vzhodni Evropi (s sedežem na ''New York University School of Law'', pred tem na ''University of Chicago Law School'' in ''Central European University'' iz Budimpešte), pri čemer je za ''East European Constitutional Review'' pisal periodična poročila o razvoju konstitucionalizma v Sloveniji.

S tezo ''Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti'' je 1993 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) magistriral, leta 1999 pa na isti fakulteti doktoriral s tezo ''(I)racionalnost modernega prava''. Leta 2000 je bil, prav tako na Pravni fakulteti UL, izvoljen v naziv docenta, 2005 v naziv izrednega profesorja ter 2011 habilitiran za rednega profesorja. Kot predavatelj se je največ ukvarjal s teorijo in filozofijo prava, primerjalnim pravom, ustavnim pravom ter etiko pravniških poklicev. Temelje prava je predaval še na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] UL (2006–14), teorijo prava in države pa na [[Pravna fakulteta v Mariboru|mariborski Pravni fakulteti]] (1995–98). Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti UL]] je 2002–14 letno izvajal sklop predavanj s področja temeljnih pravnih vsebin za študente z oddelka za prevajalstvo (nemciste). Študentski svet UL mu je za študijsko leto 2011/12 podelil diplomo za najboljšega pedagoga na Pravni fakulteti UL.

1989–2004 je bil mentor novoustanovljene Službe pravne pomoči za študente (ustanovitelj je bila Študentska organizacija UL), v kateri so delovali študenti z ljubljanske pravne fakultete. Služba je nudila študentom brezplačno pravno pomoč v zadevah, povezanih s študijem.

1994–2003 je bil zunanji ocenjevalec za maturitetni predmet Pravo. 1994–2014 je izvajal predavanja o temah iz ustavne ureditve v okviru programa strokovnega usposabljanja delavcev v državni upravi. 2009–12 je bil predsednik izpitne komisije za pravniški državni izpit in izpraševalec za področje ustavne ureditve, organizacije pravosodja in državne uprave ter temeljev pravne ureditve Evropske unije.

2003–2014 je bil podpredsednik slovenskega Društva za pravno in socialno filozofijo.

S predavanji in referati je sodeloval na številnih domačih in tujih znanstvenih in strokovnih srečanjih, posvetih, konferencah ipd. V Sloveniji je na povabila različnih šol, institutov, društev, zbornic ter drugih združenj in organizacij predaval o pravnih in širših družboslovnih temah.

2008 je kot [[Fulbrightova štipendija|Fulbrightov]] štipendist šest mesecev poučeval primerjalno ustavno pravo na Golden Gate University School of Law v San Franciscu in se postdoktorsko študijsko izpopolnjeval na University of California School of Law v [[Berkeley, Kalifornija|Berkeleyju]].

1990–92 je bil član uredniškega odbora ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisa za kritiko znanosti]]''. 1995–2014 je na Pravni fakulteti UL urejal ''Zbornik znanstvenih razprav''. 2003–14 je bil na isti fakulteti član uredniškega odbora zbirke ''Manet'' (strokovna literatura) ter 2003–06 član uredniškega sveta revije ''Revus'' (Revija za evropsko ustavnost), GV Revije, Pravna praksa. 2002–14 je bil član uredniškega sveta revije ''Teorija in praksa,'' Fakulteta za družbene vede UL, ter uredniškega odbora strokovne knjižne zbirke ''Pravna obzorja'' pri [[Cankarjeva založba|Cankarjevi založbi]] v Ljubljani.

2009–13 je deloval kot član Strokovne komisije za knjižno in revijalno produkcijo s področja znanosti pri Svetu Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK), in sicer posebej kot recenzent za dela s področja družboslovja.

Je avtor in soavtor več knjig, raziskav in številnih člankov v domačih in tujih znanstvenih in strokovnih revijah.

2000–18 je bil na letnih izborih portala Ius Software (iusinfo.si) 17-krat izbran med deset najvplivnejših slovenskih pravnikov, 2011–14 pa so ga uporabniki portala Tax-Fin-Lex štirikrat izbrali za najvplivnejšega slovenskega pravnega strokovnjaka. Pred vstopom v politiko (2014) je javno nastopal kot pravnik in intelektualec, zlasti kot razlagalec ustavnosti in zakonitosti delovanja oblastnih organov. Zavzemal se je za vladavino prava, ustavno demokracijo ter za dvig pravne kulture in etičnih standardov v družbi.

== Pravnik ==

=== Sodelovanje pri pisanju slovenske ustave in drugih osamosvojitvenih ustavnih aktov ===
Junija 1990 je Cerar z [[Peter Jambrek|dr. Petrom Jambrekom]] in [[Lojze Ude mlajši|dr. Lojzetom Udetom]] ter drugimi strokovnjaki sodeloval pri oblikovanju osnutka iniciativnega predloga Predsedstva Republike Slovenije za sprožitev postopka za sprejem nove [[Ustava Republike Slovenije|slovenske ustave]]. Kot strokovni tajnik je koordiniral delo sedemčlanske strokovne skupine (člani: [[Franc Grad]], [[Tine Hribar]], [[Peter Jambrek]], [[Tone Jerovšek]], [[Matevž Krivic]], [[Anton Perenič]] in [[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]]), ki je avgusta 1990 na [[Grad Podvin|gradu Podvin]] za [[Skupščina Socialistične republike Slovenije|Skupščino Republike Slovenije]] pripravila delovni osnutek nove slovenske ustave.

1991–1992 je bil sekretar Ustavne komisije Skupščine Republike Slovenije. V tem času je med drugim strokovno sodeloval pri sestavi predlogov naslednjih aktov: ustavnih amandmajev 99 in 100 k dotedanji slovenski republiški ustavi (1991); Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in ustavnega zakona za njeno izvedbo (25. junij 1991); Ustave Republike Slovenije in ustavnega zakona za njeno izvedbo (23. december 1991); ter zakonov za volitve v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]], [[Državni svet Republike Slovenije|Državni svet]] in za volitve [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednika Republike Slovenije]] (1992).

=== Zunanji svetovalec Državnega zbora Republike Slovenije ===
1993–2007 in 2009–14 je bil Cerar zunanji svetovalec [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] za ustavna in druga pravna vprašanja. V tej vlogi je redno koordiniral delo strokovnih skupin, ki so pripravljale strokovna mnenja in besedila ustavnih sprememb za ustavno komisijo Državnega zbora. Od sprejema ustave (1991) do vstopa v politiko (2014) je strokovno sodeloval pri vseh razpravah o spremembah ustave.

Sodeloval je pri sestavi mnenj o različnih ustavnih in zakonskih vprašanjih, predvsem s področij volilnega in širšega političnega sistema, referenduma in poslanske imunitete ter poslovniške ureditve. Bil je član strokovnih skupin za pripravo poslovniških sprememb ter skupine za angleški prevod ustave, drugih ustavnih dokumentov ter poslovnika državnega zbora. Pri tem svetovalnem delu je sodeloval predvsem s parlamentarno pravno službo, generalnim sekretariatom, kabinetom [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]] ter z vsakokratno ustavno komisijo.

=== Vodenje Sodnega sveta ===
Od 2009 je bil Cerar podpredsednik, 2010–2012 pa predsednik Sodnega sveta Republike Slovenije, kjer je sodeloval v postopkih izvolitev, imenovanj in razrešitev sodnikov in predsednikov sodišč, v postopkih odločanja o napredovanju sodnikov, v postopkih v zvezi z ugotavljanjem imunitete sodnikov in nezdružljivosti njihove funkcije z drugimi funkcijami, v disciplinskih postopkih zoper sodnike ter pri odločanju o drugih zadevah iz pristojnosti sodnega sveta.

V tujini se je udeležil več strokovnih srečanj z visokimi predstavniki evropskih sodnih svetov. Kot slovenski predstavnik evropske mreže sodnih svetov (ENCJ) je 2010-11 sodeloval v projektni skupini ENCJ za ''ugotavljanje zaupanja v sodstvo na nacionalni in nadnacionalni ravni'' ter 2011-12 v delovni skupini ENCJ za ''reformo sodstva v Evropi''. 

=== Druga strokovna (svetovalna) dejavnost ===
Kot strokovnjak je Cerar pred vstopom v politiko sodeloval v več delovnih skupinah, ki so za različna ministrstva pripravljale strokovna gradiva ali predloge zakonov in drugih aktov, in sicer na področjih pravne ureditve volilnega sistema, posebej tudi elektronskih volitev, referendumske ureditve, ureditve društev, ureditve šolstva itd.

* 2007–2013 je bil zunanji svetovalec pri Odvetniški pisarni Miro Senica in odvetniki za področji ustavnega in upravnega prava.
* 2012–2014 je bil predsednik Sveta za etična vprašanja pri Evropskem centru za reševanje sporov iz Ljubljane (European Centre for Dispute Resolution – ECDR).
* 2013–2014 je bil član strokovnega sveta programa ''Ne-odvisen.si'' (vseslovenski program odprtega in strokovno podprtega dialoga z mladimi in odraslimi).

== Politik ==

=== Začetek politične poti (volitve 2014) ===
[[Slika:Miroslav Cerar small.jpg|sličica|Leta 2014 ob zmagi na volitvah.]]
13. februarja 2013 je Cerar zavrnil javno ponudbo večinske parlamentarne koalicije, da bi z njeno podporo prevzel funkcijo [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade]], saj je ocenil, da tedanje parlamentarne stranke niso omogočale nujnih predpostavk za izhod iz družbene krize (ta koalicija je nato za predsednico vlade izvolila [[Alenka Bratušek|Alenko Bratušek]]). Zato je v nadaljnjih mesecih oblikoval skupino somišljenikov, s katerimi je 2. junija 2014, le šest tednov pred predčasnimi volitvami v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]], ki so sledile odstopu premierke Bratušek, ustanovil [[Stranka modernega centra|Stranko Mira Cerarja (SMC)]], sredinsko socialno-liberalno stranko. SMC je v središče svojega programa, poleg izhoda iz krize, postavila človekovo dostojanstvo, vladavino prava, dvig politične kulture in trajnostni razvoj.

Cerar je bil izvoljen za poslanca, SMC pa je s 34,5 odstotka glasov in dotlej največjim številom izvoljenih poslancev (36) zmagala na parlamentarnih volitvah. 25. avgusta 2014 je Državni zbor Cerarja izvolil za predsednika vlade. Sestavil je levo-sredinsko koalicijo in 17. septembra pričel z vodenjem vlade. 21. novembra 2014 je SMC postala članica evropske politične skupine [[ALDE]] (Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo), marca 2015 pa se je na Cerarjevo pobudo stranka preimenovala v [[Stranka modernega centra|Stranko modernega centra (SMC)]].

=== Predsednik Vlade Republike Slovenije (2014–2018) ===
[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|levo|sličica|350x350px|[[12. vlada Republike Slovenije]] ob zaprisegi.]]
[[12. vlada Republike Slovenije|12. slovensko vlado]] je Cerar sestavil v koaliciji treh strank: [[Stranka modernega centra|SMC]] (9 ministrov, nekateri niso bili člani stranke), [[Socialni demokrati|Socialni demokrati – SD]] (3 ministri) in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratična stranka upokojencev Slovenije – Desus]] (4 ministri), pri čemer je bila to prva slovenska vlada, ki je imela skoraj ves čas svojega delovanja izenačeno število ministrov obeh spolov.[[Slika:Tallinn Digital Summit. Exit doorstep and member states' press conferences Miro Cerar (36722818643).jpg|sličica|Leta 2017 v [[Talin|Talinu]].]]
14. marca 2018 je Cerar kot [[predsednik vlade]] odstopil, ker je menil, da je bila odločitev [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|vrhovnega sodišča]], da razveljavi [[Referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper|referendum o gradnji drugega tira]], na katerem je vladni projekt gradnje drugega tira dobil 53-odstotno podporo, »kaplja čez rob« v smeri neupravičene podpore vsem tistim, ki so želeli projekt preprečiti. Hkrati je z odstopom preprečil, da bi v pogajanjih med vlado in [[Sindikat|sindikati javnega sektorja]] (pogajanja so bila zaradi odstopa avtomatično prekinjena) morebitna realizacija pretiranih finančnih zahtev nekaterih sindikatov prekinila uspešen proces konsolidacije javnih financ.

Odstop je Cerar podal le nekaj mesecev pred rokom za razpis in izvedbo rednih parlamentarnih volitev. Predčasne volitve, ki so sledile odstopu, so bile izvedene 3. junija 2018, tj. že v času prvega možnega roka za redne volitve. Po odstopu je Cerar funkcijo predsednika vlade opravljal še do nastopa nove vlade 14. septembra 2018.

=== Volitve v državni zbor 2018 ===
Na predčasnih volitvah junija 2018, na katerih je bil Cerar ponovno izvoljen za poslanca, je [[Stranka modernega centra|SMC]] zbrala 9,7 odstotka glasov in izgubila primat v političnem centru. Kljub bistveno slabšemu volilnemu izidu kot pred štirimi leti je SMC z desetimi izvoljenimi [[Poslanec|poslanci]] v 90-članskem parlamentu ohranila pomembno mesto v slovenskem političnem prostoru (samo dve politični stranki sta osvojili več poslanskih mest), zato je pod vodstvom Cerarja odigrala tudi pomembno vlogo pri sestavljanju nove koalicijske vlade, v kateri je prevzela štiri ministrska mesta. V levo-sredinski vladi, ki jo je septembra 2018 sestavil [[Marjan Šarec]], je bil Cerar izvoljen na položaj podpredsednika vlade in [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanjega ministra]] ter v teh funkcijah deloval vse do prenehanja Šarčeve vlade (marec 2020).

=== Podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve (2018–2020) ===
[[Slika:Secretary Pompeo Greets Slovenian Foreign Minister Cerar (46331722751).jpg|sličica|Zunanji minister Cerar in ameriški kolega [[Mike Pompeo]].|alt=]]Ob prevzemu teh funkcij je Cerar najavil in nato uresničeval delno spremembo v zunanji politiki, ki naj bi bila, ob siceršnji načelni uravnoteženosti, tudi dovolj zahodno usmerjena (predvsem intenzivnejše sodelovanje z jedrnim delom [[Evropska unija|EU]], z državami [[Beneluks|Beneluksa]] in [[Združene države Amerike|ZDA]]). Pospešil je priprave na prihajajoče slovensko predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu EU]] ter prispeval h krepitvi verodostojnosti [[Slovenija|Slovenije]] v EU.

Okrepil je bilateralne stike Slovenije z državami članicami [[Varnostni svet ZN|Varnostnega sveta]] ter nekaterimi drugimi državami, ki so za Slovenijo še posebej pomembne v političnem, gospodarskem in drugih vidikih. Posebno pozornost je posvetil nadaljevanju strateškega sodelovanja z [[Nemčija|Nemčijo]] in [[Francija|Francijo]] ter urejanju odnosov z [[Velika Britanija|Združenim kraljestvom]] za čas po [[Brexit|Brexitu]]. Prioritetno je spodbujal gospodarsko diplomacijo ter prizadevanje za trajnostni razvoj, vladavino prava, človekove pravice in nediskriminacijo, multilateralizem in humanitarno pomoč. Posvetil se je sodelovanju s sosednjimi državami, predvsem v luči varstva pravic in interesov slovenskih zamejcev. Na evropskem parketu je bil med najbolj angažiranimi evropskimi zagovorniki širitvenega procesa EU na države zahodnega Balkana ter nadaljnjih evro-atlantskih povezav (sprejem [[Severna Makedonija|Severne Makedonije]] v [[NATO]]).

=== Stranka SMC ===

==== Umik s položaja predsednika SMC ====
Na volitvah za slovenske predstavnike v [[Evropski parlament|evropskem parlamentu]] maja 2019 je [[Stranka modernega centra|SMC]] zbrala le 1,6 odstotka glasov. Kmalu za tem je Cerar, ki sicer na evropskih volitvah ni kandidiral, za 21. septembra 2019 razpisal volilni kongres SMC ter sporočil, da ne bo ponovno kandidiral za funkcijo predsednika stranke. Na kongresu je za novega predsednika stranke Cerar podprl [[Zdravko Počivalšek|Zdravka Počivalška]], ki je po izvolitvi prevzel vodenje stranke, člani kongresa pa so Cerarja imenovali za častnega predsednika SMC.

==== Izstop iz SMC ====
2. marca 2020 je Cerar zaradi nestrinjanja z delovanjem [[Stranka modernega centra|SMC]] pod vodstvom [[Zdravko Počivalšek|Počivalška]] odstopil kot častni predsednik in izstopil iz stranke SMC. 13. marca 2020 je vrnil tudi poslanski mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/miro-cerar-se-je-odpovedal-poslanskemu-mandatu/517049|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-13|title=Miro Cerar se je odpovedal poslanskemu mandatu|date=13. marec 2020|publisher=|last=|first=}}&lt;/ref&gt;

== Bibliografija ==

=== Samostojna znanstvena dela ===
* ''Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti'' (1993, dopol. izd. 1996)
* ''(I)racionalnost modernega prava'' (2001)

=== Univerzitetni učbeniki v soavtorstvu ===
* ''Kako študirati pravo'' (2002, dop. izd. 2012)
* ''Uvod v pravoznanstvo'' (2006, dop. izd. 2012)
* ''Temelji prava in pravne ureditve'' (2006)

=== Osnovnošolski učbenik ===
* ''Svet smo mi 8'' (2015)

=== Poljudne knjige o etiki, politiki, pravu in družbi ===
* ''Pravnikov mozaik'' (2007)
* ''Pamet v krizi'' (2010)
* ''Slovenci na popravnem izpitu'' (2013)
* ''Kako sem otrokom razložil demokracijo'' (2009) – 2010 priznanje [[Zlata hruška]] za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo Mestne knjižnice Ljubljana.
==Galerija==
&lt;gallery&gt;
Slika:Tallinn Digital Summit. Handshake Miro Cerar and Jüri Ratas (36718136443).jpg|Z estonskim premierjem [[Jüri Ratas|Jüriem Ratasem]].
Slika:Tallinn Digital Summit. Exit doorstep and member states' press conferences Miro Cerar (36722818643).jpg|Izjava za medije na Digitalnem vrhu v Talinu.
Slika:Ahmed Salim with Prime Minister Dr. Miro Cerar of Slovenia.jpg|Z [[Ahmed Salim|Ahmedom Salimom]].
Slika:Commissioner Avramopoulos with Prime Minister of Slovenia Miro Cerar, 22-10-2015 (22424000091).jpg|Z evropskim komisarjem za migracije [[Dimitris Avramopoulos|Dimitrisem Avramopoulosom]], oktobra 2015
Slika:Predsednik vlade dr. Miro Cerar preko videokonference pohvalil delovanje kontingentov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah 03.jpg|Cerar in obrambna ministrica [[Andreja Katič|Andreja Katić]].
Slika:Predsednik vlade dr. Miro Cerar preko videokonference pohvalil delovanje kontingentov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah 11.jpg|Prihod na ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Slika:INFORMAL LUNCH-BOAT REGINA DANUBIA-BRATISLAVA SUMMIT 16. SEPTEMBER 2016 (29093223754).jpg|Cerar in romunski predsednik [[Klaus Iohannis|Klaus W. Iohannis]].
Slika:Dan Notranjskega parka 2016 (26588613873).jpg|Na Dnevu Notranjskega parka [[2016]].
Slika:Karin Kneissl (47757105552).jpg|Z nekdanjo avstrijsko zunanjo ministrico [[Karin Kneissl]].
Slika:160626-N-BL607-130 (27856421271).jpg
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
{{kategorija v Zbirki|Miroslav Cerar Jr.}}
* [[Seznam slovenskih politikov]]
* [[Seznam slovenskih pravnikov]]
* [[Seznam slovenskih predsednikov vlad]]
*[[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Mira Cerarja]]
*[[Seznam obiskov predsednika vlade Mira Cerarja]]
*[[Slovenec sem. Ne jamram, iščem rešitve.]]
{{-}}{{s-začetek}}
{{s-off}}
{{s-bef|before=[[Alenka Bratušek]]}}
{{s-ttl|title=[[Slika:Coat of arms of Slovenia.svg|40px]]&lt;br/&gt;[[Predsednik vlade Republike Slovenije]]|years=2014—2018 }}
{{s-aft|after= [[Marjan Šarec]]}}
{{S-end}}

{{Pred Vl RS}}
{{Predsedniki vlade Slovenije}}
{{12VladaSLO}}
{{13. Vlada Republike Slovenije}}

{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Cerar, Miro}}
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Bivši člani Stranke modernega centra]]
[[Kategorija:Slovenski pravniki]]
[[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Slovenski poslanci]]
[[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije]]
[[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Ministri 13. vlade Republike Slovenije]]
[[Kategorija:Miroslav Cerar ml.| ]]
[[Kategorija:Diplomiranci Pravne fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>90s1ezdqfkum5q6rfstfybha3xlwzbn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mirko Blažina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>375435</id>
    <revision>
      <id>6721516</id>
      <parentid>6634652</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:23:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721516</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4396" sha1="3c8cwjpe92s0neqbv03qgsab8qvytkw" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|image          = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
|height         = 
|position       = [[vratar (nogomet)|vratar]]
| clubs1 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| clubs2 = [[Club Nacional de Football|Nacional]]
| clubs3 = [[Defensor Sporting]] 
| clubs4 = [[Club Atlético San Telmo|Atlético San Telmo]] 
| years1 = 1943–1955
| years2 = 1956–?
| years3 = ?–1960
| years4 = 1960–1962
| caps1 = 241
| goals1 = 0
| manageryears1 = 1960–1962
| managerclubs1 = [[Club Atlético San Telmo|Atlético San Telmo]] (igralec-trener)
}}
'''Mirko Blažina''' (tudi '''Mierko Blazina'''), [[Argentina|argentinski]] [[nogometaš|nogometni vratar]] in [[nogometni trener|trener]] [[Slovenci|slovenskega]] rodu, * [[18. februar]] [[1925]], [[Gorica]], [[Kraljevina Italija]], † [[18. februar]] [[2005]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

==Življenjepis==

Mirko Blažina se je rodil 18. februarja 1925 v [[Gorica|Gorici]], v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], v tedanji Kraljevini Italiji. Leta 1933 je skupaj s starši emigriral v Argentino.

Kot otrok je živel v Buenos Airesu, v bližini klavnic in na ulici se je kmalu seznanil s [[Šport|športom]], saj se je ukvarjal s [[Košarka|košarko]] in nogometom. Z nogometom se je začel ukvarjati v klubu Albariño, s 16 leti pa je šel v klub [[Club Atlético San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo de Almagro]]. Igral je na položaju vratarja in je debitiral 26. septembra 1943. Zadnje srečanje je odigral leta 1962 v moštvu Club Atlético San Telmo. V tem klubu je deloval tudi kot [[Trener|trener]].

Po nogometni upokojitvi se je preživljal kot avtomehanik, taksist, mesar. Imel je tudi lastno [[Restavracija|restavracijo]]. Umrl je na svoj osemdeseti rojstni dan v Buenos Airesu.

==Nogometna kariera==

Debitiral je 26. septembra 1943 na tekmi  s Club Atletico Platense, kjer je njegovo moštvo San Lorenzo de Almagro zmagalo z 2:0. Nastopil je kot zamenjava za Juana Carlosa Heredio.
Leta 1946 je moštvo San Lorenzo z Mirkom Blažino postalo tretjič državni prvak. Po osvojitvi naslova je Blažina z ekipo gostoval v Španiji in na Portugalskem. V obdobju med 23. decembrom 1946 in 6.februarjem 1947 je moštvo San Lorenzo de Almagro odigralo deset tekem in sicer&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://sanlorenzowebsite.com.ar/el-terceto-de-oro-campeon-1946/ |title=El terceto de oro Campeón 1946 |accessdate=2021-03-18 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204175618/https://sanlorenzowebsite.com.ar/el-terceto-de-oro-campeon-1946/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 23. decembra 1946 v [[Madrid|Madridu]] Atletico Madrid:San Lorenzo 1:4
* 25. decembra 1947 v Madridu [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madrid]]:San Lorenzo 4:2
* 1. januarja 1947 v [[Barcelona|Barceloni]] [[Španska nogometna reprezentanca|Španija]]:San Lorenzo 5:7
* 5. januarja 1947 v Bilbau Athletic Bilbao:San Lorenzo 3:3
* 16. januarja 1947 v Madridu Španija:San Lorenzo 1:6
* 22. januarja v [[Valencija|Valenciji]] Valencia:San Lorenzo 1:1
* 26. januarja v La Coruni [[Deportivo de La Coruña|Deportivo La Coruna]]:San Lorenzo 0:0
* 31. januarja 1947 v [[Porto|Portu]] Porto:San Lorenzo 4:9
* 2. februarja 1947 v [[Lizbona|Lizboni]] [[Portugalska nogometna reprezentanca|Portugalska]]:San Lorenzo 4:10
* 6. februarja 1947 v [[Sevilja|Sevilji]] Sevilla:San Lorenzo 5:5

Blažina je igral v moštvu San Lorenzo de Almagro do leta 1954. Kariero je nadaljeval do leta 1960 v [[Urugvaj|Urugvaju]], v moštvih  Nacional [[Montevideo]] in Defensor Sporting Montevideo. Zadnji dve leti aktivne kariere je  igral v moštvu druge argentinske lige Club Atlético San Telmo, kjer je opravljal tudi naloge trenerja moštva. Z moštvom so leta 1961 osvojili tudi prvenstvo druge argentinske lige.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Blažina, Mirko}}
[[Kategorija:Argentinski Slovenci]]
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Goriški Slovenci]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Nacional de Football]]
[[Kategorija:Nogometaši Defensor Sporting Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético San Telmo]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Atlético San Telmo]]
[[Kategorija:Umrli na rojstni dan]]</text>
      <sha1>3c8cwjpe92s0neqbv03qgsab8qvytkw</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377474</id>
    <revision>
      <id>6721694</id>
      <parentid>6715404</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T04:19:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721694</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35214" sha1="jcfzx822vo1afum0x8q7izmw7fvfzbk" xml:space="preserve">{{ležeč naslov}}
{{Infopolje Videoigra
| title = Call of Cthulhu: &lt;br /&gt; Dark Corners of the Earth
| image = [[Slika:Call of Cthulhu - Dark Corners of the Earth Coverart.png]]
| developer = [[Headfirst Productions]]
| publisher = [[Bethesda Softworks]]
| director = Simon Woodroffe&lt;br /&gt;Michael Woodroffe
| producer = Christopher Gray
| designer = Christopher Gray
| programmer = Gareth Clarke
| artist = Rob Steptoe&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;Troy Tempest&lt;/small&gt;&lt;br /&gt;Wilhelm Ogterop
| writer = Christopher Gray
| composer = Greg Chandler
| engine = Headfirstov prilagojen pogon
| platforms = [[Xbox]], [[Microsoft Windows|MS Windows]]
| released = '''Xbox'''&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 24. oktober 2005&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Europe.svg|20px|link=Evropska unija]] 28. oktober 2005&lt;br /&gt;'''MS Windows'''&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of Europe.svg|20px|link=Evropska unija]] 24. marec 2006&lt;br&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 26. april 2006 (maloprodaja)&lt;br /&gt;[[Slika:Flag of the United States.svg|20px|link=Združene države Amerike]] [[Slika:Flag of Canada.svg|20px|link=Kanada]] 16. junij 2009 ([[Steam]])
| genre = [[preživetvena grozljivka]], [[prvoosebna strelska videoigra]]
| modes = [[enoigralska videoigra|enoigralski]]
}}

'''''Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth'''''&lt;ref&gt;{{jezik-en|Cthulhujev klic: Temni predeli Zemlje}}&lt;/ref&gt; je prvoosebna [[preživetvena grozljivka]] razvijalcev [[Headfirst Production]], ki je izšla v založbi [[Bethesda Softworks]]. Za [[Xbox]] je izšla leta 2005, leto zatem pa še za [[Microsoft Windows|MS Windows]].

Igra temelji na delih [[Howard Phillips Lovecraft|Howarda Phillipsa Lovecrafta]], ameriškega pisatelja grozljivk, [[fantazija|fantazije]] in [[znanstvena fantastika|znanstvene fantastike]], predvsem na [[novela (književnost)|noveli]] ''[[Senca nad Innsmouthom]]'' (''The Shadow over Innsmouth''). Zgodba se povečini odvija leta 1922 in opisuje Jacka Waltersa, duševno nestabilnega zasebnega detektiva. Walters prevzame primer izginule osebe v Innsmouthu, skrivnostnem pristaniškem mestu, ki se je popolnoma ogradilo od zunanjega sveta.

Med razvijanjem, ki je potekalo od leta 1999, je bil projekt večkrat ustavljen in je šel skozi mnogo postopkov prenove ter revizije. Navkljub pohvalam večine kritikov je igra doživela prodajni neuspeh.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Maiberg|first=Emanuel|url=http://www.gamespot.com/articles/next-gen-call-of-cthulhu-in-development/1100-6417221/ |title=Next-gen Call of Cthulhu in development |accessdate=14.8.2014 |date=19.1.2014 |publisher=[[Gamespot]]}}&lt;/ref&gt;

== Igranje ==

Podobno kot pri vseh prvoosebnih strelskih videoigrah igralec tudi tukaj opazuje svet skozi oči svojega lika. V skladu z značilnostmi preživetvenih grozljivk lahko igralec nosi omejeno količino [[strelivo|streliva]], zato se mora v zelo nevarnih situacijah kljub oboroženosti skrivati in izogibati sovražniku. V začetnih delih igralec sploh nima dostopa do [[orožje|orožja]], zato so omenjene taktike edini način preživetja. Poudarek je tudi na reševanju miselnih izzivov, od iskanja kombinacije za odpiranje sefa do dešifriranja starodavnih zapisov v nezemeljskem jeziku.&lt;ref name=&quot;GS&quot;&gt;{{navedi splet|last=Kasavin|first=Greg|title=Call of Cthulhu Dark Corners of the Earth Review (XBOX)|url=http://www.gamespot.com/reviews/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth-review/1900-6136935/|publisher=GameSpot|accessdate=15.8.2014|date=24.10.2005}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Spy&quot;&gt;{{navedi splet|last=Rausch|first=Allen|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth (PC)|url=http://pc.gamespy.com/pc/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/711156p1.html|publisher=[[GameSpy]]|accessdate=15.8.2014|date=2.6.2006}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;IGN&quot;&gt;{{navedi splet|last=Alhazred|first=Abdul|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth - One of the giants of horror gets a game worthy of his name|url=http://www.ign.com/articles/2006/04/27/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth?page=1|publisher=[[IGN]]|accessdate=15.8.2014|date=26.4.2006}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Call of Cthulhu Deep one.jpg|thumb|left|300px|Morska pošast med napadom. Igralec nima neposrednih podatkov o zdravju in strelivu, prav tako mora orožje nameriti za učinkovit zadetek. Slika je rahlo zamegljena zaradi predolgega strmenja v pošast.]]
[[Slika:Call of Cthulhu pregledni meni.jpg|thumb|left|300px|Pregledni meni, ki na desni kaže igralčev lik ter morebitna mesta in vrste poškodb, na levi pa zalogo streliva in sanitetnega materiala za oskrbo poškodb ter ostale predmete v lasti.]]
V nasprotju z mnogimi strelskimi videoigrami igralec nima neposrednih podatkov o zdravju in količini streliva na zaslonu, zato se mora posredno opirati na lastne zvoke, tj. ritem bitja srca in dihanja, ki postaneta pospešena po poškodbi, ter sivenjem zaslona, kar nakazuje na večjo izgubo krvi. Določene poškodbe se realistično odražajo vidno in slušno: pri [[zlom kosti|zlomljeni]] nogi igralec šepa in vzdihuje zaradi bolečin, pri zlomljeni roki pa je merjenje močno oteženo. Različne poškodbe zahtevajo različne načine zdravljenja. Za zdravljenje poškodb so na voljo povoji, šivalni pribor, lesene opornice in [[protistrup]]. Lažje poškodbe se lahko oskrbijo samo s povoji, težje poškodbe pa zahtevajo kombinirano uporabo materiala, npr. povoj, opornico in šivalni pribor za globoko rano s pridruženim zlomom kosti. Določena sovražna [[favna]], kot so [[mutacija|mutirani]] [[raki]] in [[morske zvezde]], lahko s svojim napadom zastrupijo igralca, kar zahteva uporabo protistrupa. Natančno stanje zdravja se lahko pogleda v preglednem meniju, ki kaže igralčevo telo in poškodbe. Leva stran kaže stanje zalog sanitetnega materiala za oskrbo poškodb in streliva ter ostale pomembnejše stvari, kot so knjige in ključi oz. predmeti, bistveni za napredek v igri. Na voljo so tudi [[injekcija (medicina)|injekcije]] [[morfij]]a, ki ublaži bolečine in tako poveča bojno sposobnost, vendar zamegli pogled.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt;

Orožja so izvirna glede na čas prizorišča (z izjemo nezemeljskega energijskega orožja, dostopnega pozno v igri) in vključujejo pištolo [[Colt 1911]], revolver [[Smith &amp; Weston M1917]], dvocevno [[šibrovka|šibrovko]], puško [[Springfield Model 1903|Springfield M1903]] in brzostrelko [[Thompson M1921]]. Vsako orožje zahteva svoj tip streliva, ki ga mora igralec pobirati ločeno; to pomeni tudi, da [[naboj (orožje)|naboj]]e [[.45 ACP|kalibra .45]] v okvirju lahko uporabi samo za pištolo, isti tip naboja v bobnu pa za brzostrelko. Glede na to, da zaslon ne prikazuje števila preostalih nabojev v nabojniku, je treba izstreljene naboje preštevati in redno preverjati stanje v nabojniku. V primeru porabljenega streliva v okvirju igralcu preostane napad s kopitom oz. ročajem orožja. Za napad iz zasede lahko uporabi lomilko ali nož. Na zaslonu ni prikazan umetni merek, pač pa je treba orožje nameriti za natančnejše zadetke, vendar [[točnost]] [[meritev|merjenja]] sčasoma upada zaradi utrujenosti. Posebnost strelskega sistema je tudi ta, da bo izstreljena krogla potovala v tisto smer, kamor je orožje usmerjeno: če igralec ustreli prezgodaj, medtem ko vleče orožje iz toka, bo krogla potovala postrani, s čimer bo naboj seveda zaman porabljen.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt;

Naslednja pomembna stvar je vzdrževanje [[duševno zdravje|duševne stabilnosti]], ki se lahko poslabša ob preveliki izpostavljenosti vznemirljivim dogodkom in prizorom, kot so trupla mučenih ljudi in dolgotrajnejši neposreden pogled na nezemeljska bitja; igralčev lik ima sicer tudi [[fobija|strah]] pred višino (akrofobijo). Poslabšanje duševnega stanja se kaže s [[privid]]i, [[prisluh]]i, zamegljenim pogledom in oteženim gibanjem, v hujših primerih pa lahko igralčev lik popolnoma znori in stori [[samomor]]. Sam potek igre je sicer dokaj linearen s samo eno potjo od enega poglavja do drugega. Celotno zgodbo, pa tudi pomembnejše podatke, kot so kombinacije sefov, se lahko pridobi iz Waltersovega dnevnika ter zbranih dokazov iz časopisnih izrezkov, knjig in tujih dnevnikov. Skozi igro lahko igralec nabira t. i. mitološke točke, ki omogočajo dostop do dodatnih podatkov. V igri se na različnih mestih nahajajo znaki ''Starešin'' v obliki bele peterokrake zvezde ali očesa v plamenu, ki predstavljajo možnost shranjevanja poteka igre.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt;

== Povzetek vsebine ==
=== Mitološko ozadje ===
[[Slika:Cthulhu and R'lyeh.jpg|thumb|right|250px|''Cthulhu'', eden od najbolj znanih ''Velikih starodavnih'', ki je zaprt v starodavnem mestu ''R'lyeh'', je izvor neprestane bojazni [[človeštvo|človeštva]] na podzavestni ravni.]]

Ozadje igre sloni na Lovecraftovih [[cthulhuovski miti|cthulhuovskih mitih]], predvsem na reinterpretaciji novele ''[[Senca nad Innsmouthom]]'', ponekod pa je opaziti elemente iz drugih novel, kot so ''[[Cthulhujev klic]]'', ''[[Na gori norosti]]'' (''At the Mountain of Madness''), ''[[Senca zunaj časa]]'' (''The Shadow out of Time'') in ''[[Podgane v zidovih]]'' (''The Rats in the Walls''). Rdeča nit vseh Lovecraftovih del je popolna nepomembnost [[človeštvo|človeštva]] proti kozmičnim grozotam, ki obstajajo v [[Vesolje|univerzumu]]. Cthulhuovski miti opisujejo ''Velike starodavne'' (''Great Old Ones''), [[panteon]] »zlobnih« starodavnih zunajzemeljskih božanstev, ki so nekoč, tj. mnogo let pred pojavom človeka, vladali [[Zemlja|Zemlji]], nato pa so jih »dobre« ''Starešine'' premagale in jih zaprle oz. drugače onemogočile. Omenjena božanstva tako povečini prebivajo v drugih [[razsežnost]]ih ali pa so npr. zaprta pod vodo in v središču Zemlje, tako da je neposreden stik s človeštvom praktično onemogočen. Mnoga od teh bitij so premočna, da bi jih ljudje lahko premagali, ter tako grozljiva, da njihovo neposredno poznavanje za žrtev pomeni gotovo norost oz. trajno uničenje uma.&lt;ref&gt;Harms, D. (1998). &quot;Heritage of Horror&quot;. '''V:''' ''The Encyclopedia Cthulhiana'', 2. izdaja. Oakland, CA: Chaosium. ISBN 1-56882-119-0&lt;/ref&gt;

Eden najbolj znanih ''Velikih starodavnih'' je ''[[Cthulhu]]'', velikanska pošast z mešano podobo človeka, [[hobotnice]] in [[zmaj]]a, zaprta v podvodnem mestu ''R'lyeh''. ''Cthulhu'' je izvor neprestane bojazni za človeštvo na podzavestni ravni, čeprav ga častijo mnogi človeški kulti in celo nekatere nezemeljske rase, kot sta ''Mi-go'' in ''Globoki'' (''Deep Ones''), inteligentna podvodna, [[ribe|ribam]] oz. [[žabe|žabam]] podobna bitja, ki predstavljajo enega od glavnih nasprotnikov (antagonistov) v igri. Globoki se že stoletja parijo z ljudmi v različnih kulturah, pri čemer nastajajo [[hibrid]]i, katere v igri predstavljajo člani ''Ezoteričnega reda Dagona''. Tako kot v noveli ''Senca nad Innsmouthom'' je tudi tukaj zasnova igre skrivni dogovor med prebivalci mesta in ''Globokimi'', ki v zameno za človeške žrtve in obljubo o medsebojnem parjenju dobivajo neusahljivi dotok rib in zlata nenavadnega belkastega sija. Hibridi se sicer rodijo kot ljudje, vendar se sčasoma preobrazijo v pripadnike ''Globokih'' in odidejo živet v podvodno mesto ''Y'ha-nthlei''.&lt;ref&gt;Harms, 1998, str. 81-2, 340.&lt;/ref&gt;

Za igralčev lik je zelo pomembna ''Velika rasa Yith'', kar je popolnoma razodeto v epilogu igre. Gre za raso izjemno inteligentnih bitij z močnimi psihičnimi sposobnostmi, ki obvladajo [[potovanje v času|potovanje skozi čas]]. Imajo sposobnost izmenjave uma s pripadnikom katerekoli rase, tako v preteklosti kot v prihodnosti. Na ta način lahko zbirajo podatke o drugih kulturah in se o njih poučijo, poleg tega pa lahko predvidijo prihodnje grožnje. Čeprav je zamenjava narejena brez privolitve, lahko posameznik v zameno za sodelovanje prosto komunicira z drugimi pripadniki te rase in uporablja knjižnico z nepregledno količino podatkov. Ko je zbrana zadostna količina podatkov o drugi kulturi, se zopet opravi zamenjava umov v izvorna telesa. Spomin na izkušnjo se izbriše, kar včasih ni temeljito opravljeno, zaradi česar ima lahko posameznik [[nočna mora|nočne more]], kot je to v primeru Waltersa v igri.&lt;ref&gt;Harms, 1998, str. 128-30.&lt;/ref&gt;

=== Zgodba ===

Zgodba se prične odvijati 6. septembra 1915, na dan policijskega obleganja stare graščine v [[Boston]]u, v kateri se zadržuje bizarni [[kult]], imenovan ''Bratovščina Yith'' (''Fellowship of Yith''), udeleženem v številnih manjših kriminalnih dejanjih in nepojasnjenih, okultnih dejavnostih. Vodja kulta, Victor Holt, za pogajanje zahteva Jacka P. Waltersa, enega od najuspešnejših policijskih detektivov. Med strelskim obračunom, ki sledi, uspe Waltersu vdreti v stranski del graščine, v kateri med raziskovanjem naleti na [[množični samomor]] članov kulta in [[nezemeljsko življenje|nezemeljsko]] tehnologijo v prostorih pod graščino. Policisti Waltersa najdejo v hudem [[katatonija|katatoničnem]] stanju, zaradi česar je sprejet v [[Arkham|arkhamsko]] psihiatrično bolnišnico.&lt;ref name=&quot;ccdce&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.callofcthulhu.com/gameinfo/story.html |title=Call of Cthulhu: Dark Corner of the Earth - Story |accessdate=15.8.2014 |date=2006 |publisher=ZeniMax Media Inc. |archive-date=2006-12-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061206130209/http://www.callofcthulhu.com/gameinfo/story.html |url-status=bot: unknown }}&lt;/ref&gt;

Po šestih letih zdravljenja je odpuščen ter postane zasebni detektiv. 6. februarja 1922 prevzame primer izginule osebe, Briana Burnhama, vodje trgovine v Innsmouthu.&lt;ref name=&quot;ccdce&quot;/&gt; Poizvedovanje v tem zapuščenem, izoliranem in [[ksenofobija|ksenofobnem]] mestu ne prinese nikakršnih rezultatov. Med nočitvijo v tamkajšnjem hotelu za las ubeži poskusu umora, nakar se je prisiljen skrivati pred sovražnimi prebivalci in [[korupcija|skorumpirano]] policijo. Medtem naleti na [[tajni agent|tajnega agenta]] ameriške vlade Lucasa Mackeya, ki Waltersu razkrije dolgoletno vladno preiskavo mesta zaradi številnih kriminalnih dejanj, predvsem ugrabitev in nepojasnjenega kopičenja [[zlato|zlata]]. Sčasoma izve, da je Burnham v resnici pridržan v zaporu za namene [[žrtvovanje|žrtvovanja]], nakar ga reši in skupaj z njegovim dekletom pobegneta iz mesta. Med begom je Burnham ustreljen, vendar na pomoč priskočijo agenti [[Zvezni preiskovalni urad|Zveznega preiskovalnega urada]] (FBI). Vodja urada, [[J. Edgar Hoover]], Waltersa po zaslišanju prisili k sodelovanju pri vdoru v [[rafinerija|rafinerijo]] zlata, ki jo upravlja družina Marsh. Slednja je obenem tudi vodja t. i. ''Ezoteričnega kulta Dagona'', ki ustrahuje celotno mesto in časti vodna polbogova, tj. očeta ''Dagona'' in mater ''Hidro'', ter vrhovno božanstvo ''Cthulhuja''. Globoko v rafineriji Waltersa in agente napade starodavno bitje, imenovano ''Shoggoth'', vendar ti z [[eksploziv]]i popolnoma razrušijo celotni kompleks in s tem tudi ubijejo pošast.
[[Slika:Call of Cthulhu podvodno mesto.jpg|thumb|right|350px|Starodavno mesto ''Y'ha-nthlei'' je prizorišče zaključnih spopadov med Waltersom in ameriško vojno mornarico na eni ter kultom in raso ''Globokih'' na drugi strani.]]
Zaradi zadostnih dokazov [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|ameriška vojna mornarnica]] neposredno po tem sproži obsežno operacijo proti celotnemu mestu. Edini predel, odporen proti invazijskim silam, je glavni štab ''Ezoteričnega reda Dagona'' zaradi magičnih ščitov, ki izničijo vse izstrelke in vojakom v bližini povzročajo norost. Walters s pomočjo marincev najde podzemno pot do štaba, osvobodi agenta Mackeyja in z izjemo vodje kulta, Roberta Marsha, pobije celotno združbo članov kulta v podzemnem [[svetišče|svetišču]], s čimer onesposobi magične ščite. Med zasledovanjem Marsha pade skozi tunel v morje, iz katerega ga reši posadka [[patruljna ladja|patruljne ladje]] Obalne straže ''Urania'', ki je del bojne skupine, namenjene proti ''Hudičevem oz. Satanovem grebenu''. Med potjo ladjo v velikem številu napadejo ribam podobne pošasti, pripadniki rase ''Globokih'' (''Deep Ones''). Po hudih izgubah Walters z marinci odbije napad, vendar se v drugem valu napada prikaže polbog ''Dagon'', ki ga Walters ubije s pomočjo sprednjega ladijskega topa. Kljub tem ''Urania'' potone, Waltersa pa naplavi na ''Hudičev greben'', kjer najde stari prehod do podvodnega mesta ''Globokih'', imenovano ''Y'ha-nthlei''. [[Podmornica]] ameriške mornarice neuspešno [[torpedo|torpedira]] mesto, ki je zaščiteno z magičnim ščitom. Walters najde alternativno pod do [[tempelj|templja]], ki vodi skozi starodavni zapor ''letečih polipov'', zapriseženih sovražnikov ''Velike rase Yith''. Po porazu polipov se s pomočjo nadzora ''Globokih'' uspešno spopade še z drugim polbogom ''Globokih'', tj. ''Hidro'', katere »pesem« ustvarja mestni ščit. Podmornica uniči mesto, Walters pa pobegne skozi portal v glavni štab kulta.

V epilogu je razkrito, da si je pripadnik ''Velike rase Yith'' izmenjal um z Waltersovim očetom v trenutku njegovega spočetja. Tako je Walters v biološkem smislu človek, vendar je nasledil psihične sposobnosti ''Yithiancev'', kar razloži interes ''Bratovščine Yith'', njegovo sposobnost hitrega reševanja primerov, [[jasnovidnost]] in omejeno zmožnost nadziranja ''Globokih'' v templju. Ponovno hospitaliziran v psihiatrični bolnici se Walters 16. februarja 1922 obesi, ker ne prenese resnice o sebi in o tem, kar je videl in spoznal.

== Razvoj ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;float:right; font-size:90%; width:40%&quot;
|+
Uradne sistemske zahteve za MS Windows
|-
! align=center | Konfiguracija
! align=center| Minimalne zahteve&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://gamesystemrequirements.com/games.php?id=909|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth|publisher=System Requirements|accessdate=16.8.2014}}&lt;/ref&gt;
|-
| [[Operacijski sistem]]
| [[Windows XP]] ali [[Windows 2000]]
|-
| [[Procesor|CPU]]
| Pentium III 800 Mhz
|-
| [[Bralno-pisalni pomnilnik|Pomnilnik]]
| 256 MB
|-
| [[Trdi disk]]
| colspan=2 | 2 GB prostora
|-
| [[Grafična kartica]]
| DirectX 9.0 kompatibilna kartica s 128 MB RAM ([[NVIDIA]] GeForce serije 3 ali boljša / [[ATI Technologies|ATI]] Radeon 9600 ali boljša)
|-
| [[Zvočna kartica]]
| 100 % DirectX 8.1 kompatibilna kartica
|}
Razvijalci so igro razvijali okoli šest let. Zametki razvoja segajo v leto 1999, ko je skupina navdušencev nad cthulhuovskimi miti predlagala Andrewu Brazierju, grafičnemu umetniku v Headfirst Productions, idejo o igri.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://groups.google.com/group/alt.horror.cthulhu/browse_thread/thread/f13b7a4f3b864ca/71f5df486db0512 |title=What would you want to see in a Cthulh computer game? |publisher=Groups.google.com |date= |accessdate=14.11.2013}}&lt;/ref&gt; Razvijalci so sprva uporabljali igralna pogona NDL NetImmerse in Havok, vendar so kasneje razvili lasten pogon.&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.gameplaymonthly.com/interviews/coc.htm |title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth – Gameplay Monthly interview with Chris Gray |accessdate=2014-08-16 |archive-date=2009-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091105180631/http://www.gameplaymonthly.com/interviews/coc.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Prvi zaslonski posnetki so bili objavljeni že decembra 1999,&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamespot.com/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/images/?page=11 |title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth Images (Screens added on: December 21, 1999) |publisher=Gamespot.com |date=24.10.2005 |accessdate=14.11.2013 |archive-date=2017-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170709012240/https://www.gamespot.com/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/images/?page=11 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; izdaji za MS Windows in [[PlayStation 2]] pa naj bi bili izšli jeseni 2001.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Michael|last=Mullen|url=http://www.gamespot.com/news/hp-lovecraft-horror-coming-2447388|title=HP Lovecraft Horror Coming|publisher=GameSpot|date=21.12.1999}}&lt;/ref&gt; Leta 2001 je bilo na računalniškem sejmu videoiger E3 najavljeno, da je razvoj igre v veliki meri dokončan,&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Craig|last=Beers|url=http://www.gamespot.com/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/previews/e3-2001-preshow-report-call-of-cthulhu-2760310/|title=E3 2001 Preshow Report: Call of Cthulhu|publisher=GameSpot|date=17.5.2001}}&lt;/ref&gt; vendar je bil ta večkrat prekinjen, še posebej po tem, kot je avstrijska založba [[JoWood]], ki ni imela interesa za razvoj igre, prevzela založbo [[Fishtank Interactive]], s katero je Headfirst Productions podpisal pogodbo. Razvijalci so nato podpisali pogodbo z založbo [[Bethesda Softworks]] za izdaji igre za MS Windows in Xbox, razvoj izdaje za PlayStation 2 pa je bil dokončno zaustavljen.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Sam|last=Parker|url=http://www.gamespot.com/pc/adventure/callofcthuludarkcornersoftheearth/news.html?sid=6026448&amp;mode=news |title=Bethesda to publish Call of Cthulhu|publisher=GameSpot|date=7.5.2003}}&lt;/ref&gt;

Prvotni projekt igre je bil zastavljen velikopotezno, po načrtih naj bi vsebovala elemente [[igranje vlog (videoigra)|igranja vlog]] in omogočala skupinsko igranje za štiri igralce, od katerih bi enega od likov upravljal človek, ostali pa bi bili pod nadzorom [[umetna inteligenca|umetne inteligence]] (AI). Igralec bi lahko raziskoval na lastno pest ali se povezal z drugimi preiskovalci. Projekt je vključeval tudi idejo o večigralskem načinu s tipom igranja vsak proti vsem (''deathmatch'').&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://uk.ign.com/articles/2000/02/09/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth-interview|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth Interview|publisher=IGN|date=8.2.2000}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://uk.ign.com/articles/2001/04/10/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth-interview-3|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth Interview 3|publisher=IGN|date=10.4.2001}}&lt;/ref&gt; Marsikatero idejo, poleg omenjenih, so razvijalci opustili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, časovne stiske in tehničnih težav z razvojem, tako da so se na koncu odločili za akcijsko-pustolovsko videoigro. 

Ob izdaji je igra vsebovala številne [[računalniški hrošč|računalniške hrošče]], katerim se povečini da izogniti tako, da se igro ponovno naloži iz zadnje shranjene točke. Hrošči uradno nikoli niso bili odpravljeni, kljub temu pa na medmrežju obstaja neuradna posodobitev, ki poleg odprave nekaterih hroščev omogoča tudi znižanje težavnosti igre.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.tahionic.com/computers/Call%20of%20Cthulhu%20-%20Dark%20Corners%20of%20the%20Earth/ |title=Known bugs and game cheat |publisher=Tahionic.com |date=11.5.2007 |accessdate=16.8.2014 |archive-date=2016-03-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160309072517/http://www.tahionic.com/computers/Call%20of%20Cthulhu%20-%20Dark%20Corners%20of%20the%20Earth/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Izdaja za Xbox je kompatibilna za igranje na [[Xbox 360]].&lt;ref&gt;{{navedi splet| title=Original Xbox Games on Xbox 360| url=http://www.xbox.com/en-US/games/backwardcompatibilitygameslist.htm| date=27.11.2007| publisher=Microsoft| accessdate=16.8.2014}}&lt;/ref&gt;

Igra naj bi se nadaljevala s ''Call of Cthulhu: Beyond the Mountains of Madness'' (osnovani na nadaljevanju zgodbe iz novele ''Na gori norosti'')&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Calvert |first=Justin |url=http://www.gamespot.com/xbox/action/callofcthulhubeyondtmom/news.html?sid=2898234 |title=Call of Cthulhu: Beyond the Mountains of Madness announced |publisher=GameSpot.com |date=21.11.2002 |accessdate=14.11.2013 |archive-date=2012-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120504214529/http://www.gamespot.com/news/call-of-cthulhu-beyond-the-mountains-of-madness-announced-2898234 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;  ter ''Call of Cthulhu: Destiny's End'',&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamespot.com/ps2/adventure/callofcthulhutaintedlegacy/news.html?sid=2898231&amp;om_act=convert&amp;om_clk=newsfeatures&amp;tag=newsfeatures%3B|title=Call of Cthulhu coming to consoles|publisher=GameSpot|date=21.11.2002}}&lt;/ref&gt; vendar sta projekta propadla zaradi [[stečaj]]a podjetja Headfirst Productions, potem ko mu leta 2006 ni uspelo podpisati pogodbe z novim založnikom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://uk.ign.com/articles/2007/02/02/missing-in-action-the-lost-games-of-xbox?page=2|title=Missing in Action: The Lost Games of Xbox|publisher=IGN|date=1.2.2007|accessdate=25.11.2012}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|title = Headfirst Productions Company Profile | publisher = GameSpy | url = http://au.gamespy.com/company/027/027107.html|accessdate = 17.1.2007}}&lt;/ref&gt; Igralec naj bi v nadaljevanju ''Destiny's End'' opazoval svet s tretjeosebnega pogleda, zgodba pa bi bila postavljena 80 let po dogodkih v tej igri, na ruševinah Innsmoutha in v ostalih obalnih krajih v [[Nova Anglija|Novi Angliji]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://uk.videogames.games.yahoo.com/pc/previews/call-of-cthulhu--destiny-s-end-443141.html|title=Call of Cthulhu: Destiny's End E3 2005 Hands-On Impressions|publisher=Yahoo!Games|date=19.5.2005|accessdate=2014-08-16|archive-date=2011-07-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20110718135548/http://uk.videogames.games.yahoo.com/pc/previews/call-of-cthulhu--destiny-s-end-443141.html|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; Portal ''UGO.com'' je nadaljevanje uvrstil na lestvico 25 videoiger, ki bi lahko bile »ene od najboljših videoiger vseh časov«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ugo.com/games/call-of-cthulhu-destinys-end|title=Call of Cthulhu: Destiny's End|publisher=UGO.com|date=22.4.2011|accessdate=2014-08-16|archive-date=2013-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20130320023740/http://www.ugo.com/games/call-of-cthulhu-destinys-end|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Odziv ==
{{Ocene videoigre|title=|state=plain
| GR = 77,58 %&lt;ref name=&quot;GRXbox&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.gamerankings.com/xbox/562603-call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/index.html |title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth for Xbox |publisher=Gamerankings.com |date=24.10.2005 |accessdate=14.11.2013 |archive-date=2013-10-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131025043758/http://www.gamerankings.com/xbox/562603-call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/index.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref  name=&quot;GRPC&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamerankings.com/pc/470998-call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth/index.html |title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth for PC |publisher=Gamerankings.com |date=26.4.2006|accessdate=14.11.2013}}&lt;/ref&gt;
| MC = 77% (Xbox)&lt;ref name=&quot;MCXbox&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/game/xbox/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth (Xbox)|publisher=[[Metacritic]]}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;76 % (PC)&lt;ref name=&quot;MCPC&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.metacritic.com/game/pc/call-of-cthulhu-dark-corners-of-the-earth|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth (PC)|publisher=[[Metacritic]]}}&lt;/ref&gt; 
| GSpot = 7,9/10&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;
| GSpy = {{Rating|3.5|5}}&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;
| GameZone = 7,9/10&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Kuvin|first=Scott|url=http://pc.gamezone.com/gzreviews/r18337.htm|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth Review|publisher=[[GameZone]]|date=26.4.2006|accessdate=2014-08-16|archive-date=2010-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20100127124601/http://pc.gamezone.com/gzreviews/r18337.htm|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt;
| IGN = 7,8/10&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt;
| TX = 8,1/10&lt;ref name=&quot;tx&quot;&gt;{{navedi splet|first=Matthew|last=Fisher|url=http://reviews.teamxbox.com/xbox/1031/Call-of-Cthulhu-Dark-Corners-of-the-Earth/p1/|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth Review (Xbox)|publisher=Team Xbox|date=27.10.2005}}&lt;/ref&gt;
}}
{{quote box|quote=»[[Howard Phillips Lovecraft|Lovecraftova]] dela temeljijo na ideji, da te poznavanje grozljive resnice lahko pripelje do blaznosti. Prava grozota je poznavanje stvari, ki segajo zunaj našega doumevanja, pošasti in kulti pa so samo utelešenje te grozote. To je natanko tisto, kar je uspela igra občutno ponazoriti.«|source=—[[PopMatters]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Eric|last=Swain|url=http://www.popmatters.com/pm/post/164410-call-of-cthulhu/|title=Horror is Knowledge: The Presentation of Fear in 'Call of Cthulhu'|publisher=[[PopMatters]]|date=16.10.2012}}&lt;/ref&gt;|width=25%|align=left|}}
Igra je v glavnem prejela pozitivne kritike, s povprečno oceno izdaje za MS Windows 76 %&lt;ref name=&quot;MCPC&quot;/&gt; in izdaje za Xbox 77 %&lt;ref name=&quot;MCXbox&quot;/&gt; na strani [[Metacritic|''Metacritic'']] ter 77,58 % na strani [[GameRankings|''GameRankings'']].&lt;ref name=&quot;GRXbox&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;GRPC&quot;/&gt; [[GameSpy|''GameSpy'']] je na sejmu računalniških iger E3 leta 2004 igro ocenil kot 10. najboljšo,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamespy.com/articles/516/516868p11.html|title=The Annual GameSpy E3 Awards!|publisher=GameSpy|date=19.5.2004}}&lt;/ref&gt;  [[GamePro|''GamePro'']] jo je leta 2011 uvrstil na 11. mesto najbolj grozljivih videoiger vseh časov,&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamepro.com/article/features/223779/the-15-best-horror-games|title=The 15 Best Horror Games|publisher=[[GamePro]]|date=7.10.2011|accessdate=2014-08-16|archive-date=2011-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20111110104024/http://www.gamepro.com/article/features/223779/the-15-best-horror-games|url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; [[GameSpot|''GameSpot'']] pa jo je leta 2005 izpostavil kot eno od šestih »presenetljivo dobrih« igrah.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gamespot.com/pages/features/bestof2005/index.php?day=2&amp;page=2|title=Best of 2005 – Special Achievement Awards|publisher=GameSpot|accessdate=2014-08-16|archive-date=2012-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20121112142015/http://www.gamespot.com/pages/features/bestof2005/index.php?day=2&amp;page=2|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Britanski časopis [[The Daily Telegraph|''The Daily Telegraph'']] jo je označil kot drugo najbolj grozljivo videoigro, takoj za ''[[Amnesia: The Dark Descent]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.telegraph.co.uk/technology/video-games/8834527/The-10-scariest-video-games-youve-never-played.html?image=8|title=The 10 scariest video games you've never played|publisher=[[The Daily Telegraph]]|date=24.10.2011}}&lt;/ref&gt; Po besedah kritikov na [[IGN]]-u je igra briljantna na nekaterih področjih, saj odlično povzame literarno ozadje in prisili igralca, da prevzame odgovornost za dejanja lika v igri zaradi njegove duševne nestabilnosti in odsotnosti kakršnihkoli podatkov o zdravju in strelivu.&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt; Greg Kasavin iz ''GameSpota'' jo je opisal kot akcijsko-pustolovsko igro z vznemirljivim ozračjem, ki navkljub zastareli grafiki in težavnosti določenih delov postreže z grozljivimi trenutki, izjemnimi deli bežanja pred zasledovalci, raznolikostjo in izvirnostjo.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt; Kritiki na [[Cheat Code Central|''Cheat Code Central'']] so igro opisali kot enega najboljših prenosov literarnega dela v videoigro, polno preobratov in izjemno grozljivih trenutkov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Cole|first=Smith|url=http://cheatcc.com/pc/rev/callofcthulhudarkcornersoftheearthreview.html|title=Call Of Cthulhu: Dark Corners Of The Earth Review / Preview for PC|date=3.5.2006|publisher=[[Cheat Code Central]]|accessdate=2014-08-16|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304053106/http://cheatcc.com/pc/rev/callofcthulhudarkcornersoftheearthreview.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Kyle Williams s strani [[Gaming Target|''Gaming Target'']] je igro označil kot izkušnjo, vredno Lovecraftovega imena.&lt;ref&gt;{{navedi splet|first=Kyle|last=Williams|url=http://www.gamingtarget.com/article.php?artid=4907|title=Call of Cthulhu: Dark Corners of the Earth|publisher=[[Gaming Target]]|date=16.1.2006|access-date=2014-08-16|archive-date=2013-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20130403185503/http://gamingtarget.com/article.php?artid=4907|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Z izjemo glasu glavnega protagonista so bili pohvaljeni tudi zvoki, ki zajemajo »strupeno zavijanje burje na morskem grebenu, strašljive bojne krike pošasti ter udarne zvoke orožij«, glasbena podlaga pa je »občutna in dobro skomponirana«.&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;

Negativne kritike je prejela predvsem na račun zastarelih grafičnih podob, medlih strelskih obračunov, določenih težkih delov, ki zaradi vnaprej določene poti zahtevajo metodo poskusov in napak, nadležnih računalniških hroščev ter monotonega, glede na situacijo preveč umirjenega glasu glavnega protagonista.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IGN&quot;/&gt; Slednjega kritik na ''GameSpyju'' opisuje, kot da bi »naročal večerjo v restavraciji«, navkljub strašljivemu ozračju.&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt; Kljub zastarelosti grafike pa igri po besedah nekaterih kritikov uspe ponazoriti posebno, mistično ozračje, s paleto prevladujočih rjavih in sivih odtenkov, ki dajejo videz stare fotografije, prefinjeno oblikovanih kipov in okrasitev v podobi nezemeljskih božanstev ter grozljivimi upodobitvami pošasti.&lt;ref name=&quot;Spy&quot;/&gt; Nekateri so kritizirali tudi sistem shranjevanja položaja, pri katerem naj bi bile priložnosti shranjevanja preredke, vendar bi po besedah kritika na ''GameSpotu'' možnost hitrega shranjevanja odvzela igri njeno napeto ozračje.&lt;ref name=&quot;GS&quot;/&gt;

== Zapuščina ==
Po besedah razvijalcev pri švedskem podjetju [[Frictional Games]] je igra s svojimi Lovecraftovimi temami ter idejami o psihološkem pritisku na igralčev lik in vznemirljivih delih brez možnosti bojevanja vplivala na razvoj znanih serij [[preživetvena grozljivka|preživetvenih grozljivk]], kot sta ''[[Penumbra]]'' in ''[[Amnesia]]''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Bickham|first=Al|url=http://www.pcgamer.com/2010/09/01/amnesia-the-dark-descent-interview/ |title=The Wednesday Interview - Amnesia: The Dark Descent |accessdate=19.8.2014 |date=1.10.2010|publisher=[[PC Gamer]]}}&lt;/ref&gt; Poleg videoiger ''[[Resident Evil 4]]'' in ''[[F.E.A.R.]]'' je tako pomenila prelomno stopnico v razvoju preživetvenih grozljivk, saj je pokazala, da se strah lahko pričara z dobro izbranim prizoriščem in občutkom prihajajoče groze.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Burke |first=Atlas |url=http://gamingtrend.com/reviews/things-better-left-behind-blacksoul/ |title=Some Things are Better Left Behind — Blacksoul |accessdate=19.8.2014 |date=Januar 2014 |publisher=[[Gaming Trend]] |work= |archive-date=2014-08-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140817224621/http://gamingtrend.com/reviews/things-better-left-behind-blacksoul/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Sklici in opombe ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* {{uradna spletna stran|http://web.archive.org/web/20061206130439/http://www.callofcthulhu.com/index.html|name=Uradna spletna stran igre}}

{{zvezdica}}
[[Kategorija:Videoigre leta 2005]]
[[Kategorija:Videoigre leta 2006]]
[[Kategorija:Akcijske videoigre]]
[[Kategorija:Prvoosebne strelske igre]]
[[Kategorija:Pustolovske videoigre]]
[[Kategorija:Igre za Windows]]
[[Kategorija:Igre za Xbox]]</text>
      <sha1>jcfzx822vo1afum0x8q7izmw7fvfzbk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mihret Topčagić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377871</id>
    <revision>
      <id>6721536</id>
      <parentid>5867683</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:03:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Klagenfurterja AC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721536</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4903" sha1="djwe8glnlej4t7df2vyxicvjjyetpqp" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name        = Mihret Topčagić
| height      = 193 cm
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[KAC 1909]]
| clubnumber  = 
| years1  = 2007–2008 | clubs1  = [[FC Kärnten|Kärnten]]                       | caps1  = 19 | goals1  = 10
| years2  = 2009–2011 | clubs2  = [[FC Admira Wacker Mödling|Admira (A)]]      | caps2  = 36 | goals2  = 24
| years3  = 2009–2011 | clubs3  = [[FC Admira Wacker Mödling|Admira]]          | caps3  = 32 | goals3  = 8
| years4  = 2011–2014 | clubs4  = [[Wolfsberger AC]]                           | caps4  = 47 | goals4  = 15
| years5  = 2014–2016 | clubs5  = [[FC Šahtjor Karagandi|Šahtjor Karagandi]]   | caps5  = 51 | goals5  = 16
| years6  = 2016      | clubs6  = [[SC Rheindorf Altach|Rheindorf Altach]]     | caps6  = 6  | goals6  = 0
| years7  = 2016      | clubs7  = [[SC Rheindorf Altach|Rheindorf Altach II]]  | caps7  = 1  | goals7  = 1
| years8  = 2016–2018 | clubs8  = [[Wolfsberger AC]]                           | caps8  = 35 | goals8  = 3
| years9  = 2018–2020 | clubs9  = [[FK Sūduva|Sūduva]]                         | caps9  = 45 | goals9  = 25
| years10 = 2021–2023 | clubs10 = [[NK Osijek|Osijek]]                         | caps10 = 32 | goals10 = 4
| years11 = 2024–     | clubs11 = [[KAC 1909]]                                 | caps11 =   | goals11 = 
}}
'''Mihret Topčagić''', [[Bosanci|bosanski]] [[nogometaš]], * [[21. junij]] [[1988]], [[Gračanica]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]].

==Življenjepis==
Rodil se je v mestu [[Gračanica]], ki ima okoli 20.000 prebivalcev. Ta kraj leži na severovzhodu BiH in je oddaljen od Tuzle 45 km, od Sarajeva 150 km ter od naše prestolnice (Ljubljana) 415 km. Mihret se je leta 1992 zaradi vojne v BiH s svojo družino preselil v Pliberk (Bleiburg) na avstrijskem Koroškem. Dve leti po prihodu v Avstrijo je začel z igranjem nogometa pri tamkajšnjem klubu [[ASKÖ St.Michael/Bleiburg]] nakar je leta 2003 prestopil v [[FC Kärnten]] iz Celovca ob Vrbskem jezeru in tako začel profesionalno kariero. Doslej je igral za 3 avstrijske klube. Od leta 2016 je član [[Wolfsberger AC|Wolfsbergerja]]. Igra na poziciji napadalca.

== Klubska kariera ==
{| border=1 cellpadding=3 style=&quot;border-collapse: collapse;&quot;
|- align=center style=background:#efefefe
|- bgcolor=&quot;#F0E68C&quot; align=&quot;center&quot; 
! Sezona
! Klub
! Država
! Liga
! Nastopov
! Golov
|- 
| 2021–
| align=center | [[NK Osijek|Osijek]]
| align=center | {{ikonazastave|Hrvaška}}
| align=center | '''[[1. hrvaška nogometna liga|I]]'''
| align=center | 0
| align=center | 0
|- 
| 2018–2020
| align=center | [[FK Sūduva Marijampolė|Sūduva]]
| align=center | {{flagicon|LTU}}
| align=center | '''[[A lyga|I]]'''
| align=center | 45
| align=center | 25
|- bgcolor=#dddddd
| 2016
| align=center | [[Wolfsberger AC|Wolfsberger]]
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska Bundesliga|I]]'''
| align=center | 7
| align=center | 0
|- 
| 2016
| align=center | [[SC Rheindorf Altach|Rheindorf Altach]]
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska Bundesliga|I]]'''
| align=center | 4
| align=center | 0
|- bgcolor=#dddddd
| 2014
| align=center | [[FC Šahtjor Karagandi|Šahtjor Karagandi]]
| align=center | {{flagicon|KAZ}}
| align=center | '''[[Kazahstanska Premier Liga|I]]'''
| align=center | 47
| align=center | 17
|- 
| 2011–2013
| align=center | [[Wolfsberger AC|Wolfsberger]]
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska Bundesliga|I]]'''
| align=center | 79
| align=center | 23
|- bgcolor=#dddddd
| 2009-2011
| align=center | [[FC Admira Wacker Mödling|Admira]]
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska Bundesliga|I]]'''
| align=center | 28
| align=center | 4
|-
| 2008-2011
| align=center | [[FC Admira Wacker Mödling B|Admira B]]
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska regionalna nogometna liga - Koroška|III]]'''
| align=center | 36
| align=center | 24
|- bgcolor=#dddddd
| 2007-2008
| align=center |[[FC Kärnten]] 
| align=center | {{flagicon|AUT}}
| align=center | '''[[Avstrijska regionalna nogometna liga - Koroška|III]]'''
| align=center | 19
| align=center | 10
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Topčagić, Mihret}}
[[Kategorija:Bosanskohercegovski Avstrijci]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Wolfsbergerja AC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Kärntena]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Admire Wacker]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Šahterja Karagandi]]
[[Kategorija:Nogometaši SC Rheindorf Altacha]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sūduve Marijampolė]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Osijeka]]
[[Kategorija:Nogometaši Klagenfurterja AC]]</text>
      <sha1>djwe8glnlej4t7df2vyxicvjjyetpqp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tuscania</title>
    <ns>0</ns>
    <id>377898</id>
    <revision>
      <id>6721643</id>
      <parentid>6713000</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:14:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721643</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11712" sha1="02panjlqmq16rvxzmrb8q5cczjbv03b" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Tuscania
| official_name       = Občina Tuscania
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Tuscania.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        = tuscania-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 42 |latm  = 25 |lats  =  |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 52 |longs =   |longEW = E 
| coordinates_type    = 
| coordinates_display =  
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Viterbo (pokrajina)|Viterbo]] (VT)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Massimo Natali
| population_demonym  = Tuscaniesi, Tuscanesi ali Toscanellesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Sts. Secondianus, Verianus in Marcellianus Martyrs
| day                 = 8. avgust
| postal_code         = 01017
| area_code           = 0761
| website             = {{official website|http://www.comune.tuscania.vt.it}}
| footnotes           = 
}}
'''Tuscania''' je mesto in [[italijanske občine|občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v provinci Viterbo, pokrajini [[Lacij]] v [[Italija|Italiji]]. Do konca 19. stoletja je bilo mesto znano kot ''Toscanella''.&lt;ref&gt;Catholic Encyclopedia http://www.newadvent.org/cathen/15487a.htm&lt;/ref&gt;

== Zgodovina ==
=== Antični časi ===
Po legendi, je Tuscanio ustanovil [[Enej (mitologija)|Enejev]] sin, Ascanius, kjer je našel dvanajst pasjih mladičev (od koder je [[Etruščani|etruščansko]] ime ''Tus-Cana'', ''cana'' je podobno latinskemu ''canis'' za psa). Druga legenda pripisuje temelje za enega Tusco, sinu [[Herkul]]a in Araxes. 

Dokazi o prisotnosti človeka na območju so iz neolitika, verjetno pa je bilo mesto zgrajeno okoli 7. stoletja pred našim štetjem, ko je bila zgrajena Akropola na hribu Sv. Petra in obdana z linijo obzidja. V okolici so obstajale vasi. V naslednjih letih je strateška pozicija Tuscanii omogočila vodilno vlogo v etruščanskem svetu. Po porazu obalnih mest z Grki (4. stoletje pred našim štetjem), je Tuscania postala tudi središče pomorske trgovine prek pristanišča ''Regas'' (poleg današnjega Montalto di Castro). Ni zapisov o vpletenosti Tuscanie v bojih, ki so privedli do rimskega osvajanja etruščanskega severnega Lacija (280 pr.n.št.), kot mesto je verjetno prišlo pod rimsko oblast mirno. Razvoj kmetijstva in gradnja ''Via Clodia'', je še povečalo gospodarsko situacijo v mestu. Leta 88 pr. n. št. je postal ''municipium''.

[[Slika:Tuscania SanPietro rosone.jpg|thumb|250px|left|Rozeta in ''loggetta'' cerkve Sv. Petra v Tuscanii.]]

=== Srednji vek ===
V 5. stoletju našega štetja je Tuscania postala ena prvih škofijskih sedežev v Italiji, ki ga je obdržala do leta 1653. 

Po razpadu [[Zahodno rimsko cesarstvo|zahodnega rimskega cesarstva]], so mesto med letoma 569 ali 574 zasedli [[Langobardi]]. Leta 781 je postalo del [[Papeška država|papeške države]]. V letih 967-1066 je bilo [[fevd]] družine Anguillara in nato pod Toskansko marko. Leta 1081 ga je oblegal cesar [[Henrik IV. Nemški|Henrik IV.]]. 

V naslednjem stoletju je postal svobodna občina z oblastjo na širšem območju, vključno s številnimi gradovi. Notranji boji v Tuscanii so pripeljali do izgube prestiža, v korist bližnjega [[Viterbo|Viterba]], ki je bil določen za škofijo leta 1192. Leta 1222 je v mestu bival [[Frančišek Asiški]]. V boju med [[Gvelfi in gibelini]], ga je 2. marca 1240 zajel [[Friderik II. Hohenstaufen]] in ga obzidal.

Vojaški pohod proti [[Papež Bonifacij VIII.|papežu Bonifaciju VIII.]] (zgodnje 14. stoletje), je mesto pripadlo Rimu, s slabšalnim imenom Tuscanella. Leta 1348-1349 je morila kuga in mesto težko prizadela. Kmalu zatem, leta 1354, je kardinal [[Gil Álvarez Carrillo de Albornoz]] dokončno vrnil v mesto papeški državi. Leta 1421 je postalo okrožje pod ''kondotier'' Angelo Broglio da Lavello. 

V letu 1495 je mesto opustošila francoska vojska kralja Karla VIII. med svojim pohodom proti [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskemu kraljestvu]], zahvaljujoč uničenju obzidja naročenega od kardinala Giovannija Vitelleschija, v odgovor na nenehne bojev in javne izgrede. Zatem je mesto nazadovalo vse do priključitve v enotno kraljevino Italijo leta 1870. 

V 19. stoletju je lokalna družina Campanari raziskovala etruščanske grobnice. Organizirali so prvo etruščansko razstavo v [[London]]u. &lt;ref&gt;G Dennis- Cities and Cemeteries of Etruria http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/_Periods/Roman/Archaic/Etruscan/_Texts/DENETR*/23.html&lt;/ref&gt; Veliko dragocenih odkritij je končalo v različnih evropskih [[muzej]]ih, kakor tudi v arheološkem muzeju v Tuscanii. 

Dne 6. februar 1971 je močan [[potres]] povzročil 31 smrtnih žrtev. Mesto je bilo temeljito obnovljeno, posebej še zgodovinska četrt, v celoti obdana s srednjeveškim obzidjem, ki ponuja odličen razgled na okoliško pokrajino in cerkev svetega Petra.

[[Slika:Tuscania San Pietro.jpg|thumb|250px|Stolpa]]

== Geografija ==
Mesto leži na planoti [[tuf]]a, obdani z globokimi dolinami, skozi teče [[reka]] Marta. Predvsem na jugu in vzhodu Tuscania ponuja edinstveno panoramo z najbolj ohranjenimi srednjeveškimi zidovi in romanskimi stolpi izven mesta, na hribu pa cerkev Sv. Petrs. Tuscania je center za [[naravni rezervat]] Tuscania, ustanovljen leta 1997, ki obsega 1901 ha in je zanj značilen tudi gozd [[Hrast plutovec|hrasta plutovca]], ki se nahaja v severovzhodnem delu. 

Tuscania nosi oranžno zastavo, pečat kakovosti v turizmu in okolju TCI.

== Znamenitosti ==
[[Slika:Basilica di San Pietro Tuscania Italy by S F William.JPG|thumb|250px|right|Akropola zunaj mestnega obzidja]]

Glavni spomenik v mestu je '''bazilika svetega Petra''', v lombardsko-romanskem slogu. Je iz 8. stoletja in obnovljena v 11., 12. stoletju. Notranjost ima glavno in dve stranski ladji, deljene z nizkimi stebri in pilastri, ki vsebujejo polovične stolpce, z antičnimi in srednjeveškimi kapiteli.
 
Druge znamenitosti so še:
[[Slika:Basilica di San Pietro 3 Tuscania Italy by S F William.JPG|thumb|250px|right|Fasada bazilike Sv. Petra]]
* '''Etruščanski muzej''' s sarkofagi iz bližnjih grobnic, kot tudi druge predmete iz grobnic.
* Romanska '''cerkev Santa Maria Maggiore'''. Ima pročelje s tremi fino okrašenimi portali. Notranjost glavno in dve stranski ladji, deljena s stebri z okrašenimi kapiteli. Vhod je opremljen s parom prosto stoječih stebrov podobna [[Boaz in Jakin]] v [[Salomonov tempelj|Salomonovem templju]] v [[Jeruzalem]]u.
* Stolp Lavello
* Fontana delle Sette Cannelle je srednjeveška fontana narejena iz rimskega materiala
* Etruščanske [[nekropola|nekropole]], vključno grobnica kraljice in Pian di Mola.

=== Bazilika sv. Petra ===
V 9. stoletju je prvi škof zgradil, na ruševinah templja na mestu etruščanske akropole, baziliko Sv. Petra. Ali in kako so številni ostanki te stavbe danes ohranjeni v cerkvi, je sporno. 

Obstoj sedanje stavbe je predvsem posledica gradnje iz 11. / 12. stoletja. Kompleks se nahaja na hribu, ki je zdaj zunaj mesta in dominira s svojo masivnostjo nad pokrajino. Ob cerkvi stoji romanska Škofova palača. 

Fasada je bila morda obnovljena v poznem 12. in v začetku 13. stoletja kot posledica potresa. Velik osrednji portal izdelan v [[Cosmatesque|kosmatskem slogu]], je bil verjetno zgrajen kasneje. V zatrepu je čudovita [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] iz marmorja. Potres leta 1971 je rozeto precej poškodoval, a so jo skrbno spet sestavili. 

Notranjost je triladijska [[bazilika]], ladje so ločene s stebri, glavna ladja ima odprto streho in skoraj nespremenjena prikazuje podobo iz 12. stoletja. V desni stranski ladji je [[Ciborij (arhitektura)|ciborij]] z 1093 stolpci (napis). Omembe vreden je mozaik v kosmatskem slogu . Marmorna [[korna pregrada]] s prepletenim ornamentom iz 8. stoletja je bila vzeta iz prejšnje cerkve. V apsidi stoji kamniti škofovski prestol. Po vsej cerkvi so razporejene [[Freska|freske]] iz 12. stoletja. V apsidi je pomembna freska ''Ascension'' v bizantinskem slogu, ki se je po potresu iz leta 1971 žal izgubila. Na policah so nekateri etruščanski sarkofagi. 

Tudi v dvorani v kripti je 28 starih, ponovno uporabljenih stebrov, freske iz 12. stoletja, vključno z zaštitnikom Tuscania. Tukaj so ohranjeni tudi rimski zidovi v slogu ''Opus Reticulatum''.

=== Bazilika Santa Maria Maggiore ===
Bazilika Santa Maria Maggiore stoji ob vznožju hriba San Pietro. Po tradiciji naj bi bila zgrajena v 6. stoletju po naročilu prvega škofa Tuscaniaske cerkve na ruševinah templja Janus. V resnici so odkrili temelje neke večje rimske stavbe po obnovi po potresu leta 1971. Vendar pa je bila prvič omenjena v buli [[Papež Leon IV.|papeža Leona IV.]] leta 852. 

Čas gradnje sedanje cerkve je sporen, vendar naj bi bila stavba končana ob posvetitvi nove cerkve 6. oktobra 1206. 

Fasada je podobna tisti pri baziliki Sv. Petra, s tremi portali, pritlikavo galerijo in veliko rozeto. Bogati figuralni okras ima različne slogovne vplive. Okoli rozete so simboli štirih evangelistov. V luneti v osrednjem portalu je Marija z detetom. Poleg je prikazano žrtvovanje Izaka in Agnus Dei. Portal je uokvirjen z apostoloma Petrom in Pavlom. Kipi so sodobne replike, saj so bili izvirniki ukradeni. Figure verjetno niso bile narejene za sedanjo stavbo ampak so bile prenesene iz drugih zgradb. 

Notranjost je triladijska bazilika z odprto streho in romanskimi stebri. Veličastna prižnica v ladji je sestavljena iz marmorne plošče iz 8. in 9. stoletja (iz prejšnje cerkve). Tu je tudi ciborij in stari škofovski prestol. Na stenah so številne, deloma poškodovane freske. Še posebej oči pade freska ''Poslednja sodba'' na slavoloku apside.

=== Etruščanske nekropole ===
V neposredni bližini Tuscanie so številna grobišča, od katerih so nekatera odprta za javnost. 

Najpomembnejša nekropola se nahaja v cerkvi ''Matere božje Dell 'Olivo''. Spodaj je labirint grobov in ''grob kraljice'' in ''grob Amazonke''. Številne sarkofage so našli leta 1967 in grobne pridatke razstavili v Arheološkem muzeju v Tuscania in v Villa Giulia v Rimu. 

Nekropola Peschiera je izjemna predvsem zaradi monumentalne arhitekture grobnic. Grobovi se očitno zgledujejo po etruščanskih hišah. 

Nekropola v Pian di Mola, ki se nahaja na nasprotnem bregu reke Marta je zasnovana precej podobno. 

Nekropola Le Scalette, San Lazzero, San Justa in San Pinzuto so zanimive po obliki grobov.

== Viri ==
{{sklici}}

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Christoph Henning |year=2006 |title=Latium. Das Land um Rom. Mit Spaziergängen in der Ewigen Stadt |edition=3|publisher=DuMont, Köln |isbn=3-7701-6031-2 |cobiss= |pages=}}
* Anton Henze, Kunibert Bering, Gerhard Wiedmann: Kunstführer Rom. 5. neu bearbeitete Auflage. Philipp Reclam GmbH, Stuttgart 1994, ISBN 3-15-010402-5.
* {{navedi knjigo |author=Italo Faldi |year=2000 |title=Tusculum. Augenblicke und Zeugnisse der italienischen Kulturlandschaft |publisher=Bonechi Editori, Florenz |isbn=88-7204-428-6 |cobiss= |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|Tuscania}}

* {{cite EB1911|wstitle=Toscanella |short=x}}
* [http://www.minorsights.com/2014/06/italy-tuscania-not-tuscany.html Minor Sights: Tuscania not Tuscany]

{{Pokrajina Viterbo}}

[[Kategorija:Pokrajina Viterbo - občine]]
[[Kategorija:Mesta v Laciju]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>02panjlqmq16rvxzmrb8q5cczjbv03b</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luke Shaw</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378004</id>
    <revision>
      <id>6721724</id>
      <parentid>6688537</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:26:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3448" sha1="4c4jaipazp52x5tbslqou8ymuhs4azy" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Luke Shaw
| fullname       = Luke Paul Hoare Shaw&lt;ref name=&quot;premierleaguesquads&quot;&gt;{{navedi novice |title=Barclays Premier League Squad Lists 2013/14 are revealed |url=http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2013-14/sep/premier-league-squad-lists-201314.html |publisher=Premier League |date=4 September 2013 |accessdate=10 September 2013 |archive-date=2016-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160407185628/http://www.premierleague.com/en-gb/news/news/2013-14/sep/premier-league-squad-lists-201314.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 178 cm
| position       = [[Branilec (nogomet)|Levi branilec]]
| currentclub    = [[Manchester United F.C.|Manchester United]]
| clubnumber     = 23
| youthyears1    = 2003–2011 |youthclubs1 = [[Southampton F.C. Academy|Southampton]]
| years1         = 2011–2014 |clubs1 = [[Southampton F.C.|Southampton]]             |caps1 = 60  |goals1 = 0
| years2         = 2014–     |clubs2 = [[Manchester United F.C.|Manchester United]] |caps2 = 158 |goals2 = 2
| nationalyears1 = 2011      |nationalteam1 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 16 let|Anglija do 16 let]] |nationalcaps1 = 6 |nationalgoals1 = 1
| nationalyears2 = 2011–2012 |nationalteam2 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 17 let|Anglija do 17 let]] |nationalcaps2 = 8 |nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2013–     |nationalteam3 = [[Angleška nogometna reprezentanca do 21 let|Anglija do 21 let]] |nationalcaps3 = 3 |nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2014–2024 |nationalteam4 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]                     |nationalcaps4 = 34|nationalgoals4 = 3
}}
'''Luke Paul Hoare Shaw''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[12. julij]] [[1995]], [[Kingston upon Thames]].

==Življenjepis==
Shaw je levi branilec [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške nogometne reprezentance]], ki od leta 2014 igra za [[Manchester United F.C.|Manchester United]].

Kariero je začel v mladinski šoli angleškega kluba [[Southampton F.C.]], za člansko vrsto Anglije pa je prvič zaigral januarja 2012. Maja istega leta je podpisal svojo prvo profesionalno pogodbo, kmalu pa se je v Southamptonu ustalil v prvi postavi kluba. Leta 2014 je za 30 milijonov [[britanski funt|funtov]] prestopil k Manchester Unitedu. S tem je postavil [[rekord]] za prestop mladega igralca, ki ga je dotlej nosil [[Wayne Rooney]], ki je v United prispel 10 let pred njim. 

Za angleško reprezentanco je prvič nastopil 5. marca 2014, ko je zaigral na prijateljski tekmi proti [[Danska nogometna reprezentanca|Danski]]. Anglija je tisto tekmo dobila z rezultatom 1:0. Leta 2014 je za Anglijo nastopil tudi na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2014|Svetovnem prvenstvu v nogometu]] v [[Brazilija|Braziliji]]. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Manchester United Squad}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Shaw, Luke}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Southamptona]]
[[Kategorija:Nogometaši Manchester Uniteda]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]</text>
      <sha1>4c4jaipazp52x5tbslqou8ymuhs4azy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Frascati</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378015</id>
    <revision>
      <id>6721634</id>
      <parentid>6712880</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:02:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics, reflist</comment>
      <origin>6721634</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15325" sha1="mjx6movbmlxqyjj9do8cilawbxtf33a" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Frascati
| official_name       = Città di Frascati
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Panorama di Frascati.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Frascati
| image_shield        = Frascati-Stemma.svg
| shield_alt          = 
| shield_size         = 150px
| region              = [[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|Rim]] (RM)
| frazioni            = Cisternole, Cocciano, Pantano Secco, Prataporci, Selvotta, Vermicino 
| mayor_party         = 
| mayor               = Stefano Di Tommaso 
| population_demonym  = Frascatani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Sv. apostola Filip in Jakob
| day                 = May 3
| postal_code         = 00044
| area_code           = 06
| website             = {{official website|http://www.comune.frascati.rm.it/}}
| footnotes           = 
}}

[[Slika:Frascati seventeenth century print of Matteo Greuter 1620 img035.jpg|thumb|right|250px|Tisk Matteo Greuter (1620).]]
'''Frascati''' (izg.: Fraskati) je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Roma (pokrajina)|pokrajini Rim]] v regiji [[Lacij]] v osrednji [[Italija|Italiji]]. Nahaja se 20 kilometrov jugovzhodno od [[Rim]]a, na gričevju Alban v bližini starodavnega mesta [[Tusculum]]. Frascati je tesno povezan z znanostjo, saj je sedež več mednarodnih znanstvenih laboratorijev.

Frascati je znan po svojih belih [[Vino|vinih]] Frascati. Prav tako je pomemben zgodovinski in umetniški center.

== Zgodovina ==
Najpomembnejše [[Arheologija|arheološko]] najdišče na območju, ki sega do antičnih rimskih časov, v čas pozne republikanske dobe, je patricijska rimska vila, ki je verjetno pripadala Lucullusu ([[Lucij Licinij Lukul Mlajši|Lukul Licinij Lukul Pontski]]). V prvem stoletju našega štetja je bil njen lastnik [[Gaius Sallustius Crispusa Passienus]], ki se je poročil z [[Agripino mlajša|Agripino mlajšo]], [[Neron]]ovo materjo. Njegove posesti je kasneje zasegla flavijska cesarska dinastija (69-96). Konzul Flavius Clemens je živel v vili z ženo Domitillo času vladavine [[Domicijan]]a.

Po zapisu v ''[[Liber Pontificalis]]'', je bil Frascati v 9. stoletju vasica, verjetno ustanovljena dve stoletji prej. Ime mesta verjetno izhaja iz tipične lokalne tradicije zbiranja drv (&quot;frasche&quot; v italijanščini) - mnogo krajevnih imen po vsem mestu se nanaša na drevesa ali les. Po uničenju najbližjega [[Tusculum]]a v letu 1191, se je mestno prebivalstvo v Frascatiju povečalo, sem je bila preseljena tudi [[škofija]]. [[Papež Inocenc III.]] je potrdil mesto kot fevdalno posest [[Bazilika svetega Janeza v Lateranu|bazilike Sv. Janeza v Lateranu]]. V naslednjih stoletjih so bila njegova ozemlja opustošena in osiromašena s pogostimi napadi. Lastile do si ga različne pomembne družine, vključno [[družina Colonna]], dokler [[papež Pij II.]], leta 1460, mesta ne utrdi z obzidjem.

Na začetku šestnajstega stoletja je [[papež Julij II.]] dal Frascati kot fevdalno posesti kondotieru Marcantonio I. Colonna, ki je živel v njem od 1508 skupaj z ženo Lucrezio della Rovere (1485-1552), nečakinjo papeža Julija II. Leta 1515 je izdal Colonna prvi [[statut]] Frascatija, ''Statuti e Capituli Del Castello di Frascati'', z latinskim naslovom ''Populus antiquae civitas Tusculi''.

Leta 1518 je bila zgrajena bolnišnica, poimenovana po sv. Boštjanu, v spomin na staro bazilike, uničeno v 9. stoletju. Po smrti princa Colonna leta 1522, je Lucrezia della Rovere prodala Frascati Pier Luigi Farneseju (vojvoda Parme, Piacenze and Castra), nečaku [[Papež Pavel III.|papeža Pavla III.]]

1. maja 1527 je družba Landsknecht, potem ko je [[Plenitev Rima|oplenila Rim]], prišla iz sosednjih vasi. Vendar so vojaki spremenili smer svojega gibanja v mesto ''Rural Aedicule'' posvečeno Devici Mariji in Frascatiju je bilo prizaneseno. Na ta dogodek spominja ime cerkve Capocroce.

Leta 1538 je papež Pavel III. Frascatiju podelil naziv &quot;Civitas&quot;, z imenom &quot;Tusculum Novum&quot;. Leta 1598 so začeli graditi novo katedralo posvečeno sv. Petru.

Dne 15. septembra 1616 je bila, na pobudo sv. Joseph Calasanza, španskega duhovnika, prvič v Evropi ustanovljena javna in brezplačna šola

Dne 18. junija 1656 je odpadel del ometa znotraj cerkve svete Marije v Vivariu in pokazale so se starodavne freske. To je bila podoba sv. Sebastjana in Roka, zaščitnikov pred [[Kuga|kugo]]. Istega leta je bila epidemija kuge v Rimu, vendar se je Frascatiju izognila. Od tega leta sta svetnika zavetnika mesta. Na pročelju katedrale sta kipa teh dveh svetnikov.

Leta 1757 so v središču mesta odprli [[gledališče]] Valle, leta 1761 so utrdbo spremenili v knežjo [[Palača|palačo]] pod pokroviteljstvom kardinala [[Henry Benedict Mary Clement Stuart Yorški|Henrika Stuarta]], vojvode Yorškega.

Leta 1809 je bil Frascati anektiran k [[Prvo Francosko cesarstvo|francoskemu cesarstvu]] in izbran kot glavno mesto rimskega kantona.

V jeseni 1837 je ponovno izbruhnila epidemija kuge v Rimu. 5000 ljudi je zapustilo Rim. Frascati je bilo edino mesto, ki jim je odprlo svoja vrata. Od takrat ima Frascati zastavo enako kot v Rimu, rumena in rdeča. Leta 1840 je kardinal-škof Ludovico Micara v mestu ustanovil ''Accademia Tuscolana''.

Leta 1856 je bilo mesto izbrano za postajo prve železnice Rim-Frascati, ki je bila zgrajena s strani papeške države. Zadnji del proge je bil odprt leta 1884, 14 let po tem, ko je mesto postalo del nove [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. 17. decembra 1901 je Frascati dobil električno energijo iz hidroelektrarne v Tivoliju.

Leta 1906 je med Frascatijem, Rimom in Castelli Romani odprta proga električnega [[tramvaj]]a. Tramvaji je vozil po tirih, zgrajenih na obstoječih ulicah kot medmestni električni tramvaj. Leta 1954 je električni tramvaj zamenjal avtobus. Še ena proga električnega tramvaja je bila na relaciji Rim in Fiuggi in se je imenovala &quot;Vicinali&quot;. Odprta je bila leta 1916 in je povezala Frascati, Monte Porzio Catone, Monte Compatri in San Cesáreo. Ta tramvajska linija je bila uničena leta 1943 in jo je nadomestil avtobus.

Leta 1943, med drugo svetovno vojno, je bil Frascati močno bombardiran. Približno 50 % stavb, vključno s številnimi spomeniki, vilami in hišami, je bilo uničenih. Veliko ljudi je umrlo v teh zračnih napadih, predvsem v drugem zračnem napadu 22. januarja 1944, na dan bitke za Anzio (Operacija Shingle). Mesto je bilo osvobojeno od nacistične nemške okupacije 4. junija 1944.

== Geografija ==
Frascati leži na Albano gričih in je ena od občin Castelli Romani. Je član ''Comunità Montana dei Castelli Romani e Prenestini''.

Občino sestavljajo naslednje enote: Cisternole, Cocciano, Pantano Secco, Prataporci, Villa Muti, Selvotta in Vermicino.

== Znamenitosti ==
=== Vile ===
Frascati je znan po svojih izjemnih vilah, ki so bile zgrajene od 16. stoletja dalje. Gradili so jih papeži, kardinali in rimski plemiči, kot &quot;statusni simbol&quot; rimskega plemstva. Te hiše so bile zasnovane za družbene dejavnosti in ne za kmetovanja. Vile so precej dobro ohranjene ali pa so bile skrbno in avtentično obnovljene po škodi povzročeni med drugo svetovno vojno.

[[Slika:Villa Aldobrandini.jpg|thumb|right|250px|Villa Aldobrandini.]]
The main villas are:
*Villa Aldobrandini
*Villa Parisi
*Villa Falconieri
*Villa Grazioli
*Villa Lancellotti
*Villa Muti
*Villa Rufinella (ali Tuscolana)
*Villa Sora
*[[Villa Torlonia (Frascati)|Villa Torlonia]]
*Villa Vecchia
*[[Villa Mondragone]]
*Villa Sciarra

[[Slika:Fontaine de Piazza San Pietro de Frascati.JPG|thumb|250px|Vodnjak na Piazza San Pietro s papeškimi insignijami]]

=== Religiozne stavbe ===
'''Bazilika apostola svetega Petra'''; zasnoval jo je Ottaviano Nonni, ki je znan kot &quot;Mascherino&quot;. Prvotna konstrukcija je bila končana leta 1598. Med letoma 1698-1700 je Gerolamo Fontana dodal novo visoko pročelje. [[Bazilika]] je bila porušena med bombardiranjem leta 1943 in kasneje rekonstruirana notranjost. Na notranji strani fasade je nagrobnik Charlesa Edwarda Stuarta.

'''Cerkev Gesu''' (Frascati), ki jo je zasnoval [[jezuit]]ski [[arhitekt]] Giovanni De Rosis, je bila zgrajena konec 16. stoletja. Na fasadi so niše s kipi pripisanimi Pietru da Cortona. Najpomembnejša značilnost notranjosti je ''trompe l'oiel'' lažna kupola in druge arhitekturne značilnosti. Te je ustvaril [[Andrea Pozzo]] in so podobne modelom, razvitim za cerkev Sant'Ignazio v Rimu. Leta 1773 je kardinal Henry Benedict Stuart, vojvoda iz Yorka, ponovno posvetil cerkev z imenom Svetega Jezusa in sv. Gregorja Velikega.

'''Škofova palača''', stara &quot;Rocca&quot; (grad), je masivna gradnja z dvema kvadratnima in enim okroglim stolpom. V njej je prebival škof Frascatija. Palača se je držala nekdanje stolne cerkve Santa Maria v Vivariu, z [[zvonik]]om (1305), ki ima tri vrste s tremi okni, ta pa z okenskimi križi.

=== Muzeji ===
Arheološki muzej na ''Scuderie Aldobrandini'' kaže arheološke najdbe iz antičnega mesta Tusculum in bližnji okolici. Ima obsežne modele Tuscolanskih vil.

Etiopski Muzej kardinala Guglielmo Massaia (1809-1889), misijonarja, ki je bil tu pokopan, v kapucinskem samostanu, katerega cerkev je posvečena sv. Frančišku Asiškemu, hiša je delo Giulio Romano Cristoforo Roncallija.

== Pobratena mesta ==
*{{flagicon|GER}} Bad Godesberg, [[Nemčija]]
*{{flagicon|FRA}} Saint-Cloud, [[Francija]]
*{{flagicon|BEL}} Kortrijk, [[Belgija]]
*{{flagicon|UK}} Windsor in Maidenhead, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]].

Vsako leto mladi iz Frascatija tekmujejo s partnerskimi mesti v športnih tekmovanjih, ki jih gostijo vsako od petih mest. V Torlonia Park v Frascatiju obstajajo ceste poimenovane po vsakem od partnerskih mest.

== Raziskovalni laboratoriji ==
V drugi polovici leta 1950 je bil, pod vodstvom INFN, v Frascatiju razvit prvi italijanski [[pospeševalnik]] delcev, in INFN ima še vedno velik laboratorij za fiziko delcev v mestu. Frascati danes gosti tudi naslednje laboratorije:
* Misija opazovanja Zemlje [[Evropska vesoljska agencija|Evropske vesoljske agencije]] s sedežem v ESRIN v Frascati
* Raziskovalni objekti ENEA so od INFN
* Fundacija Spaceguard
* Frascati Tokamak Upgrade

OECD-jev ''Frascati Manual'' je metodologija za raziskave in razvoj statistike in izvira iz sestanka v Vili Falconieri v juniju 1963.

== Literatura in glasba ==
[[Slika:Frascati religious holiday St Joseph Calasanz img016.jpg|thumb|250px|right|Verski praznik v Frascatiju: prihod Sv. Jožefa Calasanza in slika Naše gospe  (1823).]]

Romani in knjige, ki se deloma ali v celoti dogajajo v  Frascatiju:
* ''Barbara's History','(1864) [[Amelia Edwards]]
* ''L'improvvisatore'', (1835) [[Hans Christian Andersen]]
* ''La Daniella'', (1857) [[George Sand]]
* ''Villa Falconieri'', (1896) [[Richard Voss]]
* ''Lays of Ancient Rome '', (1881) [[Thomas Babington Macaulay]]
* ''Childe Harold '', [[Lord Byron]]
* ''Days near Rome'', [[Augustus Hare]]
* ''Chroniques italiennes'', (1836–1839) [[Stendhal]]
* ''Roba di Roma '', (1863) [[William Wetmore Story]]
* ''The Alban Hills and Frascati'', (1878) [[Clara Louisa Wells]]

Nekatere opere omenjajo Frascati, med njimi La Frascatana (L'Enfante de Zamora), 1774, Giovanni Paisiello.

== Pomembni meščani ==
Frascati je rojstno mesto:
* [[Marco Amelia]] (1982–) italijanski nogometaš
* [[Tino Buazzelli]] (1922–1980) igralec
* Pietro Campilli (1891–1974) politik: poslanec v parlamentu in minister
*[[Hermann David Salomon Corrodi]] (1844–1905) slikar orientalist
*[[Arnaldo Mecozzi]] (1876–1932), dekorater in slikar v Braziliji
*[[Vincenzo Mecozzi]] (1909–1964), dekorater in slikar v Braziliji
* [[Clemente Micara]] (1879–1965) kardinal
* [[Ludovico Micara]] (1775–1847) kardinal
* [[Maffeo Pantaleoni]] (1857–1924) ekonomist in politik
* [[Ilaria Salvatori]] (1979 – ) italijanski sabljač, ki je osvojil bronasto medaljo na poletnih OI 2008.
* [[Mario Titi]] (1921–1982) slikar krajinar

V Frascatiju so živeli tudi:
* [[Italo Alighiero Chiusano]] (1926–1995) pesnik in pisatelj.
* Princesa [[Pauline Bonaparte]], najljubša sestra Napoleona I. in žena princa Camillo Filippo Ludovico Borghese, živela je v Villa Parisi od 1806 do 1811. Njena mati in brat, Lucien Bonaparte, sta živela v Villa Rufinella od 1804 do 1820.
* [[Johann Wolfgang von Goethe]] je obiskal Tuscolo med letoma  1786 in 1788, bival je v Frascatiju. Svoje vtise je opisoval v reviji ''Italian Journey''. Pomembna ulica v centru Frascatija je dobila ime po Goetheju.
* Taddeo Kuntze (1730–1793), poljski slikar.
* [[Andrea Pozzo]] slikar in arhitekt; naslikal je lažno kupolo s fresko v Chiesa della Gesu (Cerkev Jezusa), mojstrovina optične iluzije.
* [[George Sand]], francoska pisateljica je preživel del svoje italijanske poti v Frascatiju od 31 marec - 19. april, 1855 v Vili Lancellotti.
* [[Henry Benedict Mary Clement Stuart Yorški]], mlajši brat Charlesa Edwarda Stuarta, ki je neuspešno poskušal zasesti angleški prestol leta 1745, je postal kardinal v Frascatiju leta 1761. Postal je dekan kolegija kardinalov leta 1803, vendar je še naprej živel v škofovski palači Frascati do svoje smrti 13. julija 1807. Kulturno življenje mesta je izboljšal z ustanovitvijo semenišča in knjižnice. Na notranji strani fasade katedrale je zgradil grobni kamen svojega brata.
* [[Richard Voss]] nemški pisatelj je preživel 25 let svojega življenja v mestu, tukaj je napisal veliko romanov in dram. Je bil imenovan za častnega meščana Frascatija.
* [[Clara Louisa Wells]], angleška pisateljica
* Kralj [[Charles Emmanuel IV. Sardinski]] (1751–1819) je živel v Villa Lancellotti od leta 1802.
* Kraljica [[Maria Christina Bourbon]] (1779-1849), žena Charlesa Felixa Sardinskega je živela v Villa Rufinella od leta 1821.
*[[Emma Marrone]], italijanska pevka.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:St_Peter_Frascati.JPG|Katedrala Sv. Petra
Slika:The false dome Church of the Jesus Frascati 007.jpg|Lažna kupola – cerkev Jezusa
Slika:Villa_lancellotti.jpg|Villa Lancellotti
Slika:Ombrellino_park.jpg|Ombrellino Park
Slika:Villa_rufinella.jpg|Villa Rufinella
Slika:Falconieri_front.jpg|Villa Falconieri
Slika:Falconieri_ingresso.jpg|Villa Falconieri, vhodna dvorana
Slika:Falconieri Venere birth.jpg|Villa Falconieri, ''Rojstvo Venere''
Slika:Estate_figure.jpg|Villa Falconieri, poletna soba
Slika:Tor_fountain.jpg|Villa Torlonia, razgled'
&lt;/gallery&gt;

== Literatura ==
* {{navedi knjigo |author=Christoph Henning |year=2006 |title=Latium. Das Land um Rom. Mit Spaziergängen in der Ewigen Stadt |edition=3|publisher=DuMont, Köln |isbn=3-7701-6031-2 |cobiss= |pages=}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Frascati}}

*[http://www.comune.frascati.rm.it/ Official website]
*[http://www.prontocastelli.it/frascati/ Frascati]
*[http://www.tibursuperbum.it/eng/escursioni/frascati/index.htm Frascati – Story, monuments and info about Frascati and his Villas]
*[http://www.scuderiealdobrandini.it/ Tusculan Museum – Aldobrandini Stables]

{{Province of Rome}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>mjx6movbmlxqyjj9do8cilawbxtf33a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Grottaferrata</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378020</id>
    <revision>
      <id>6721637</id>
      <parentid>6712888</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:06:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721637</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9330" sha1="toixncqifzfn1l4i4l5whkco059laor" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Grottaferrata
| official_name       = Comune di Grottaferrata
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Grottaferrata-abbazia01.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Opatija Grottaferrata
| image_shield        =
| shield_alt          = 
| shield_size         = px
| region              = [[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim‎|Rim]] (RM)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Gabriele Mori
| population_demonym  = Grottaferratesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Sv. Nil mlajši
| day                 = September 26
| postal_code         = 00046
| area_code           = 06
| website             = {{official website|http://www.comune.grottaferrata.roma.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Grottaferrata''' je majhno mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Roma (pokrajina)|pokrajini Rim]], locirana na nižjih predelih hribovja Alban, 20 kilometrov jugovzhodno od [[Rim]]a. Obkrožena je z občinami Frascati, Monte Porzio Catone, Monte Compatri, Rocca di Papa, Castel Gandolfo, Marino, Ciampino in Rim. Je članica ''Comunità Montana dei Castelli Romani e Prenestini''.

== Zgodovina ==
Zgodovina Grottaferrate je povezana predvsem s [[samostan]]om Sv. Marije, ki ga je leta 1004 ustanovil [[Sveti Nil mlajši]]. Ustanovna legenda pripoveduje, da se je na mestu, kjer danes stoji opatija, pojavila [[Devica Marija]] in velela postaviti [[Cerkev (zgradba)|cerkev v njeno čast. 

Od Gregorja, močnega grofa iz Tusculuma, očeta papežev Benedikta VIII. in Janeza XIX., je Nil pridobil lokacijo. To je bila rimska vila, kjer je med ruševinami ostala nizka zgradba ''opus quadratum'', nagrobni spomenik, vendar je bila v četrtem stoletju preoblikovana v krščanski oratorij. Njeni okna z železnimi rešetkami so dala mestu ime, najprej ''Cryptoferrata'' potem ''Grottaferrata'', v spomin na grb občine. Iz mesta. Na lokaciji je Friderik II. Sveti rimski cesar, našel rimski bronas kip moža in kravo, ter vse dal odpeljati v Lucero. &lt;ref&gt;Roberto Weiss, ''The Renaissance Discovery of Classical Antiquity'' (Oxford: Blackwell) 1973:12.&lt;/ref&gt; 
Nil je umrl kmalu zatem (26. dec 1005) v samostanu Sant 'Agata v Tusculumu. Samostansko stavbo so končali njegovi nasledniki, zlasti četrti opat sv. Jernej, ki ga običajno štejejo kot drugega ustanovitelja. Gradbeni materiali iz porušene vile je bil vključen v novo strukturo ([[marmor]]ni stebri, deli klesanega venca in bloki vulkanskega kamna, imenovan ''peperino''). Svetišče je bilo končano leta 1024, posvetil ga je Tusculanski papež Janez XIX. 

Velik ugled menihov je pritegnil veliko daril; [[mozaik]]i iz 11. in 13. stoletja so ohranjeni, vendar je ambiciozna kompozicija tal v slogu [[cosmatesque]] iz večbarvnega kamna le delno ohranjena. Posesti samostana so bile številne in zelo razširjene. Leta 1131 ga je kralj [[Rogerij II.]] Sicilski dal opatu baronu Rossanu z obsežnim fevdom. Med 12. in 15. stoletjem je samostan trpel zaradi nenehnih prepirov sprtih strani: Rimljanov in Tusculanov, [[Gvelfi in gibelini|Gvelfov in gibelinov]], [[papež]]ev in antipapežev, družin Colonna in Orsini. Od 1163 do uničenja Tusculuma leta 1191, se je večji del samostanske skupnosti zatekel v odvisnost od opatije, benediktinske ''protocaenobium'' iz Subiaca.
V sredini 13. stoletja je cesar Friderik II. iz opatije naredil svoj sedeže med obleganjem Rima. Leta 1378 so ga zasedli plačanci Breton in Gascon za antipapeža Klementa VII. V petnajstem stoletju je videl krvavo maščevanje družin Colonna in Orsini. Po humanistu Ambrogio Traversariju, je leta 1432 v opatiji nastala vojašnica. 

Leta 1462 se je začela linija nerezidenčnih opatov ''in commendam'' (je oblika prenosa cerkvenih beneficij v zaupanje, varstvo in vzgojo mecena), petnajst po številu, od katerih so bili vsi razen enega kardinali. Najuglednejši je bil grški [[Ivan Bessarion |Bessarion]], Giulio della Rovere (pozneje [[Papež Julij II. |Julij II.]]) in zadnji, kardinal Consalvi, državni sekretar [[papež Pij VII.|Pija VII.]] Kardinal Bessarion, sam Vasilijev menih, je povečal skromno in obubožano skupnost in obnovil cerkev. Kardinal Giulio della Rovere, je iz bolj sebičnih motivov postavil grad, ki je obdajal ves samostan z mogočnimi utrdbami, ki še vedno obstajajo. Kardinal [[Alessandro Farnese mlajši|Alessandro Farnese]] je nadomestil strop. [[Gian Lorenzo Bernini]] je po naročilu kardinala Francesca Barberinija zagotovi glavni [[oltar]], dokončan leta 1665.

Do 1608 so skupnost upravljali priorji odvisni od opatov ''in commendam'', vendar v tem letu Grottaferrata postane član Vasilijeve kongregacije, ki jo je ustanovil Gregor XIII.. Prihodki skupnosti so bili ločeni od tistih, opatov ''commendatory'', imenovan je bil prvi v nizu redno imenovanih opatov. Triletni sistem imenovanja je trajal do konca devetnajstega stoletja, z enim odmorom 1834-1870, ko je priorja imenoval Sveti sedež. Leta 1901 je začela veljati nova ustava in tako je bil prvič po letu 1462 imenovan kot prvi stalni opat Arsenio Pellegrini. 

Grška obred, ki ga je v Grottaferrati uvedel sv. Nil, je izgubil svoj izvirni značaj do konca dvanajstega stoletja, vendar je bil obnovljena po nalogu Leona XIII. leta 1881. Vasilijska opatija je bila vedno dom grškega učenja in grška hvalnica je cvetela še dolgo potem, ko je  bizantinsko cesarstvo propadlo. Samostanske študije so oživele pod kardinalom Bessarionom in ponovno leta 1608.

11. avgusta 1901 je prvo električna energija dosegla Grottaferrato iz hidroelektrarne v S. Bartholomeo. 

Leta 1937 je bil samostan narejen za ozemeljsko opatijo italijansko-grške katoliške cerkve.

[[Slika:GrottaferrataSNiloChiesaInternoMosaici.jpg|thumb|left|250 px|Mozaiki v opatiji Grottaferrata]]
== Znamenitosti ==
'''[[Opatija Santa Maria di Grottaferrata]]''' ima več dvorišč, ki vodijo do znamenitega vhoda - [[portik]]a, ki ga je oblikoval Antonio da Sangallo mlajši, z arkadami devetih prekatov, ki jih podpirajo vitki renesančni stebri s kapiteli. 

V opatijski cerkvi, ki jo je leta 1024 posvetil Janez XIX., lahko v notranjosti vidimo nekaj razen [[mozaik]]ov v [[narteks]]u in nad slavolokom, srednjeveške strukture so bile prekrite ali uničene med &quot;restavracijo&quot; različnih opatov ''in commendam''. Nekateri fragmenti fresk iz trinajstega stoletja so se pokazali pri delni obnovi cerkve leta 1904 v spomin na svojo novecentennial, ko je bila rimska bazilika. Mozaiki prikazujejo ''Dvanajst apostolov'' sedeč poleg praznega prestola, ki kaže Kristusov vzpon do nebes. [[Domenichino]]ve freske je kardinal Odoarda Farnese naročil leta 1608 in jih je mogoče videti v kapeli sv. Nila. [[Annibale Carracci]] izvedel oltarno sliko ''Marija z detetom s sv. Nilom in sv. Jernejem''. 

Sodoben portik varuje starodavno fasado; portal iz marmorja z mozaikom nad njim je primer italijansko-bizantinske umetnosti iz dvanajstega stoletja. V notranjosti krstilnik podpirajo krilati levi iz 10. ali 11. stoletja. Omembe vreden je tudi romanski [[zvonik]] (dvanajsto stoletja), s petimi nadstropji trojnih obokanih oken. 

Opatijska knjižnica vsebuje okoli 50.000 enot, hrani dokument ''Laboratorio di Restauro'', ki mu je bilo zaupano ohranjanje [[Leonardo da Vinci|Leonardovega]] [[Codex atlanticus]] iz [[Biblioteca Ambrosiana]]. Knjižnica hrani pisanje Sv. Nila in njegovih učencev in redek izvod zbranih potnih računov [[Alvise Cadamosto]], natisnjeno v začetku šestnajstega stoletja. 

[[Papež Benedikt IX.]] je umrl in bil pokopan v tem samostanu.

== Pobratena mesta ==
Grottaferrata je pobratena z:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|- valign=&quot;top&quot;
|
*{{flagicon|FRA}} Vandœuvre-lès-Nancy, [[Francija]]
*{{flagicon|GRE}} Patmos, [[Grčija]]&lt;ref name=&quot;Greek twinnings&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|title=Twinnings|accessdate=2013-08-25|work=Central Union of Municipalities &amp; Communities of Greece|archive-date=2016-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160115172503/http://www.kedke.gr/uploads/twinnedcities.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
*{{flagicon|ITA}}[Bisignano, [[Italija]]
*{{flagicon|ITA}} Bracigliano, Italija
*{{flagicon|ITA}} Oria, Apulia, Italija
||
*{{flagicon|ITA}} Rofrano, Italija
*{{flagicon|ITA}} Rossano, Italija
*{{flagicon|ITA}} Sant'Elia Fiumerapido, Italija
*{{flagicon|ITA}} San Mauro la Bruca, Italija
|}

== Pomembni prebivalci ==
* Pavel Tchelitchew, ruski umetnik, slikar
* Alois Hudal, avstrijski škof, nacistični zagovornik

== Viri ==
{{sklici}}
* {{navedi knjigo |author=Christoph Henning |year=2006 |title=Latium. Das Land um Rom. Mit Spaziergängen in der Ewigen Stadt |edition=3|publisher=DuMont, Köln |isbn=3-7701-6031-2 |cobiss= |pages=}}
* Anton Henze,  Kunibert Bering, Gerhard Wiedmann: ''Kunstführer Rom.'' 5., neu bearbeitete Auflage. Philipp Reclam GmbH, Stuttgart 1994, ISBN 3-15-010402-5

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Grottaferrata}}

* Exarchic Abbey of St. Mary in Grottaferrata
* Abbey of St. Nile (Italian)
* Italy's Byzantine Catholics


{{Province of Rome}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>toixncqifzfn1l4i4l5whkco059laor</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Castel Gandolfo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378041</id>
    <revision>
      <id>6721630</id>
      <parentid>6712854</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:59:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721630</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15411" sha1="ahvk4wiaqmvceysxusov3otpcq8garx" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
|name                   = Castel Gandolfo
|official_name          = Città di Castel Gandolfo
|native_name            = 
|settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
|image_skyline          = Sudika Castel Gandolfo.jpg
|imagesize              = 
|image_alt              = 
|image_caption          = Pogled na Castel Gandolfo, pod njim jezero Albano
|image_shield           = Castel Gandolfo-Stemma.png
|shield_alt             = 
|shield_size            = 
|region                 = [[Lacij]]
|metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]] (RM)
|frazioni               = Mole di Castel Gandolfo, Pavona
|mayor_party            = 
|mayor                  = Maurizio Colacchi (May 2002)
|population_demonym     = Castellani
|elevation_footnotes    = 
|twin1                  = 
|twin1_country          = 
|saint                  = Sv. Sebastjan
|day                    = 20. januar
|postal_code            = 00040
|area_code              = 06
|website                = {{official website|http://www.comune.castelgandolfo.rm.it}}
|footnotes              = 
}}

'''Castel Gandolfo''' (latinsko: Castrum Gandulphi) je mesto, ki je 24 kilometrov jugovzhodno od [[Rim]]a, v deželi [[Lacij]], v [[Italija|Italiji]]. Leži na pobočju hribovja Albano, s pogledom na [[jezero Albano]]. Castel Gandolfo ima s {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; in velja za eno izmed najbolj slikovitih mest Italije.

Znotraj meja mesta je [[apostolska palača Castel Gandolfo]], ki služi kot papeška poletna rezidenca in ima status [[Eksteritorialna območja Svetega sedeža v Italiji|eksteritorialnega območja Svetega sedeža]] in ni pod italijansko jurisdikcijo.

Mesto zajema skoraj celotno obalo jezera Albano, ki je obdana s številnimi poletnimi rezidencami, vilami in počitniškimi hišami, zgrajenimi v 17. stoletju. Tukaj je tudi ''Stadio Olimpico'', kjer so bile uprizorjene veslaške prireditve [[Poletne olimpijske igre 1960|poletnih Olimpijskih iger]] leta 1960. 

Castel Gandolfo z okolico ima tudi arheološki pomen, vključno z ''Emissario del Lago Albano'' in ostanki ''Domicijanove vile''. Območje je vključeno v meje regionalnega parka ''Parco Regionale dei Castelli Romani''. Obstajajo tudi številne arhitekturne zanimivosti, kot je kolegijska cerkev ''San Tomasso Villanova'', ki jo je zasnoval [[Gian Lorenzo Bernini]].

== Etimologija ==

Ime »Castel Gandolfo« izhaja iz latinskega »Castrum Gandulphi«. Grad na tem mestu je bil domnevno v lasti družine Gandolfi, po rodu iz [[Genova|Genove]]. Druga hipoteza, ki jo je zagovarjal [[Papež Pij II.]] v svojem komentarju (1462) je, da ime Gandulphi Sabinorum izhaja od neke Gandolfo Savelli.

== Geografija ==
Castel Gandolfo leži 24 km jugovzhodno od Rima v hribovju Albano nad jezerom Albano. Območje občine leži na 155 do 519 m nad morjem.
Meje mesta se širijo poševno na sever-severovzhod na hribovito območje Albano in planjave Agro Romanus. Ta je vključen in zaščiten kot Regijski park Castelli Romani, ustanovljen leta 1984. Večina tal je vulkanskega izvora, razširjen material je [[lehnjak]] in [[pucolan]].

Občina je na potresnem območju 2 (srednje ogrožena). &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.protezionecivile.it/cms/view.php?dir_pk=52&amp;cms_pk=2729 |title=Italienischer Zivilschutz |accessdate=2014-09-04 |archive-date=2010-11-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101114013019/http://www.protezionecivile.it/cms/view.php?dir_pk=52&amp;cms_pk=2729 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
Glavno vodno telo je jezero Albano, pogosto imenovana jezero Castel Gandolfo. Provinca Roma trenutno upravlja jezero. Do leta 1802 je bilo v lasti opatije sv. Nila Grottaferrata, nato pa v lasti princa [[Stanislaw II. August Poniatowski |Stanislausa Poniatowskega]] so leta 1870.

[[Slika:Map of comune of Castel Gandolfo (province of Rome, region Lazio, Italy).svg|thumb|Lega Castel Gandolfa v provinci Roma]]
[[Slika:Castel Gandolfo - OpenStreetMap 20110415.svg|thumb|Castel Gandolfo iz OpenStreetMap]]
Castel Gandolfo je razdeljen na štiri področja:
* Staro mesto Castel Gandolfo je na robu [[Vulkanski krater|kraterja]] ugaslega vulkana. 
* Jezero Albano, ki pripada občini, je v kraterju, 130 m pod mestom. Vzdolž obale so površine za razvedrilo in plaže. 
* Na zahodnem pobočju kraterja, v okrožju Mole, je naselje s sodobnimi stanovanjskimi stavbami. 
* Na jugozahodu leži, zdaj izsušeno kratersko jezero (Laghetto di Turno), okrožje Pavona, ki je nastalo leta 1920. Zdaj v njem živi večina prebivalcev občine. Tukaj je tudi industrijsko območje.

Castel Gandolfo sodi med vasi [[Castelli Romani]]. Je na seznamu najlepših vasi v Italiji. 

V bližini mesta so v smeri urinega kazalca: Marino, [[Grottaferrata]], [[Rocca di Papa]], [[Albano Laziale]] in [[Rim]].

== Zgodovina ==
[[Arheologija|Arheološka]] izkopavanja in zgodovinski viri kažejo, da je bilo na mestu sedanjega mesta, okoli leta 1100 do 600 pred našim štetjem, starodavno mesto Alba Longa, ki je bilo dolgo kulturno središče in prestolnica [[Latinci|Latincev]]. Alba Longa je igrala v rimski mitologiji pri ustanavljanju Rima vidno vlogo. Leta 665 pr. n. št. so Rimljani Alba Longo uničili. 

Z odprtjem ceste [[Apijeva cesta |Via Appia]] leta 312 pr. n. št. so bile zgrajene na tem področju številne vile, vključno kot največja vila cesarja [[Domicijan]]a. Ta je predhodnica današnje papeške palače. 

V srednjem veku je Domicianova vila, pod imenom ''Massa Caesariana'', pripadala [[Tuskulski grofje|Tuskulskim grofom]]. Leta 1221 so jo pridobili Savelli in zgradili grad. Leta 1596 je bila zaplenjena, zaradi nevrnjenih dolgov družine Savelli, od apostolske zbornice, ko jo je obnovila v baročno palačo. Od leta 1628 se uporablja kot poletna rezidenca papeža. 

Leta 1798 so Castel Gandolfo zasedli francoski vojaki, grad pa je kratek čas sodil pod Republiko Albano. Leta 1820 je bil na Piazza della Liberta ustanovljen prvi poštni predal na svetu. Leta 1870 je papeška država Castel Gandolfo izgubila, bil je vključen v [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Z lateransko pogodbo iz leta 1929 so mejo papeške rezidence določili kot suvereno ozemlje Vatikana.

== Prebivalstvo ==
{| class=&quot;prettytable&quot; |
|- bgcolor=&quot;#dddddd&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;left&quot; | Leto
| 1881 || 1901 || 1921 || 1936 || 1951 || 1971 || 1991 || 2001 || 2011
|- bgcolor=&quot;#fffffe&quot; align=&quot;center&quot;
! align=&quot;left&quot; | Prebivalcev
| 1767 || 1980 || 2577 || 2955 || 4172 || 4709 || 6843 || 7930 || 9091
|}
&lt;small&gt;Vir: [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]&lt;/small&gt;

== Zanimivosti ==
=== Cerkvena arhitektura ===
* [[Župnijska cerkev Svetega Tomaža Villanova (Castel Gandolfo)|Župnijska cerkev Svetega Tomaža Villanova]]; oblikoval jo je Bernini (1658-1661) po naločilu papeža Aleksandra VII., ima obliko grškega križa in opazno sliko [[Pietro da Cortona|Pietra da Cortona]] ''portret Kristusovega križanja''. &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.santommasodavillanova.it/ |title=Santommasodavillanova.it |accessdate=2014-09-04 |archive-date=2014-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141021010613/http://www.santommasodavillanova.it/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://en.tesorintornoroma.it/Itinerari/La-Via-Appia-Antica/Castel-Gandolfo-chiesa-di-San-Tommaso-da-Villanova |title=Castel Gandolfo – Church of Saint Thomas of Villanova – Tesori delle Consolari Romane |publisher=En.tesorintornoroma.it |accessdate=2013-03-12 |archive-date=2013-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131102055726/http://en.tesorintornoroma.it/Itinerari/La-Via-Appia-Antica/Castel-Gandolfo-chiesa-di-San-Tommaso-da-Villanova |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; 
* Cerkev Naše gospe z jezera, je naročil osebno papež Pavel VI. in je bila posvečena leta 1977 na obali jezera Albano. 
* Cerkev Santa Maria Assunta, gradnja se je začela leta 1619 s posvetitvijo temeljnega kamna, ki ga je posvetil papež Pavel V. 
* Cerkev Santa Maria, moderna gradnja, stoji v gosto naseljenem okrožju Borgo San Paolo v bližini državne ceste št. 7 ''Via Appia'. 
* Cerkev San Sebastiano, posvečena zavetniku mesta stoji ob državni cesti št. 7 ''Via Appia'', ki meji na cerkveno pokopališče. 
* Cerkev Santa Maria della Cona

=== Profana arhitektura ===
* [[Papeška palača Castel Gandolfo]], papeževa poletna rezidenca, je stavba iz 17. stoletja, ki jo je zasnoval Carlo Maderno za papeža Urbana VIII.
* Cybo Villa; kardinal Camillo Cibo je vilo zgradil in dodal k celotnemu papeškemu kompleksu v času papeža Klemena XIV., ki so jo kupili leta 1774 od lastnika Francesco III. d'Este, vojvode iz Modene. 
* Villa Barberini, ki jo je zgradil nečak papeža Urban VIII. (Maffeo Barberini) in je bila vključena v eksteritorialni kompleks v letu 1929. Kot del obsežnih formalnih vrtov so ostanki kompleksa rimskega cesarja Domicijana. 
* Villa Santa Caterina, ki je trenutno v lasti papeškega North American kolidža. Med gradnjo vile, ki stoji na območju [[Herkulanej]]a, so odkrili rimske ruševine vile pripisane Publius Clodius Pulcher.
* Villa Torlonia zgrajena v 16. stoletju za rimsko družino Giustiniani, nato je prešla v last vojvode Bracciano Giuseppe Torlonia. Sedanji videz ji je dal vojvoda Carlo Torlonia z obnovo leta 1829. Vila ima lepo lego na Agro Romano. 
* Villa Chigi, zgradil jo je kardinal Flavio Chigi, nečak papeža Aleksandra VII.; danes pa je center za igrišča za golf. 
* Dva teleskopa vatikanskega observatorija, ki so ju preselili iz Rima v Castel Gandolfo leta 1930 in sta bila v uporabi do leta 1980.

=== Arheološka najdišča ===
* Papeževa palača stoji na ruševinah nekdanjega gradu, delno zaseda temelje poletne rezidence cesarja Domicijana. Prebivališče je zasnoval sloviti starorimski [[arhitekt]] [[Rabirius]]. V notranjem dvorišču palače je rimski doprsni kip, ki prikazuje [[kiklop]]a [[Polifem]]a, iz katerega jame je uspel pobeg [[Odiseja|Odiseju in tovarišem]]; v vrtu so našli [[nimfej]] (nimfaneum), umetno zgrajen v jami kraterskega jezera. 
* Vila Publius Clodius Pulcher: ostanki rimske vile, ki so na Via Apia, znotraj Ville Santa Caterina.
* Bergantino ali nimfej s kopališčem Diane: na zahodni obali jezera Albano; ta struktura, prvotno prizidana Domicijanovi vili v Castel Gandolfo, leži v krožni jami premera 17 m. V sredini jame je kopel v celoti pokrita z mozaiki, od katerih je ohranjenih nekaj fragmentov. Različni deli kiparskih skupin se hranijo v Papeški palači v Castel Gandolfo. 
* Emissario jezera Albano: umetni kanal za odtok vode, dolg 1800 metrov, ki poteka od zahodne obale jezera Albano in vodi v Castel Gandolfo; zgrajen je bil leta 396 pred našim štetjem, da izpolni prerokbo o osvajanju etruščanskega mesta Veji.

== Partnerska mesta ==
* {{FRA|#}} Châteauneuf-du-Pape, poletna rezidenca papežev v Provansi
* {{MUS|#}} Curepipe,  [[Mauritius]]

== Papeška rezidenca ==
[[Slika:Extraterritorial property Castel Gandolfo.svg|thumb|&lt;small&gt;Eksteritorialni del v Castel Gandolfu&lt;/br&gt;'''1:''' Apostolska palača&lt;/br&gt;'''2:''' Vrt v Villa Cybo&lt;/br&gt;'''3:''' Nepremičnina Villa Barberini&lt;/br&gt;'''4:''' Oliveto ex-Bacelli&lt;/br&gt;'''5:''' San Tommaso di Villanova&lt;/small&gt;]]
Castel Gandolfo je papeževa rezidenca. Prvo zgradbo je zgradil cesar Domicijan, kasneje je bila plemiška rezidenca družine Gandolfi in nato Savelli. Prebivališče je zasegel [[papež Klemen VIII.]] leta 1596 in prevzel ga je [[Papež Urban VIII. |Urban VIII.]]. Med letoma 1624 - 1629 je bila pretvorjena v papeževo palačo. Od takrat so jo skoraj vsi papeži uporabljali v poletnih mesecih kot prebivališče. [[Avdienca]] je potekala na dvorišču papeške palače. [[Papež Benedikt XVI.]] je uporabil prebivališče v času svojega pontifikata celo leto, pogosto za rekreacijo. Upokojil se je po odstopu 28. februarja 2013. V Castel Gandolfo je prebival do 2. maja 2013, dokler se ni končno preselil v dom za ostarele v samostanu Mater Ecclesiae. &lt;ref&gt;{{Internetquelle | url=http://de.radiovaticana.va/news/2013/02/22/castel_gandolfo_r%C3%BCstet_auf:_%E2%80%9Ealle_fiebern_benedikt_xvi._entgegen%E2%80%9C/ted-667196 | titel=Castel Gandolfo rüstet auf: „Alle fiebern Benedikt XVI. entgegen“ | autor= | hrsg=Radio Vatikan | datum=2013-02-22 | zugriff=2013-02-22 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130225053337/http://de.radiovaticana.va/news/2013/02/22/castel_gandolfo_r%C3%BCstet_auf:_%E2%80%9Ealle_fiebern_benedikt_xvi._entgegen%E2%80%9C/ted-667196 |date=2013-02-25 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Internetquelle | url=http://de.radiovaticana.va/news/2013/05/03/papst_franziskus_hei%C3%9Ft_benedikt_xvi._im_vatikan_willkommen/ted-688539 | titel=Papst Franziskus heißt Benedikt XVI. im Vatikan willkommen | autor= | hrsg=Radio Vatikan | datum=2013-05-03 | zugriff=2013-05-04 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130708123240/http://de.radiovaticana.va/news/2013/05/03/papst_franziskus_hei%C3%9Ft_benedikt_xvi._im_vatikan_willkommen/ted-688539 |date=2013-07-08 }}&lt;/ref&gt; V Castel Gandolfo sta umrla [[Papež Pij XII.]] (1958) in [[Papež Pavel VI.]] (1978). 

Rezidenca je kompleks treh vil. V lateranski pogodbi iz leta 1929, je bila poletna rezidenca (ki obsega papeško palačo, Villa Cybo, Palazzo Barberini, vrtove Belvedere in kmetijo z majhnim posestvom) določena kot eksteritorialna posest Svetega sedeža. V nasprotju s splošnim prepričanjem to ne pomeni, da so posesti v Castel Gandolfo del ozemlja [[Vatikan |vatikanske države]], pač pa, da so primerljive s statusom tujih diplomatskih predstavništev. Varnostne naloge papeških posestev zagotavlja vatikanska žandarmerija. Na območju Villa Cybo je &quot;International Convention Centre Mariapoli&quot; ''Gibanja fokolarov''. Na začetku pontifikata Janeza Pavla II. so ameriški katoličani podarili pokrit bazen. 

Vzhodno krilo kompleksa je od leta 1930 Vatikanski [[observatorij]] ''Specola Vaticana'', ki je nadomestil observatorij v mestu Rim zaradi svetlobnega onesnaženja. Ima dva [[teleskop]]a iz leta 1950, ki pa sta že zastarela. Zato je bil oddelek za raziskave inštituta leta 1981 prenesen na lokalno univerzo v Arizono, ki jo je takrat vodil direktor George Coyne.

&lt;gallery&gt;
Slika:Castel Gandolfo - Palazzo Pontificio.JPG|Pogled na papeško palačo
Slika:Castel Gandolfo BW 3.JPG|Poletna rezidenca papežev
Slika:Castel Gandolfo BW 2.JPG|Cerkev San Tommaso da Villanova, Gian Lorenzo Bernini
Slika:Dome of Bernini's Parish Church in Castel Gandolfo.jpg|Kupola cerkve San Tommaso da Villanova
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri ==
* Valigi Cinzia, ''Rim in Vatikan: Sikstinska kapela, Castel Gandorfo, Tivoli'' , Narni, Plurigraf, med 2000 in 2012 {{COBISS|ID=753224}} ISBN 978 88 7551 212 0

== Zunanje povezave ==
{{commonscat| Castel Gandolfo }}
* [http://www.slovenskenovice.si/novice/svet/castel-gandolfo-je-zrasel-na-rusevinah-albe-longe Castel Gandolfo je zrasel na ruševinah Albe Longe]
*[http://www.comune.castelgandolfo.rm.it/ Official site]
*[http://www.prontocastelli.it/castelgandolfo/foto.php Castel Gandolfo photos]
*[http://www.ewtn.com/library/CHISTORY/VILLAS.HTM Dr Hans-Joachim Kracht, &quot;Historic villas overlook Lake Albano&quot;] from ''L'Osservatore Romano''
*[http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Italy/Lazio/Castel_Gandolfo-153336/TravelGuide-Castel_Gandolfo.html Photos and visitor information about Castel Gandolfo]

{{Province of Rome}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ahvk4wiaqmvceysxusov3otpcq8garx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ariccia</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378092</id>
    <revision>
      <id>6721625</id>
      <parentid>6712834</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:54:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721625</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12250" sha1="e26q8u6wuvxvzkon4orbvkv3gaxmoyh" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Ariccia
| official_name       = Comune di Ariccia
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Ariccia e Vallericcia.JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Ariccia in Vallericcia
| image_shield        = Ariccia-Stemma.png
| shield_alt          = 
| region              = [[Lacij]]
| metropolitan_city   = [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]] (RM)
| frazioni            = Cecchina, Fontana di Papa
| mayor_party         = 
| mayor               = Emilio Cianfanelli
| population_demonym  = Ariccini ali (dialekt) Aricciaroli
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Sv. Apolonija
| day                 = 9. februar
| postal_code         = 00040
| area_code           = 06
| website             = {{official website|http://www.ariccia.comnet.roma.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Ariccia''' (Latin: Aricia) je mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; in občina v pokrajini Rim v osrednji [[Italija|Italiji]]. Nahaja se v hribovju Alban v pokrajini Lacij in se lahko šteje za jugovzhodno predmestje Rima. Eno od mest [[Castelli Romani]], se Ariccia nahaja tudi v regionalnem krajinskem parku &quot;Parco Regionale dei Castelli Romani&quot;.

== Oris ==
[[Slika:Ariccia.jpg|left|thumb|Pogled na zgodovinsko središče iz velikega mostu.]]

Ariccia je bila izjemno pomembna v predrimski in rimski mitologiji in religiji zaradi povezave z boginjo [[Diana|Diano]] in bogom Virbiusom ([[Hipolit (mitologija)]]). Legenda pravi tudi, da je služila kot začasno grobišče grškega junaka [[Orest]]a (Servius v [[Eneida|Eneidi]], ii. 116). Ariccia je bila eno od najstarejših mest starodavnega Lacija in kot vodja latinske lige resen kandidat proti Rimu v prvih dneh [[Rimska republika|rimske republike]].

V sodobnem času je postala Ariccia znana po svoji svinjini (''porchetta''). To je z zelišči in koromačem počasi pražena svinjina in je znana že iz zgodovine po svojem [[Vino|vinu]]. Občina obsega vasi: Vallericcia in Fontana di Papa. Meji z občinami [[Albano Laziale]], [[Castel Gandolfo]], Genzano di Roma in Marino Laziale.

== Zgodovina ==
Obstaja povezava med imenom kraja in Aricio, ženo Hipolita (Virbiusa), rimskega boga gozdov, ki je živel v svetem gozdu v bližini Aricia. Glede na nejasno referenco [[Gaj Julij Solin|Caija Julija Solina]] je Ariccio ustanovil Archilocus Siculus (&quot;Archilocus Sicilijanski&quot; ali [[Sikulci]]) v starodavnih časih.&lt;ref&gt;Hermann Peter, ''Historicorum Romanorum Fragmenta''&lt;/ref&gt;

Najdene razvaline v mestu potrjujejo obstoj naselja v 8. - 9. st. pr. n. št. Od konca 6. stoletja pred našim štetjem do leta 338 pred našim štetjem, je bilo mesto osrednji član [[Latinska liga|Latinske lige]].

Na njenem ozemlju, ki mu je bilo priključeno jezero Nemi, je bil sedež svetišča ''Diane Aricine'' (ali ''Diana Nemorensis''), ki je skupna za države Latinskih mest in je kralj ''Rex Nemorensis'' zaslovel v [[James George Frazer|Frazer]]jevi knjigi ''Golden Bough''. Povezava s kultom Diana je pripeljala do razvoja vplivnega in bogatega centra zdravljenja in medicine.

Leta 508 pred našim štetjem, je [[Lars Porsena]] kralj Clusiuma (takrat eno izmed najmočnejših mest [[Etruščani|Etrurije]]) odpotoval v Rim, da konča vojno proti Rimu z mirovno pogodbo. Porsena je razdelil svoje sile in poslali del vojske s sinom Arunsom v boj v Latinsko mesto Aricia. Aricianci so poslali po pomoč Latinsko ligo, pa tudi grško mesto [[Cumae]]. Ko je podpora prišla, je Ariciska vojska stopila izven obzidja mesta in združena vojska se je spopadla s Clusianskimi silami. Po [[Tit Livij|Liviju]], so Aricianci Clusiance premagali.&lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita (book)|Ab urbe condita'', 2.14&lt;/ref&gt;,&lt;ref&gt;Dionysius of Halicarnassus Rom. Antiq. 7.5-6&lt;/ref&gt;

Leta 495 pred našim štetjem, je bila Aricia prizorišče bitke med Aurunci in Rimom, Rim je bil zmagovalec.

Aricia so dokončno osvojili [[Rimljani]] v 4. stoletju pred našim štetjem. Dobila je naziv ''municipija'' in se razširila proti dolini, kjer jo je [[Via Appia]] povezovala z Rimom. Postala prva glavna postaja na kopnem na poti iz Rima proti jugu Italije.

Biti zelo blizu imperialnega glavnega mesta in s svežim podnebjem, je bila Ariccia za veliko rimskih [[Patriciji (plemstvo)|patricijev]] izbrana kot lokacija za preživljanje prostega časa. Kraj je bil priznan tudi njenih vinih in hrani. Martial ([[Marcus Valerius Martialis]]) je pisal ugodno [[por]]u, [[Plinij starejši]] je užival edinstveno paleto ariccianskega [[Zelje|zelja]].

Zaradi svojega bogastva in svoje strateške lege v bližini obale, je bilo mesto večkrat napadeno. Med in po padcu rimskega imperija so ga napadli [[Goti]], [[Vandali]] in končno [[Saraceni]], ki so ga je uničil leta 827. Prebivalci so se nato preselili v starodavno akropolo in ustanovil novo skupnost.

V letu 990 ''Castrum Ariciensis'' (&quot;grad Ariccia&quot;) postane last gospostva Guido, grofa Tusculuma. V času vladanja [[Papež Nikolaj II.|papeža Nikolaja II.]] je bil grad vključen v papeško državo, iz katere je bil nato ponovno prenesen na grofa iz Tusculuma kot fevd (1116). Rimska Cerkev spet zaseže Ariccio leta 1223 v času [[Papež Honorij III.|papeža Honorija III.]] iz družine Savelli in jo ohrani do prve polovice 15. stoletja.

Populacija Ariccie je začela upadati. Po obdobju pod upravo gradu Lariano, je prešla v okrožje Genzano, ki je imelo v tistem času le 100 prebivalcev. Okoli leta 1400 vse ozemlje postane last samostana Sant'Anastasio alle Tre Fontane in po kratkem obdobju pod Savelliji še enkrat prodano opatiji [[Grottaferrata]].

[[Slika:Ariccia sta maria assunta.jpg|left|250px|thumb|Cerkev Marijinega vnebovzetja, delo Gian Lorenzo Bernini.]]

[[Papež Sikst IV.]] je predal Ariccio Savellijem, ki so izvedli nekaj del za izboljšanje stanja, vključno z izsuševanjem vulkanskega jezera (jezero Vallericcia), ki je ležalo na zahodu, med hribi in morjem.

Leta 1661 je mesto prešlo v roke močni družini Chigi, ki je obnovila čudovito palačo Chigi Savelli na glavnem trgu, v katerem so bili shranjeni neprecenljivi arhivi. Chigi [[papež Aleksander VII.]] je dalj časa živel v Ariccii in drastično spremenil njen značaj, s pomembnimi plačami, ki jih je oblikoval [[Gian Lorenzo Bernini]], tudi oblikovalec trga pred baziliko svetega Petra v Rimu.

Med bogatimi prispevki Berninija sta trg in župnijska cerkev ''Santa Maria Assunta'' (Marijinega vnebovzetja), ki se spogleduje s palačo.

Leta 1854 je papež Pij IX. odredil gradnjo [[most]]u. Ta most obšel velik gozd (zdaj ''Parco Chigi'') v dolini, ki je oviral dostop do Ariccia iz Rima vzdolž Via Appia.

Skoraj stoletje kasneje je bil most, skupaj z velikim delom mesta uničen, ob umiku nemške vojske med drugo svetovno vojno. Obnovljen leta 1947, je nenadoma razpadel leta 1967 in  bil znova obnovljena.

V oktobru 2013, je Vatikan napovedal, da bodo papež Frančišek in njegovi svetovalci iz rimske kurije, na tradicionalni letni umik za Lent 2014 (09. -14. marec), odšli v konferenčni center Pauline v Ariccii, namesto običajnega v Vatikanu.&lt;ref&gt;http://www.catholicnews.com/data/stories/cns/1400878.htm&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
Najbolj izstopajoča znamenitost Ariccia je severni vhod iz znamenitega mostu, ki vodi na Berninijev [[Barok|baročni]] trg. Glavne znamenitosti so:

* '''Palazzo Savelli Chigi''', ki ima povsem obnovljene sobe in so lokacija za [[Luchino Visconti]]jev film ''Leopard'' in za druge zgodovinske filme in TV zgodbe; zgradil jo je princ Augusto Chigi leta 1740.
* '''Kupola [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ariccia|cerkve Marijinega vnebovzetja]]''', delo Berninija, ki temelji na obnovi [[Panteon]]a. V notranjosti apside je znana freska delo [[Borgognone]].
* '''Fontana delle Tre Cannelle''' (vodnjak treh curkov), za katerega so včasih mislili, da je grobnica [[Simon Magus|Simona Magnusa]].

Drugi spomeniki so še: ''Porta Romana'', tudi Bernini in 2&amp;nbsp;km izven mesta, svetišče ''Madonna del Galloro'', s Berninijevo fasado. Slednje je končna postaja verske procesije, ki poteka 8. decembra in se imenuje &quot;Procesija Gospe&quot; in jo vodi mlada ženska.

Območje okoli Ariccia ima veliko zanimivih arheoloških najdb: kot so Villa rimskega cesarja [[Vitellius]]a, ostanki [[Via Appia Antica]], kot tudi starodavne templje na Monte Cavo in v bazenu jezera Nemi.

== Kultura ==
Ariccia ima dolgo zgodovino prihodov umetnikov in pisateljev, ki so prihajali iz Rima iskat toploto in vrvež na vetrovnih pobočjih in med nasadi s pogledom na [[Tirensko morje]]. [[Horace]] v eni od svojih [[Satira|satir]] piše, da je &quot;Pobegel iz velikega Rima, sem pozdravil v Ariccii razumevajočo gostilno.&quot; &lt;ref&gt;I, 5 &quot;Potovanje v Brindisi&quot;&lt;/ref&gt;

Gozdnata pokrajina Ariccie, ki je dala latinsko-rimski kult Diane, je imela tudi poseben vpliv na poznejše pisatelje in umetnike, ki so povezani z [[romantika|romantiko]]. Ariccia se pojavlja kot predmet v omembe vrednih slikah [[Jean-Baptiste-Camille Corot]]a, [[George Inness]], [[Ludwig Richter]], [[Alexandre Calame]], [[Friedrich Wilhelm Schirmer]], [[Adrien Manglard]], [[Franz Ludwig Catel]], [[Hermann Winterhalter]], [[Oswald Achenbach]], [[J. M. W. Turner]], [[Mikhail Lebedev]] in [[Richard Wilson (slikar)|Richard Wilson]]. [[Goethe]] je mesto obiskal leta 1780 in [[Henrik Ibsen]] je zapisal v Ariccia leta 1865 svoj epski verz igre Brand. V ''Italijanski uri'' (eseji zbrani leta 1909) je [[Henry James]] upošteval naravne lepote Ariccia in prijetnost &quot;male piazze&quot;.

[[Slika:Corot Ariccia Palazzo Chigi.jpg|thumb|Jean-Baptiste-Camille Corot, ''Ariccia Palazzo Chigi'',
1826-27.]]

Hotel ''Locanda Martorelli'', ki se spogleduje s palačo na Piazza di Corte, je priljubljen postanek med Rimom in Neapljem za tiste na &quot;Grand Tour&quot; in so ga obiskali umetniki in pisatelji kot so J.M. William Turner, Corot, Henrik Ibsen, [[Gogolj]], D'Azeglio, Richter, [[Hans Christian Andersen]] in [[Henry Wadsworth Longfellow|Henry Longfellow]].

Danes Palazzo Chigi Savelli pogosto gosti razstave, tako iz svojih obsežnih zbirk, kot tudi gostujoče razstave. Palača je tudi prizorišče pogostih javnih glasbenih nastopov.

Velik del največje umetnosti mesta, skulpture iz rimske dobe, ki so jih izkopali arheologi, je bil razdeljen po svetovnih zbirkah klasične umetnosti, tako da se pogosto pojavlja ime &quot;Ariccia&quot; poleg kipov Avgusta ali Diane daleč zunaj Lacija.

== Izobraževanje ==
Ariccia je sedež mednarodnega kampusa Auburn University, Joseph S. Bruno Auburn program v Italiji, ki se nahaja v Palazzo Chigi Savelli. Ta program skozi vse leto potekal pod pokroviteljstvom ''Auburn University College of Human Sciences'' in je odprt za študente iz vseh večjih Auburn kampusov.

== Prebivalstvo ==
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center;&quot;
|- class=&quot;hintergrundfarbe5&quot;
! style=&quot;text-align:left;&quot; | Leto
| 1871 || 1881 || 1901 || 1921 || 1936 || 1951 || 1971 || 1991 || 2001 || 2011
|-
! style=&quot;text-align:left;&quot; | Prebivalci
| 2.115 || 2.358 || 3.530 || 4.555 || 5.596 || 7.122 || 10.787 || 16.953 || 17.865 || 18.650
|}
&lt;small&gt;Vir: [[Istituto Nazionale di Statistica|ISTAT]]&lt;/small&gt;

== Pobratena mesta ==
*{{flagicon|France}} Cournon-d'Auvergne, [[Francija]]
*{{flagicon|Germany}} Lichtenfels, [[Nemčija]]
*{{flagicon|UK}} Prestwick, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]
* {{ITA|#}} Santa Margherita di Belice, [[Sicilija]]

Ariccia tudi sponzorira [[Zahodna Sahara|Zahodni Sahari]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.gemellaggiariccia.it/gemellaggi/index.php/citta-gemelle |title=Partnerschaftskomitee von Ariccia |accessdate=2014-09-06 |archive-date=2012-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120606152920/http://www.gemellaggiariccia.it/gemellaggi/index.php/citta-gemelle |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

==Viri==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category| Ariccia }}
* [http://www.comuni-italiani.it/058/009/ Ariccia na spletu] (ital.)

{{Province of Rome}}

&lt;!--[[Kategorija:Mesta v Laciju]]
[[Kategorija: Pokrajina Roma]]
[[Kategorija:Pokrajina Roma - občine]]--&gt;
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>e26q8u6wuvxvzkon4orbvkv3gaxmoyh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sanjin Prcić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378207</id>
    <revision>
      <id>6721828</id>
      <parentid>5904607</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:17:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pos.</comment>
      <origin>6721828</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2453" sha1="iip5vbrhi433anoexgeggw6rf5r34yt" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name                = Sanjin Prcić
|height              = 181 cm
|position            = [[Vezni igralec (nogomet)|Vezni igralec]]
|currentclub = 
|clubnumber = 
|youthyears1 = 2001–2011
|youthclubs1 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux]]
|years1 = 2011–2013
|clubs1 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux II]]
|caps1 = 56
|goals1 = 6
|years2 = 2013–2014
|clubs2 = [[FC Sochaux-Montbéliard|Sochaux]]
|caps2 = 29
|goals2 = 0
|years3 = 2014–2018
|clubs3 = [[Stade Rennais F.C.|Rennes]]
|caps3 = 61
|goals3 = 3
|years4 = 2015–2016
|clubs4 = → [[Torino F.C.|Torino]] (pos.)
|caps4 = 2
|goals4 = 0
|years5 = 2016
|clubs5 = → [[A.C. Perugia Calcio|Perugia]] (pos.)
|caps5 = 13
|goals5 = 3
|years6 = 2018–2019
|clubs6 = [[Levante UD|Levante]]
|caps6 = 10
|goals6 = 0
|years7 = 2019
|clubs7 = → [[RC Strasbourg Alsace|Strasbourg]] (pos.)
|caps7 = 13
|goals7 = 2
|years8 = 2019–2024
|clubs8 = [[RC Strasbourg Alsace|Strasbourg]]
|caps8 = 81
|goals8 = 2
|nationalyears1      = 2009–2010
|nationalteam1       = Bosna in Hercegovina do 17 let
|nationalcaps1       = 12
|nationalgoals1      = 0
|nationalyears2      = 2010–2012
|nationalteam2       = Bosna in Hercegovina do 19 let
|nationalcaps2       = 6
|nationalgoals2      = 1
|nationalyears3      = 2012–2014
|nationalteam3       = Bosna in Hercegovina do 21 let
|nationalcaps3       = 9
|nationalgoals3      = 2
|nationalyears4      = 2014–2023
|nationalteam4       = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]
|nationalcaps4       = 17
|nationalgoals4      = 0
}}
'''Sanjin Prcić''', [[bosanci|bosanski]] [[nogometaš]], * [[20. november]] [[1993]], [[Belfort]].

Prcić je bil nazadnje član francoskega prvoligaša [[RC Strasbourg Alsace|Strasbourga]]. Igra v zvezni vrsti. Za [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|člansko reprezentanco BiH]] je debitiral na prijateljski tekmi 3.septembra 2014 v Vaduzu proti Lihtenštajnu.  

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Prcić, Sanjin}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Sochaux-Montbéliarda]]
[[Kategorija:Nogometaši Stade de Reimsa]]
[[Kategorija:Nogometaši Torina]]
[[Kategorija:Nogometaši A.C. Perugie]]
[[Kategorija:Nogometaši Levanteja UD]]
[[Kategorija:Nogometaši RC Strasbourga]]</text>
      <sha1>iip5vbrhi433anoexgeggw6rf5r34yt</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gaeta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>378409</id>
    <revision>
      <id>6721636</id>
      <parentid>6712806</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:04:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721636</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1368" sha1="72c07dkv8fr9xq28tvuchtk1r63pchy" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
|name       =Gaeta
|settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
|image_skyline   =Gaeta medievale vista dal mare.jpg
|imagesize     = 
|image_alt     =
|image_caption =staro mestno jedro
|pushpin_label_position=
|pushpin_map_alt  =
|latd= 41 |latm= 13 |latNS= N
|longd= 13 |longm= 34 |longEW= E
|coordinates_type= region:IT_type:city(2700000)
|coordinates_display= title
|coordinates_footnotes=
|region      =[[Lacij]]
|province     =[[Latina (pokrajina)|Latina]] (LT)
|frazioni      =
|mayor_party    =PdL
|mayor       = Cosmo Mitrano
|population_demonym=Gaetani
|elevation_footnotes=
|saint       =[[sveti Erazem]] in [[sveti Marciano]]
|day        =2. junij
|postal_code    =04024
|area_code     =0771
|website      ={{official website|http://www.comune.gaeta.lt.it}}
|footnotes     =
}}
'''Gaeta''' je mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Italija|Italiji]] ob istoimenskem zalivu [[Tirensko morje|Tirenskega morja]]. Upravno  Gaeta sodi v italijansko pokrajino [[Latina (pokrajina)|Latina]] dežele [[Lacij]].

{{citatni blok|Tu quoque litoribus nostris, ''[[Enej|Aeneia]]'' nutrix, aeternam moriens famam, Caieta, dedisti|''[[Vergilij]]''|''[[Vergilij#Eneida|Eneide]]'', VII 1-4}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Pokrajina Latina}}

{{nanoškrbina}}
{{normativna kontrola}}

{{it-geo-stub}}

[[Kategorija:Gaeta]]</text>
      <sha1>72c07dkv8fr9xq28tvuchtk1r63pchy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Marcelo Meli</title>
    <ns>0</ns>
    <id>381758</id>
    <revision>
      <id>6721476</id>
      <parentid>5904727</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:34:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 4 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721476</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2686" sha1="qhxag7vrejptt589f8vg0yw154mwdww" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Marcelo Meli
| image = 
| fullname = César Marcelo Meli
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 170 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]]
| currentclub = [[Deportivo Madryn]]
| clubnumber = 
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = Club Sports Salto
| years1 = 2012–2014
| clubs1 = [[Colón de Santa Fe|Colón]]
| caps1  = 33
| goals1 = 1
| years2 = 2014–2017
| clubs2 = [[Boca Juniors]]
| caps2  = 42
| goals2 = 4
| years3 = 2016
| clubs3 = → [[Sporting Clube de Portugal|Sporting CP]] (pos.)
| caps3  = 0
| goals3 = 0
| years4 = 2017–2021
| clubs4 = [[Racing Club de Avellaneda|Racing]]
| caps4  = 24
| goals4 = 0
| years5 = 2018
| clubs5 = → [[Esporte Clube Vitória|Vitória]] (pos.)
| caps5  = 9
| goals5 = 0
| years6 = 2019
| clubs6 = → [[Club Atlético Belgrano|Belgrano]] (pos.)
| caps6  = 10
| goals6 = 1
| years7 = 2019–2020
| clubs7 = → [[Central Córdoba de Santiago del Estero|Central Córdoba]] (pos.)
| caps7  = 17
| goals7 = 1
| years8 = 2020–2021
| clubs8 = → [[Hapoel Be'er Sheva F.C.|Hapoel Be'er Sheva]] (pos.)
| caps8  = 31
| goals8 = 1
| years9 = 2022
| clubs9 = [[Aldosivi]]
| caps9 = 29
| goals9 = 2
| years10 = 2023–2024
| clubs10 = [[Liverpool F.C. (Montevideo)|Liverpool]]
| caps10 = 38
| goals10 = 2
| years11 = 2024–2025
| clubs11 = [[C.S. Emelec|Emelec]]
| caps11 = 44
| goals11 = 1
| years12 = 2025–2026
| clubs12 = [[Independiente Santa Fe|Santa Fe]]
| caps12 = 11
| goals12 = 0
| years13 = 2026–
| clubs13 = [[Deportivo Madryn]]
| caps13 = 
| goals13 = 
}}

'''César Marcelo Meli''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1992]], Salto, [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Trenutno je član argentinskega kluba [[Deportivo Madryn]], pred tem je igral tudi za [[Club Atlético Colón|Colón]], [[Boca Juniors]] in  [[Racing Club de Avellaneda|Racing]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Meli, Marcelo}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Colóna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Sporting Lisbone]]
[[Kategorija:Nogometaši Racing Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši EC Vitórie]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Belgrano]]
[[Kategorija:Nogometaši Central Córdobe de Santiago del Estero]]
[[Kategorija:Nogometaši Hapoela Be'er Sheva F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Aldosivija]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola (Montevideo)]]
[[Kategorija:Nogometaši CS Emeleca]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienteja Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Madryn]]</text>
      <sha1>qhxag7vrejptt589f8vg0yw154mwdww</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luciano Acosta</title>
    <ns>0</ns>
    <id>381831</id>
    <revision>
      <id>6721519</id>
      <parentid>5904730</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:27:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši FC Dallasa]]; +[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721519</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1742" sha1="o9mfuifetnylhc9rtrpn56nmnscvp9e" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Luciano Acosta
| image       = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| fullname =
| birth_date  = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| height = 160 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]]
| currentclub = [[Fluminense FC|Fluminense]]
| clubnumber = 32
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Club Comunicaciones|Comunicaciones]]
| youthyears2 = 2007–2014
| youthclubs2 = [[Boca Juniors]]
| years1 = 2014–2016
| clubs1 = [[Boca Juniors]]
| caps1 = 25
| goals1 = 2
| years2 = 2015
| clubs2 = → [[Estudiantes de La Plata|Estudiantes]] (pos.)
| caps2 = 27
| goals2 = 1
| years3 = 2016
| clubs3 = → [[D.C. United]] (pos.)
| caps3 = 31
| goals3 = 3
| years4 = 2017–2019
| clubs4 = [[D.C. United]]
| caps4 = 95
| goals4 = 21
| years5 = 2020–2021
| clubs5 = [[Atlas F.C.|Atlas]]
| caps5 = 33
| goals5 = 3
| years6 = 2021–2024
| clubs6 = [[FC Cincinnati]]
| caps6 = 125
| goals6 = 48
| years7 = 2025
| clubs7 = [[FC Dallas]]
| caps7 = 21
| goals7 = 5
| years8 = 2025–
| clubs8 = [[Fluminense FC|Fluminense]]
| caps8 = 
| goals8 = 
}}

'''Luciano Acosta''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[20. junij]] [[1994]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Trenutno je član brazilskega kluba [[Fluminense FC|Fluminense]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Acosta, Luciano}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de La Plata]]
[[Kategorija:Nogometaši D.C. Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlas]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Cincinnatija]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Dallasa]]
[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]]</text>
      <sha1>o9mfuifetnylhc9rtrpn56nmnscvp9e</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Neymar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>382864</id>
    <revision>
      <id>6721600</id>
      <parentid>6688501</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:16:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42005-93</username>
        <id>263601</id>
      </contributor>
      <origin>6721600</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4802" sha1="19ytr3pei4u0m24q8vu61sde3ggpzp5" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|girlfriend          = Bruna Marquezine
|children            = Davi Lucca
|name                = Neymar Jr.
|fullname            = Neymar da Silva Santos Júnior
|birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
|height              = 175 cm
|weight              = 68 kg
|position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
|currentclub         = [[Santos FC|Santos]]
|clubnumber          = 10
|youthyears1         = 1999–2003 | youthclubs1 = [[Associação Atlética Portuguesa (Santos)|Portuguesa Santista]]
|youthyears2         = 2003–2009 | youthclubs2 = [[Santos FC|Santos]]
|years1              = 2009–2013
|clubs1              = [[Santos FC|Santos]]
|caps1               = 177
|goals1              = 107
|years2              = 2013–2017
|clubs2              = [[FC Barcelona|Barcelona]]
|caps2               = 123
|goals2              = 68
|years3              = 2017–2023
|clubs3              = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]
|caps3               = 112
|goals3              = 82
|years4              = 2023–2025
|clubs4              = [[Al Hilal SFC|Al Hilal]]
|caps4               = 3
|goals4              = 0
|nationalyears1      = 2009     | nationalteam1 = Brazilija U17 | nationalcaps1 = 3  | nationalgoals1 = 1
|nationalyears2      = 2011     | nationalteam2 = Brazilija U20 | nationalcaps2 = 7  | nationalgoals2 = 9
|nationalyears3      = 2012     | nationalteam3 = Brazilija U23 | nationalcaps3 = 7  | nationalgoals3 = 4
|nationalyears4      = 2010–2026    | nationalteam4 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]              | nationalcaps4 = 128 | nationalgoals4 = 79
|medaltemplates = {{MedalCountry| {{BRA}}}}
{{MedalSport|moški [[nogomet]]}}
{{MedalOlympic |Nogomet na poletnih olimpijskih igrah}}
{{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|ekipno}}
{{MedalGold|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio de Janeiro 2016]]|ekipno}}
|clubs5=[[Santos FC|Santos]]|goals5=0|years5=2025–|caps5=3}}
'''Neymar da Silva Santos Júnior''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1992]], [[Mogi das Cruzes]], [[Brazilija]].

Neymar igra za brazilski nogometni klub Santos in je tudi kapetan [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]].

Rodil se je 5. februarja 1992, v brazilskem mestu Mogi das Cruzes, materi Nadine Gonçalves in očetu Neymar Pai-u. Ima 4 leta mlajšo sestro Rafaello. Zelo sta si blizu in se odlično razumeta. Leta 2011 je pri svojih 19-ih letih postal oče sinu, ki sta ga z njegovim takratnim dekletom Carolino Dantas poimenovala Davi Lucca.

Svojo nogometno kariero je pričel v Santosu, ko je imel 11 let. Pri 19 letih je postal nogometni zmagovalec severne Amerike 2011 in bil na tretjem mestu leta 2010. Njegov talent je začel odkrivati Betinho. Neymar se je pri svojih 14 letih včlanil v klub FC Santos. Leta 2013 pa je Barcelona Neymarja kupila za 57 milijonov evrov. 

V letu 2014 je Brazilija gostila Svetovno prvenstvo v nogometu. Neymar se je z njo prebil vse do polfinala, ko so z rezultatom 7-1 izgubili proti Nemčiji. Pri tej tekmi ni igral, ker si je težje poškodoval hrbtenico v osmini finala proti Kolumbiji. Če bi ga Juan Zuninga zadel 2 cm višje, bi bil Neymar paraliziran. 

Leta 2015 je doživljal svoje sanje. Z Barcelono je zmagal v finalu lige prvakov proti Juventusu(3-1)in si z Messijem ter Ronaldom delil mesto najboljšega strelca turnirja(11 zadetkov). Barcelona je dobila tudi La Ligo, španski pokal ter klubsko svetovno prvenstvo. Nato se je januarja boril za zlato žogo in končal na 3. mestu.   

Podrl je rekord o najviši prestopni ceni na nogometni tržnic.
Paris Saint-German ga je kupil za rekordno ceno 222 milijonov evrov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Paris Saint-Germain F.C. squad}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Hilala]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>19ytr3pei4u0m24q8vu61sde3ggpzp5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721606</id>
      <parentid>6721600</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:45:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721606</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4798" sha1="iqry1dwcsuv1wgctygxgbd8hb21wewn" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|girlfriend          = Bruna Marquezine
|children            = Davi Lucca
|name                = Neymar Jr.
|fullname            = Neymar da Silva Santos Júnior
|birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
|height              = 175 cm
|weight              = 68 kg
|position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
|currentclub         = [[Santos FC|Santos]]
|clubnumber          = 10
|youthyears1         = 1999–2003 | youthclubs1 = [[Associação Atlética Portuguesa (Santos)|Portuguesa Santista]]
|youthyears2         = 2003–2009 | youthclubs2 = [[Santos FC|Santos]]
|years1              = 2009–2013
|clubs1              = [[Santos FC|Santos]]
|caps1               = 177
|goals1              = 107
|years2              = 2013–2017
|clubs2              = [[FC Barcelona|Barcelona]]
|caps2               = 123
|goals2              = 68
|years3              = 2017–2023
|clubs3              = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]
|caps3               = 112
|goals3              = 82
|years4              = 2023–2025
|clubs4              = [[Al Hilal SFC|Al Hilal]]
|caps4               = 3
|goals4              = 0
|nationalyears1      = 2009     | nationalteam1 = Brazilija U17 | nationalcaps1 = 3  | nationalgoals1 = 1
|nationalyears2      = 2011     | nationalteam2 = Brazilija U20 | nationalcaps2 = 7  | nationalgoals2 = 9
|nationalyears3      = 2012     | nationalteam3 = Brazilija U23 | nationalcaps3 = 7  | nationalgoals3 = 4
|nationalyears4      = 2010–2026| nationalteam4 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]              | nationalcaps4 = 130 | nationalgoals4 = 80
|medaltemplates = {{MedalCountry| {{BRA}}}}
{{MedalSport|moški [[nogomet]]}}
{{MedalOlympic |Nogomet na poletnih olimpijskih igrah}}
{{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|ekipno}}
{{MedalGold|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio de Janeiro 2016]]|ekipno}}
|clubs5=[[Santos FC|Santos]]|goals5=0|years5=2025–|caps5=3}}
'''Neymar da Silva Santos Júnior''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1992]], [[Mogi das Cruzes]], [[Brazilija]].

Neymar igra za brazilski nogometni klub Santos in je tudi kapetan [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]].

Rodil se je 5. februarja 1992, v brazilskem mestu Mogi das Cruzes, materi Nadine Gonçalves in očetu Neymar Pai-u. Ima 4 leta mlajšo sestro Rafaello. Zelo sta si blizu in se odlično razumeta. Leta 2011 je pri svojih 19-ih letih postal oče sinu, ki sta ga z njegovim takratnim dekletom Carolino Dantas poimenovala Davi Lucca.

Svojo nogometno kariero je pričel v Santosu, ko je imel 11 let. Pri 19 letih je postal nogometni zmagovalec severne Amerike 2011 in bil na tretjem mestu leta 2010. Njegov talent je začel odkrivati Betinho. Neymar se je pri svojih 14 letih včlanil v klub FC Santos. Leta 2013 pa je Barcelona Neymarja kupila za 57 milijonov evrov. 

V letu 2014 je Brazilija gostila Svetovno prvenstvo v nogometu. Neymar se je z njo prebil vse do polfinala, ko so z rezultatom 7-1 izgubili proti Nemčiji. Pri tej tekmi ni igral, ker si je težje poškodoval hrbtenico v osmini finala proti Kolumbiji. Če bi ga Juan Zuninga zadel 2 cm višje, bi bil Neymar paraliziran. 

Leta 2015 je doživljal svoje sanje. Z Barcelono je zmagal v finalu lige prvakov proti Juventusu(3-1)in si z Messijem ter Ronaldom delil mesto najboljšega strelca turnirja(11 zadetkov). Barcelona je dobila tudi La Ligo, španski pokal ter klubsko svetovno prvenstvo. Nato se je januarja boril za zlato žogo in končal na 3. mestu.   

Podrl je rekord o najviši prestopni ceni na nogometni tržnic.
Paris Saint-German ga je kupil za rekordno ceno 222 milijonov evrov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Paris Saint-Germain F.C. squad}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Hilala]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>iqry1dwcsuv1wgctygxgbd8hb21wewn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721607</id>
      <parentid>6721606</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:45:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721607</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4802" sha1="gv3h8uxkjm5j76m2hjwjjq2ngppxr6w" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|girlfriend          = Bruna Marquezine
|children            = Davi Lucca
|name                = Neymar Jr.
|fullname            = Neymar da Silva Santos Júnior
|birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
|height              = 175 cm
|weight              = 68 kg
|position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
|currentclub         = [[Santos FC|Santos]]
|clubnumber          = 10
|youthyears1         = 1999–2003 | youthclubs1 = [[Associação Atlética Portuguesa (Santos)|Portuguesa Santista]]
|youthyears2         = 2003–2009 | youthclubs2 = [[Santos FC|Santos]]
|years1              = 2009–2013
|clubs1              = [[Santos FC|Santos]]
|caps1               = 177
|goals1              = 107
|years2              = 2013–2017
|clubs2              = [[FC Barcelona|Barcelona]]
|caps2               = 123
|goals2              = 68
|years3              = 2017–2023
|clubs3              = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]
|caps3               = 112
|goals3              = 82
|years4              = 2023–2025
|clubs4              = [[Al Hilal SFC|Al Hilal]]
|caps4               = 3
|goals4              = 0
|nationalyears1      = 2009     | nationalteam1 = Brazilija U17 | nationalcaps1 = 3  | nationalgoals1 = 1
|nationalyears2      = 2011     | nationalteam2 = Brazilija U20 | nationalcaps2 = 7  | nationalgoals2 = 9
|nationalyears3      = 2012     | nationalteam3 = Brazilija U23 | nationalcaps3 = 7  | nationalgoals3 = 4
|nationalyears4      = 2010–2026| nationalteam4 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]              | nationalcaps4 = 130 | nationalgoals4 = 80
|medaltemplates = {{MedalCountry| {{BRA}}}}
{{MedalSport|moški [[nogomet]]}}
{{MedalOlympic |Nogomet na poletnih olimpijskih igrah}}
{{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|ekipno}}
{{MedalGold|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio de Janeiro 2016]]|ekipno}}
|clubs5=[[Santos FC|Santos]]|goals5=0|years5=2025–|caps5=3}}
'''Neymar da Silva Santos Júnior''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1992]], [[Mogi das Cruzes]], [[Brazilija]].

Neymar igra za brazilski nogometni klub Santos in je nekdanji kapetan [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]].

Rodil se je 5. februarja 1992, v brazilskem mestu Mogi das Cruzes, materi Nadine Gonçalves in očetu Neymar Pai-u. Ima 4 leta mlajšo sestro Rafaello. Zelo sta si blizu in se odlično razumeta. Leta 2011 je pri svojih 19-ih letih postal oče sinu, ki sta ga z njegovim takratnim dekletom Carolino Dantas poimenovala Davi Lucca.

Svojo nogometno kariero je pričel v Santosu, ko je imel 11 let. Pri 19 letih je postal nogometni zmagovalec severne Amerike 2011 in bil na tretjem mestu leta 2010. Njegov talent je začel odkrivati Betinho. Neymar se je pri svojih 14 letih včlanil v klub FC Santos. Leta 2013 pa je Barcelona Neymarja kupila za 57 milijonov evrov. 

V letu 2014 je Brazilija gostila Svetovno prvenstvo v nogometu. Neymar se je z njo prebil vse do polfinala, ko so z rezultatom 7-1 izgubili proti Nemčiji. Pri tej tekmi ni igral, ker si je težje poškodoval hrbtenico v osmini finala proti Kolumbiji. Če bi ga Juan Zuninga zadel 2 cm višje, bi bil Neymar paraliziran. 

Leta 2015 je doživljal svoje sanje. Z Barcelono je zmagal v finalu lige prvakov proti Juventusu(3-1)in si z Messijem ter Ronaldom delil mesto najboljšega strelca turnirja(11 zadetkov). Barcelona je dobila tudi La Ligo, španski pokal ter klubsko svetovno prvenstvo. Nato se je januarja boril za zlato žogo in končal na 3. mestu.   

Podrl je rekord o najviši prestopni ceni na nogometni tržnic.
Paris Saint-German ga je kupil za rekordno ceno 222 milijonov evrov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{Paris Saint-Germain F.C. squad}}
{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Hilala]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>gv3h8uxkjm5j76m2hjwjjq2ngppxr6w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721608</id>
      <parentid>6721607</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:46:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zunanje povezave */ pp</comment>
      <origin>6721608</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4767" sha1="4v9u13z292ay6mktdhbgzdj56eoomjf" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|girlfriend          = Bruna Marquezine
|children            = Davi Lucca
|name                = Neymar Jr.
|fullname            = Neymar da Silva Santos Júnior
|birth_date          = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place         = &lt;!-- WD --&gt;
|height              = 175 cm
|weight              = 68 kg
|position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
|currentclub         = [[Santos FC|Santos]]
|clubnumber          = 10
|youthyears1         = 1999–2003 | youthclubs1 = [[Associação Atlética Portuguesa (Santos)|Portuguesa Santista]]
|youthyears2         = 2003–2009 | youthclubs2 = [[Santos FC|Santos]]
|years1              = 2009–2013
|clubs1              = [[Santos FC|Santos]]
|caps1               = 177
|goals1              = 107
|years2              = 2013–2017
|clubs2              = [[FC Barcelona|Barcelona]]
|caps2               = 123
|goals2              = 68
|years3              = 2017–2023
|clubs3              = [[Paris Saint-Germain FC|Paris Saint-Germain]]
|caps3               = 112
|goals3              = 82
|years4              = 2023–2025
|clubs4              = [[Al Hilal SFC|Al Hilal]]
|caps4               = 3
|goals4              = 0
|nationalyears1      = 2009     | nationalteam1 = Brazilija U17 | nationalcaps1 = 3  | nationalgoals1 = 1
|nationalyears2      = 2011     | nationalteam2 = Brazilija U20 | nationalcaps2 = 7  | nationalgoals2 = 9
|nationalyears3      = 2012     | nationalteam3 = Brazilija U23 | nationalcaps3 = 7  | nationalgoals3 = 4
|nationalyears4      = 2010–2026| nationalteam4 = [[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]              | nationalcaps4 = 130 | nationalgoals4 = 80
|medaltemplates = {{MedalCountry| {{BRA}}}}
{{MedalSport|moški [[nogomet]]}}
{{MedalOlympic |Nogomet na poletnih olimpijskih igrah}}
{{MedalSilver|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2012|London 2012]]|ekipno}}
{{MedalGold|[[Nogomet na Poletnih olimpijskih igrah 2016|Rio de Janeiro 2016]]|ekipno}}
|clubs5=[[Santos FC|Santos]]|goals5=0|years5=2025–|caps5=3}}
'''Neymar da Silva Santos Júnior''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]], * [[5. februar]] [[1992]], [[Mogi das Cruzes]], [[Brazilija]].

Neymar igra za brazilski nogometni klub Santos in je nekdanji kapetan [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilske reprezentance]].

Rodil se je 5. februarja 1992, v brazilskem mestu Mogi das Cruzes, materi Nadine Gonçalves in očetu Neymar Pai-u. Ima 4 leta mlajšo sestro Rafaello. Zelo sta si blizu in se odlično razumeta. Leta 2011 je pri svojih 19-ih letih postal oče sinu, ki sta ga z njegovim takratnim dekletom Carolino Dantas poimenovala Davi Lucca.

Svojo nogometno kariero je pričel v Santosu, ko je imel 11 let. Pri 19 letih je postal nogometni zmagovalec severne Amerike 2011 in bil na tretjem mestu leta 2010. Njegov talent je začel odkrivati Betinho. Neymar se je pri svojih 14 letih včlanil v klub FC Santos. Leta 2013 pa je Barcelona Neymarja kupila za 57 milijonov evrov. 

V letu 2014 je Brazilija gostila Svetovno prvenstvo v nogometu. Neymar se je z njo prebil vse do polfinala, ko so z rezultatom 7-1 izgubili proti Nemčiji. Pri tej tekmi ni igral, ker si je težje poškodoval hrbtenico v osmini finala proti Kolumbiji. Če bi ga Juan Zuninga zadel 2 cm višje, bi bil Neymar paraliziran. 

Leta 2015 je doživljal svoje sanje. Z Barcelono je zmagal v finalu lige prvakov proti Juventusu(3-1)in si z Messijem ter Ronaldom delil mesto najboljšega strelca turnirja(11 zadetkov). Barcelona je dobila tudi La Ligo, španski pokal ter klubsko svetovno prvenstvo. Nato se je januarja boril za zlato žogo in končal na 3. mestu.   

Podrl je rekord o najviši prestopni ceni na nogometni tržnic.
Paris Saint-German ga je kupil za rekordno ceno 222 milijonov evrov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2012]]
[[Kategorija:Prejemniki srebrnih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Santosa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Barcelone]]
[[Kategorija:Nogometaši Paris Saint-Germaina]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Hilala]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Prejemniki zlatih olimpijskih medalj za Brazilijo]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>4v9u13z292ay6mktdhbgzdj56eoomjf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nicolás Colazo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>384890</id>
    <revision>
      <id>6721497</id>
      <parentid>5904743</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:04:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Banfielda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2208" sha1="gzkwjui7fh13ovomwcphu7cho3tcbe6" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = César Meli
| image = 
| fullname = Nicolás Carlos Colazo
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 175 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]]
|currentclub= [[Club Atlético Banfield|Banfield]]
|clubnumber= 19
|youthyears1= 
|youthclubs1= [[Boca Juniors]]
|years1= 2008–2019
|clubs1= [[Boca Juniors]]
|caps1= 105  
|goals1= 7
|years2= 2013
|clubs2= → [[All Boys]] (pos.)
|caps2= 19
|goals2= 1
|years3= 2016–2017
|clubs3= → [[Melbourne City FC|Melbourne City]] (pos.)
|caps3= 22
|goals3= 4
|years4= 2017–2018 
|clubs4= → [[Club de Gimnasia y Esgrima La Plata|Gimnasia LP]] (pos.) 
|caps4= 25
|goals4= 6
|years5= 2018–2019 
|clubs5= → [[Aris Thessaloniki F.C.|Aris]] (pos.) 
|caps5= 10
|goals5= 0
|years6= 2019
|clubs6= → [[Club Atlético Tigre|Tigre]] (pos.) 
|caps6= 4
|goals6= 0
|years7= 2019–2020 
|clubs7= [[Rosario Central]]
|caps7= 9
|goals7= 0
|years8= 2020–2021
|clubs8= [[C.A. Rentistas|Rentistas]]
|caps8= 18
|goals8= 1
|years9= 2021–2025
|clubs9= [[Club de Gimnasia y Esgrima La Plata|Gimnasia LP]]
|caps9= 86
|goals9= 4
|years10= 2025–
|clubs10= [[Club Atlético Banfield|Banfield]]
|caps10= 
|goals10= 
}}

'''Nicolás Carlos Colazo''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[8. julij]] [[1990]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Od leta 2021 je član argentinskega kluba [[Club de Gimnasia y Esgrima La Plata|Gimnasia LP]].

== Priznanja ==

Z [[Club Atlético Boca Juniors|Boca Juniors]]:
* {{ikonazastave|ARG}} [[Primera División de Argentina|La Liga]]: [[2011]]
* {{ikonazastave|ARG}} [[Copa Argentina]]: [[2012]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Colazo, Nicolás}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši All Boysa]]
[[Kategorija:Nogometaši Tigreja]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Cityja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Gimnasie y Esgrima de La Plata]]
[[Kategorija:Nogometaši Arisa Thessaloniki]]
[[Kategorija:Nogometaši Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Nogometaši C.A. Rentistasa]]
[[Kategorija:Nogometaši Banfielda]]</text>
      <sha1>gzkwjui7fh13ovomwcphu7cho3tcbe6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Codogno</title>
    <ns>0</ns>
    <id>385950</id>
    <revision>
      <id>6721652</id>
      <parentid>6720967</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:27:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721652</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2268" sha1="7q19gwi5uugwdt7coljnenqgl8ctu57" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Codogno
| official_name = ''Città di Codogno''
| native_name = ''Cudògn''
| settlement_type         = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| nickname = 
| image_skyline = Codogno-Ospedale-Soave.JPG
| imagesize = 
| image_alt = 
| image_caption = 
| image_flag = 
| image_shield = Cudògn-Stema.png
| shield_alt = 
| image_map = 
| map_alt = 
| map_caption = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt = 
| latd = 45 | latm = 09 | lats = 46 | latNS = N
| longd = 09 | longm = 42 | longs = 12 | longEW = E
| coordinates_type = 
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes = 
| region = [[Lombardija]]
| province = [[Lodi (pokrajina)|Lodi]] (LO)
| frazioni = 
| mayor_party = 
| mayor = [[Vincenzo Ceretti]]
| established_title =
| established_date =
| population_demonym = Codognini/Cudugnìn
| elevation_footnotes = 
| twin1 = 
| twin1_country = 
| saint = [[Sveti Blaž]]
| day = 3.februar
| postal_code = 26845
| area_code = 0377
| gdp_per capita = 
| website = {{official website|http://www.comune.codogno.lo.it/}}
| footnotes = 
}}

'''Codogno''' (tudi '''Cudógn''') je [[mesto]] v [[Lombardija|Lombardiji]]. Zajema površino {{IT|a}} km² in ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).&lt;ref name=&quot;IT-A&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt;

Po eni teoriji je mesto poimenovano po [[kutina|kutini]] ({{jezik-it|cotogno}}), ki je znano po bogatih nasadih tega sadnega drevja, po drugi pa naj bi bilo poimenovano po [[rimski konzul|rimskem konzulu]] [[Gaj Avrelij|Gaju Avreliju]], ki je vodil vojaške operacije proti [[Galci|Galcem]] v [[Italija (rimska provinca)|Italiji]], takrat [[rimska provinca|rimski provinci]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.codogno.lo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/237 |title=Info Città - La Storia di Codogno |accessdate=23.2.2015 |date= |publisher=Comune di Codogno |archive-date=2015-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150223211811/http://www.comune.codogno.lo.it/flex/cm/pages/ServeBLOB.php/L/IT/IDPagina/237 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]

== Reference ==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Codogno|Codogno}}
*[http://www.comune.codogno.lo.it/ Comune di Codogno]

{{Pokrajina Lodi}}

{{it-naselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>7q19gwi5uugwdt7coljnenqgl8ctu57</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cristian Pavón</title>
    <ns>0</ns>
    <id>386168</id>
    <revision>
      <id>6721457</id>
      <parentid>6251900</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:14:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Grêmia]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721457</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3094" sha1="grr4sivcr2xnxpvhc7u5hc6plvlnmjb" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Cristian Pavón
| image = &lt;!-- WD --&gt; 
| fullname = Cristian David Pavón&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.fifadata.com/documents/FWC/2018/pdf/FWC_2018_SQUADLISTS.PDF |title=FIFA World Cup Russia 2018: List of Players: Argentina |publisher=FIFA |page=1 |date=15 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190611000407/https://www.fifadata.com/documents/FWC/2018/pdf/FWC_2018_SQUADLISTS.PDF |archive-date=11 June 2019}}&lt;/ref&gt;
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 170 cm&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.lagalaxy.com/players/cristian-pavon|title=Cristian Pavón &amp;#124; LA Galaxy}}&lt;/ref&gt;
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]]
| currentclub = [[Grêmio FBPA|Grêmio]]
| clubnumber = 7
| youthyears1 = 2004–2013
| youthclubs1 = [[Talleres de Córdoba]]
| years1 = 2013–2014
| caps1 = 19
| goals1 = 4
| clubs1 = [[Talleres de Córdoba]]
| years2 = 2014–2022
| caps2 = 104
| goals2 = 25
| clubs2 = [[Boca Juniors]]
| years3 = 2014
| caps3 = 20
| goals3 = 5
| clubs3 = → [[Club Atlético Colón|Colón]] (pos.)
| years4 = 2019–2020
| caps4 = 35
| goals4 = 14
| clubs4 = → [[LA Galaxy]] (pos.)
| years5 = 2022–2024
| clubs5 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| caps5 = 62
| goals5 = 5
| years6 = 2024–
| clubs6 = [[Grêmio FBPA|Grêmio]]
| caps6 = 
| goals6 = 
| nationalyears1 = 2013
| nationalteam1 = Argentina do 17 let
| nationalcaps1 = 3
| nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2015
| nationalteam2 = Argentina do 20 let
| nationalcaps2 = 2
| nationalgoals2 = 0
| nationalyears3 = 2016
| nationalteam3 = Argentina do 23 let
| nationalcaps3 = 3
| nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2017–2018
| nationalteam4 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]
| nationalcaps4 = 11
| nationalgoals4 = 0
}}
'''Cristian David Pavón''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[21. januar]] [[1996]], [[Anisacate]], [[Argentina]].

Trenutno je član brazilskega kluba [[Grêmio FBPA|Grêmio]], pred tem je igral za [[Club Atlético Talleres|Talleres]], [[Boca Juniors]], [[Club Atlético Colón|Colón]], [[LA Galaxy]] in [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]].

Z [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 2016|Poletnih olimpijskih igrah 2016]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2018|Svetovnem prvenstvu v nogometu 2018]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pavón, Cristian}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Argentino]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Colóna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Talleresa de Córdoba]]
[[Kategorija:Nogometaši Los Angeles Galexyja]]
[[Kategorija:Nogometaši Clube Atlética Mineiro]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]</text>
      <sha1>grr4sivcr2xnxpvhc7u5hc6plvlnmjb</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Gonzalo Castellani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>387265</id>
    <revision>
      <id>6721506</id>
      <parentid>5904750</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:16:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši CSD Colo-Coloja]]; +[[Kategorija:Nogometaši Unióna Española]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721506</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3136" sha1="owmfjtvy0bwbfbfodtz6wn7tbvjt7ky" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Gonzalo Castellani
| image = 
| fullname = Gonzalo Pablo Castellani
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 179 cm
| position = [[Vezni igralec (nogomet)|Napadalni vezist]]
| currentclub = [[Ferro Carril Oeste]]
| clubnumber  = 
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Ferro Carril Oeste]]
| years1      = 2006–2010 | clubs1 = [[Ferro Carril Oeste]]                  | caps1  = 102 | goals1  = 12
| years2      = 2010–2011 | clubs2 = [[Villarreal CF B|Villarreal B]]        | caps2  = 29  | goals2  = 0
| years3      = 2011–2012 | clubs3 = [[Villarreal CF|Villarreal]]            | caps3  = 10  | goals3  = 0
| years4      = 2012–2014 | clubs4 = [[Godoy Cruz Antonio Tomba|Godoy Cruz]] | caps4  = 65  | goals4  = 7
| years5      = 2014–2017 | clubs5 = [[Boca Juniors]]                        | caps5  = 17  | goals5  = 0
| years6      = 2015–2016 | clubs6 = → [[CA Lanus|Lanus]] (pos.)             | caps6  = 11  | goals6  = 0
| years7      = 2016–2017 | clubs7 = → [[Defensa y Justicia]] (pos.)         | caps7  = 33  | goals7  = 2
| years8      = 2018      | clubs8 = [[Atlético Nacional]]                   | caps8  = 36  | goals8  = 1
| years9      = 2019      | clubs9 = [[CASLA|San Lorenzo]]                   | caps9  = 8   | goals9  = 0
| years10     = 2019      | clubs10= [[Atlético Tucumán]]                    | caps10 = 15  | goals10 = 0
| years11     = 2020–2022 | clubs11= [[Unión La Calera]]                     | caps11 = 49  | goals11 = 6
| years12     = 2023      | clubs12= [[Defensa y Justicia]]                  | caps12 = 21  | goals12 = 0
| years13     = 2024      | clubs13= [[Colo-Colo]]                           | caps13 = 15  | goals13 = 0
| years14     = 2025      | clubs14= [[Ferro Carril Oeste]]                  | caps14 = 14  | goals14 = 0
| years15     = 2025      | clubs15= [[Unión Española]]                      | caps15 = 13  | goals15 = 1
| years16     = 2026–     | clubs16= [[Ferro Carril Oeste]]                  | caps16 =     | goals16 = 
}}

'''Gonzalo Pablo Castellani''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[10. avgust]] [[1987]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Od leta 2026 je član argentinskega kluba [[Ferro Carril Oeste]], pred tem je igral tudi za [[Villarreal CF|Villarreal]], [[Godoy Cruz Antonio Tomba|Godoy Cruz]] in [[Boca Juniors]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Castellani, Gonzalo}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Villarreala B]]
[[Kategorija:Nogometaši Villarreala]]
[[Kategorija:Nogometaši Godoy Cruza]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Lanús]]
[[Kategorija:Nogometaši Ferro Carril Oesteja]]
[[Kategorija:Nogometaši Defensa y Justicie]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético Nacionala]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético Tucumána]]
[[Kategorija:Nogometaši Unión La Calere]]
[[Kategorija:Nogometaši CSD Colo-Coloja]]
[[Kategorija:Nogometaši Unióna Española]]</text>
      <sha1>owmfjtvy0bwbfbfodtz6wn7tbvjt7ky</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pablo Pérez</title>
    <ns>0</ns>
    <id>387269</id>
    <revision>
      <id>6721460</id>
      <parentid>5904754</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:18:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Sarmiento]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721460</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2365" sha1="3mu3z7pg2vvqh62kdeby2k7ve035mqd" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Pablo Pérez
| image = 
| fullname = Pablo Javier Pérez
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt; 
| birth_place =  &lt;!-- WD --&gt;
| height = 175 cm
| position =  [[Vezni igralec (nogomet) |Vezni igralec]]
| youthyears1 = | youthclubs1 = [[Newell's Old Boys]]
| years1 = 2006–2014 | clubs1 = [[Newell's Old Boys]]                                  |caps1=124 |goals1=19
| years2 = 2009–2010 | clubs2 = → [[Club Sport Emelec|Emelec]] (pos.)                  |caps2= 14 |goals2= 1
| years3 = 2010–2011 | clubs3 = → [[Unión de Santa Fe|Unión Santa Fe]] (pos.)          |caps3= 31 |goals3= 3
| years4 = 2014–2015 | clubs4 = [[Málaga CF|Málaga]]                                   |caps4= 11 |goals4= 1
| years5 = 2015      | clubs5 = → [[Boca Juniors]] (pos.)                              |caps5= 14 |goals5= 2
| years6 = 2015–2018 | clubs6 = [[Boca Juniors]]                                       |caps6= 66 |goals6= 5
| years7 = 2019–2020 | clubs7 = [[Club Atlético Independiente|Independiente]]          |caps7= 23 |goals7= 2
| years8 = 2020–2024 | clubs8 = [[Newell's Old Boys]]                                  |caps8= 79 |goals8= 5
| years9 = 2024      | clubs9 = [[Club Atlético Sarmiento|Sarmiento]]                  |caps9= 3  |goals9= 0
| nationalyears1 = 2018 | nationalteam1 = [[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]] | nationalcaps1 = 1 | nationalgoals1 = 0
}}

'''Pablo Javier Pérez''', [[Argentinci|argentinski]] [[nogometaš]], * [[10. avgust]] [[1985]], [[Buenos Aires]], [[Argentina]].

Nazadnje je bič član argentinskega kluba [[Club Atlético Sarmiento|Sarmiento]], pred tem je igral tudi za [[Boca Juniors|Boco Juniors]], [[Málaga CF|Málago]] in [[Newell's Old Boys]]. Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je odigral eno tekmo. 

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pérez, Pablo Javier}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Newell's Old Boysov]]
[[Kategorija:Nogometaši CS Emeleca]]
[[Kategorija:Nogometaši Boce Juniors]]
[[Kategorija:Nogometaši Unióna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Málage CF]]
[[Kategorija:Nogometaši Independienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Sarmiento]]</text>
      <sha1>3mu3z7pg2vvqh62kdeby2k7ve035mqd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stade Malherbe Caen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>412106</id>
    <revision>
      <id>6721539</id>
      <parentid>5798225</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:10:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Stade Malherbe Caen]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721539</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6347" sha1="4019agupkxq8l8d8hr32vfemy0weip3" xml:space="preserve">'''Stade Malherbe Caen''', '''SM Caen''' ali preprosto '''Caen''' je [[Francija|francoski]] [[nogomet|nogometni]] klub iz [[Caen|Caena]], kateri trenutno igra v drugi francoski nogometni ligi.

Klub je bil ustanovljen leta 1913 in bil poimenovan po francoskem [[pesnik|pesniku]], [[kritik|kritiku]] in [[prevajalec|prevajalcu]] [[François de Malherbe| Françoisu de Malherbeju]], ki je bil rojen v Caenu. Največji uspeh kluba je bil nastop v finalu [[Coupe de la Ligue]] leta 2005, kjer so izgubili proti [[RC Strasbourg Alsace|Strasbourgu]] z 2:1. Bil pa je tudi prvak (1996) in dvakrat podprvak (2004 in 2007) druge lige. Prav z letom 2007 pa so si pridobili mesto v prvi ligi. Njihov domači stadion je [[Stade Michel d'Ornano|Michel d'Ornano]].

== Moštvo sezone  2019/20 ==
{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;margin: .30em; background-color:#FFFFFF;&quot;
!colspan=&quot;3&quot; align=center style=&quot;background-color:#0000D2;&quot;|&lt;span style=&quot;color:
white;&quot;&gt;Vratarji (GK) &lt;/span&gt;
|-
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
|-
| 1|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Erwin Zelazny|Erwin '''ZELAZNY''']]  {{Birth date and age|1991|9|22| df=yes}}
|-
| 16|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Thomas Callens|Thomas '''CALLENS''']]  {{Birth date and age|1998|9|6| df=yes}}
|-
| 30||{{ikonazastave|Francija}}  [[Rémy Riou|Rémy '''RIOU''']]  {{Birth date and age|1987|8|6| df=yes}}
|-
|}
{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;margin: .30em; background-color:#FFFFFF;&quot;
!colspan=&quot;3&quot; align=center style=&quot;background-color:#0000D2;&quot;|&lt;span style=&quot;color:
white;&quot;&gt;Branilci (DF)&lt;/span&gt;
|-
| 2|| {{ikonazastave|Burkina Faso}}  [[Steeve Yago|Steeve '''YAGO''']]  {{Birth date and age|1992|12|16| df=yes}}
|-
| 3|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Yoël Armougom|Yoël '''ARMOUGOM''']]  {{Birth date and age|1998|6|5| df=yes}}
|-
| 4|| {{ikonazastave|Senegal}}  [[Elhadji Pape Diaw|Elhadji Pape '''DIAW''']]  {{Birth date and age|1994|12|31| df=yes}}
|-
| 7|| {{ikonazastave|Demokratična republika Kongo}}  [[Arnold Issoko|Arnold '''ISSOKO''']]  {{Birth date and age|1992|4|6| df=yes}}
|-
| 18|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Jonathan Rivierez|Jonathan '''RIVIEREZ''']]  {{Birth date and age|1989|5|18| df=yes}}
|-
| 22|| {{ikonazastave|Senegal}}  [[Adama Mbengue|Adama '''MBENGUE''']]  {{Birth date and age|1993|12|1| df=yes}}
|-
| 24|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Hugo Vandermersch|Hugo '''VANDERMERSCH''']]  {{Birth date and age|1999|5|5| df=yes}}
|-
| 26|| {{ikonazastave|Komori}}  [[Younn Zahary|Younn '''ZAHARY''']]  {{Birth date and age|1998|10|20| df=yes}}
|-
| 28|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Anthony Weber|Anthony '''WEBER''']]  {{Birth date and age|1987|6|11| df=yes}}
|-
|}
{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;margin: .30em; background-color:#FFFFFF;&quot;
!colspan=&quot;3&quot; align=center style=&quot;background-color:#0000D2;&quot;|&lt;span style=&quot;color:
white;&quot;&gt;Vezisti (MF)&lt;/span&gt;
|-
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
|-
| 5|| {{ikonazastave|Gvineja}}  [[Baïssama Sankoh|Baïssama '''SANKOH''']]  {{Birth date and age|1992|3|20| df=yes}}
|-
| 6|| {{ikonazastave|Kongo}}  [[Prince Oniangué|Prince '''ONIANGUÉ''']]  {{Birth date and age|1988|11|4| df=yes}} [[Image:Captain sports.svg|12px]]
|-
| 8|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Jessy Deminguet|Jessy '''DEMINGUET''']]  {{Birth date and age|1998|1|7| df=yes}}
|-
| 12|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Jad Mouaddib|Jad '''MOUADDIB''']]  {{Birth date and age|1999|4|5| df=yes}}
|-
| 15|| {{ikonazastave|Slovenija}}  [[Jan Repas|Jan '''REPAS''']]  {{Birth date and age|1997|3|19| df=yes}}
|-
| 17|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Anthony Gonçalves|Anthony '''GONÇALVES''']]  {{Birth date and age|1986|3|6| df=yes}}
|-
| 20|| {{ikonazastave|Kongo}}  [[Durel Avounou|Durel '''AVOUNOU''']]  {{Birth date and age|1997|9|25| df=yes}} 
|-
| 25|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Godson Kyeremeh|Godson '''KYEREMEH''']]  {{Birth date and age|2000|6|14| df=yes}}
|-
| 27|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Azzeddine Toufiqui|Azzeddine '''TOUFIQUI''']]  {{Birth date and age|1999|4|25| df=yes}}
|-
| 29|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Jessy Pi|Jessy '''PI''']]  {{Birth date and age|1993|9|24| df=yes}}
|-
|}
{| class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;margin: .30em; background-color:#FFFFFF;&quot;
!colspan=&quot;3&quot; align=center style=&quot;background-color:#0000D2;&quot;|&lt;span style=&quot;color:
white;&quot;&gt;Napadalci (FW)&lt;/span&gt;
|-
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
!align=center style=&quot;background-color:#FFFFFF;&quot;|&lt;span style=&quot;color:#030C43;&quot;&gt;&lt;/span&gt;
|-
| 9|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Benjamin Jeannot|Benjamin '''JEANNOT''']]  {{Birth date and age|1992|1|22| df=yes}}
|-
| 10|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Jordan Tell|Jordan '''TELL''']]  {{Birth date and age|1997|6|10| df=yes}}
|-
| 11|| {{ikonazastave|Senegal}}  [[Santy Ngom|Santy '''NGOM''']]  {{Birth date and age|1993|3|7| df=yes}}
|-
| 13|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Evens Joseph|Evens '''JOSEPH''']]  {{Birth date and age|1999|7|16| df=yes}}
|-
| 14|| {{ikonazastave|Slonokoščena obala}}  [[Caleb Zady|Caleb '''ZADY''']]  {{Birth date and age|1999|2|10| df=yes}}
|-
| 19|| {{ikonazastave|Francija}}  [[Malik Tchokounté|Malik '''TCHOKOUNTÉ''']]  {{Birth date and age|1988|9|11| df=yes}}
|-
| 23|| {{ikonazastave|Kongo}}  [[Herman Moussaki|Herman '''MOUSSAKI''']]  {{Birth date and age|1999|2|10| df=yes}} 
|-
| 34|| {{ikonazastave|Finska}}  [[Timo Stavitski|Timo '''STAVITSKI''']]  {{Birth date and age|1999|7|17| df=yes}}
|-
|}
{|class=&quot;toccolours&quot; border=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;2&quot; cellspacing=&quot;0&quot; align=&quot;left&quot; style=&quot;margin:0.5em;&quot;
!colspan=&quot;2&quot; align=center bgcolor=&quot;#DDDDDD&quot;|&lt;span style=&quot;color:#000000;&quot;&gt;Trener&lt;/span&gt;
|-
|{{ikonazastave|Francija}} ||[[Pascal Dupraz|Pascal '''DUPRAZ''']]  {{Birth date and age|1962|9|19| df=yes}}
|-
|}
{{-}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi]]
[[Kategorija:Caen]]
[[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1913]]
[[Kategorija:Stade Malherbe Caen| ]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>4019agupkxq8l8d8hr32vfemy0weip3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Banksy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>415088</id>
    <revision>
      <id>6721521</id>
      <parentid>6657134</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:30:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721521</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9384" sha1="11lm7s25vszh3s4baaebckjbnv4mls6" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Banksy''', [[Angleži|angleški]] [[grafit (umetnost)|grafitar]], [[politični aktivist]] in [[filmski režiser]], * (verjetno) [[1974]], [[Bristol]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]]. 

Banksyjeva prava identiteta je neznana. Njegovo delo združuje [[satira|satirično]] [[ulična umetnost|ulično umetnost]] in subverzivne [[epigram]]e v povezavi s [[črni humor|črnim humorjem]] in [[grafit (umetnost)|grafitiranje]] z značilno uporabo šablon. Vključuje politične in družbeno-kritične grafite, narisane na ulicah, zidovih in mostovih po celem svetu.&lt;ref&gt;[http://weburbanist.com/2007/07/19/banksy-paradox-unofficial-guide-to-the-worlds-most-infamous-urban-guerrilla-street-artist/ &quot;The Banksy Paradox: 7 Sides to the World's Most Infamous Street Artist]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, 19 July 2007&lt;/ref&gt; Izšel je iz ulične scene [[Bristol]]a, ki je združevala umetnike in glasbenike.&lt;ref name=&quot;tel_banksy&quot;&gt;{{navedi novice|url=http://www.telegraph.co.uk/culture/art/3672135/Banksy-off-the-wall.html|title=Banksy: off the wall&amp;nbsp;– Telegraph|work=The Daily Telegraph |location=London |publisher=Telegraph Media Group|date=28 March 2008|accessdate=24 June 2009|last=Baker|first=Lindsay}}&lt;/ref&gt; Njegov slog spominja na pariškega uličnega umetnika [[Blek le Rat]]a, ki je začel leta 1981.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url=http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/visual_arts/article4066727.ece | location=London | work=The Times | first=Waldemar | last=Januszczak | title=Blek le Rat the man who gave birth to Banksy | date=8 June 2008 | accessdate=2016-02-20 | archive-date=2011-09-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110913103055/http://entertainment.timesonline.co.uk/tol/arts_and_entertainment/visual_arts/article4066727.ece | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Coan&gt;{{navedi novice| url=http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/art/features/blek-le-rat-this-is-not-a-banksy-811130.html |location=London |work=The Independent |title=Blek le Rat: This is not a Banksy |date=19 April 2008}}&lt;/ref&gt; Banksy sam pravi, da ga je navdihnil grafitar [[Robert Del Naja|»3D«]], kasneje ustanovni član angleške glasbene skupine [[Massive Attack]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120103163406/http://www.banksy.co.uk/QA/qaa.html|archivedate=2012-01-03|url=http://www.banksy.co.uk/QA/qaa.html|title=Frequently Asked Questions|accessdate=3 August 2013|url-status=live}} Statement does not appear in current URL, only archived URL.&lt;/ref&gt;

Banksy svoja dela nariše na javno vidne površine, kot so zidovi ali namensko zgrajene skulpture. Ne prodaja fotografij ali reprodukcij svojih grafitov, toda na umetniških [[dražba]]h so prodali njegova dela kar na licu mesta, zmagovalec dražbe pa je moral sam poskrbeti za prestavitev dela.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.meeja.com.au/index.php?display_article_id=290|title=Banksy fans fail to bite at street art auction|work=meeja.com.au|date=30 September 2008|accessdate=30 September 2008|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081016145044/http://www.meeja.com.au/index.php?display_article_id=290|archivedate=2008-10-16|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Banksyjev prvi film ''[[Izhod skozi trgovino s spominki]]'' velja za prvi [[filmi katastrofe|film katastrofe]] o [[ulična umetnost|ulični umetnosti]]. Prvič je bil predvajan leta 2010 na [[Sundance festival|Filmskem festivalu Sundance]].&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/entertainment/arts_and_culture/8471145.stm |title=Banksy film to debut at Sundance |work=BBC News |date=21 January 2010|accessdate=12 April 2010}}&lt;/ref&gt; 2. marca 2010 je bil prvič predvajan v [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Kay|first=Jeremy|url=http://www.screendaily.com/news/distribution/revolver-sets-march-5-uk-release-for-banksy-documentary/5010063.article |title=Revolver sets March&amp;nbsp;5 UK release for Banksy documentary , News , Screen|work=creendaily.com|date=26 January 2010|accessdate=12 April 2010}}&lt;/ref&gt; Januarja 2011 je bil film nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljši [[dokumentarni film]]. Leta 2014 je Banksy prejel nagrado [[Webby]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://webbyawards.com/winners/2014/special-achievement/webby-person-of-the-year/banksy|title=2014 Webby Awards Person of the Year|publisher=Webbyawards.com|date=|accessdate=2014-05-30|archive-date=2014-05-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20140531104957/http://webbyawards.com/winners/2014/special-achievement/webby-person-of-the-year/banksy|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Življenje in identiteta ==
Banksyjevo ime in identiteta obstajata nepotrjena in predmet špekulacij. V intervjuju iz leta 2003 s Simonom Hattenstonom za The Guardian je Banksy opisan kot »belopolt, 28-letni, jeans, majica, srebrni zob, srebrna verižica in srebrni uhan«. Umetnik je bil od 14 leta, izključili so ga iz šole in je bil v zaporu zaradi manjših prekrškov. Hattenston pravi, da je za njega »anonimnost ključnega pomena, ker so grafiti nezakoniti«. Deset let je Banksy živel v Eastonu v [[Bristol]], nato pa se je leta 2000 preselil v [[London]].

Banksy naj bi bil Robin Gunninham, rojen 28, julija 1973 v Yateju, 19 km od Bristola. Nekateri Gunninghamovi sodelavci in bivši sošolci so podprli to govorico in leta 2016 je študij ugotovil, da je pojavnost Banskyjevih del povezana z znanimi gibanji Gunninghama. Obstajajo še druge alternativne špekulacije o njegovi identiteti. Ugiba se, da je Banksy morda švicarski umetnik Maître de Casson,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ist Banksy der Leipziger Maler Maître de Casson?|url=https://trendkraft.io/kunst-kultur-und-religion/ist-banksy-der-leipziger-maler-maitre-de-casson/|website=TRENDKRAFT|date=2019-12-09|accessdate=2020-12-01|language=de|first=Hans-Heiner|last=Dobke|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026154857/https://trendkraft.io/kunst-kultur-und-religion/ist-banksy-der-leipziger-maler-maitre-de-casson/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; ki pa na svoji spletni strani to zanika.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Maître de Casson|url=https://maitredecasson.com/Banksy.php|website=maitredecasson.com|accessdate=2020-12-01|archive-date=2020-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027013610/https://maitredecasson.com/Banksy.php|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

== Delo ==
Banksy je začel kot prostorični grafitar v letih 1990–1994. Navdihnili so ga lokalni umetniki. V tem času je srečal fotografa Steva Lazaridesa, ki je začel prodajati Banksyjeva dela in je pozneje postal njegov agent. Banksyjev prvi stenski [[Grafit (umetnost)|grafit]] je ''The Mild Mild West'' iz leta 1997, ki ga je ustvaril, da bi pokril stroške oglaševanje urada nekdanjih odvetnikov v Bristolu.
Banksyjeve šablone imajo izrazite in humorne podobe, ki so včasih kombinirane s slogani. Sporočila so po navadi usmerjena proti vojni, kapitalzmu ali inštitucijam. Banksyjevo delo večinoma obravna različne politične in socialne tematike, kot so nasprotovanje potrošništvu, fašizmu ter imperializmu, anarhizem, nihilizem in eksistencializem. V svojih delih krizitira tudi elemente človeškega stanja, kot so pohlep, revščina, hinavstvo, dolgočasje, brezupanje, nesmiselnost in odtujitev. Predmeti pogosto vključujejo podgane, opice, policiste, vojake, otroke in starejše osebe.

=== Uničenje dela Balloon Girl ===
Oktobra 2018 je bilo eno od Banksyjevih del, Balloon Girl, prodano na dražbi v Londonu za 1,04 milijona funtov. Kmalu za tem, ko so delo prodali, se je v okvirju slike oglasil alarm in platno je šlo skozi drobilnik, skrit v okvirju, ki je delno razrezal sliko. Po prodaji je avkcijska hiša priznala, da je bilo samouničenje dela v resnici umetnikova šala. Novica se je razširila po celem svetu. Da bi pojasnil razlog za uničenje svoje slike, je Banksy navedel [[Pablo Picasso|Picassa]]: &quot;Potreba po uničevanju je tudi ustvarjalni nagon.&quot;

=== Kulturna ikona ===
Nejasnost Banksyjeve identitete je pritegnila skupino privržencev. Razvil se je koncept »Banksyjev učinek« kot rezultat njegove umetnišnike inovacije. Ta izraz se nanaša na Banksyjevo zmožnost, da zunanjo umetnost spremeni v kulturnem dogajanju. Namenjen je bil sklicevanju temu, kako je Banksyjev način dela vodilo k povečanem zanimanju za ulične umetnosti. Ulična umetnost je bila tako vključena v kulturo in vsakdanjem življenju. Njegovo delo pa je postavilo pod vprašajem verodostojnost umetnosti in njenih ustvarjalcev, kar je spodbudilo kulturno razpravo, ki obstaja že stoletja.

Predstavnik podjetja Keep Britain Tidy, Peter Gibson, trdi, da je Banksyjevo delo preprosto vandalizem. Bansky je bil tudi dolgo tarča kritik zaradi kopiranja dela Bleka le Rata, ki je na začetku osemdesetih letih v Parizu ustvaril tehniko šablone v naravni velikosti in jo uporabil za kombinacijo političnih komentarijev in humornih podob.

== Viri ==
----[[#%20ftnref1|[1]]] Will-Ellsworth-Jones, &quot;The Story Behind Banksy&quot;, The Smithsonian Magazine, February 2013

==Sklici==
{{sklici|2}}

{{Zbirka in kategorija}}

{{Normativna kontrola}}

{{artist-stub}}

[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Angleški umetniki]]
[[Kategorija:Angleški filmski režiserji]]
[[Kategorija:Britanski aktivisti]]</text>
      <sha1>11lm7s25vszh3s4baaebckjbnv4mls6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jamie Vardy</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418662</id>
    <revision>
      <id>6721720</id>
      <parentid>5867660</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:20:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši U.S. Cremoneseja]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3312" sha1="dqjto8i34jgbmcddzsqhlyw77uepilx" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                = Jamie Vardy
| fullname            = Jamie Richard Vard
| height              = 178 cm
| position            = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub         = 
| clubnumber          = 
| youthyears1         = 2002
| youthclubs1         = [[Sheffield Wednesday F.C.|Sheffield Wednesday]]
| youthyears2         = 2003–2007
| youthclubs2         = [[Stocksbridge Park Steels F.C.|Stocksbridge Park Steels]]
| years1              = 2007–2010
| clubs1              = [[Stocksbridge Park Steels F.C.|Stocksbridge Park Steels]]
| caps1               = 107
| goals1              = 66
| years2              = 2010–2011
| clubs2              = [[FC Halifax Town]]
| caps2               = 37
| goals2              = 26
| years3              = 2011–2012
| clubs3              = [[Fleetwood Town F.C.|Fleetwood Town]]
| caps3               = 36
| goals3              = 31
| years4              = 2012–2025
| clubs4              = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]
| caps4               = 440
| goals4              = 183
| years5              = 2025–2026
| clubs5              = [[US Cremonese|Cremonese]]
| caps5               = 29
| goals5              = 7
| nationalyears1      = 2015–2018
| nationalteam1       = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps1       = 26
| nationalgoals1      = 7
}}
'''Jamie Richard Vardy''', [[Anglija|angleški]] [[nogometaš]], * [[11. januar]] [[1987]], [[Sheffield]], [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]].

Svojo kariero je začel gojiti leta 2002 v svojem rojstnem kraju, v klubu [[Sheffield Wednesday]]. Leto pozneje je prestopil v [[Stocksbridge Park Steels]], kjer pa je svoj prvi reprezentančni nastop doživel šele leta 2007. Po treh letih se preseli v [[Halifax Town]], kjer v svoji debitantski sezoni doseže 26 golov in naziv nogometaša leta. Naslednje leto začne igrati za [[Fleetwood Town]], kjer doseže 31 golov, osvoji naslov prvaka in ponovno naziv nogometaša leta.

V [[maj]]u leta [[2012]] podpiše pogodbo z [[Leicester City F.C.|Leicesterjem]]. Njegov transfer je znašal 1.000.000 funtov. S tem klubom je sprva igral v 2. angleški ligi in se nato z njim, leta [[2014]], prebil v [[Premier League]]. S tem klubom je poskrbel za senzacijo v najelitnejši angleški nogometni ligi, saj je v letu 2016 osvojil naslov angleškega prvaka. Po mnenju novinarjev pa je bil sam izbran za najboljšega nogometaša sezone.

Za [[Angleška nogometna reprezentanca|državno reprezentanco Anglije]] je debitiral 7. junija 2015 proti [[Irska nogometna reprezentanca|Irski]]. Svoj prvi reprezentančni gol pa je dosegel 26. marca 2016 proti [[Nemška nogometna reprezentanca|Nemčiji]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki}}
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Vardy, Jamie}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Stocksbridge Park Steelsa F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Halifax Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Fleetwood Towna]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši U.S. Cremoneseja]]</text>
      <sha1>dqjto8i34jgbmcddzsqhlyw77uepilx</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Da, dragi! Da, draga!</title>
    <ns>0</ns>
    <id>418839</id>
    <revision>
      <id>6721661</id>
      <parentid>6420607</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:34:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Gostujoči igralci */ np</comment>
      <origin>6721661</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="11214" sha1="fkavut5j61gor27m05x5tju3kg2d2k4" xml:space="preserve">{{Infopolje TV-serija
| naslov_serije                = Da, dragi! Da, draga!&lt;br&gt;Un gars, une fille
| slika                        = 
| naslov                       = 
| žanr                         = humoristična serija
| avtor                        = &lt;!-- WD --&gt;  
| glavni_igralci               = Guy A. Lepage &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Sylvie Léonard &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Gorka Berden &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Lotos Vincenc Šparovec &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;
| uvodna_špica                 = Gaëtan Essiambre
| skladatelj                   = Gaëtan Essiambre
| država                       = &lt;!-- WD --&gt;
| jezik                        = &lt;!-- WD --&gt;
| število_predvajanih sezon    = &lt;!-- WD --&gt;
| število_predvajanih epizod   = &lt;!-- WD --&gt;
| produkcija                   = Produkcija
| izvršni_producent            = Jean Bissonnette &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Jean-Claude Lesperance &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Luc Wiseman &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Ven Jemeršić &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt; 
| režiser                      = Guy A. Lepage &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Sylvain Roy &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Ven Jemeršić &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Dafne Jemeršić &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;
| lokacija snemanja            = [[Kanada]] &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Slovenija]] &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt; 
| čas_trajanja                 = 26 minut &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;30 minut &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
| produkcijska_hiša            = Avanti Ciné Vidéo Inc. &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;Supermarket production &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;  
| predvajanje                  = Predvajanje
| televizijski_kanal           = Radio-Canada &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;[[Planet TV]] &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;
| začetek/konec                = 01/05/1997–31/01/2003 &lt;small&gt;(original)&lt;/small&gt;&lt;br&gt;06/03/2016– &lt;small&gt;(sloverzija)&lt;/small&gt;
}}

'''Da, dragi! Da, draga!''' je slovenska humoristična serija iz leta 2016 posneta po licenci originalne kanadske tv serije v francoskem jeziku ''Un gars, une fille'' (Fant, punca) katere avtor je [[Guy A. Lepage]] in je bila v produkciji ''Avanti Cine Video Inc.'' prvotno predvajana med leti 1997 in 2003 na televizijski postaji Radio-Canada. Gre za zelo uspešno serijo, katere licenca je bila odkupljena v več kot 30 držav po vsem svetu in ima tudi uradni angleški delovni naslov ''Love Bugs''. Slovensko različico režirata [[Ven Jemeršić|Ven]] in Dafne Jemeršić, v glavnih vlogah pa sta Gorka Berden (''Miša'') in Lotos Vincenc Šparovec (''Bojan''). 

== Pregled ==
Gre za dokaj nenavaden format serije sneman s samo eno kamero. Tipična epizoda prikazuje vsakodnevne situacije povprečnega zakonskega para, kjer je kamera na nekoliko nenavaden način fokusirana samo nanju. Ostali liki pa so večinoma delno skriti, kar pri gledalcu pusti neobičajen vtis skrivnosti in pogled, kjer slišimo samo glas, ne vidimo pa obrazov. Par počne vsakdanje stvari, kot so prepiri, obisk tašče ali trgovine, večerje s prijatelji, izleti itd. Par se ves čas na simpatičen način prička in zbada, vsak pa uveljavlja svoj prav. Ker gre za licenčno oddajo se tudi vse ostale verzije tako kot original ''Un gars, une fille'' pri grafični podobi ne razlikujejo. V uvodni, vmesno najavnih ter zaključni špici je tako v vseh verzijah uporabljena kombinacija pastelno modre in roza barve s čačkami in udarnim avizom.

== Original ==

Zamisel za serijo ''Un gars, une fille'' (Fant, punca) je Guy A. Lepage dobil v kratkih segmentih, ki jih je imel na kanadski dnevni pogovorni tv oddaji ''Besoin d'amour'' med leti 1995 in 1996 in katere voditelj je takrat sam bil. Lepage je tako leta 1997 v televizijski seriji zaigral zakonski par skupaj z Sylvie Léonard. Lepage je bil že pred tem znan kot starosta in originalni član renomirane kanadske skupine komikov imenovane ''Rock et Belles Oreilles'' (RBO), ki je bile zelo popularna predvsem v 1980ih in 1990ih v Kanadi. Serija pa je postala velika uspešnica, doživela veliko adaptacij ter prejela kar nekaj pomembnih nagrad kot so Gémeaux, Félix, in MetroStar Awards. Bila pa je tudi dvakrat nominirana za prestižno nagrado [[Emmy]]. Vsega skupaj je bilo v šestih letih posneto 131 epizod, kar nanese skupaj okrog 4000 različnih posnetih prizorov. Scenarije so v glavnem pisali člani skupin RBO: André Ducharme, Bruno Landry in Sylvie Léonard.

Standardna epizoda se odvija v treh dejanjih, vsako dejanje pa je razdeljeno na pet do sedem prizorov. Med vsakim dejanjem se prikaže kratka udarna špica s pastelno modro in roza grafično podobo, kot prehod oziroma konec ene in najavi drugo temo. Prehodi so opremljeni s kratko in udarno glasbeno boben podlago. Modra barva je nekako sinonim za fante, roza pa za dekleta.

Oba glavna lika &quot;Guy in Sylvie&quot; sta poimenovana po resničnih imenih obeh igralcev. Guy pri različnih stvareh zelo rad provocira Sylvie in hkrati sovraži njeno mamo oziroma taščo. Njegov oče pa je poreočen z mlado in privlačno striptizeto Mélanie (Mahée Paiement) ter ima z njo otroka. Pozornost, ki jo njegov oče namenja svojemu otroku del Guya ljubosumnega, saj se takrat ko je on bil majhen z njim sploh ni ukvarjal. Za razliko od Guya pa si Sylvie močno želi otroka. Medtem pa je Sylvie močno ljubosumna na Guyevo privlačno sodelavko Geneviève, s katero je pred leti imel kratko afero. Je pa tudi obsedena s čistočo, kar zameri Guyu, ki to ni. Skozi serijo se vseskozi ponavlja tudi skeč ko Guy od zadaj zagrabi Sylvie za prsi in zakriči &quot;[[Kojot in Cestni dirkač|Cestni dirkač]]!&quot; (slovenska adaptacija: &quot;Motor!&quot;), povzet po znanem zvočnem emblemu &quot;beeb beeb&quot; tega animiranega lika. Medtem ko je to njej načeloma všeč, pa se je pretvarjala ravno nasprotno ko ji je to Guy naredil vpričo njene mame. Tega skeča sta se na snemanju domislila oba igralca. V zadnji sezoni se poročita, gresta na potovanje v [[Vietnam]] in tam posvojita majhno deklico.

== Gostujoči igralci ==
[[Jure Longyka]] (terapevt), [[Radko Polič]] (Bojanov oče), [[katarina Mala]] (Petra), Boštjan Kljun (Primož), [[Marijana Brecelj]] (tašča), [[Teja Glažar]] (Bojanova babica), [[Domen Valič]] (golf inštruktor), Lara Janković (lezbijka Ana), Barbara Pija Jenič (lezbijka Meta), Ula Furlan (odštekana prodajalka), Iztok Gartner (policist), Rafael Vončina (vodič v muzeju), [[Andrei Lenart]] (trener), [[Urška Vučak Markež]] (hišna pomočnica), [[Maja Martina Merljak]], Andrej Murenc (bratranec Lovrenc), [[Nina Valič]] (policistka), [[Peter Florjančič]] (izumitelj), Žan Papič (voditelj kviza), Urška Taufer (Melanija), Maša Žilavec (medicinska sestra), Elvis Nukić (prijatelj Dani), Haris Zulič (prijatelj Aleš), Jakob Horvat (prijatelj Rok), Manca Dorrer (prodajalka v trgovini z živalmi)

== Priredbe ==
*1999 - [[Madžarska]]: ''»Szeret, nem szeret« (Ljubezen, sovraštvo)'' na TV2 
*1999 - [[Grčija]]: ''»S'agapo M'agapas« (Jaz ljubim tebe, ti pa mene)'' na CyBC1 
*1999 - [[Portugalska]]: ''»Entre Marido e Mulher« (Med možem in ženo)'' na CyBC1 
*1999 - [[Francija]]: ''»Un gars, une fille« (Fant, punca)'' na CyBC1 
*2000 - [[Španija]]: ''»El y Ella« (On in ona)'' 
*1999 - [[Švedska]]: ''»Två Som Oss« (Dva kot mi)'' na SVT1
*2002 - [[Bolgarija]]: ''»Тя и той« (Ona in on)'' na bTV, Foxlife
*2002 - [[Poljska]]: ''»Kasia i Tomek« (Kasia in Tomek)'' na TVN 
*2003 - [[Rusija]]: ''»Саша + Маша« (Sasha + Masha)'' na TNT 
*2004 - [[Italija]]: ''»Love Bugs« (angl. delovni naslov)'' na Italia 1
*2005 - [[Makedonija]]: ''»Сашо и Сашка« (Sasho &amp; Sashka)'' na MPT
*2005 - [[Ukrajina]]: ''»Леся + Рома« (Lesya + Roma)'' na ICTV 
*2006 - [[Združene države Amerike]]: ''»Lovebites« (Ljubezenski ugrizi)'' na TBS
*2009 - [[Turčija]]: ''»1 Kadın, 1 Erkek« (Ena ženska, en moški)'' na TurkMax 
*2010 - [[Ciper]]: ''»Εγώ κι εσύ« (Jaz in ti)'' na CyBC1
*2016 - [[Hrvaška]]: ''»Andrija i Anđelka« (Andrija in Anđelka)'' na [[RTL Televizija|RTL]] 
*2016 - [[Srbija]]: ''»Andrija i Anđelka« (Andrija in Anđelka)'' na Prva 
*2016 - [[Slovenija]]: ''»Da, dragi! Da draga!«'' na [[Planet TV]]

*xxxx - [[Izrael]]: ''»הוא והיא« (On in ona)'' 
*xxxx - [[Latvija]]: ''»Saldais pārītis« (Simpatičen par)'' 
*xxxx - [[Nizozemska]]: ''»Volgens hem, volgens haar« (Po njegovem mnenju, je rekla)''
*xxxx - [[Alžirija]]: ''»سوسو وا نونو«'' (arabsko: ''Sousou in varuška'' / berbersko: ''Čiščenje scene)''
*xxxx - [[Nemčija]]
*xxxx - [[Belgija]]
*xxxx - [[Litva]]
*xxxx - [[Libanon]]
*xxxx - [[Mehika]]

== Predvajanje serije ==

=== Un gars, une fille ===
Izvirna serija je bila med leti 1997 in 2003 predvajana na televiziji Radio-Canada&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://ici.radio-canada.ca/television/ungarsunefille/emission/epi_prec/Episodes_doc.pdf|title=Seznam vseh epizod izvirne serije ''Un gars, une fille'' iz leta 1997|date=23 May 2016|publisher=ici.radio-canada}}&lt;/ref&gt;

{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#ffffff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Sezona
! width=55 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Epizode
! width=180 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Začetek
! width=180 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Konec
|-align=center
 |style=&quot;background: #df5ef3;&quot;|
 |1
 |5
 | width=120|1. maj 1997
 | width=120|1997
|-align=center
 |style=&quot;background: #007dbd;&quot;|
 |2
 |22
 | width=120|1997
 | width=120|1998
|-align=center
 |style=&quot;background: #ffd700;&quot;|
 |3
 |21
 | width=120|1998
 | width=120|1999
|-align=center
 |style=&quot;background: #cf2123;&quot;|
 |4
 |17
 | width=120|1999
 | width=120|2000
|-align=center
 |style=&quot;background: #62C42F;&quot;|
 |5
 |22
 | width=120|2000
 | width=120|2001
|-align=center
 |style=&quot;background: #29170D;&quot;|
 |6
 |22
 | width=120|2001
 | width=120|2002
|-align=center
 |style=&quot;background: #02A9A3;&quot;|
 |7
 |22
 | width=120|2002
 | width=120|31. marec 2003
|}

=== Da, dragi! Da, draga! ===
Od 6. marca 2016 do 9. junija 2016 se je predvajala na [[Planet TV]]:

{| cellpadding=&quot;3&quot; cellspacing=&quot;0&quot; border=&quot;1&quot; style=&quot;background:#ffffff; font-size:86%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;&quot;
|-  style=&quot;background:#ccc; text-align:center;&quot;
! colspan=2 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Sezona
! width=55 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Epizode
! width=180 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Začetek
! width=180 style=&quot;background: #D3D3D3;&quot;|Konec
|-align=center
 |style=&quot;background: #FB6728;&quot;|
 |1
 |53
 | width=120|6. marec 2016
 | width=120|9. junij 2016
|}

== Sklici in opombe ==
{{sklici|50em}}

== Zunanje povezave ==
*[http://www.planet.si/da-dragi-da-draga/ ''Da, dragi! Da, draga! (2016)''] uradna stran
*[http://ici.radio-canada.ca/television/ungarsunefille/ ''Un gars, une fille (1997)''] uradna stran
*{{IMDb title|id=5495242|title=Da, dragi! Da, draga! (2016)}}
*{{IMDb title|id=0280342|title=Un gars, une fille (1997)}}

[[Kategorija:Humoristične televizijske serije]]
[[Kategorija:Televizijske serije Planeta TV]]
[[Kategorija:Televizijske serije leta 1997]]
[[Kategorija:Televizijske serije leta 2016]]</text>
      <sha1>fkavut5j61gor27m05x5tju3kg2d2k4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivica Vastić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420105</id>
    <revision>
      <id>6721535</id>
      <parentid>6367049</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:59:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721535</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2842" sha1="91pnjyadljqzwu71yziige4i344pcls" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Ivica Vastić
|position=Napadalec
|  years1 =                 1989–1991 
| years2 =  1991–1992 
| years3 =  1992–1993 
| years4 =  1993 
| years5 =  1994 
| years6 =  1994–2002 
| years7 =  2002–2003 
| years8 =  2003–2005 
| years9 =  2005–2009
| clubs1 = [[RNK Split]] 
| clubs2 =  [[First Vienna FC|First Vienna]] 
| clubs3 =  [[VSE St. Pölten]] 
| clubs4 =  [[VfB Admira Wacker Mödling|Admira Wacker Mödling]] 
| clubs5 =  [[MSV Duisburg]] 
| clubs6 =  [[SK Sturm Graz|Sturm Graz]] 
| clubs7 =  [[Nagoja Grampus Eight]] 
| clubs8 =  [[FK Austria Wien|Austria Wien]] 
| clubs9 =  [[LASK Linz]] 
| caps1 = 22
| caps2 = 23
| caps3 = 34
| caps4 = 18
| caps5 = 10
| caps6 = 250
| caps7 = 27
| caps8 = 67
| caps9 = 123
| goals1 = 5
| goals2 = 8
| goals3 = 18
| goals4 = 7
| goals5 = 0
| goals6 = 125
| goals7 = 13
| goals8 = 14
| goals9 = 59
|totalcaps=574|totalgoals=249
|nationalyears1=1996–2008|nationalteam1=[[Avstrijska nogometna reprezentanca|Avstrija]]|nationalcaps1=50|nationalgoals1=14
|  manageryears1 =   2009–2010 
| manageryears2 =  2010–2011
| manageryears3 =  2011–2012
| manageryears4 =  2012–2013
| manageryears5 =  2013
| manageryears6 = 2013–2017
| manageryears7 = 2018–2020
| manageryears8 = 2020–2024
| manageryears9 = 2024–
| managerclubs1 =   [[FC Waidhofen/Ybbs]] 
| managerclubs2 =  [[FK Austria Wien#Austria Wien Amateur squad|FK Austria Wien Amateure]]
| managerclubs3 =  [[FK Austria Wien|FK Austria]]
| managerclubs4 =  SV Gaflenz (pom.)
| managerclubs5 =  SV Gaflenz
| managerclubs6 = [[SV Mattersburg]]
| managerclubs7 = Austria Wien U16
| managerclubs8 = Austria Wien U18
| managerclubs9 = [[HNK Šibenik|HNK Šibenik U19]]
}}
'''Ivica Vastić''', [[Avstrija|avstrijski]] [[nogometaš]], * [[29. september]] [[1969]], [[Split]].

Za [[Avstrijska nogometna reprezentanca|avstrijsko reprezentanco]] je odigral 50 uradnih tekem in dosegel 14 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Vastić, Ivica}}
[[Kategorija:Avstrijski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]]
[[Kategorija:Nogometaši RNK Splita]]
[[Kategorija:Nogometaši First Vienne FC]]
[[Kategorija:Nogometaši SKN St. Pöltena]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Admire Wacker]]
[[Kategorija:Nogometaši MSV Duisburga]]
[[Kategorija:Nogometaši Sturma Graz]]
[[Kategorija:Nogometaši Nagoja Grampusa]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Austrie Wien]]
[[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji FK Austrie Wien]]
[[Kategorija:Trenerji SV Gaflenza]]
[[Kategorija:Trenerji SV Mattersburga]]</text>
      <sha1>91pnjyadljqzwu71yziige4i344pcls</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mark Milligan</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420192</id>
    <revision>
      <id>6721589</id>
      <parentid>6533786</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:50:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Newcastle Jetsa FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721589</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3606" sha1="t5zufs19uppjemywecmjhdbb178zd85" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Mark Milligan
|image=
|fullname=Mark Daniel Milligan
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Parramatta FC|Parramatta Melita Eagles]]
| youthyears2 = 2002
| youthclubs2 = [[Australian Institute of Sport|AIS]]
| years1 = 2002–2003
| clubs1 = [[Gladesville Hornsby Football Association Spirit FC|Northern Spirit]]
| caps1 = 16
| goals1 = 1
| years2 = 2004
| clubs2 = [[Blacktown City FC|Blacktown City]]
| caps2 = 9
| goals2 = 5
| years3 = 2005–2008
| clubs3 = [[Sydney FC]]
| caps3 = 42
| goals3 = 1
| years4 = 2008–2009
| clubs4 = [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]]
| caps4 = 11
| goals4 = 1
| years5 = 2009
| clubs5 = [[Shanghai Greenland Shenhua F.C.|Shanghai Shenhua]]
| caps5 = 25
| goals5 = 1
| years6 = 2010–2012
| clubs6 = [[JEF United Chiba]]
| caps6 = 53
| goals6 = 3
| years7 = 2012
| clubs7 = → [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]] (pos.)
| caps7 = 10
| goals7 = 1
| years8 = 2012–2015
| clubs8 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps8 = 63
| goals8 = 13
| years9 = 2015–2017
| clubs9 = [[Baniyas SC|Baniyas]]
| caps9 = 43
| goals9 = 5
| years10 = 2017–2018
| clubs10 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps10 = 14
| goals10 = 3
| years11 = 2018
| clubs11 = [[Al-Ahli SC (Jeddah)|Al Ahli]]
| caps11 = 8
| goals11 = 0
| years12 = 2018–2019
| clubs12 = [[Hibernian F.C.|Hibernian]]
| caps12 = 28
| goals12 = 0
| years13 = 2019–2020
| clubs13 = [[Southend United F.C.|Southend United]]
| caps13 = 30
| goals13 = 0
| years14 = 2020–2021
| clubs14 = [[Macarthur FC]]
| caps14 = 27
| goals14 = 3
| totalcaps = 379
| totalgoals = 37
|nationalyears1=2006–2019|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=80|nationalgoals1=6
| manageryears1 = 2021
| managerclubs1 = [[Macarthur FC]] (pos.)
| manageryears2 = 2022
| managerclubs2 = [[St George FC|St George]]
| manageryears3 = 2022–2025
| managerclubs3 = [[Adelaide United FC|Adelaide United]] (pos.) 
| manageryears4 = 2025–
| managerclubs4 = [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]]
}}
'''Mark Milligan''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[4. avgust]] [[1985]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 80 uradnih tekem in dosegel šest golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Milligan, Mark}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2010]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Nogometaši Northern Spirita FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Blacktown Cityja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydneyja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Šanghaj Šenhue F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Victoryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Baniyasa SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Ahli Saudija FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Hiberniana]]
[[Kategorija:Nogometaši Southend Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Macarthurja FC]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji St Georgea FC]]
[[Kategorija:Trenerji Newcastle Jetsa FC]]</text>
      <sha1>t5zufs19uppjemywecmjhdbb178zd85</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matthew Spiranovic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420194</id>
    <revision>
      <id>6721550</id>
      <parentid>5905198</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:27:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos., dp</comment>
      <origin>6721550</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2946" sha1="oswkt2j4dnhj1lg968lsbod71ez5z9m" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Matthew Spiranovic
|image=
|fullname=Matthew Thomas Špiranović
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| currentclub = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| clubnumber = 5
| youthyears1 = {{0|0000}}
| youthclubs1 = [[North Geelong Warriors]]
| youthyears2 = {{0|0000}}
| youthclubs2 = [[Keilor Park SC|Keilor Park]]
| youthyears3 = {{0|0000}}
| youthclubs3 = [[Melbourne Knights FC|Melbourne Knights]]
| youthyears4 = 2004–2005
| youthclubs4 = [[Victorian Institute of Sport Football (Soccer) Program|VIS]]
| youthyears5 = 2006
| youthclubs5 = [[Australian Institute of Sport Football Program|AIS]]
| youthyears6 = 2007
| youthclubs6 = [[1. FC Nürnberg]]
| years1 = 2004
| clubs1 = [[North Geelong Warriors]]
| caps1 = 
| goals1 = 1
| years2 = 2005
| clubs2 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps2 = 1
| goals2 = 0
| years3 = 2007–2011
| clubs3 = [[1. FC Nürnberg]]
| caps3 = 24
| goals3 = 0
| years4 = 2009
| clubs4 = [[1. FC Nürnberg II]]
| caps4 = 13
| goals4 = 2
| years5 = 2010
| clubs5 = → [[Urava Red Diamonds]] (pos.)
| caps5 = 13
| goals5 = 1
| years6 = 2011–2012
| clubs6 = [[Urava Red Diamonds]]
| caps6 = 25
| goals6 = 0
| years7 = 2012–2013
| clubs7 = [[Al-Arabi SC (Katar)|Al-Arabi]]
| caps7 = 13
| goals7 = 2
| years8 = 2013–2015
| clubs8 = [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]]
| caps8 = 31
| goals8 = 1
| years9 = 2015–2017
| clubs9 = [[Hangžou Greentown]]
| caps9 = 49
| goals9 = 1
| years10 = 2018–2019
| clubs10 = [[Perth Glory FC|Perth Glory]]
| caps10 = 15
| goals10 = 0
| years11 = 2021–2023
| clubs11 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps11 = 17
| goals11 = 0
|nationalyears1=2008–2019|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=36|nationalgoals1=0
}}
'''Matthew Spiranovic''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]], * [[27. junij]] [[1988]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 36 uradnih tekem in nastopil na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Spiranovic, Matthew}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši North Geelong Warriorsov FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Victoryja]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga II]]
[[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Arabija SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Western Sydney Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Žedžiang Professionala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]]</text>
      <sha1>oswkt2j4dnhj1lg968lsbod71ez5z9m</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721551</id>
      <parentid>6721550</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:27:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721551</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2903" sha1="3tx2y22otp9kfs5tzvxj9l9mtn2957t" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Matthew Spiranovic
|image=
|fullname=Matthew Thomas Špiranović
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| currentclub = 
| clubnumber = 
| youthyears1 = {{0|0000}}
| youthclubs1 = [[North Geelong Warriors]]
| youthyears2 = {{0|0000}}
| youthclubs2 = [[Keilor Park SC|Keilor Park]]
| youthyears3 = {{0|0000}}
| youthclubs3 = [[Melbourne Knights FC|Melbourne Knights]]
| youthyears4 = 2004–2005
| youthclubs4 = [[Victorian Institute of Sport Football (Soccer) Program|VIS]]
| youthyears5 = 2006
| youthclubs5 = [[Australian Institute of Sport Football Program|AIS]]
| youthyears6 = 2007
| youthclubs6 = [[1. FC Nürnberg]]
| years1 = 2004
| clubs1 = [[North Geelong Warriors]]
| caps1 = 
| goals1 = 1
| years2 = 2005
| clubs2 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps2 = 1
| goals2 = 0
| years3 = 2007–2011
| clubs3 = [[1. FC Nürnberg]]
| caps3 = 24
| goals3 = 0
| years4 = 2009
| clubs4 = [[1. FC Nürnberg II]]
| caps4 = 13
| goals4 = 2
| years5 = 2010
| clubs5 = → [[Urava Red Diamonds]] (pos.)
| caps5 = 13
| goals5 = 1
| years6 = 2011–2012
| clubs6 = [[Urava Red Diamonds]]
| caps6 = 25
| goals6 = 0
| years7 = 2012–2013
| clubs7 = [[Al-Arabi SC (Katar)|Al-Arabi]]
| caps7 = 13
| goals7 = 2
| years8 = 2013–2015
| clubs8 = [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]]
| caps8 = 31
| goals8 = 1
| years9 = 2015–2017
| clubs9 = [[Hangžou Greentown]]
| caps9 = 49
| goals9 = 1
| years10 = 2018–2019
| clubs10 = [[Perth Glory FC|Perth Glory]]
| caps10 = 15
| goals10 = 0
| years11 = 2021–2023
| clubs11 = [[Melbourne Victory FC|Melbourne Victory]]
| caps11 = 17
| goals11 = 0
|nationalyears1=2008–2019|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=36|nationalgoals1=0
}}
'''Matthew Spiranovic''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]], * [[27. junij]] [[1988]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 36 uradnih tekem in nastopil na [[Poletne olimpijske igre 2008|Poletnih olimpijskih igrah 2008]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Spiranovic, Matthew}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2014]]
[[Kategorija:Nogometaši North Geelong Warriorsov FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Victoryja]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. FC Nürnberga II]]
[[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Arabija SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Western Sydney Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Žedžiang Professionala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]]</text>
      <sha1>3tx2y22otp9kfs5tzvxj9l9mtn2957t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Graham Arnold</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420197</id>
    <revision>
      <id>6721593</id>
      <parentid>6367058</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:53:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Selektorji iraške nogometne reprezentance]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721593</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3314" sha1="ne325hwuinwrwg9gdo4ws1ayq7zvwke" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Graham Arnold
|image=
|fullname=Graham James Arnold
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1980–1981
| clubs1 = [[West Sydney Berries Football Club|Canterbury-Marrickville]]
| caps1 = 
| goals1 = 
| years2 = 1982–1990
| clubs2 = [[Sydney United FC|Sydney United]]
| caps2 = 178
| goals2 = 68
| years3 = 1990–1992
| clubs3 = [[Roda JC]]
| caps3 = 61
| goals3 = 22
| years4 = 1992–1994
| clubs4 = [[R.F.C. de Liège|Liège]]
| caps4 = 60
| goals4 = 23
| years5 = 1994–1995
| clubs5 = [[R. Charleroi S.C.|Charleroi]]
| caps5 = 16
| goals5 = 1
| years6 = 1995–1997
| clubs6 = [[NAC Breda]]
| caps6 = 63
| goals6 = 35
| years7 = 1997–1998
| clubs7 = [[Sanfrecce Hirošima]]
| caps7 = 28
| goals7 = 7
| years8 = 1998–2000
| clubs8 = [[Northern Spirit FC|Northern Spirit]]
| caps8 = 47
| goals8 = 5
| totalcaps = 453
| totalgoals = 161
|nationalyears1=1985–1997|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=54|nationalgoals1=19
| manageryears1 = 1989–1990
| managerclubs1 = [[Sydney United FC|Sydney United]]
| manageryears2 = 1998–2000
| managerclubs2 = [[Northern Spirit FC|Northern Spirit]]
| manageryears3 = 2000–2006
| managerclubs3 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (pom.)
| manageryears4 = 2006–2007
| managerclubs4 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (zač.)
| manageryears5 = 2007–2008
| managerclubs5 = Avstralija do 23 let
| manageryears6 = 2008–2010
| managerclubs6 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]] (pom.)
| manageryears7 = 2010–2013
| managerclubs7 = [[Central Coast Mariners FC|Central Coast Mariners]]
| manageryears8 = 2014
| managerclubs8 = [[Vegalta Sendai]]
| manageryears9 = 2014–2018
| managerclubs9 = [[Sydney FC]]
| manageryears10 = 2018–2021
| managerclubs10 = Avstralija do 23 let
| manageryears11 = 2018–2024
| managerclubs11 = [[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]
| manageryears12 = 2025–
| managerclubs12 = [[Iraška nogometna reprezentanca|Irak]]
}}
'''Graham Arnold''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[3. avgust]] [[1963]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 54 uradnih tekem in dosegel 19 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Arnold, Graham}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1988]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydney Uniteda FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Rode JC]]
[[Kategorija:Nogometaši R.F.C. de Liègea]]
[[Kategorija:Nogometaši R. Charleroia]]
[[Kategorija:Nogometaši NAC Brede]]
[[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]]
[[Kategorija:Nogometaši Northern Spirita FC]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Sydney Uniteda FC]]
[[Kategorija:Trenerji Northern Spirita FC]]
[[Kategorija:Selektorji avstralske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Central Coast Marinersov]]
[[Kategorija:Trenerji Vegalte Sendai]]
[[Kategorija:Trenerji Sydneya FC]]
[[Kategorija:Selektorji iraške nogometne reprezentance]]</text>
      <sha1>ne325hwuinwrwg9gdo4ws1ayq7zvwke</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Claudio Biaggio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420342</id>
    <revision>
      <id>6721512</id>
      <parentid>6367110</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:21:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Comerciantes Unidosa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721512</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4343" sha1="an80ifkp64puvmlq0q7msa9ly0o203j" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Claudio Biaggio
|fullname=Claudio Darío Biaggio
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| years1 = 1986–1988
| clubs1 = [[General Belgrano de Santa Rosa|General Belgrano]]
| caps1 = | goals1 = 
| years2 = 1989
| clubs2 = [[All Boys de Santa Rosa]]
| caps2 = 7 | goals2 = 3
| years3 = 1989–1990
| clubs3 = [[C.A. Peñarol|Peñarol]]
| caps3 = | goals3 = 
| years4 = 1990–1992
| clubs4 = [[Danubio F.C.|Danubio]]
| caps4 = 48 | goals4 = 24
| years5 = 1992–1996
| clubs5 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| caps5 = 95 | goals5 = 36
| years6 = 1996–1997
| clubs6 = [[Girondins de Bordeaux|Bordeaux]]
| caps6 = 16 | goals6 = 7
| years7 = 1997–1999
| clubs7 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| caps7 = 74 | goals7 = 29
| years8 = 1999–2001
| clubs8 = [[Colón de Santa Fe|Colón]]
| caps8 = 50 | goals8 = 16
| years9 = 2001
| clubs9 = [[Avispa Fukuoka]]
| caps9 = 12 | goals9 = 2
| years10 = 2002
| clubs10 = [[Deportivo Cuenca]]
| caps10 = 5 | goals10 = 0
| years11 = 2002
| clubs11 = [[Danubio F.C.|Danubio]]
| caps11 = 12 | goals11 = 5
| years12 = 2003
| clubs12 = [[Oriente Petrolero]]
| caps12 = 15 | goals12 = 13
| years13 = 2004
| clubs13 = [[La Plata FC]]
| caps13 = 9 | goals13 = 5
| years14 = 2005
| clubs14 = [[Juventud de Las Piedras]]
| caps14 = 16 | goals14 = 4
| years15 = 2006
| clubs15 = [[Deportivo Laferrere]]
| caps15 = 8 | goals15 = 2
| years16 = 2006
| clubs16 = [[Estudiantes de Río Cuarto]]
| caps16 = 6 | goals16 = 1
| years17 = 2007
| clubs17 = [[Teodelina FBC]]
| caps17 = | goals17 = 
| years18 = 2009–2010
| clubs18 = [[Ferro Carril Sud]]
| caps18 = 23 | goals18 = 5
| years19 = 2010
| clubs19 = [[Club Atlético Tapalqué|Atlético Tapalqué]]
| caps19 = | goals19 = 
|nationalyears1=1995|nationalteam1=[[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2014–2017
| managerclubs1 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] (ml.)
| manageryears2 = 2017
| managerclubs2 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] (zač.)
| manageryears3 = 2017–2018
| managerclubs3 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| manageryears4 = 2020
| managerclubs4 = [[Chacarita Juniors]]
| manageryears5 = 2021
| managerclubs5 = [[Sud América]]
| manageryears6 = 2022
| managerclubs6 = [[The Strongest]]
| manageryears7 = 2023
| managerclubs7 = [[Club Always Ready|Always Ready]]
| manageryears8 = 2023
| managerclubs8 = [[The Strongest]]
| manageryears9 = 2024
| managerclubs9 = [[Nacional Potosí]]
| manageryears10 = 2024
| managerclubs10 = [[Asociación Deportiva Tarma|ADT]]
| manageryears11 = 2025–2026
| managerclubs11 = [[Comerciantes Unidos]]
}}
'''Claudio Biaggio''', [[Argentina|argentinski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[2. julij]] [[1967]].

Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Biaggio, Claudio}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Generala Belgrano de Santa Rosa]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Belgrano]]
[[Kategorija:Nogometaši C.A. Peñarola]]
[[Kategorija:Nogometaši Danubia F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Girondins de Bordeauxa]]
[[Kategorija:Nogometaši Colóna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Cuence]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético All Boys (Santa Rosa)]]
[[Kategorija:Nogometaši Orienteja Petrolero]]
[[Kategorija:Nogometaši La Plate FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Juventuda de Las Piedras]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Laferrere]]
[[Kategorija:Nogometaši Estudiantesa de Río Cuarto]]
[[Kategorija:Nogometaši Teodeline FBC]]
[[Kategorija:Nogometaši Ferro Carril Suda]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Tapalqué]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji San Lorenza]]
[[Kategorija:Trenerji Chacarita Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji Sud Américe]]
[[Kategorija:Trenerji The Strongesta]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Always Ready]]
[[Kategorija:Trenerji C.A. Nacional Potosíja]]
[[Kategorija:Trenerji ADT]]
[[Kategorija:Trenerji Comerciantes Unidosa]]</text>
      <sha1>an80ifkp64puvmlq0q7msa9ly0o203j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Néstor Gorosito</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420345</id>
    <revision>
      <id>6721493</id>
      <parentid>6367093</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:55:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3884" sha1="q4rzdprnwvhgj8570bbz2uy2o1m5px2" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Néstor Gorosito
|image=
|fullname=Néstor Gorosito
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| years1 = 1982–1988 | clubs1 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | caps1 = 109 | goals1 = 8
| years2 = 1988–1994 | clubs2 = [[Club Atlético San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | caps2 = 110 | goals2 = 36
| years3 = 1989–1992 | clubs3 = → [[FC Swarovski Tirol|Swarovski Tirol]] (pos.) | caps3 = 56 | goals3 = 16
| years4 = 1994–1995 | clubs4 = [[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]] | caps4 = 58 | goals4 = 12
| years5 = 1996 | clubs5 = [[Jokohama F. Marinos|Jokohama Marinos]] | caps5 = 6 | goals5 = 3
| years6 = 1997–1999 | clubs6 = [[Club Atlético San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]] | caps6 = 99 | goals6 = 29
| years7 = 1999–2001 | clubs7 = [[Club Deportivo Universidad Católica|Universidad Católica]] | caps7 = 39 | goals7 = 1
| totalcaps = 477 | totalgoals = 105
|nationalyears1=1989–1997|nationalteam1=[[Argentinska nogometna reprezentanca|Argentina]]|nationalcaps1=19|nationalgoals1=1
| manageryears1 = 2002–2003 | managerclubs1 = [[Club Atlético Nueva Chicago|Nueva Chicago]]
| manageryears2 = 2003–2004 | managerclubs2 = [[Club Atlético San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
| manageryears3 = 2005 | managerclubs3 = [[Club Atlético Lanús|Lanús]]
| manageryears4 = 2006–2007 | managerclubs4 = [[Rosario Central]]
| manageryears5 = 2007–2008 | managerclubs5 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears6 = 2009 | managerclubs6 = [[Club Atlético River Plate|River Plate]]
| manageryears7 = 2010 | managerclubs7 = [[Xerez CD|Xerez]]
| manageryears8 = 2011–2012 | managerclubs8 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears9 = 2012–2013 | managerclubs9 = [[Club Atlético Tigre|Tigre]]
| manageryears10 = 2015 | managerclubs10 = [[Argentinos Juniors]]
| manageryears11 = 2015–2016 | managerclubs11 = [[UD Almería|Almería]]
| manageryears12 = 2017–2018
| managerclubs12 = [[San Martín de San Juan|San Martín (SJ)]]
| manageryears13 = 2019–2020
| managerclubs13 = [[Club Atlético Tigre|Tigre]]
| manageryears14 = 2020–2021
| managerclubs14 = [[Club Olimpia|Olimpia]]
| manageryears15 = 2021–2022
| managerclubs15 = [[Club de Gimnasia y Esgrima La Plata|Gimnasia La Plata]]
| manageryears16 = 2023
| managerclubs16 = [[Club Atlético Colón|Colón]]
| manageryears17 = 2024
| managerclubs17 = [[Club Atlético Tigre|Tigre]]
| manageryears18 = 2025
| managerclubs18 = [[Alianza Lima]]
| manageryears19 = 2026–
| managerclubs19 = [[San Lorenzo de Almagro|San Lorenzo]]
}}
'''Néstor Gorosito''', [[Argentina|argentinski]] [[nogometaš]] in [[trener]], * [[14. maj]] [[1964]].

Za [[Argentinska nogometna reprezentanca|argentinsko reprezentanco]] je odigral 19 uradnih tekem in dosegel en gol.

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Gorosito, Néstor}}
[[Kategorija:Argentinski nogometaši]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši River Platea]]
[[Kategorija:Nogometaši San Lorenza]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Swarovskega Tirol]]
[[Kategorija:Nogometaši Universidada Católica]]
[[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]]
[[Kategorija:Argentinski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Nueva Chicaga]]
[[Kategorija:Trenerji San Lorenza]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Atlético Lanús]]
[[Kategorija:Trenerji Rosario Centrala]]
[[Kategorija:Trenerji Argentinos Juniorsov]]
[[Kategorija:Trenerji River Platea]]
[[Kategorija:Trenerji Xereza CD]]
[[Kategorija:Trenerji Tigreja]]
[[Kategorija:Trenerji Almeríe]]
[[Kategorija:Trenerji San Martína de San Juan]]
[[Kategorija:Trenerji Olimpie Asunción]]
[[Kategorija:Trenerji Gimnasie y Esgrima de La Plata]]
[[Kategorija:Trenerji Colóna de Santa Fe]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Alianza Lima]]</text>
      <sha1>q4rzdprnwvhgj8570bbz2uy2o1m5px2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Michael Baur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420543</id>
    <revision>
      <id>6721538</id>
      <parentid>5908794</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:08:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Trenerji USK Anifa]]; +[[Kategorija:Trenerji SW Bregenza]]; +[[Kategorija:Trenerji FC Kitzbühela]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721538</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2177" sha1="47qctu44hbd9nx5pkopq68tcjlzb8uy" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Michael Baur
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1    =
| youthclubs1    = [[SV Innsbruck]]
| years1         = 1989–1996
| clubs1         = [[Tirol Innsbruck]]
| caps1          = 233
| goals1         = 18
| years2         = 1997
| clubs2         = [[Urava Reds]]
| caps2          = 2
| goals2         = 0
| years3         = 1997–2002
| clubs3         = [[Tirol Innsbruck]]
| caps3          = 139
| goals3         = 23
| years4         = 2002–2003
| clubs4         = [[Hamburger SV]]
| caps4          = 10
| goals4         = 0
| years5         = 2003–2007
| clubs5         = [[SV Pasching]]
| caps5          = 128
| goals5         = 11
| years6         = 2007–2009
| clubs6         = [[LASK Linz]]
| caps6          = 66
| goals6         = 5
| totalcaps      = 578
| totalgoals     = 57
|nationalyears1=1990–2002|nationalteam1=[[Avstrijska nogometna reprezentanca|Avstrija]]|nationalcaps1=40|nationalgoals1=5
| manageryears1  = 2011–2014 | managerclubs1 = [[USK Anif]]
| manageryears2  = 2014–2015 | managerclubs2 = [[SV Grödig]]
| manageryears3  = 2017–2018 | managerclubs3 = [[SW Bregenz]]
| manageryears4  = 2019–2020 | managerclubs4 = [[FC Kitzbühel]]
}}
'''Michael Baur''', [[Avstrija|avstrijski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[16. april]] [[1969]], [[Innsbruck]], [[Avstrija]].

Za [[Avstrijska nogometna reprezentanca|avstrijsko reprezentanco]] je odigral 40 uradnih tekem in dosegel pet golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Baur, Michael}}
[[Kategorija:Avstrijski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 1990]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Wacker Innsbrucka]]
[[Kategorija:Nogometaši Urava Red Diamondsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV]]
[[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Paschinga]]
[[Kategorija:Nogometaši LASK Linza]]
[[Kategorija:Avstrijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji USK Anifa]]
[[Kategorija:Trenerji SV Grödiga]]
[[Kategorija:Trenerji SW Bregenza]]
[[Kategorija:Trenerji FC Kitzbühela]]</text>
      <sha1>47qctu44hbd9nx5pkopq68tcjlzb8uy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Roger Machado Marques</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420687</id>
    <revision>
      <id>6721466</id>
      <parentid>6367011</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:23:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Atlético Mineiroja|kategorije Trenerji Atlético Mineiroja]] v [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlético Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721466</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2587" sha1="0t6rg3raxq007np7addp4dd350o73cw" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Roger
|image=
|fullname=Roger Machado Marques
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 1991–1993 | youthclubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| years1 = 1994–2003 | clubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] | caps1 = 270 | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[Vissel Kobe]] | caps2 = 46 | goals2 = 4
| years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[Fluminense FC|Fluminense]] | caps3 = 91 | goals3 = 8
| totalcaps = 407 | totalgoals = 17
|nationalyears1=2001|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2011–2014 | managerclubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] (pom.)
| manageryears2 = 2012 | managerclubs2 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] (zač.)
| manageryears3 = 2014 | managerclubs3 = [[Esporte Clube Juventude|Juventude]]
| manageryears4 = 2015 | managerclubs4 = [[Esporte Clube Novo Hamburgo|Novo Hamburgo]]
| manageryears5 = 2015–2016 | managerclubs5 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| manageryears6 = 2017 | managerclubs6 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| manageryears7 = 2018 | managerclubs7 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| manageryears8 = 2019–2020 | managerclubs8 = [[Esporte Clube Bahia|Bahia]]
| manageryears9 = 2021 | managerclubs9 = [[Fluminense FC|Fluminense]]
| manageryears10 = 2022 | managerclubs10 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| manageryears11 = 2024 | managerclubs11 = [[Esporte Clube Juventude|Juventude]]
| manageryears12 = 2024– | managerclubs12 = [[SC Internacional|Internacional]]
}}
'''Roger Machado Marques''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[25. april]] [[1975]].

Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Machado, Roger}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]
[[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]]
[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Grêmia]]
[[Kategorija:Trenerji EC Juventuda]]
[[Kategorija:Trenerji EC Novo Hamburgoja]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlético Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji Palmeirasa]]
[[Kategorija:Trenerji EC Bahie]]
[[Kategorija:Trenerji Fluminenseja]]
[[Kategorija:Trenerji SC Internacionala]]</text>
      <sha1>0t6rg3raxq007np7addp4dd350o73cw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721471</id>
      <parentid>6721466</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:26:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>Prestavljanje iz [[Category:Trenerji Clube Atlético Mineiro|kategorije Trenerji Clube Atlético Mineiro]] v [[Category:Trenerji Clube Atlética Mineiro|kategorijo Trenerji Clube Atlética Mineiro]] uporaba [[c:Help:Cat-a-lot|Cat-a-lot]]</comment>
      <origin>6721471</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2587" sha1="0huyiebcu986zwlgotdvp1673pikbfe" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Roger
|image=
|fullname=Roger Machado Marques
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 1991–1993 | youthclubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| years1 = 1994–2003 | clubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] | caps1 = 270 | goals1 = 5
| years2 = 2004–2005 | clubs2 = [[Vissel Kobe]] | caps2 = 46 | goals2 = 4
| years3 = 2006–2008 | clubs3 = [[Fluminense FC|Fluminense]] | caps3 = 91 | goals3 = 8
| totalcaps = 407 | totalgoals = 17
|nationalyears1=2001|nationalteam1=[[Brazilska nogometna reprezentanca|Brazilija]]|nationalcaps1=1|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2011–2014 | managerclubs1 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] (pom.)
| manageryears2 = 2012 | managerclubs2 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]] (zač.)
| manageryears3 = 2014 | managerclubs3 = [[Esporte Clube Juventude|Juventude]]
| manageryears4 = 2015 | managerclubs4 = [[Esporte Clube Novo Hamburgo|Novo Hamburgo]]
| manageryears5 = 2015–2016 | managerclubs5 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| manageryears6 = 2017 | managerclubs6 = [[Clube Atlético Mineiro|Atlético Mineiro]]
| manageryears7 = 2018 | managerclubs7 = [[Sociedade Esportiva Palmeiras|Palmeiras]]
| manageryears8 = 2019–2020 | managerclubs8 = [[Esporte Clube Bahia|Bahia]]
| manageryears9 = 2021 | managerclubs9 = [[Fluminense FC|Fluminense]]
| manageryears10 = 2022 | managerclubs10 = [[Grêmio Foot-Ball Porto Alegrense|Grêmio]]
| manageryears11 = 2024 | managerclubs11 = [[Esporte Clube Juventude|Juventude]]
| manageryears12 = 2024– | managerclubs12 = [[SC Internacional|Internacional]]
}}
'''Roger Machado Marques''', [[Brazilci|brazilski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[25. april]] [[1975]].

Za [[Brazilska nogometna reprezentanca|brazilsko reprezentanco]] je odigral eno uradno tekmo.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Machado, Roger}}
[[Kategorija:Brazilski nogometaši]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Grêmia]]
[[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]]
[[Kategorija:Nogometaši Fluminenseja]]
[[Kategorija:Brazilski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Grêmia]]
[[Kategorija:Trenerji EC Juventuda]]
[[Kategorija:Trenerji EC Novo Hamburgoja]]
[[Kategorija:Trenerji Clube Atlética Mineiro]]
[[Kategorija:Trenerji Palmeirasa]]
[[Kategorija:Trenerji EC Bahie]]
[[Kategorija:Trenerji Fluminenseja]]
[[Kategorija:Trenerji SC Internacionala]]</text>
      <sha1>0huyiebcu986zwlgotdvp1673pikbfe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Julio César Baldivieso</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420718</id>
    <revision>
      <id>6721810</id>
      <parentid>5899221</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:02:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Trenerji GV San Joséja]]; +[[Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721810</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5037" sha1="3n9yq145v8qt15i4slc1denxn28phjh" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Julio César Baldivieso
|image=
|fullname=Julio César Baldivieso
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| years1 = 1987–1991
| years2 = 1992–1994
| years3 = 1994–1997
| years4 = 1996
| years5 = 1997–1998
| years6 = 1999
| years7 = 1999
| years8 = 2000
| years9 = 2001
| years10 = 2001–2002
| years11 = 2002
| years12 = 2002–2003
| years13 = 2003
| years14 = 2003–2004
| years15 = 2004
| years16 = 2005
| years17 = 2006
| years18 = 2007–2008
| clubs1 = [[Club Jorge Wilstermann|Wilstermann]]
| clubs2 = [[Club Bolívar|Bolívar]]
| clubs3 = [[Newell's Old Boys]]
| clubs4 = → [[Club Bolívar|Bolívar]] (pos.)
| clubs5 = [[Jokohama F. Marinos|Yokohama Jokohama]]
| clubs6 = [[Club Jorge Wilstermann|Wilstermann]]
| clubs7 = [[Barcelona Sporting Club|Barcelona SC]]
| clubs8 = [[Club Bolívar|Bolívar]]
| clubs9 = [[Cobreloa]]
| clubs10 = [[Al-Nassr FC|Al-Nassr]]
| clubs11 = [[Club Aurora|Aurora]]
| clubs12 = [[Al-Nassr FC|Al-Nassr]]
| clubs13 = [[Club Aurora|Aurora]]
| clubs14 = [[Al-Wakra]]
| clubs15 = [[Caracas Fútbol Club|Caracas]]
| clubs16 = [[Deportivo Quevedo]]
| clubs17 = [[The Strongest]]
| clubs18 = [[Club Aurora|Aurora]]
| caps1 =
| caps2 =
| caps3 = 23
| caps4 =
| caps5 = 54
| caps6 =
| caps7 = 17
| caps8 = 14
| caps9 = 12
| caps10 = 
| caps11 = 9
| caps12 = 
| caps13 = 9
| caps14 = 
| caps15 = 6
| caps16 = 10
| caps17 = 6
| caps18 = 11
| goals1 =
| goals2 =
| goals3 = 5
| goals4 =
| goals5 = 19
| goals6 =
| goals7 = 4
| goals8 = 8
| goals9 = 3
| goals10 = 
| goals11 = 3
| goals12 = 
| goals13 = 3
| goals14 = 
| goals15 = 1
| goals16 = 2
| goals17 = 2
| goals18 = 0
|nationalyears1=1991–2005|nationalteam1=[[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]]|nationalcaps1=85|nationalgoals1=15
| manageryears1 = 2008–2009
| manageryears2 = 2011
| manageryears3 = 2012
| manageryears4 = 2012
| manageryears5 = 2013
| manageryears6 = 2013–2014
| manageryears7 = 2014
| manageryears8 = 2015
| manageryears9 = 2015–2016
| manageryears10 = 2017
| manageryears11 = 2017–2018
| manageryears12 = 2019
| manageryears13 = 2019
| manageryears14 = 2020
| manageryears15 = 2021
| manageryears16 = 2022
| manageryears17 = 2022
| manageryears18 = 2024
| manageryears19 = 2025
| manageryears20 = 2025–2026
| manageryears21 = 2026–
| managerclubs1 = [[Club Aurora|Aurora]]
| managerclubs2 = [[Club Aurora|Aurora]]
| managerclubs3 = [[Club Bamin Real Potosí|Real Potosí]]
| managerclubs4 = [[Club Aurora|Aurora]]
| managerclubs5 = [[Nacional Potosí]]
| managerclubs6 = [[Club Deportivo San José|San José]]
| managerclubs7 = [[Club Jorge Wilstermann|Wilstermann]]
| managerclubs8 = [[Universitario de Sucre]]
| managerclubs9 = [[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]]
| managerclubs10 = [[Carabobo FC|Carabobo]]
| managerclubs11 = [[Palestinska nogometna reprezentanca|Palestina]]
| managerclubs12 = [[Club Always Ready|Always Ready]]
| managerclubs13 = [[Club Aurora|Aurora]] (pom.)
| managerclubs14 = [[Club Aurora|Aurora]]
| managerclubs15 = [[Club Atlético Palmaflor|Atlético Palmaflor]]
| managerclubs16 = [[Royal Pari F.C.|Royal Pari]]
| managerclubs17 = [[Club Always Ready|Always Ready]]
| managerclubs18 = [[GV San José]]
| managerclubs19 = [[C.D. San Antonio Bulo Bulo|San Antonio Bulo Bulo]]
| managerclubs20 = [[Club Always Ready|Always Ready]]
| managerclubs21 = [[GV San José]]
}}
'''Julio César Baldivieso''', [[Bolivijci|bolivijski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[22. december]] [[1971]].

Za [[Bolivijska nogometna reprezentanca|bolivijsko reprezentanco]] je odigral 85 uradnih tekem in dosegel 15 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Baldivieso, Julio César}}
[[Kategorija:Bolivijski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Jorge Wilstermann]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Bolívar]]
[[Kategorija:Nogometaši Newell's Old Boysov]]
[[Kategorija:Nogometaši Jokohama F. Marinosov]]
[[Kategorija:Nogometaši Barcelone SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cobreloe]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Nassra FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Aurora]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Wakre SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Caracasa F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši The Strongesta]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Aurora]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Real Potosí]]
[[Kategorija:Trenerji Nacionala Potosí]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba San José]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Jorge Wilstermann]]
[[Kategorija:Trenerji Universitaria de Sucre]]
[[Kategorija:Selektorji bolivijske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Caraboboja F.C.]]
[[Kategorija:Selektorji palestinske nogometne reprezentance]]
[[Kategorija:Trenerji Cluba Always Ready]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. Palmaflorja del Trópico]]
[[Kategorija:Trenerji Royal Parija F.C.]]
[[Kategorija:Trenerji GV San Joséja]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule]]</text>
      <sha1>3n9yq145v8qt15i4slc1denxn28phjh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edivaldo Hermoza</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420719</id>
    <revision>
      <id>6721807</id>
      <parentid>5879653</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:00:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Bolivijski nogometaši trenerji]]; +[[Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721807</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3355" sha1="91mnt2hpzw5w3bfvmoxrxntg64i6dpa" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Edivaldo Hermoza
|image=
|fullname=Edivaldo Hermoza
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1 = 2003 | youthclubs1 = [[Clube Atlético Paranaense|Atlético Paranaense]]
| years1 = 2004–2008 | clubs1 = [[Clube Atlético Paranaense|Atlético Paranaense]] | caps1 = 2 | goals1 = 0
| years2 = 2005 | clubs2 = → [[Associação Ferroviária de Esportes|Ferroviária]] (pos.) | caps2 = 0 | goals2 = 0 
| years3 = 2005–2006 | clubs3 = → [[Figueirense Futebol Clube|Figueirense]] (pos.) | caps3 = 2 | goals3 = 0 
| years4 = 2006 | clubs4 = → [[Rio Preto Esporte Clube|Rio Preto]] (pos.) | caps4 = 0 | goals4 = 0
| years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[Associação Atlética Caldense|Caldense]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0
| years6 = 2008 | clubs6 = → [[Guaratinguetá Futebol|Guaratinguetá]] (pos.) | caps6 = 0 | goals6 = 0
| years7 = 2008–2012 | clubs7 = [[Associação Naval 1º de Maio|Naval]] | caps7 = 106 | goals7 = 15
| years8 = 2012–2014 | clubs8 = [[Muangthong United F.C.|Muangthong United]] | caps8 = 12 | goals8 = 5
| years9 = 2013 | clubs9 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps9 = 3 | goals9 = 0 
| years10 = 2014–2015 | clubs10 = [[Moreirense F.C.|Moreirense]] | caps10 = 13 | goals10 = 1
| years11 = 2015–2016 | clubs11 = [[C.D. Jorge Wilstermann|Jorge Wilstermann]] | caps11 = 30 | goals11 = 6
| years12 = 2016–2018 | clubs12 = [[Sport Boys Warnes|Sport Boys]] | caps12 = 88 | goals12 = 12
| years13 = 2019 | clubs13 = [[Club San José|San José]] | caps13 = 12 | goals13 = 1
| years14 = 2020–2021 | clubs14 = [[Deportivo Nueva Concepción|Nueva Concepción]] | caps14 = 23 | goals14 = 2
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=2011–2013|nationalteam1=[[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=1
| manageryears1 = 2025
| managerclubs1 = [[C.D. San Antonio Bulo Bulo|San Antonio Bulo Bulo]] (pom.)
| manageryears2 = 2025
| managerclubs2 = [[The Strongest]] (pom.)
| manageryears3 = 2026–
| managerclubs3 = [[C.D. San Antonio Bulo Bulo|San Antonio Bulo Bulo]]
}}
'''Edivaldo Hermoza''', [[Bolivijci|bolivijski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[17. november]] [[1985]].

Za [[Bolivijska nogometna reprezentanca|bolivijsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem in dosegel en gol.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hermoza, Edivaldo}}
[[Kategorija:Bolivijski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Paranaense]]
[[Kategorija:Nogometaši Associação Ferroviária de Esportesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Figueirenseja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Ria Pretoja EC]]
[[Kategorija:Nogometaši AA Caldenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Guaratinguetá Futebola]]
[[Kategorija:Nogometaši Associação Navala 1º de Maio]]
[[Kategorija:Nogometaši Muangthong Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]]
[[Kategorija:Nogometaši Moreirenseja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Jorge Wilstermann]]
[[Kategorija:Nogometaši Sport Boys Warnesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba San José]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Nueva Concepción]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometaši trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule]]</text>
      <sha1>91mnt2hpzw5w3bfvmoxrxntg64i6dpa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721815</id>
      <parentid>6721807</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:07:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Bolivijski nogometaši trenerji]]; dodal [[Kategorija:Bolivijski nogometni trenerji]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721815</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3353" sha1="3xorltgcyh1dku8n9sn3bs1n1gx77uf" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Edivaldo Hermoza
|image=
|fullname=Edivaldo Hermoza
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1 = 2003 | youthclubs1 = [[Clube Atlético Paranaense|Atlético Paranaense]]
| years1 = 2004–2008 | clubs1 = [[Clube Atlético Paranaense|Atlético Paranaense]] | caps1 = 2 | goals1 = 0
| years2 = 2005 | clubs2 = → [[Associação Ferroviária de Esportes|Ferroviária]] (pos.) | caps2 = 0 | goals2 = 0 
| years3 = 2005–2006 | clubs3 = → [[Figueirense Futebol Clube|Figueirense]] (pos.) | caps3 = 2 | goals3 = 0 
| years4 = 2006 | clubs4 = → [[Rio Preto Esporte Clube|Rio Preto]] (pos.) | caps4 = 0 | goals4 = 0
| years5 = 2006–2007 | clubs5 = → [[Associação Atlética Caldense|Caldense]] (pos.) | caps5 = 0 | goals5 = 0
| years6 = 2008 | clubs6 = → [[Guaratinguetá Futebol|Guaratinguetá]] (pos.) | caps6 = 0 | goals6 = 0
| years7 = 2008–2012 | clubs7 = [[Associação Naval 1º de Maio|Naval]] | caps7 = 106 | goals7 = 15
| years8 = 2012–2014 | clubs8 = [[Muangthong United F.C.|Muangthong United]] | caps8 = 12 | goals8 = 5
| years9 = 2013 | clubs9 = → [[Šonan Bellmare]] (pos.) | caps9 = 3 | goals9 = 0 
| years10 = 2014–2015 | clubs10 = [[Moreirense F.C.|Moreirense]] | caps10 = 13 | goals10 = 1
| years11 = 2015–2016 | clubs11 = [[C.D. Jorge Wilstermann|Jorge Wilstermann]] | caps11 = 30 | goals11 = 6
| years12 = 2016–2018 | clubs12 = [[Sport Boys Warnes|Sport Boys]] | caps12 = 88 | goals12 = 12
| years13 = 2019 | clubs13 = [[Club San José|San José]] | caps13 = 12 | goals13 = 1
| years14 = 2020–2021 | clubs14 = [[Deportivo Nueva Concepción|Nueva Concepción]] | caps14 = 23 | goals14 = 2
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=2011–2013|nationalteam1=[[Bolivijska nogometna reprezentanca|Bolivija]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=1
| manageryears1 = 2025
| managerclubs1 = [[C.D. San Antonio Bulo Bulo|San Antonio Bulo Bulo]] (pom.)
| manageryears2 = 2025
| managerclubs2 = [[The Strongest]] (pom.)
| manageryears3 = 2026–
| managerclubs3 = [[C.D. San Antonio Bulo Bulo|San Antonio Bulo Bulo]]
}}
'''Edivaldo Hermoza''', [[Bolivijci|bolivijski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[17. november]] [[1985]].

Za [[Bolivijska nogometna reprezentanca|bolivijsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem in dosegel en gol.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hermoza, Edivaldo}}
[[Kategorija:Bolivijski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Paranaense]]
[[Kategorija:Nogometaši Associação Ferroviária de Esportesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Figueirenseja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Ria Pretoja EC]]
[[Kategorija:Nogometaši AA Caldenseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Guaratinguetá Futebola]]
[[Kategorija:Nogometaši Associação Navala 1º de Maio]]
[[Kategorija:Nogometaši Muangthong Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Šonana Bellmare]]
[[Kategorija:Nogometaši Moreirenseja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Jorge Wilstermann]]
[[Kategorija:Nogometaši Sport Boys Warnesa]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba San José]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Nueva Concepción]]
[[Kategorija:Bolivijski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule]]</text>
      <sha1>3xorltgcyh1dku8n9sn3bs1n1gx77uf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Radeljić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420723</id>
    <revision>
      <id>6721838</id>
      <parentid>5885208</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:26:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721838</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3021" sha1="d8be4kpsqpiuiwsuhcug6s15ac8vf6z" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Ivan Radeljić
|image=
|fullname=Ivan Radeljić
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = NK Vinjani
| youthyears2 =
| youthclubs2 = [[Hajduk Split]]
| years1  = 1999–2003
| clubs1  = [[Hajduk Split]]
| caps1   = 25 | goals1 = 0
| years2  = 1999
| clubs2  = → [[NK Zadar|Zadar]] (pos.)
| caps2   = 0  | goals2 = 0
| years3  = 2001–2002
| clubs3  = → [[HNK Šibenik|Šibenik]] (pos.)
| caps3   = 23 | goals3 = 1
| years4  = 2003–2004
| clubs4  = [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]]
| caps4   = 16 | goals4 = 0
| years5  = 2004
| clubs5  = [[Cerezo Osaka]]
| caps5   = 15 | goals5 = 0
| years6  = 2004–2005
| clubs6  = [[Inter Zaprešić]]
| caps6   = 32 | goals6 = 0
| years7  = 2006–2008
| clubs7  = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]]
| caps7   = 62 | goals7 = 2
| years8  = 2008–2009
| clubs8  = [[FC Energie Cottbus|Energie Cottbus]]
| caps8   = 42 | goals8 = 0
| years9  = 2009–2010
| clubs9  = [[Gençlerbirliği S.K.|Gençlerbirliği]]
| caps9   = 22 | goals9 = 0
| years10 = 2010–2012
| clubs10 = [[Antalyaspor]]
| caps10  = 36 | goals10 = 0
| years11 = 2012–2015
| clubs11 = [[RNK Split]]
| caps11  = 21 | goals11 = 1
|nationalyears1=2007–2009|nationalteam1=[[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]|nationalcaps1=10|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2018–2019
| managerclubs1 = [[NK Imotski|Imotski]]
| manageryears2 = 2019–2020
| managerclubs2 = [[NK Hrvace|Hrvace]]
| manageryears3 = 2020–2022
| managerclubs3 = [[RNK Split]]
| manageryears4 = 2023–2024
| managerclubs4 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] (assistant)
| manageryears5 = 2024
| managerclubs5 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]]
| manageryears6 = 2024–
| managerclubs6 = [[NK Croatia Zmijavci|Croatia Zmijavci]]
}}
'''Ivan Radeljić''', [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[14. september]] [[1980]].

Za [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovsko reprezentanco]] je odigral 10 uradnih tekem.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Radeljić, Ivan}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zadra]]
[[Kategorija:Nogometaši HNK Šibenika]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]]
[[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Energie Cottbusa]]
[[Kategorija:Nogometaši Gençlerbirliğija S.K.]]
[[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]]
[[Kategorija:Nogometaši RNK Splita]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Imotskega]]
[[Kategorija:Trenerji NK Hrvacev]]
[[Kategorija:Trenerji RNK Splita]]
[[Kategorija:Trenerji NK Slaven Belupe]]
[[Kategorija:Trenerji NK Croatie Zmijavci]]</text>
      <sha1>d8be4kpsqpiuiwsuhcug6s15ac8vf6z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721839</id>
      <parentid>6721838</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:26:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721839</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3016" sha1="9g5spse2w9wiza00q9c25td0ch338e1" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Ivan Radeljić
|image=
|fullname=Ivan Radeljić
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Branilec (nogomet)|Branilec]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = NK Vinjani
| youthyears2 =
| youthclubs2 = [[Hajduk Split]]
| years1  = 1999–2003
| clubs1  = [[Hajduk Split]]
| caps1   = 25 | goals1 = 0
| years2  = 1999
| clubs2  = → [[NK Zadar|Zadar]] (pos.)
| caps2   = 0  | goals2 = 0
| years3  = 2001–2002
| clubs3  = → [[HNK Šibenik|Šibenik]] (pos.)
| caps3   = 23 | goals3 = 1
| years4  = 2003–2004
| clubs4  = [[NK Inter Zaprešić|Inter Zaprešić]]
| caps4   = 16 | goals4 = 0
| years5  = 2004
| clubs5  = [[Cerezo Osaka]]
| caps5   = 15 | goals5 = 0
| years6  = 2004–2005
| clubs6  = [[Inter Zaprešić]]
| caps6   = 32 | goals6 = 0
| years7  = 2006–2008
| clubs7  = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]]
| caps7   = 62 | goals7 = 2
| years8  = 2008–2009
| clubs8  = [[FC Energie Cottbus|Energie Cottbus]]
| caps8   = 42 | goals8 = 0
| years9  = 2009–2010
| clubs9  = [[Gençlerbirliği S.K.|Gençlerbirliği]]
| caps9   = 22 | goals9 = 0
| years10 = 2010–2012
| clubs10 = [[Antalyaspor]]
| caps10  = 36 | goals10 = 0
| years11 = 2012–2015
| clubs11 = [[RNK Split]]
| caps11  = 21 | goals11 = 1
|nationalyears1=2007–2009|nationalteam1=[[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]|nationalcaps1=10|nationalgoals1=0
| manageryears1 = 2018–2019
| managerclubs1 = [[NK Imotski|Imotski]]
| manageryears2 = 2019–2020
| managerclubs2 = [[NK Hrvace|Hrvace]]
| manageryears3 = 2020–2022
| managerclubs3 = [[RNK Split]]
| manageryears4 = 2023–2024
| managerclubs4 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]] (pom.)
| manageryears5 = 2024
| managerclubs5 = [[NK Slaven Belupo|Slaven Belupo]]
| manageryears6 = 2024–
| managerclubs6 = [[NK Croatia Zmijavci|Croatia Zmijavci]]
}}
'''Ivan Radeljić''', [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[14. september]] [[1980]].

Za [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovsko reprezentanco]] je odigral 10 uradnih tekem.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Radeljić, Ivan}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zadra]]
[[Kategorija:Nogometaši HNK Šibenika]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interja Zaprešić]]
[[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Slaven Belupe]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Energie Cottbusa]]
[[Kategorija:Nogometaši Gençlerbirliğija S.K.]]
[[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]]
[[Kategorija:Nogometaši RNK Splita]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji NK Imotskega]]
[[Kategorija:Trenerji NK Hrvacev]]
[[Kategorija:Trenerji RNK Splita]]
[[Kategorija:Trenerji NK Slaven Belupe]]
[[Kategorija:Trenerji NK Croatie Zmijavci]]</text>
      <sha1>9g5spse2w9wiza00q9c25td0ch338e1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albin Pelak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420726</id>
    <revision>
      <id>6721826</id>
      <parentid>5871061</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:15:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721826</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1815" sha1="gijqehmtzko3fqhqtdc8kugojv7scsa" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Albin Pelak
|image=
|fullname=Albin Pelak
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| years1 = 1991–1997 | years2 = 1997–2003 | years3 = 2003 | years4 = 2003–2004 | years5 = 2004–2005 | years6 = 2006–2007 | years7 = 2007 | years8 = 2007–2009 | years9 =2009–2010
| clubs1 = [[NK Varaždin (1931–2015)|Varteks]] | clubs2 = [[FK Sarajevo]] | clubs3 = [[Cerezo Osaka]] | clubs4 = [[NK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]] | clubs5 = [[FK Sarajevo]] | clubs6 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]] | clubs7 = [[FC Zvezda Irkuck|Zvezda Irkuck]] | clubs8 = [[FK Željezničar Sarajevo|Željezničar]] | clubs9 =[[FK Olimpik Sarajevo|Olimpik]]
| caps1 = 3 | goals1 = 1 | caps2 = 107 | goals2 = 21 | caps3 = 3 | goals3 = 1 | caps4 = 0 | goals4 = 0 | caps5 = 52 | goals5 = 14 | caps6 = 19 | goals6 = 7 | caps7 = 6 | goals7 = 0 | caps8 = 23 | goals8 = 6| caps9 = 13 | goals9 = 1
|totalcaps=226|totalgoals=51
|nationalyears1=2002–2005|nationalteam1=[[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]|nationalcaps1=2|nationalgoals1=0
}}
'''Albin Pelak''', [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[9. april]] [[1981]].

Za [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovsko reprezentanco]] je odigral dve uradni tekmi.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pelak, Albin}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]]
[[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Željezničarja]]
[[Kategorija:Nogometaši Zvezde Irkuck]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Olimpika]]</text>
      <sha1>gijqehmtzko3fqhqtdc8kugojv7scsa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kiril Metkov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420743</id>
    <revision>
      <id>6721802</id>
      <parentid>5878400</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:52:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721802</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1295" sha1="b44u3zsmfrcn2y9oq01naa34vy1l885" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Kiril Metkov
|image=
|fullname=Kiril Metkov
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
|years1 = 1983–1991 | clubs1 = [[FC Lokomotiv 1929 Sofija|Lokomotiv Sofija]]  | caps1 = 229 | goals1 = 43
|years2 = 1992–1993 | clubs2 = [[PFC CSKA Sofija|CSKA Sofija]]                | caps2 = 37  | goals2 = 15
|years3 = 1993–1994 | clubs3 = [[Gamba Osaka]]                                | caps3 = 10  | goals3 = 2
|years4 = 1995      | clubs4 = [[PFC Slavija Sofija|Slavija Sofija]]          | caps4 = 4   | goals4 = 0
|totalcaps= 280     | totalgoals= 60
|nationalyears1=1989–1993|nationalteam1=[[Bolgarska nogometna reprezentanca|Bolgarija]]|nationalcaps1=9|nationalgoals1=0
}}
'''Kiril Metkov''', [[Bolgarija|bolgarski]] [[nogometaš]], * [[1. februar]] [[1965]].

Za [[Bolgarska nogometna reprezentanca|bolgarsko reprezentanco]] je odigral 9 uradnih tekem.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Metkov, Kiril}}
[[Kategorija:Bolgarski nogometaši]]
[[Kategorija:Bolgarski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Lokomotive Sofija]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC CSKA Sofije]]
[[Kategorija:Nogometaši Gambe Osaka]]
[[Kategorija:Nogometaši PFC Slavije Sofija]]</text>
      <sha1>b44u3zsmfrcn2y9oq01naa34vy1l885</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Joel Griffiths</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420745</id>
    <revision>
      <id>6721588</id>
      <parentid>6533790</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:46:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721588</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3808" sha1="ddsql6sn7ucl91tuo5ew96o0y7yyv1p" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Joel Griffiths
|fullname=Joel Michael Griffiths
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]], [[vezist (nogomet)|vezist]]
| youthyears1    = 1994
| youthclubs1    = [[Menai, New South Wales|Menai]]
| youthyears2    = 1995–1997
| youthclubs2    = [[Sutherland Sharks|Sutherland]]
| youthyears3    = 1997–1999
| youthclubs3    = [[Sydney United 58 FC|Sydney United]]
| years1         = 1997–1999
| clubs1         = [[Sydney United 58 FC|Sydney United]]
| caps1          = 28
| goals1         = 4
| years2         = 1999–2001
| clubs2         = [[Parramatta Power]]
| caps2          = 51
| goals2         = 15
| years3         = 2001–2003
| clubs3         = [[Newcastle Jets FC|Newcastle United FC]]
| caps3          = 45
| goals3         = 28
| years4         = 2003–2006
| clubs4         = [[Neuchâtel Xamax]]
| caps4          = 72
| goals4         = 12
| years5         = 2006
| clubs5         = [[Leeds United F.C.|Leeds United]]
| caps5          = 2
| goals5         = 0
| years6         = 2006–2010
| clubs6         = [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]]
| caps6          = 60
| goals6         = 28
| years7         = 2008
| clubs7         = → [[Avispa Fukuoka]] (pos.)
| caps7          = 9
| goals7         = 3
| years8         = 2009
| clubs8         = → [[Beijing Guoan F.C.|Beijing Guoan]] (pos.)
| caps8          = 20
| goals8         = 8
| years9         = 2010–2011
| clubs9         = [[Beijing Guoan F.C.|Beijing Guoan]]
| caps9          = 56
| goals9         = 19
| years10        = 2012
| clubs10        = [[Šanghaj Greenland F.C.|Šanghaj Šenhua]]
| caps10         = 18
| goals10        = 6
| years11        = 2013
| clubs11        = [[Sydney FC]]
| caps11         = 8
| goals11        = 3
| years12        = 2013
| clubs12        = [[Qingdao Jonoon F.C.|Qingdao Jonoon]]
| caps12         = 7
| goals12        = 3
| years13        = 2014–2015
| clubs13        = [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]]
| caps13         = 23
| goals13        = 6
| years14        = 2015
| clubs14        = [[Wellington Phoenix FC|Wellington Phoenix]]
| caps14         = 13
| goals14        = 7
| years15        = 2017–2019
| clubs15        = [[Lambton Jaffas FC|Lambton Jaffas]]
| caps15         = 27
| goals15        = 13
| years16        = 2021
| clubs16        = [[Newcastle Olympic FC|Newcastle Olympic]]
| caps16         = 4
| goals16        = 0
| totalcaps = 443 | totalgoals = 155
|nationalyears1=2005–2008|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=3|nationalgoals1=1
|manageryears1   = 2021–2024
|managerclubs1   = [[Newcastle Olympic FC|Newcastle Olympic]]
}}
'''Joel Griffiths''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[21. avgust]] [[1979]], [[Sydney]], [[Avstralija]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral tri uradne tekme in dosegel en gol.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Griffiths, Joel}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydney Uniteda FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Parramatte Power SC]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Neuchâtela Xamax]]
[[Kategorija:Nogometaši Leeds Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Avispe Fukuoka]]
[[Kategorija:Nogometaši Beijing Guoana]]
[[Kategorija:Nogometaši Šanghaj Šenhue F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydneyja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Čingdao Džonuna F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Wellington Phoenixa]]
[[Kategorija:Nogometaši Lambton Jaffasa]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Olympica]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Newcastle Olympica]]</text>
      <sha1>ddsql6sn7ucl91tuo5ew96o0y7yyv1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Nathan Burns</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420850</id>
    <revision>
      <id>6721594</id>
      <parentid>5907682</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:58:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Parramatte FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721594</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2784" sha1="rf8bhhl5v2qlrxokahuf7ayu8a0h0xk" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Nathan Burns
|image=
|fullname=Nathan Burns
|birth_date=
|birth_place=
|position=[[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| height = 173 cm&lt;ref&gt;{{cite web|title=Nathan Burns|url=http://www.socceroos.com.au/player/nathan-burns/7d0mdq4le51mzzzbn9ywt0vs|website=socceroos.com.au|publisher=Football Federation Australia|access-date=4 September 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150919224334/http://www.socceroos.com.au/player/nathan-burns/7d0mdq4le51mzzzbn9ywt0vs|archive-date=19 September 2015|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
| youthyears1 = 2003–2004
| youthclubs1 = [[New South Wales Institute of Sport|NSWIS]]
| youthyears2 = 2005
| youthclubs2 = [[Parramatta Eagles]]
| youthyears3 = 2006
| youthclubs3 = [[FFA Centre of Excellence|AIS]]
| years1 = 2004–2005
| clubs1 = [[Parramatta FC|Parramatta Eagles]]
| caps1 = 2
| goals1 = 0
| years2 = 2006–2008
| clubs2 = [[Adelaide United FC|Adelaide United]]
| caps2 = 35
| goals2 = 9
| years3 = 2008–2012
| clubs3 = [[AEK Atene]]
| caps3 = 26
| goals3 = 1
| years4 = 2009–2010
| clubs4 = → [[A.O. Kerkyra|Kerkyra]] (pos.)
| caps4 = 31
| goals4 = 8
| years5 = 2012–2014
| clubs5 = [[Incheon United FC|Incheon United]]
| caps5 = 3
| goals5 = 0
| years6 = 2013–2014
| clubs6 = → [[Newcastle Jets FC|Newcastle Jets]] (pos.)
| caps6 = 12
| goals6 = 2
| years7 = 2014–2015
| clubs7 = [[Wellington Phoenix FC|Wellington Phoenix]]
| caps7 = 24
| goals7 = 13
| years8 = 2015–2017
| clubs8 = [[FC Tokio]]
| caps8 = 26
| goals8 = 3
| years9 = 2016–2017
| clubs9 = [[FC Tokio U-23]]
| caps9 = 4
| goals9 = 0
| years10 = 2017
| clubs10 = [[Sanfrecce Hirošima]]
| caps10 = 0
| goals10 = 0
| years11 = 2018–2019
| clubs11 = [[Wellington Phoenix FC|Wellington Phoenix]]
| caps11 = 25
| goals11 = 0
| totalcaps = 188
| totalgoals = 36
|nationalyears1=2007–2016|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=24|nationalgoals1=3
}}
'''Nathan Burns''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]], * [[7. maj]] [[1988]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 24 uradnih tekem in dosegel tri gole.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Burns, Nathan}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Parramatte FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Adelaide Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši AEK Atene]]
[[Kategorija:Nogometaši A.O. Kerkyre]]
[[Kategorija:Nogometaši Incheon Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Wellington Phoenixa]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Tokia]]
[[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Tokia U-23]]</text>
      <sha1>rf8bhhl5v2qlrxokahuf7ayu8a0h0xk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Steve Corica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420920</id>
    <revision>
      <id>6721596</id>
      <parentid>6533784</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:03:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Jokohama F. Marinosov]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721596</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2407" sha1="s1pp5w2yupmc2fl9se3lvkxg5e1hrkv" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Steve Corica
|fullname=Stephen Christopher Corica
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Innisfail United]]
| youthyears2 = 1990
| youthclubs2 = [[Australian Institute of Sport|AIS]]
| years1 = 1990–1995
| clubs1 = [[Marconi Stallions]]
| caps1 = 103
| goals1 = 14
| years2 = 1995–1996
| clubs2 = [[Leicester City F.C.|Leicester City]]
| caps2 = 16
| goals2 = 2
| years3 = 1996–2000
| clubs3 = [[Wolverhampton Wanderers F.C.|Wolverhampton Wanderers]]
| caps3 = 100
| goals3 = 5
| years4 = 2000–2001
| clubs4 = [[Sanfrecce Hirošima]]
| caps4 = 43
| goals4 = 14
| years5 = 2002–2004
| clubs5 = [[Walsall F.C.|Walsall]]
| caps5 = 73
| goals5 = 9
| years6 = 2005–2010
| clubs6 = [[Sydney FC]]
| caps6 = 106
| goals6 = 23
| totalcaps = 441
| totalgoals = 67
|nationalyears1=1993–2006|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=32|nationalgoals1=5
| manageryears1 = 2010–2018
| managerclubs1 = [[Sydney FC]] (ml., pom.)
| manageryears2 = 2012
| managerclubs2 = [[Sydney FC]] (zač.)
| manageryears3 = 2018–2023
| managerclubs3 = [[Sydney FC]]
| manageryears4 = 2024–2026
| managerclubs4 = [[Auckland FC]]
| manageryears5 = 2026–
| managerclubs5 = [[Jokohama F. Marinos]]
}}
'''Steve Corica''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[24. marec]] [[1973]], [[Innisfail, Queensland|Innisfail]], [[Queensland]], [[Avstralija]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 32 uradnih tekem in dosegel pet golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Corica, Steve}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1992]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 1996]]
[[Kategorija:Nogometaši Marconi Stallionsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Wolverhampton Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Sanfrecce Hirošime]]
[[Kategorija:Nogometaši Walsalla]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydneyja FC]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Sydneya FC]]
[[Kategorija:Trenerji Aucklanda FC]]
[[Kategorija:Trenerji Jokohama F. Marinosov]]</text>
      <sha1>s1pp5w2yupmc2fl9se3lvkxg5e1hrkv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Matthew Bingley</title>
    <ns>0</ns>
    <id>420922</id>
    <revision>
      <id>6721590</id>
      <parentid>6533778</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:50:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Nogometaši St Georga FC]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši St Georgea FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721590</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2147" sha1="78v06ih0nmhoa2zyx7plas4d0lekusy" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Matthew Bingley
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]], [[branilec (nogomet)|branilec]]
| youthyears1 = 
| youthyears2 = 
| youthclubs1 = Granville
| youthclubs2 = Melita Eagles
Merrylands
| years1 = 1987–1991
| years2 = 1992–1997
| years3 = 1997–1998
| years4 = 1998
| years5 = 1998–2001
| years6 = 2001–2003
| years7 = 2003–2004
| years8 = 2004
| years9 = 2004–2005
| years10= 2005–2006
| clubs1 = [[St George Saints|St George]]
| clubs2 = [[Marconi Stallions]]
| clubs3 = [[Vissel Kobe]]
| clubs4 = [[JEF United Čiba|JEF United Ičihara]]
| clubs5 = [[Northern Spirit FC]]
| clubs6 = [[Newcastle Jets FC|Newcastle United]]
| clubs7 = [[Perth Glory FC|Perth Glory]]
| clubs8 = [[Pahang FA|Pahang]]
| clubs9 = [[Central Coast Mariners FC|Central Coast Mariners]]
| clubs10= [[Sydney FC]]
| caps1 = 67
| goals1 = 16
| caps2 = 117
| goals2 = 19
| caps3 = 24
| goals3 = 2
| caps4 = 11
| goals4 = 0
| caps5 = 60
| goals5 = 6
| caps6 = 55
| goals6 = 2
| caps7 = 26
| goals7 = 0
| caps8 = 
| goals8 = 
| caps9 = 
| goals9 =
| caps10 = 28
| goals10 = 1
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=1993–1997|nationalteam1=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps1=14|nationalgoals1=5
}}
'''Matthew Bingley''', [[Avstralija|avstralski]] [[nogometaš]], * [[16. avgust]] [[1971]], [[Sydney]], [[Avstralija]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 14 uradnih tekem in dosegel pet golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Bingley, Matthew}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši St Georgea FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Marconi Stallionsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Vissela Kobe]]
[[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]]
[[Kategorija:Nogometaši Northern Spirita FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Newcastle Jetsa FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Perth Gloryja]]
[[Kategorija:Nogometaši Pahanga FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Central Coast Marinersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Sydneyja FC]]</text>
      <sha1>78v06ih0nmhoa2zyx7plas4d0lekusy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Almir Turković</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421864</id>
    <revision>
      <id>6721819</id>
      <parentid>5876743</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:10:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ dp</comment>
      <origin>6721819</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1963" sha1="4fr4zg4b01qcxc6gj8cxx71vffwc0le" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Almir Turković
|image=
|fullname=Almir Turković
|birth_date=
|birth_place=
|position=Napadalec
|currentclub=
|clubnumber=
| years1 = 1994
| years2 = 1995
| years3 = 1996
| years4 = 1996–1997
| years5 = 1997–1999 
| years6 = 1999-2000
| years7 = 2000
| years8 = 2000-2001
| years9 = 2002 
| years10 = 2003–2005 
| years11 = 2005–2006 
| years12 = 2006–2008
| clubs1 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs2 = [[SK Vorwärts Steyr]]
| clubs3 = [[Tigres UANL]]
| clubs4 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs5 = [[NK Zadar]] 
| clubs6 = [[NK Osijek]] 
| clubs7 = [[FK Sarajevo]] 
| clubs8 = [[NK Osijek]] 
| clubs9 = [[Cerezo Osaka]] 
| clubs10 = [[Hajduk Split]] 
| clubs11 = [[NK Osijek]] 
| clubs12 = [[FK Sarajevo]]
| caps1 = 7
| caps2 = 8
| caps3 = 
| caps4 = 20
| caps5 = 54
| caps6 = 19
| caps7 = 12
| caps8 = 34
| caps9 = 38
| caps10 = 49
| caps11 = 27
| caps12 = 48
| goals1 = 4
| goals2 = 1
| goals3 = 
| goals4 = 3
| goals5 = 16
| goals6 = 7
| goals7 = 2
| goals8 = 10
| goals9 = 11
| goals10 = 16
| goals11 = 3
| goals12 = 8
| totalcaps = 316
| totalgoals = 81
|nationalyears1=1995–2003|nationalteam1=[[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]|nationalcaps1=11|nationalgoals1=0
}}
'''Almir Turković''', [[Bosna in Hercegovina|bosansko-hercegovski]] [[nogometaš]], * [[3. november]] [[1970]].

Za [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|bosansko-hercegovsko reprezentanco]] je odigral 11 uradnih tekem.

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Turković, Almir}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši SK Vorwärtsa Steyr]]
[[Kategorija:Nogometaši Tigresa de la UANL]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Zadra]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Osijeka]]
[[Kategorija:Nogometaši Cereza Osake]]
[[Kategorija:Nogometaši Hajduka Split]]</text>
      <sha1>4fr4zg4b01qcxc6gj8cxx71vffwc0le</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Mitchell Duke</title>
    <ns>0</ns>
    <id>421929</id>
    <revision>
      <id>6721597</id>
      <parentid>5863110</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:06:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši FC Mačide Zelvia]]; +[[Kategorija:Nogometaši Macarthurja FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721597</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2548" sha1="179yo1pnp083qfeb4gfaulg32tqau2h" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Mitchell Duke
|image=
|fullname=Mitchell Duke
|birth_date=
|birth_place=
|position=Napadalec
| currentclub = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]]
| clubnumber = 
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[Liverpool Rangers SC|Liverpool Rangers]]
| youthyears2 = 2009
| youthclubs2 = [[Parramatta Eagles]]
| years1 = 2009–2010
| clubs1 = [[Parramatta Eagles]]
| caps1 = 
| goals1 = 
| years2 = 2010–2015
| clubs2 = [[Central Coast Mariners FC|Central Coast Mariners]]
| caps2 = 66
| goals2 = 13
| years3 = 2011
| clubs3 = → [[Blacktown City FC]] (pos.)
| caps3 = 21
| goals3 = 4
| years4 = 2015–2018
| clubs4 = [[Šimizu S-Pulse]]
| caps4 = 89
| goals4 = 3
| years5 = 2019–2020
| clubs5 = [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]]
| caps5 = 37
| goals5 = 18
| years6 = 2020–2021
| clubs6 = [[Al-Taawoun FC|Al-Taawoun]]
| caps6 = 12
| goals6 = 0
| years7 = 2021
| clubs7 = → [[Western Sydney Wanderers FC|Western Sydney Wanderers]] (pos.)
| caps7 = 17
| goals7 = 6
| years8 = 2021–2022
| clubs8 = [[Fagiano Okajama]]
| caps8 = 51
| goals8 = 11
| years9 = 2023–2025
| clubs9 = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]]
| caps9 = 85
| goals9 = 15
| years10 = 2025–2026
| clubs10 = [[Macarthur FC]]
| caps10 = 13
| goals10 = 5
| years11 = 2026–
| clubs11 = [[FC Mačida Zelvia|Mačida Zelvia]]
| caps11 = 
| goals11 = 
|nationalyears1=2021|nationalteam1=Avstralija do 23 let|nationalcaps1=4|nationalgoals1=1
|nationalyears2=2013–2026|nationalteam2=[[Avstralska nogometna reprezentanca|Avstralija]]|nationalcaps2=50|nationalgoals2=13
}}
'''Mitchell Duke''', [[Avstralci|avstralski]] [[nogometaš]], * [[18. januar]] [[1991]].

Za [[Avstralska nogometna reprezentanca|avstralsko reprezentanco]] je odigral 50 uradnih tekem in dosegel 13 golov.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}
{{DEFAULTSORT:Duke, Mitchell}}
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Avstralijo]]
[[Kategorija:Nogometaši Poletnih olimpijskih iger 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Nogometaši Central Coast Marinersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Blacktown Cityja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Šimizu S-Pulseja]]
[[Kategorija:Nogometaši Western Sydney Wanderersov]]
[[Kategorija:Nogometaši Al-Taawona FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Fagiana Okajama]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Mačide Zelvia]]
[[Kategorija:Nogometaši Macarthurja FC]]</text>
      <sha1>179yo1pnp083qfeb4gfaulg32tqau2h</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Eduardo Aranda</title>
    <ns>0</ns>
    <id>428941</id>
    <revision>
      <id>6721480</id>
      <parentid>5910332</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:39:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši Rampla Juniorsov]]; +[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola (Montevideo)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721480</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2173" sha1="eh0hbz9bqpcq006ilzc8xojxo0kixr1" xml:space="preserve">{{Infopolje Nogometaš
|name=Eduardo Aranda
|fullname=Eduardo Lorenzo Aranda
|position=[[Vezist (nogomet)|Vezist]]
|currentclub=
|clubnumber=
|years1=2006|clubs1=[[Rampla Juniors]]|caps1=25|goals1=1
|years2=2007–2009|clubs2=[[Liverpool Montevideo]]|caps2=61|goals2=5
|years3=2009–2010|clubs3=[[Club Nacional de Football|Nacional]]|caps3=10|goals3=1
|years4=2010–2011|clubs4=[[Defensor Sporting]]|caps4=35|goals4=5
|years5=2011–2013|clubs5=[[Club Olimpia|Olimpia]]|caps5=83|goals5=2
|years6=2014|clubs6=[[CR Vasco da Gama|Vasco da Gama]]|caps6=20|goals6=0
|years7=2014–2015|clubs7=[[Club Olimpia|Olimpia]]|caps7=31|goals7=1
|years8=2016–2017|clubs8=[[JEF United Čiba]]|caps8=43|goals8=2
|years9=2018|clubs9=[[Deportivo Santaní]]|caps9=40|goals9=0
|years10=2019|clubs10=[[Deportivo Capiatá]]|caps10=28|goals10=0
|years11=2020|clubs11=[[Cusco FC|Cusco]]|caps11=7|goals11=0
|years12=2020–2021|clubs12=[[Guaireña F.C.|Guaireña]]|caps12=9|goals12=0
|years13=2022|clubs13=[[Resistencia Sport Club]]|caps13=14|goals13=0
|totalcaps=|totalgoals=
|nationalyears1=2012–2015|nationalteam1=[[Paragvajska nogometna reprezentanca|Paragvaj]]|nationalcaps1=5|nationalgoals1=0
}}
'''Eduardo Aranda''' [[Paragvaj|paragvajski]] [[nogometaš]], * [[28. januar]] [[1985]], [[Asunción]], [[Paragvaj]].

Za [[Paragvajska nogometna reprezentanca|paragvajsko reprezentanco]] je odigral 5 uradnih tekem.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Aranda, Eduardo}}
[[Kategorija:Paragvajski nogometaši]]
[[Kategorija:Paragvajski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši Rampla Juniorsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Liverpoola (Montevideo)]]
[[Kategorija:Nogometaši Cluba Nacional de Football]]
[[Kategorija:Nogometaši Defensor Sporting Cluba]]
[[Kategorija:Nogometaši Olimpie Asunción]]
[[Kategorija:Nogometaši CR Vasca da Game]]
[[Kategorija:Nogometaši JEF Uniteda Ičihara Čiba]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Santaní]]
[[Kategorija:Nogometaši Deportiva Capiatá]]
[[Kategorija:Nogometaši Cusca FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Guaireñe F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Resistencie S.C.]]</text>
      <sha1>eh0hbz9bqpcq006ilzc8xojxo0kixr1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cremona</title>
    <ns>0</ns>
    <id>429678</id>
    <revision>
      <id>6721653</id>
      <parentid>6720969</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:28:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721653</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18471" sha1="gkqqkszllzvrq2srs6upzyz4j61ergu" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
|name               = Cremona
|official_name      = ''Comune di Cremona''&lt;br&gt;&lt;small&gt; ''občina Cremona''&lt;/small&gt;
|native_name = 
|settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
|image_skyline      = Cremona centro.jpg
|imagesize          = 300px
|image_caption      = Panorama Cremone
|image_shield       = Cremona-Stemma.png
|image_map          = 
|map_alt            = 
|map_caption        = 
|coordinates            = &lt;!-- wd --&gt;
|region             = [[Lombardija]]
|province           = [[Cremona (pokrajina)|Cremona]] (CR)
|frazioni           = 
|mayor_party        = 
|mayor              = Gianluca Galimberti
|population_demonym = Cremonci
|elevation_footnotes= 
|saint              = [[sveti Homobonus]]
|day                = 13. november
|postal_code        = 26100
|area_code          = 0372
|website            = {{official website|http://www.comune.cremona.it}}
}}

'''Cremona''' (emilijsko ''Carmona'', lombardsko ''Cremùna'') je [[mesto]] in [[občina]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v severni [[Italija|Italiji]] v [[Italijanske dežele|deželi]] [[Lombardija]] na levem bregu reke [[Pad]] sredi [[Padska nižina|Padske nižine]]. Je glavno mesto [[Cremona (pokrajina)|pokrajine Cremona]] in sedež mestne in pokrajinske uprave. Mesto Cremona je še posebej znano po svoji glasbeni zgodovini in tradiciji, vključno z nekaterimi prvimi in najbolj znanimi izdelovalci [[godala|godal]], kot so [[Giuseppe Guarneri]], [[Antonio Stradivari]] in več članov družine [[Amati (družina)|Amati]].

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Cremona se prvič omenja v zgodovini kot naselje Cenomanov, galskega ([[Kelti]]) plemena, ki so prišli v Padsko nižino okoli 400 pr. n. št., a ime Cremona najverjetneje sega do zgodnejših naseljencev, kar je dalo več izmišljenih razlag. Leta 218 pred našim štetjem so [[Rimljani]] tu ustanovili svoje prvo vojaško oporišče ([[Rimska kolonija|''kolonijo'', latinsko colonia]]) severno od reke Pad in ohranili staro ime. Cremona in bližnja Placentia (danes [[Piacenza]], na južnem bregu reke Pad), sta bili ustanovljeni v istem letu kot izhodišče za prodor na ozemlja, ki so postala rimska provinca [[Cisalpska Galija|Cisalpske Galije]]). Cremona je hitro zrasla v eno največjih mest v severni Italiji, saj je bila ob glavni cesti, ki je povezovala [[Genova|Genovo]] in [[Oglej]], [[Via Postumia]]. Mesto je dajalo na voljo vojake [[Julij Cezar|Juliju Cezarju]] in imelo koristi od njegove vladavine, kasneje pa podpiralo [[Mark Junij Brut|Marka Junija Bruta]] in [[Rimski senat|senat]] pri njegovem sporu z [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgustom]], ki je, potem ko je zmagal, leta 40 zaplenil zemljo Cremoni in jo prerazporedil svojim možem. Slavni pesnik [[Vergilij|Vergil]], ki je hodil v šolo v Cremoni, je izgubil kmetijo prednikov, a jo kasneje dobil nazaj. Blaginja mesta se je še naprej povečevala do leta 69, ko je bilo uničeno v drugi [[Bitke pri Bedriaku|bitki pri Bedriaku]] z [[Vespazijan]]ovimi četami, po kateri je Vespanzijan postal cesar namesto njegovega tekmeca [[Vitelij]]a. Vespazijan je obnovil Cremono, vendar se zdi, da ne v nekdanji veličini. Do 6. stoletja je izginila iz zgodovine, ko je postala vojaško oporišče vzhodnega rimskega (bizantinskega) cesarstva med [[gotska vojna|gotskimi vojnami]].

=== Zgodnji srednji vek ===
Ko so Langobardi v drugi polovici 6. stoletja napadli velik del Italije, je Cremona ostala [[Bizantinsko cesarstvo |bizantinska]] trdnjava kot del [[Eksarhati na Apeninskem polotoku|Italijanskega eksarhata s sedežem v Raveni]]. Mesto se je razširilo proti severozahodu z oblikovanjem velikega obrambnega jarka ob taborišču zunaj obzidja. Leta 603 jo je zavzel lombardski kralj [[Agilulf]] in spet je bila uničena. Njeno ozemlje je bilo razdeljeno med vojvodini [[Brescia|Brescio]] in [[Bergamo]]. Vendar pa se je leta 615 kraljica [[Teodelinda]], goreča katoličanka, odločila, da bo spreobrnila svoje ljudi, obnovila Cremono in imenovala škofa. Nadzor mesta je pripadel škofu, ki je postal vazal [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] po [[Karel Veliki|Karlovi]] osvojitvi Italije. Na ta način je Cremona povečala svojo moč in blaginjo, nekateri njeni škofje so imeli med 10. in 11. stoletjem pomembno vlogo. Škof [[Liutprand Kremonski]] je bil član cesarskega dvora pod [[Saška|saško]] dinastijo in Olderik je dobil privilegije za svoje mesto, ki mu jih je dodelil cesar [[Oton III.]] Mestno gospodarstvo je oživilo rečno pristanišče, ki je bilo zunaj nekdanje bizantinske trdnjave.

Dva [[škof]]a, Lambert in Ubaldo, sta ustvarila razdor med ljudmi v mestu. Cesar [[Konrad II. Nemški|Konrad II.]] je poravnal prepir z vstopom v Cremono leta 1037 skupaj z mladim [[papež Benedikt IX.|papežem Benediktom IX.]]

=== Občina ===
[[Slika:Cremona, giovanni di boemia, 1330-35.jpg|thumb|right|250px|Ivan Češki, 1330–35]]
Pod [[Henrik IV. Nemški |Henrikom IV.]] je Cremona zavrnila plačilo zatiralskih davkov, ki sta jih zahtevala imperij in škof. Po legendi se je  veliki ''gonfalonjer'' (župan) Giovanni Baldesio sam spopadel s cesarjem v dvoboju. Ko je Henrik padel s konja, je mesto prihranilo letno plačilo  3 kg zlate krogle, ki jo je tisto leto dobila Berta, Giovannijevo dekle, za doto. Prva zgodovinska novica o svobodni Cremoni je iz leta 1093, ko so se pridružili proticesarskemu zavezništvu, ki ga je vodila [[Matilda Toskanska]] skupaj z [[Lodi]]jem, [[Milano]]m in Piacenzo. Spopad se je končal s porazom Henrika IV. in njegovim znamenitim [[Pohod v Canosso|ponižanjem]] pred [[Papež Urban II.|papežem Urbanom II.]] leta 1098. Cremona je pridobila v last otok Fulcheria, območje okoli bližnjega mesta Crema. Nato se je nova občina bojevala z bližnjimi mesti za povečanje svojega ozemlja. Leta 1107 je Cremono premagala Tortona, vendar je bila štiri leta kasneje vojska Tortone poražena v bližini Bressanora. Kot v mnogih severnih italijanskih mestih so se ljudje razdelili na dve nasprotujoči si strani, na [[Gvelfi in gibelini |gvelfe]], ki so bili močnejši v ''novem mestu'', in gibeline, ki so imeli svoje oporišče v ''starem mestu''. Strani sta bili tako nezdružljivi, da so gvelfi zgradili drugo občinsko palačo, še danes stoječo Palazzo Cittanova (nova mestna hiša).

Ko je [[Friderik I. Barbarossa]] prišel v Italijo, da bi uveljavil svojo oblast, je bila Cremona na njegovi strani, ker so hoteli pridobili njegovo podporo proti Cremi, ki se je uprla s pomočjo Milana. Poznejša zmaga in njegovo zvesto cesarsko stališče je Cremoni leta 1154 omogočilo uresničiti pravico do kovnice za kovance.

Leta 1162 so cesarske sile in sile Cremone napadle Milano in ga uničile. Leta 1167 je mesto spremenilo strani in se pridružilo [[Lombardska zveza|lombardski zvezi]]. Njene enote kot del vojske so 29. maja 1176 premagale Barbaroso v [[bitka za Legnano|bitki za Legnano]], a zveza ni dolgo živela. Leta 1213 so pri Castelleoneju Cremono premagali Milanska zveza, Lodi, Crema, Novara, Como in Brescia. Leta 1232 se je Cremona povezala s cesarjem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]], ki je spet poskušal potrditi avtoriteto imperija nad severno Italijo. V bitki pri Cortenuovi je bila Cremona na zmagovalni strani. Friderik je s svojim dvorom pogosto prebival v mestu. V bitki pri Parmi pa so bili gibelini premagani, skoraj dva tisoč je bilo zaprtih. Nekaj let kasneje se je Cremona maščevala in premagala vojsko Parme. Vojska pod poveljstvom Umberta Pallavicina je zajela parmski ''carroccio'' (vojaški štirikolesni voz s praporjem). Stoletja so hranili sovražnikove hlače, ki so visele s stropa stolnice kot znak ponižanja tekmeca.

Leta 1301 je bil v Cremoni [[podeštat|podesta]] [[trubadur]] Luchetto Gattilusio. V tem obdobju je Cremona cvetela in imela do 80.000 prebivalcev, kar je več kot danes.

=== Sinjorija ===
Leta 1266 je bil Pallavicino izgnan iz Cremone in oblast gibelinov se je končala, ko je njegov naslednik Buoso da Dovara odpovedal nadzor konzorciju državljanov. Leta 1271 je bil ustanovljen položaj ''capitano del popolo'' (ljudski poglavar). Leta 1276 je [[sinjorija]] pripadla markizu Cavalcabu Cavalcabu, leta 1305 ga je nasledil njegov sin Guglielmo Cavalcabò, ki je imel oblast do 1310. V tem času je bilo zgrajenih in obnovljenih veliko zgradb, vključno [[Torrazzo, Cremona|Torrazzo]], romanska cerkev svetega Frančiška, stolnična [[transept]]a in [[Loggia dei Militi]]. Poleg tega so se povečali pridelki zaradi novega omrežja kanalov. Po nekaterih tujih vpadih (predvsem cesarja [[Henrik VII. Luksemburški |Henrika VII.]] leta 1311) se je Cavalcabò obdržal do 29. novembra 1322, ko je močnejša družina [[Družina Visconti |Visconti]] z [[Galeazzo I. Visconti |Galeazzom I.]] prišla v ospredje in je v Cremoni vladala stoletje in pol. Viscontijevo sinjorijo je prekinil leta 1327 [[Ludvik IV. Wittelsbaški]], leta 1331 [[Ivan Češki]] in 1403 po kratkotrajni vrnitvi Cavalcabò. 25. julija 1406 je Poveljnik ([[kondotjer]]) Cabrino Fondulo ubil svojega delodajalca Ubalda Cavalcabòja skupaj z vsemi moškimi člani njegove družine in prevzel nadzor nad Cremono. Ker ni bil kos novim nalogam, odstopil mesto družini Visconti za 40.000 zlatih goldinarjev.

Tako je [[Filippo Maria Visconti]] podedoval sinjorijo. Cremona je postala del [[Milanska vojvodina|Milanske vojvodine]]do [[Risorgimento |združitve Italije]]. Pod vladavino družine Visconti in kasneje [[Družina Sforza |družine Sforza]] se je Cremona kulturno in versko zelo razvila. Leta 1411 je palača Cittanova postala sedež univerze tekstilnih trgovcev. Leta 1441 je bila v mestu poroka [[Francesco I. Sforza |Francesca I. Sforze]] in [[Bianca Maria Visconti|Bianche Marie Visconti]] v templju, ki so ga zgradili [[benediktinci]] in je danes cerkev [[sveti Sigismund (Žiga)|svetega Sigismunda Cremonskega]]. Ob tej priložnosti je bila narejena nova sladica, znameniti mandolat (''[[torrone]]''), iz  medu, sladkorja, beljakov, opečenih mandljev ali drugih oreškov, obdana z oblati. &lt;ref&gt;Po legendi o izdelavi slaščic v Cremoni, čeprav ni zgodovinskih dokazov o njeni verodostojnosti.&lt;/ref&gt;. [[Ludovico Sforza]] (tudi Ludovico il Moro) je pomagal pri financiranju nekaterih projektov pri gradnji stolnice, cerkve svete Agate in občinske palače.

Leta 1446 so Cremono obkrožile sile [[kondotjer]]jev pod vodstvom Francesca Piccinina in Luigija dal Vermeja. Obleganje se je začelo po prihodu Scaramuccie da Forlì iz Benetk.
[[File:Cremona nel 17esimo secolo.jpg|thumb|Cremona v !7. stoletju]]

=== Tuja zasedba ===
Od 1499 do 1509 je bila Cremona pod beneško oblastjo. Zmaga Italijanske zveze v [[bitka za Agnadello|bitki za Agnadello]] je mesto vrnila Milanski vojvodini. S pogodbo iz Noyona (1513) v ([[Sveta liga (Sredozemlje)|vojni Svete lige]]) je bila dodeljena Španiji. Cremona je dobila nove oblastnike šele leta 1524, ko se je predal grad Santa Croce. Francozi so bili dokončno izključeni iz vojvodine dve leti kasneje, s [[Italijanska vojna (1521-1526) |pogodbo iz Madrida]] in Cremona je ostala pod tujo oblastjo več let. V tem času je bilo prenovljenih več zgradb, zgrajeni dodatki, tudi loža v portiku stolnice, delo Lorenza Trottija (1550), in novi cerkvi San Siro in Sepolcro, delo Antonia Gialdinija (1614).

Španska oblast je bila povprečna, mesto je pestila lakota leta 1628 in [[kuga]] leta 1630. Vojvodstvo je po kratkotrajni francoski osvojitvi leta 1701 med vojno za [[Španska nasledstvena vojna|špansko nasledstvo]] 10. aprila 1707 pripadlo Avstriji.

''Za kasnejšo zgodovino glej [[Lombardija]]''
[[File:Fiume Po nei territori di Cremona 1758.jpg|thumb|Reka Pad v Cremoni v 18. stoletju]]
[[File:Cremona Duomo.jpg|thumb|350px|Stolnica in krstilnica v Cremoni]]
[[Slika:Mostardadicremona.jpg|thumb|right|250px|Mostarda, kandirano sadje z gorčico]]

== Znamenitosti ==
=== Cerkve ===
[[Stolnica v Cremoni]] s [[Krstilnica v Cremoni|krstilnico]] je med najpomembnejšimi zgradbami [[romanska arhitektura|romansko]]-[[gotska arhitektura|gotske]] umetnosti v severni Italiji.

Druge cerkve so:
* Cerkev svete Agate
* Cerkev svetega Avguština
* Cerkev svetega Facia
* Cerkev svetega Hieronima
* Cerkev svetega Luke
* Cerkev svete Lucije
* Cerkev svetega Marcelina
* Cerkev svetega Mihaela Cremonskega
* Cerkev svetega Petra ob Padu
* Cerkev svete Rite
* Cerkev svetega Sigismunda Cremonskega

=== Zgradbe ===
* [[Torrazzo, Cremona]], tretji najvišji opečni [[zvonik]] v Evropi
* [[Loggia dei Militi]] (Vojaška loža)
* Palača Cittanova
* Fodrijeva palača
* Mestna hiša
* Ponchiellijevo gledališče
* Ponzonejev mestni muzej
* [[Muzej violin]]
* Etnografski muzej (Museo della Civiltà Contadina)
* Berenzijev muzej

== Gospodarstvo ==
Gospodarstvo Cremone je tesno povezano s kmetijstvom na podeželju. Pridelujejo soljeno meso, znane so slaščice (mandolat), rastlinsko olje, [[sir]] [[grana padano]] in [[provolone]] ter znane so slaščice (mandolat, [[mostarda]], to je kandirano sadje z gorčico). Težka industrija vključuje [[jeklo]], olje in en električni obrat. Rečno pristanišče je primerno za čolne, ki prevažajo blago po reki Pad.

== Glasba ==
[[File:Lady Blunt top.jpg|thumb|150px|Stradivarijeva violina ''Lady Blunt'']]
Cremona ima ugledno [[glasba|glasbeno]] zgodovino. Stolnica iz 12. stoletja je bila v poznem srednjem veku središče organizirane glasbene dejavnosti v regiji. V 16. stoletju je mesto postalo znano glasbeno središče. Danes imajo pomembne ansamble za renesančno in baročno glasbo, kot je zbor ''Costanzo Porta'',&lt;ref&gt;[http://www.costanzoporta.it/coro/]&lt;/ref&gt; in festivale, ki uvrščajo Cremono med najpomembnejša mesta glasbe v Italiji. Tukaj je učil skladatelj Marc'Antonio Ingegneri [[Claudio Monteverdi|Monteverdija]], ki je bil njegov najbolj znan učenec, pred odhodom v Mantovo leta 1591. Cremona je rojstno mesto Pierra-Francisqua Caroubela, sodelavca znanega nemškega skladatelja [[Michael Praetorius|Michaela Praetoriusa]]. Škof Cremone, Nicolò Sfondrati, goreč zagovornik [[Protireformacija|protireformacije]], je postal v 1590 [[papež Gregor XIV.]] Ker je bil enako goreč zaščitnik glasbe, je sloves mesta kot glasbene okolice še povečal.

V začetku 16. stoletja je Cremona postala znana kot središče izdelave [[Glasbilo|glasbil]] z [[violina]]mi [[Amati (družina)|družine Amati]], kasneje delavnice [[Guarneri]] in [[Antonio Stradivari |Stradivari]]. &lt;ref&gt;[http://www.nytimes.com/2016/12/20/science/stradivari-violin-wood.html Stradivari violin wood]&lt;/ref&gt; Do današnjih dni za njihovo delo velja, da so dosegli vrh pri oblikovanju vrste glasbil. Cremona še vedno slovi po izdelavi visokokakovostnih glasbil.

Cremona je imela tradicijo [[ansambel|ansamblov]], povezano z ''Narodno gardo'', ustanovljeno pod Napoleonovem vplivom. Leta 1864 je postal njegov vodja [[Amilcare Ponchielli]], [[skladatelj]], rojen v Cremoni, in ustvaril enega največjih ansamblov vseh časov. Kot vodja je Ponchielli ustanovil šolo in tradicijo, ki je upadla le na začetku prve svetovne vojne.

== Pobratena mesta ==
Cremona je pobratena z mestoma:
* {{flagicon|ESP}} [[Alaquàs]], Španija
* {{flagicon|RUS}} [[Krasnojarsk]], Rusija

== Pomembni meščani ==
{{col-begin}}
{{col-break}}
* [[Publij Kvintilij Var]] (46. pr. n. št.–9. n. št.), rimski general in politik
* [[Mina (pevka)|Mina]]
* [[Sicardo]] (1155–1215), prelat, zgodovinar in pisec
* [[Andrea Amati]] (1505–1577), izdelovalec godal
* [[Nicolò Amati]] (1596–1684), izdelovalec godal
* [[Antonio Stradivari]] (1644–1737), priznan izdelovalec godal
* Giovanni Lucchi, izdelovalec lokov za godala
* Quartetto di Cremona, godalni kvartet
* [[Gasparo Aselli]] (okoli 1581–1514, april 1626), zdravnik, kirurg in anatom
* [[Eugenio Beltrami]] (1835–1900) matematik
* [[Giuseppe Francesco Bianchi]] (1752–1810) skladatelj
{{col-break}}
* [[Gerard Cremonski]] (1114–1187), prevajalac
* [[Luigi Guido Grandi]] (1671–1742), duhovnik, filozof, matematik in inženir
* [[Giuseppe Guarneri]] (1698–1744), vzdevek'del Gesù', izdelovalec godal
* [[Sveti Homobonus]] (12. stoletje–1197), zavetnik poslovnih ljudi, krojačev, čevljarjev Cremone
* [[Liutprand Cremonski]] (okoli 920–972), zgodovina in diplomat
* [[Filippo de Lurano]] (okoli 1475–po 1520), skladatelj
* [[Juanelo Turriano]] (1500—1585), urar, inženir in matematik
* [[Primo Mazzolari]] (1890–1959), duhovnik in pisatelj
* [[Tarquinio Merula]] (1595–1665), baročni skladatelj, organist in violinist
* [[Claudio Monteverdi]] (1567 krščen–1643), skladatelj
{{col-break}}
* [[Benedetto Pallavicino]] (1551–1601), renesančni skladatelj
* [[Amilcare Ponchielli]] (1834–1886), skladatelj
* [[Costanzo Porta]] (1529–1601), skladatelj
* [[Sofonisba Anguissola]] (1532–1625), renesančna slikarka
* [[Ugo Tognazzi]] (1922–1990), filmski igralec
* [[Marco Girolamo Vida]] (1485?–1566), škof, humanist, pesnik
{{col-end}}

== Pomembni slikarji in arhitekti ==
* [[Sofonisba Anguissola]]
* [[Bernardino Campi|Bernardino]] (1522–1591) in [[Giulio Campi]], (1500–1572)
* Francesco (okoli 1495–1576) in Giuseppe (okoli 1540–1616) [[Dattaro]]
* [[Altobello Melone]], (okoli 1490, 1491–pred 1543)

== Film ==
V japonskem animiranem romantičnem filmu Studia Ghibli Šepet srca (''Whisper of the Heart'') deček Seidži odhaja v Cremono, da bi postal vajenec izdelovalca violin.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
File:Cremona, sculpture at duomo and city hall.jpg|Mestna hiša (''Palazzo del Comune'')
File:Cremona- La Loggia dei Militi.jpg|Vojaška loža (''La Loggia dei Militi'')
File:Cremona, View from Hotel Impero.jpg|Ulica blizu stolnice
File:Cremona-Liuteria.jpg|Trgovina z violinami
File:Cremona-Orologio astronomico sul Torrazzo perspec.jpg|Astronomska ura na zvoniku Torrazzo
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{commons category|Cremona}}
* [http://www.e-cremona.it City's portal]
* [http://turismo.comune.cremona.it/ Turizem v Cremoni] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161223032423/http://turismo.comune.cremona.it/ |date=2016-12-23 }}
* [http://www.ushmm.org/museum/exhibit/online/dp/camp3b.htm DP-Lager Cremona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130525004230/http://www.ushmm.org/museum/exhibit/online/dp/camp3b.htm |date=2013-05-25 }}

[[Kategorija:Mesta v Lombardiji]]
[[Kategorija:Cremona]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 218]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>gkqqkszllzvrq2srs6upzyz4j61ergu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bergamo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>430570</id>
    <revision>
      <id>6721650</id>
      <parentid>6712845</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:22:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721650</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="20517" sha1="idtic24m9006rtwqwsaccxxdev3uf78" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Bergamo
| official_name       = 
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Bergamo collage.png
| imagesize           = 300px
| image_alt           =
| image_caption       = Zgoraj: mesto ob sončnem vzhodu,&lt;br /&gt; druga vrsta, levo: Palača Pravice (Palazzo della Ragione) in stolnica, desno: Colleonijeva kapela,&lt;br /&gt; tretja vrsta, levo: moderna arhitektura, sredina: Contarinijev vodnjak na Starem trgu (Piazza Vecchia), desno: Biblioteca Angelo Mai,&lt;br /&gt; četrta vrsta, levo: železniška postaja Bergamo–Albino, desno: Sprehajališče (''Passeggiata'') v osrednjem okrožju.
| image_flag          = Flag of Bergamo.svg
| image_shield        = Bergamo-Stemma.svg
| shield_alt          = 
| shield_size         = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| nickname            = ''Città dei mille'' (mesto tisočev)
| coordinates         = &lt;!-- wd --&gt;
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Lombardija]]
| province            = [[Bergamo (pokrajina)|Bergamo]] (BG)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = Giorgio Gori
| population_demonym  = Bergamasque&lt;br/&gt;''Bergamaschi'' (italijansko)&lt;br/&gt;''Bergamàsch'' (vzhodna Lombardija)
| elevation_footnotes =
| saint               = [[sveti Aleksander]]
| day                 = 26. avgust
| postal_code_type    = Postal code
| postal_code         = 24100
| area_code           = (+39) 035
}}

'''Bergamo''' (lombardsko ''Bèrghem'') je mesto v [[Lombardija|Lombardiji]] v [[Italija|Italiji]], ki leži okoli 40 km severovzhodno od [[Milano|Milana]] in 30 km od jezer [[Como (jezero)|Como]] in [[Iseo (jezero)| Iseo]]. Bergamske Alpe se začnejo takoj severno od mesta.

Bergamo je sedež [[Bergamo (pokrajina)|pokrajine Bergamo]]. Z okoli {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; je četrto največje mesto v Lombardiji. Metropolitansko območje Bergama sega prek upravnih meja mesta, čez gosto urbanizirano območje z nekaj manj kot 500.000 prebivalci. &lt;ref name=UrbanismiInItalia&gt;{{navedi splet |url=http://www.cityrailways.it/storage/pdf/01_urbanismi%20ITALIA_2011.pdf|title=Urbanismi in Italia, 2011 |website=cityrailways.it |language=it |date= |accessdate=4 November 2014}}&lt;/ref&gt;

Metropolitansko območje Bergama je samo del širšega metropolitanskega območja Milana, kjer živi več kot 8 milijonov ljudi. Od leta 2015 je Bergamo drugo najbolj obiskano mesto v Lombardiji za Milanom. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2012/|title=RSY Lombardia-Arrivals and nights spent by guests in accommodation establishments, by type of resort and by type of establishment. Total accommodation establishments. Part III. Tourist resort. Year 2012|publisher=asr-lombardia.it|date=|accessdate=4 November 2014|archive-date=2014-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20141104173830/http://www.asr-lombardia.it/RSY/tourism/flows-of-tourists/lombardia-and-provinces/tables/12193/2012/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Mesto je dobro povezano z več mesti v Evropi in Sredozemlju z mednarodnim letališčem ''Il Caravaggio'', ki je tretje najprometnejše letališče v Italiji, leta 2005 je bilo 10,5 milijona potnikov, in avtocesto A4, ki poteka na osi med Milanom, [[Verona|Verono]] in [[Benetke|Benetkami]].

== Zgodovina ==
=== Antika ===
Bergamo zaseda prostor starodavnega mesta ''Bergomum'', ki je bilo naselje [[Kelti|keltskega]] plemena [[Cenomani (Cisalpinska Galija)|Cenomani]]. Leta 49 pred našim štetjem je postal [[Rimski imperij|rimska]] občina, ki je imela na vrhuncu okoli 10.000 prebivalcev. Mesto je bilo pomembno vozlišče na vojaški cesti med [[Furlanija|Furlanijo]] in [[Retija|Retijo]]. V 5. stoletju ga je uničil [[Atila]].

=== Srednji vek ===
[[File:Bergamo 1450.jpg|thumb|130px|left|Bergamo leta 1450]]
Od 6. stoletja je bil Bergamo sedež ene najpomembnejših lombardskih vojvodinj severne Italije skupaj z [[Brescia| Brescio]], [[Trento]]m in [[Čedad]]om: njen prvi lombardski vojvoda je bil Valaris. Ko je [[Karel Veliki]] osvojil langobardsko kraljestvo, je postal sedež okraja pod Auteramom (umrl 816). Pomembna lombardska najdba ''bergamski zaklad'' iz 6. do 7. stoletja v bližini mesta v 19. stoletju je zdaj v Britanskem muzeju. &lt;ref&gt;[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?place=37534&amp;plaA=37534-3-1 British Museum Collection]&lt;/ref&gt;

Od 11. stoletja dalje je Bergamo samostojna občina. Sodelovala je v lombardski zvezi, ki jo je premagal [[Friderik I. Barbarosa]] leta 1165. Lokalni skupini [[gvelfi in gibelini]] sta bili Colleoni in Suardi. Spor med njima je povzročil, da je morala družina Omodea ali Amadea Tasso okoli 1250 pobegniti na sever, a se je vrnila v Bergamo v poznem 13. stoletju, kjer je organizirala mestno kurirsko službo (italijansko ''compagnia dei corrieri''): morda je bila podlaga za [[Sveto rimsko cesarstvo |cesarsko]] dinastijo [[Thurn und Taxis]], ki ji pripisujejo zasluge za organizacijo prve sodobne poštne službe, saj je bil Amadeo Tasso patriarh družine Thurn und Taxis. Tassovo podjetje je bilo razmeroma učinkovito, sli so postali znani po vsej Italiji kot bergamski sli (''bergamaschi'').
Od leta 1264 je bil Bergamo v presledkih pod oblastjo Milana. Leta 1331 ga je dobil [[Ivan Češki]], vendar ga je milanski [[Družina Visconti |Visconti]] pridobil nazaj.

=== Zgodnja sodobna doba ===
Za kratko obdobje ga je leta 1407 osvojila [[družina Malatesta]], leta 1428 pa je postal del [[Beneška republika|Beneške republike]], v kateri je ostal do leta 1797. Med letoma 1797 in 1815 sta bila Bergamo in njegovo ozemlje priključena političnim subjektom, nastalim v severni Italiji pod francosko in Napoleonovo oblastjo. Benečani so utrdili zgornji del mesta.

=== Do danes ===
Leta 1815 je mesto spadalo v [[Lombardsko-beneško kraljestvo|Lombardsko-beneško kraljestvo]], ki mu je vladal [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijski cesar]]. [[Giuseppe Garibaldi]] ga je osvobodil leta 1859 med drugo italijansko vojno za neodvisnost in Bergamo je postal del [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]]. Zaradi prispevka k [[Risorgimento|združitvi Italije]] je mesto znano tudi kot ''città dei mille'' (mesto tisočev). V 20. stoletju je Bergamo postal eno najbolj industrializiranih italijanskih mest. Je tudi eno redkih italijanskih mest, ki med drugo svetovno vojno ni bil močno poškodovan.

== Geografija ==
Bergamo je približno 50 kilometrov severovzhodno od Milana ob vznožju Alp na meji s Padsko nižino in ima 119.381 prebivalcev (stanje 31. december 2015). Staro Gornje mesto (''Città Alta'') je na nadmorski višini 380 m. Spodnje mesto (''Città Bassa'', tudi ''Città Borghi'') in nekatera predmestja se širijo okoli starega mestnega jedra na hribu, v ravnini in na sosednjih hribih.
Podnebje je vlažno subtropsko ([[köppnova podnebna klasifikacija]] Cfa), ki je značilno za severno Italijo. 

== Znamenitosti ==
[[File:PVB 15.jpg|thumb|350px|Palača Pravice (''Palazzo della Ragione'') in Stari trg (''Piazza Vecchia'')]]
Mesto ima dva centra: Città Alta (gornji del mesta), srednjeveško mesto na vrhu hriba, ki ga obkrožajo kiklopski [[obzidje|zidovi]] iz 16. stoletja in Città Bassa (spodnji del mesta). Oba dela mesta sta povezana z [[Tirna vzpenjača |vzpenjačo]]/žičnico, cesto in pešpotjo. Parkirišč je v Gornjem mestu zelo malo.

=== Gornje mesto ===
Gornje mesto, obdano z beneškim obzidjem (''Mura venete di Bergamo''), zgrajenem v 16. stoletju, je zgodovinsko središče Bergama in je od leta 2006 na poskusnem seznamu Unescove dediščine. &lt;ref name=&quot;UNESCOWHC&quot;&gt;{{navedi splet | url=http://whc.unesco.org/en/tentativelists/331/ | title=The city of Bergamo | publisher=UNESCO World Heritage Centre | accessdate=1 February 2015 }}&lt;/ref&gt;. Gornje mesto je zelo drago za življenje, nepremičnine se prodajajo po 5 do 12 000 evrov za kvadratni meter. Ima številne znamenitosti:
* citadelo je zgradil Visconti v sredini 14. stoletja;
* Stari trg (''Piazza Vecchia'');
* Palača Pravice (''Palazzo della Ragione'') je bila sedež uprave mesta, ko je bila občina. Zdaj je v njej umetnostni muzej (Carrarska akademija). Zgrajena je bila v 12. stoletju, obnovljena je bila v poznem 16. stoletju, je delo Pietra Isabella. Na fasadi nad oknom je lev svetega Marka, ki potrjuje dolgo obdobje beneške prevlade. Atrij ima dobro ohranjeno sončno uro iz 18. stoletja;
* Nova palača (''Palazzo Nuovo'') (Biblioteca Civica Angelo Mai). Zasnoval jo je [[Vincenzo Scamozzi]] v začetku 17. stoletja, vendar je bila kočana šele leta 1928;
* '''[[Bazilika Marije Snežne, Bergamo| Bazilika Marije Snežne]]''' (''Basilica di Santa Maria Maggiore''). Graditi so jo začeli leta 1137 na mestu prejšnje verske zgradbe iz 7. stoletja. Gradnja se je nadaljevala vse do 15. stoletja. Od te prve zgradbe sta ostala zunanja romanska struktura in tloris grškega križa. Notranjost je bila v glavnem spremenjena v 16. in 17. stoletju. Kupola ima freske [[Giovanni Battista Tiepolo|Giovannija Battiste Tiepola]]. Omembe vredna sta veliki križ in grobnica [[Gaetano Donizetti| Gaetana Donizettija]];
* '''[[Cappella Colleoni|Colleonijeva kapela]]''' je ob baziliki Marije Snežne in je mojstrovina [[renesančna arhitektura|renesančne arhitekture]] in dekorativne umetnosti. V njej je grobnica kondotjerja Bartolomea Colleonija;
* [[Krstilnica]] (''Battistero'') je elegantna osmerokotna zgradba iz leta 1340;
* '''[[Stolnica v Bergamu]]''' (''Duomo'') je bila zgrajena v poznem 17. stoletju s kasnejšimi spremembami;
* ''Rocca'' (utrjeni dvorec). Gradnja se je začela leta 1331 na hribu Sant'Eufemia po naročilu Viljema Castelbarca, župnika Ivana Češkega, kasneje ga je dopolnil Azzone Visconti. Dodana mu je bila širša trdnjava, zdaj pa je delno izgubljena. Benečani so zgradili velik stolp in tudi obzidje (''Mura Veneziane''), dolgo 6200 metrov;
* cerkev ''San Michele al Pozzo Bianco'' je bila zgrajena v 12. stoletju, v njej je veliko fresk iz 12. do 16. stoletja, tudi slike [[Lorenzo Lotto| Lorenza Lotta]];
* Arheološki mestni muzej (''Museo Civico Archeologico'') je v citadeli;
* Naravoslovni muzej Enrica Caffija (''Museo di Scienze Naturali Enrico Caffi'') je tudi v citadeli;
* Botanični vrt Lorenza Rote (''Orto Botanico di Bergamo Lorenzo Rota'');
* Staro mesto (''Città Alta'') in njegova okolica sta del naravnega parka ''Parco dei Colli di Bergamo''.

&lt;gallery&gt;
File:680BergamoTorreCivica.jpg|''Torre Civica''
File:735BergamoCittadella.jpg|Citadela
File:646BergamoViaGombito.jpg|Via Gombito
File:BergamoCaSV2.JPG|Grad San Vigilio
File:076PalazzoMedolago.JPG|''Palazzo Medolago''
File:Bergamo Notturno Porta San Giacomo.jpg|''Porta San Giacomo''
&lt;/gallery&gt;

=== Spodnje mesto ===
[[File:015BergamoCittàBassa.JPG|thumb|Sodoben del Spodnjega mesta (''Città Bassa'')]]
[[File:Italia Bergamo 03.JPG|thumb|Trg ''Vittorio Veneto'']]
Spodnje mesto je sodoben center Bergama. Ob koncu 19. stoletja so ga sestavljale stanovanjske soseske, zgrajene ob glavnih cestah, ki so povezovale Bergamo z drugimi mesti Lombardije. Glavna okrožja so Borgo Palazzo po cesti do Brescie, Borgo San Leonardo po cesti do Milana in Borgo Santa Caterina po cesti do Valle Seriana. Mesto se je v 20. stoletju hitro razširilo. V prvih desetletjih je občina postavila velike zgradbe, kot so nova upravna poslopja in različni uradi, da bi ustvarili nov center mesta. Po drugi svetovni vojni so bile zgrajene mnoge stanovanjske stavbe v delu mesta, ki je zdaj razdeljeno v več sosesk, kot so Longuelo, Colognola, Malpensata in Boccaleone, Redona in Valtesse med mnogimi drugimi. Nakupovalni center je na cesti 20 Settembre. Cerkev &quot;Santo Spirito&quot; hrani oltarno sliko Lorenza Lotta ''Marija in otrok s svetniki''. Najpomembnejši znamenitosti sta:
* ''Pinakoteka Carrarske akademije''
* Galerija moderne in sodobne umetnosti (''Galleria d'Arte Moderna e Contemporanea''), znana kot GAMeC

&lt;gallery&gt;
File:Bergamo - Santa Maria delle Grazie.jpg|''Santa Maria delle Grazie''
File:Italia Bergamo 06.JPG|''Torre dei Caduti''
File:Bergamo accademia carrara 06.jpg|''Carrarska akademija''
File:Bergamo Città notte.jpg|Bergamo ponoči
&lt;/gallery&gt;

== Demografija ==
Leta 2010 je v Bergamu živelo 119.551 ljudi, od katerih je bilo 46,6 % moških in 53,4 % žensk. Povprečna starost prebivalcev Bergama je 45 let v primerjavi z italijanskim povprečjem, ki je 43 let.

Leta 2010 je bilo 85 % prebivalcev Italijanov. Največja skupina priseljencev 4,89 % je iz drugih evropskih držav (največ iz Romunije in Ukrajine), iz južne Amerike (večinoma iz Cochabambe iz Bolivije) 4,61 %, iz podsaharske Afrike 1,59 %, iz severne Afrike 1,53 %. Mesto je pretežno katoliško, vendar je zaradi priseljevanja nekaj pravoslavnih kristjanov, muslimanov in protestantov.

== Gospodarstvo ==
[[File:Banca Popolare di Bergamo.JPG|thumb|right|Sedež banke UBI v zgodovinski zgradbi]]
V Bergamu kot središču in glavnem mestu pokrajine so uradi pokrajinske javne uprave. V preteklosti so bile v občini številne tovarne, predvsem za električne komponente, industrijsko mehaniko in založniška podjetja, vendar so se preselili iz mesta. V mestu so še vedno sedeži teh velikih korporacij:
* UTD-skupina, prej BPU in Banca Popolare di Bergamo – Credito Varesino, glavni sedež 4. največje italijanske bančne skupine;
* Brembo, glavni sedež in proizvodnja zavornih sistemov, zlasti za visoko zmogljive avtomobile in motorna kolesa;
* Tenaris je svetovni proizvajalec in dobavitelj brezšivnih in varjenih izdelkov jeklenih cevi in ponudnik obdelave cevi, skladiščenja in distribucije storitev za nafto in plin, energijo in strojno industrijo;
* ABB SpA, pisarne in obrat multinacionalne korporacije, ki deluje predvsem na področju električne energije in avtomatizacijske tehnologije.

== Mesto glasbe ==
[[File:GiorcesTeatroDonizettiBg1.JPG|thumb|right|Donizettijevo gledališče]]
[[File:Cappella Colleoni - Bergamo - panoramio.jpg|thumb|Colleonijeva kapela]]
Bergamo ima pomembno mesto v zgodovini [[glasba|glasbe]]. Veliko [[romanska arhitektura|romansko]] cerkev Marije Snežne so začeli graditi leta 1137 in je imela stalno in dobro dokumentirano tradicijo poučevanja glasbe in petja že več kot 800 let. Ko je bilo mesto pod beneško oblastjo, je bil uvožen tudi beneški glasbeni slog; nastala je velika instrumentalna skupina za spremljavo zborovskega petja. Skladatelji, kot je [[Gasparo Alberti]], je pisal [[polifonija|polifonsko]] glasbo za dvoje [[orgle|orgel]], [[trobila]] in [[viola da gamba|violo]], slog je običajno povezan z Benetkami, ki je cvetel v drobnem akustičnem okolju cerkve svete Marije Snežne.

Mesto je posodilo svoje ime slogu ljudskega plesa, znanem kot ''bergamaska'', značilen za ljudi v tej regiji. Znan je po svoji norčavosti, norec Nick Bottom v [[William Shakespeare |Shakespearjevi]] drami ''Sen Kresne noči'' se sklicuje na njihov ples ''bergamaska''. To nekonvencionalno obliko je uporabil tudi [[Claude Debussy |Debussy]] v svoji ''Suite bergamasque''.

Odlični glasbeniki, rojeni v Bergamu, so: [[Gaetano Donizetti]], [[Pietro Locatelli]], [[Antonio Lolli]], Gianluigi Trovesi, Roby Facchinetti, Alfredo Piatti, Fabrizio Frigeni in Gianandrea Gavazzeni. Alessandro Grandi, eden izmed najbolj naprednih skladateljev z začetka 17. stoletja za [[Claudio Monteverdi |Monteverdi]]jem, je bil kapelnik (''maestro di cappella'') do svoje smrti zaradi kuge leta 1630; [[Tarquinio Merula]], še naprednejši skladatelj in eden od ustanoviteljev zgodnje [[sonata|sonate]], je prevzel njegovo mesto.

== Pomembni meščani ==
Bergamo je rojstni kraj in zadnje počivališče Enrica Rastellija, visokotehničnega in svetovno znanega žonglerja, ki je živel v mestu in leta 1931 umrl, star komaj 34 let. V njegovem mavzoleju je kip v naravni velikosti. V mestu so bili dejavni številni slikarji, med njimi Giovanni Paolo Cavagna, Francesco Zucco in Enea Salmeggia, od katerih so vsi slikali v cerkvi Marije Snežne. Kipar Giacomo Manzù in basbaritonist, operni pevec Alex Esposito sta bila rojena v Bergamu. Slavni ameriški elektroinženir in profesor [[Andrew Viterbi]], izumitelj [[Viterbijev algoritem|Viterbijevega algoritma]] je bil rojen v Bergamu, a se je v obdobju fašizma preselil v ZDA, ker je bil Jud. Med oblikovalci, rojenimi v Bergamu, je Mariuccia Mandelli, ustanoviteljica ''Krizie'' in ena prvih modnih oblikovalk, ki je ustvarila uspešno linijo oblačil za moške. &lt;ref name=nytimes&gt;{{navedi novice|last1=Fox|first1=Margalit|title=Mariuccia Mandelli, Italian Fashion Designer, Dies at 90 |url=https://www.nytimes.com/2015/12/08/fashion/mariuccia-mandelli-italian-fashion-designer-dies-at-90.html|publisher=[[New York Times]] |date=2015-12-07 |accessdate=2016-01-04}}&lt;/ref&gt; 

== Pobratena mesta ==
Bergamo je pobraten z mesti:&lt;ref name=BergamoSC&gt;{{navedi splet |url=http://www.comune.bergamo.it/servizi/menu/dinamica.aspx?id=1785 |title=Gemellaggi e relazioni internazionali |publisher=Comune di Bergamo |date=7 April 2006 |language=it |type=official website |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2007-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071029133055/http://www.comune.bergamo.it/servizi/menu/dinamica.aspx?ID=1785 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

* {{flagicon|USA}} Greenville, Južna Karolina, ZDA, od 1985
* {{flagicon|USA}} Pueblo, Kolorado, ZDA&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://pueblosistercities.org/bergamo-italy |title=Pueblo's Sister Cities Home |publisher=Pueblo Sister Cities Commission |location=Pueblo, CO, USA |type=official website |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150327074013/http://www.pueblosistercities.org/bergamo-italy |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|FRA}} Mulhouse, Francija, od 1989
* {{flagicon|RUS}} [[Tver]], Rusija, od 1989
* {{flagicon|PRC}} Bengbu, Kitajska, od 1988
* {{flagicon|BOL}} Cochabamba, Bolivija, od 2008&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://cochabamba.gob.bo/Municipio/convenios |title=Convenios Internacionales |publisher=Gobierno Autónomo Municipal de Cochabamba |language=es |type=official website |location=Cochabamba, Bolivia |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150404090656/http://cochabamba.gob.bo/Municipio/convenios |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Bergamo je partnersko mesto z mesti:
* {{flagicon|POL}} Dąbrowa Górnicza, Poljska
* {{flagicon|POL}} Olkusz, Poljska
* {{flagicon|POL}} Bolesław, Poljska
* {{flagicon|ARG}} Posadas, Argentina, prijateljsko in sodelujoče mesto od leta 1998&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.primeraedicionweb.com.ar/nota/suplemento/2505/-posadas-y-sus-hermanas-.html |title=Posadas y sus hermanas |publisher=Primera Edición |language=es |accessdate=2015-03-28 |archive-date=2015-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402091041/http://www.primeraedicionweb.com.ar/nota/suplemento/2505/-posadas-y-sus-hermanas-.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

=== Konzulati ===
Bergamo je sedež konzulatov teh držav:
* {{flagicon|BOL}} [[Bolivija]]&lt;ref&gt;[http://www.easydiplomacy.com/consolato-onorario-di-bolivia-bergamo/ Consolato Onorario della BOLIVIA &quot;Easydiplomacy] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120101163834/http://www.easydiplomacy.com/consolato-onorario-di-bolivia-bergamo/ |date=1 January 2012 }}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|MWI}} [[Malavi]]&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.guidamonaci.it/consolato-onorario-del-malawi-a-bergamo-_8_960930102720111.html |title=Consolato Onorario del Malawi a Bergamo &gt; Company Profile {{!}} Guida Monaci&lt;!-- Titolo generato automaticamente --&gt; |accessdate=2017-03-05 |archive-date=2014-11-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141105053622/http://www.guidamonaci.it/consolato-onorario-del-malawi-a-bergamo-_8_960930102720111.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* {{flagicon|SWI}} [[Švica]]&lt;ref&gt;[http://www.eda.admin.ch/eda/it/home/reps/eur/vita/afoita.html#rep_378 Rappresentanze svizzere&lt;!-- Titolo generato automaticamente --&gt;]&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Wikivoyage}}
{{Commons|Bergamo}}
* [http://www.comune.bergamo.it/ Municipality of Bergamo official website]
* [http://www.visitbergamo.net/en/ Visit Bergamo]

[[Kategorija:Mesta v Lombardiji]]
[[Kategorija:Bergamo]]
[[Kategorija:Gradovi v Italiji]]
[[Kategorija:Univerzitetna mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>idtic24m9006rtwqwsaccxxdev3uf78</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kitani</title>
    <ns>0</ns>
    <id>431564</id>
    <revision>
      <id>6721739</id>
      <parentid>6702243</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:16:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>čiščenje</comment>
      <origin>6721739</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19276" sha1="5qgrpm04l3bv30v7ao9jpqmycb2tqhd" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina 
| group             =  Kitani
| native_name      = 契丹
| native_name_lang = zh
| image            = [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px]]
| image_caption    = Lov z orli; Hugui (胡瓌, 9./10. stoletje)

| total            =  ni znano
| total_year       =  &lt;!-- year of total population --&gt;
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = Severovzhodna Azija

| languages        = [[kitanščina]]
| philosophies     = 
| religions        = čaščenje številnih naravnih pojavov 
| related_groups   = [[Mongoli]] 
| footnotes        = 
}}

'''Kitani''' ({{jezik-otk|𐰶𐰃𐱃𐰪}}&lt;ref name=&quot;irq.kaznpu.kz&quot;&gt;[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&amp;mod=1&amp;tid=1&amp;oid=16&amp;m=1 Bilge kagan’s Memorial Complex, Türik Bitig]&lt;/ref&gt; ''Kītań'', {{jezik-zh|t=契丹}}, srednjekitajsko Khejtan),&lt;ref&gt;''Baxter-Sagart romanization''.&lt;/ref&gt; znani tudi kot '''Kitaji''' {{nowrap|([[kitanščina|kitansko]] &lt;small&gt; veliko &lt;/small&gt; [[Slika:Khita-i.png|40px]],}} {{nowrap|&lt;small&gt;malo &lt;/small&gt; [[File:Khita-i small.png|40px]],}}  Kitai) &lt;ref&gt;''Khitan''. V Omniglot.&lt;/ref&gt; ali '''Kidani''' (sodobno mandarinsko Qìdān, {{jezik-mn|Кидан|Kidan}}, {{jezik-ko|거란|Kuran}}) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne [[Azija|Azije]], ki je bilo od 4. stoletja naseljeno v delih sedanje [[Mongolija|Mongolije]], severovzhodni Kitajski in ruskem Daljnem vzhodu. Govorili so [[kitanščina|kitanski jezik]], soroden mongolskim jezikom.&lt;ref&gt;Janhunen, Juha (2014). ''Mongolian''. Amsterdam: John Benjamins. str. 4. ISBN 9789027238252.&lt;/ref&gt; Kot [[dinastija Ljao]] so vladali v delu Kitajske in obširnemu ozemlju severno od nje. Za seboj so pustili  zelo malo sledov.&lt;ref&gt;''Kingdom of Khitans: Sudden Rise, Sudden Fall''. China Daily, 19. junija 2003. Pridobljeno 15. decembra 2008.&lt;/ref&gt; 

Po padcu dinastije Liao po invaziju [[Džurčeni|Džurčenov]] leta 1125, je mnogo Kitanov pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja odšlo na zahod, kjer so v [[Centralna azija|Centralni Aziji]] ustanovili [[Karakitajski kanat]] ali Zahodno dinastijo Liao. Kanat so leta 1218 uničili [[Mongoli]].

==Ime==
O etimologiji imena Kitan obstajajo tri glavne teorije. Feng Jiasheng trdi, da izhaja iz imen juvenskih poglavarjev.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 7.&lt;/ref&gt; Zhao Zhenji domneva, da ime izvira iz besede ''Šianbei'', ki pomeni ''»kraj, kjer so prebivali Šianbei (Sjambi)«'', nomadsko ljudstvo, ki je živelo v [[Mandžurija|Mandžuriji]] in vzhodni [[Mongolija|Mongoliji]],&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 8.&lt;/ref&gt; medtem ko japonski znanstvenik Matsuo meni, da se je izvorno ime ''Kitan'' glasilo ''Šidan'', kar pomeni ''»ljudstvo, ki je podobno ljudstvu Ši«'' ali ''»ljudstvo, ki živi med ljudstvom Ši«''.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 8-9.&lt;/ref&gt;

Različne oblike besede ''Kitan'' so se  kot ime Kitajske ohranile v več jezikih, tudi v [[Slovenščina|slovenščini]].&lt;ref&gt;Xu, Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-dynastic Khitan'' (PDF). Institute for Asian and African Studies. str. 1–2. ISBN 952-10-0497-5.&lt;/ref&gt; V [[Ruščina|ruščini]] in [[Bolgarščina|bolgarščini]] se glasi Китай, Kitaj, v arhaični [[Angleščina|angleščini]] in [[Francoščina|francoščini]] Cathay, [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Portugalščina|portugalščini]] Catai, [[Španščina|španščini]] Catay, [[Gruzinščina|gruzinščini]] ხ ატაეთი, Khataeti in [[mongolščina|mongolščini]] Хятад, Kitad. Naziv Kitai za Kitajsko ali Kitajce v turških jezikih, na primer v [[ujgurščina|ujgurščini]], imako Kitajci Han za žaljiv, zato so ga kitajske oblasti poskušale prepovedati.&lt;ref&gt;James A. Millward, Peter C. Perdue (2004). S.F.Starr, ur. ''Xinjiang: China's Muslim Borderland''. M.E. Sharpe. str. 43. ISBN 9781317451372.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
O izvoru Kitanov govori več legend.&lt;ref&gt;''Status of Research and Research Direction of Khitan Studies''].&lt;/ref&gt; Po kitanskih zapisih (spominska tablica Jelu Južija in Liao Ši) je bil davni prednik Kitanov kagan Kišu, potomec šjanbejskega kana Tanšihuaja. Kagan Kišu je bil svet mož, ki je na belem konju priplaval po reki Laoha in srečal božansko  devico Kedun, ki je na vozu, v katerem je bil vprežen siv vol, priplavala po reki Šar Moron.  Srečala sta se na sotočju rek ob vznožju svete gore Muja. Kedun je rodila osem sinov, prednikov osmih kitanskih plemen. Na njuni najsvetejši gori Muje so zgradili svetišče s portreti kitanskih prednikov.&lt;ref&gt;Liaoshi 37, str. 445-446.&lt;/ref&gt; 

Zgodba je precej podobna zgodbi o poreklu [[Džingiskan]]a, ki govori o božanskem modrem volku in lepi Doi, ki je priplula preko morja (Tengis). Srečala sta se pri izviru reke [[Onon]] ob vnožju gore Burkan Kaldun, ki je postala najsvetejši kraj bordžiginskih Mongolov. 

''[[Qidan Guozhi]]'' (''Zgodovina kitanske države''), napisana leta 1247, v uvodu navaja naslednjo kitansko legendo:

:''Poglavar z imenom Naihe je bil  samo lobanja, skrita pod preprogo v [[Jurta|jurti]] in zato neviden. Če se je v njegovi državi zgodilo nekaj zelo resnega, so mu žrtvovali belega konja in sivega vola in Naihe je privzel človeško podobo in uredil težave. Potem se je vrnil v jurto in se ponovno spremenil v lobanjo. Izginil je, ker so ljudje oprezali za njim. Bil je tudi drug poglavar z imenom Vaihe, ki je tudi živel v jurti. Nosil je merjaščevo glavo in bil oblečen v svinjsko kožo. Med delovanjem je prišel iz jurte, ko se je utrudil pa se je spet skril v jurto. Nekega dne mu je žena ukradla svinjsko kožo, zato jo je zapustil in odšel neznano kam. In bil je tudi tretji poglavar, ki se je imenoval Žuli Hunhe, ki je redil dvajset ovac. Vsak dan je pojedel devetnajst ovac in pustil samo eno, naslednji dan pa jih je bilo spet dvajset. Vsi trije poglavarji so bili zelo znani po sposobnostih voditi svojo  državo.''&lt;ref&gt;Franke, Herbert.  ''The forest peoples of Manchuria: Kitans and Jurchens''. V Sinor ur., 1990, str. 405–406.&lt;/ref&gt;

Kitani so bili pripadniki nomadskega ljudstva Šjanbej in do leta 388 del plemena Kumo Ši.  Ko so plemensko zvezo Kumo Ši Kitan popolnoma porazili novoustanovljeni  Severni Veji, so zmagovalci Kitanom dovolili postati samostojno pleme in entiteta, s čimer se je začela kitanska pisana zgodovina.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 258.&lt;/ref&gt; 

Kasneje so Kitanom vladali zahodni sosedje, od 5. do 8. stoletja GokTurki in v 8. in 9. stoletju Ujguri, in južni sosedje, v 5. in 6. stoletju Severne dinastije in od 7. do  10. stoletja Tangi.  Pod trojimi vladarji in zatiralci so Kitani začeli krepiti svojo moč in željo po neodvisnosti. Proces je bil počasen, ker so ga večkrat prekinili oblastniki, ki so vpoklicali kitanske vojake, ko so jih potrebovali, ali uničili, če je postal prenevaren. Leta 696-697 se je zgodil Li Šunov upor proti Tangom, katerega so spodbudili Gok Turki, ki so prevzeli vse tveganje. Upor je bil uspešen, potem pa so Kitane zahrbtno napadli Turki in ustanovili svoje drugo Turško cesarstvo.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 241 in 237.&lt;/ref&gt;

V 630. letih so mongolski Kitani iz južne Mandžurije in vzhodne Mongolije kapitulirali pred cesarjem  Tang Taizongom.&lt;ref&gt;Kenneth Scott Latourette (1964). ''The Chinese, their history and culture''. Macmillan. str. 144.&lt;/ref&gt;  

[[Slika:Song-Liao-Xixia-1111.png|thumb|250px|Lokacije dinastij Liao, Song in Zahodni Šja leta 1111]]
[[Slika:KaraKhitaiAD1200.png|thumb|250px|Lokacija [[Karakitajski kanat|Karakitajskega kanata]] okrog leta 1200]]

Kitani so po odhodu Ujgurov na zahod in propadu dinastije Tang na začetku 10. stoletja izkoristili priložnost in leta 907 ustanovili dinastijo Ljao. Država se je dokazala kot uspešna sila severno od Centralne kitajske ravnine in se stalno širila na zahod in jug na nekdanja turško-ujgurska in kitajska ozemlja. Leta 1005 sta dinastiji Ljao in Song podpisali Čanjuanski mirovni sporazum, ki je veljal  naslednjih 120 let.  Med vladavino cesarja [[Daodzong]]a je velik problem postala [[korupcija]], ki je sprožila nezadovoljstvo številnih ljudstev, med njimi tudi [[Džurčeni|Džurčenov]].  Dinastija Ljao je nazadnje propadla in oblast je leta 1125 prevzela džurčenska dinastija Jin. Džurčeni so porazili Kitane in jih izkoristili za svoje vojaške potrebe. Ko so dinastijo Ljao napadla cesarstva Jin, Song in Zahodna Šja, so Kitani edino upanje videli v Kamaških Mongolih.

Korejska dinastija Kurjeo je za obrambo pred Džurčeni in Kitani  leta 1033-1034 zgradila zid s številnimi obmejnimi utrdbami.&lt;ref&gt;Michael J. Seth (16. oktober  2010). ''A History of Korea: From Antiquity to the Present''. Rowman &amp; Littlefield Publishers. str. 86–. ISBN 978-0-7425-6717-7.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Michael J. Seth (1. januar 2006). ''A Concise History of Korea: From the Neolithic Period Through the Nineteenth Century''. Rowman &amp; Littlefield. str. 84–. ISBN 978-0-7425-4005-7.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Matthew Bennett (januar 1998). ''The Hutchinson Dictionary of Ancient &amp; Medieval Warfare''. Taylor &amp; Francis. str. 182–. ISBN 978-1-57958-116-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Haywood, John; Jotischky, Andrew; McGlynn, Sean (1998). ''Historical Atlas of the Medieval World, AD 600-1492''. Barnes &amp; Noble. str. 3.24.ISBN 978-0-7607-1976-3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Carlos Kenneth Quiñones; Joseph Tragert (26. januar 2004). ''The Complete Idiot's Guide to Understanding North Korea''. Alpha Books. str. 71–. ISBN 978-1-59257-169-7.&lt;/ref&gt;

Po padcu dinastije Ljao je velik del kitanskega plemstva pobegnil na zahod in v ustanovil kratkotrajni [[Karakitajski kanat]] ali Zahodni Ljao, po njegovem padcu pa je manjši del plemstva pod Burak Hadžibom ustanovil manjšo državo v južni perzijski provinci [[Kerman]]. Ti Kitani so se spreobrnili prestopili v [[islam]] in izgubili svoj vpliv in se nazadnje utopili v lokalnih turških in iranskih ljudstvih. Ker je kitanski jezik še vedno skoraj popolnoma nečitljiv, je  natančno zgodovino njihovih selitev težko rekonstruirati.

Nedavne genetske študije in raziskave družinskih rodovnikov so utemeljile hipotezo, da so Dauri, etnična skupina iz [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], morda potomci starodavnih Kitanov.&lt;ref&gt;Li, Jinhui (8. februar 2001). ''DNA Match Solves Ancient Mystery''. china.org.cn.&lt;/ref&gt; Da so potomci Kitanov trdijo tudi junanski kitajski klani A, Mang, Jinang ne nekaj deset drugih&lt;ref&gt;契丹傳說源流 -《施甸長官司族譜》''Legend of Khitan'' (Chinese Traditional Big 5 code page) via Internet Archive.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;契丹文化－破解契丹消失之迷&lt;/ref&gt; in klan Lju v nekaj deset vaseh z imenom Jelu Žuang. V obdobju Ljaa so bili etnični Kitani razdeljeni v dva klana, Jelu in Šjao. Klan Jelu se je kasneje pokitajčil. Jezik daur se uvršča med mongolske jezike,&lt;ref&gt; https://www.ethnologue.com/language/dta Daur.  Etnologue. Languages of the World.&lt;/ref&gt; Dauri in nekaj Barinov iz Bajrin-Jucija pa med neposredne potomce Kitanov. Pričeske nekaterih Barink so zelo podobne kitanskim.&lt;ref&gt;''Inner Mongolian''. Odon television.&lt;/ref&gt; Potomci Kitanov so tudi vsa kitajska in kitanska plemena (Dai Kitai) v Centralni Aziji.

Kitani so na begu pred Mongoli napadli Kurjeo (Koreja) in večkrat  porazili kurjejsko orejsko vojsko. Prišli so celo do mestnih vrat korejske prestolnice in prodrli globoko na jug Korejskega polotoka, potem pa jih je porazil korejski general Kim Čuj Rjeo. Potisnil jih je nazaj na sever do province Pjongan,&lt;ref&gt;''Kim Chwi-ryeo''. Encyclopedia of Korean Culture. Academy of Korean Studies. Pridobljeno  3. julija 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Goryeosa''. Volume 103. Pridobljeno  3. julija 2016.&lt;/ref&gt;   kjer je ostanke njihove vojske leta 1219  uničila  združena mongolsko-korejska vojska.&lt;ref&gt;Patricia Ebrey, Anne Walthall (1. januar 2013). ''Pre-Modern East Asia: A Cultural, Social, and Political History'', Volume I: To 1800. Cengage Learning.  str. 177–.  ISBN 1-133-60651-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lee, Ki-Baik (1984). ''A New History of Korea''. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 148. ISBN 067461576X.&lt;/ref&gt;

==Jezik in pisava==
[[Slika:Yanningmuzhi.jpg|thumb|right|250px|''Spomenik za Jelu Janinga'' iz leta 986, pisan v kitanski veliki pisavi]]
[[Slika: Khitan mirror from Korea.jpg |thumb|right|250px|Bronasto zrcalo z napisom v kitanski mali pisavi]]

Kitanski jezik, znan tudi kot [[kitanščina|ljao]] [ISO 639-3], je izumrl jezik. Jezikoslovci so prepričani, da je bil soroden pramongolskemu jeziku. Pisal se je z [[Kitanska velika pisava|veliko]] in [[Kitanska mala pisava|malo  kitansko pisavo]]. Pisavi sta bili funkcionalno neodvisni. Uporabljali sta se sočasno  in še nekaj časa po propadu dinastije. Primerki pisav so najpogostejši na nagrobnikih in spomenikih. Pisavi še nista v celoti razvozlani. Za njuno popolno razumevanje je potrebnih še veliko raziskav in odkritij.&lt;ref&gt;Daniels, Peter T.,  Bright, William (1996). ''The World's Writing Systems''. New York: Oxford University Press, str. 230–234.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kara, György (1987). ''On the Khitan Writing Systems''. Mongolian Studies '''10''': 19–23. &lt;/ref&gt; Najstarejši zapis v veliki kitanski veliki pisavi je ''[[Spomenik za Jelu Janinga]]'' iz leta 986. 

V njihovih delno razvozlanih spisih so jezikoslovci odkrili mnogo mongolskih besed, na primer nair - sonce sun, sair  - luna,  tau – pet,  jau – sto,  m.r – konj,  im.a – koza,  n.q – pes,  m.ng – srebro,  ju.un  - poletje, n.am.ur – jesen, u.ul – zima, heu.ur – pomlad, tau.l.a  - zajec, t.q.a – kokoš in m.g.o – kača,&lt;ref&gt;Frederick W. Mote. Imperial China 900–1800, str. 405.&lt;/ref&gt; kar kaže, da je bil kitanski jezik pramongolski.&lt;ref&gt;Herbert Franke, John King Fairbank, Denis Crispin Twitchett, Roderick MacFarquhar, Denis Twitchett, Albert Feuerwerker. ''The Cambridge History of China, Vol. 3: Sui and T'ang China, 589–906''. Part 1, str. 364.&lt;/ref&gt; 

==Gospodarstvo==
Kitani so bili [[nomadi]] in so se prvotno ukvarjali z živinorejo, ribolovom in lovom. Ropali so kitajska mesta in vasi na jugu in sosednje plemena, ki so bili pomemben vir [[Suženjstvo|sužnjev]], kitajskih obrtnih izdelkov in hrane, zlasti v obdobjih lakote. Pod vplivom sosednjih Kitajcev in zaradi lastnih potreb po stalni upravi so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in gradnjo stalnih naselij. Od kitajskih in balških poljedelcev so se razlikovali po tem, da so gojili predvsem [[proso]] in ne [[Pšenica|pšenice]] in pšena. Vladajoči razred dinastije Liao je v poznem poletju  organiziral tradicionalne lovske pohode. Po propadu dinastije Ljao so se vrnili k nomadskemu načinu življenja.&lt;ref&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – economy''. Chinaknowledge. Pridobljeno 15. decembra  2008.&lt;/ref&gt; 

==Vera==
[[Slika:The Fugong Temple Wooden Pagoda.jpg|thumb|left|200px|Svetišče Fogong, zgrajeno leta 1056]]

Kitani so sprva častili številne naravne pojave, za katere so  verjeli, da so božanski. Nadvse so častili sonce.&lt;ref&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – religion and customs''. Chinaknowledge. Pridobljeno 14. decembra 2008.&lt;/ref&gt; Kitanski vladarji so se zato obračali proti vzhodu, kjer sonce vzhaja, in ne proti jugu kot kitajski cesarji. Sever je imel prednost pred jugom.

Ustanovitelj dinastije Ljao,  cesar  Tajdzu, je ukazal gradnjo [[Budizem|budističnih]], [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] in [[Taoizem|taoističnih]] svetišč, njegovi nasledniki pa so se obrnili k budizmu. Budizem se je opazno razširil med vladavino cesarja Šengzonga (vladal  982 – 1031). Leta 1078 je bilo v državi okrog  360.000 menihov in nun, kar je pomenilo okrog deset odstotkov celotnega prebivalstva.  Podatek je morda pretiran, vsekakor pa kaže, da je bil budizem integralni del kitanske družbe. 

==Književnost==
Ohranjenih je zelo malo ostankov pesnitev in proze, pisanih v kitanskem jeziku.&lt;ref name=ref37&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – literature, thought, philosophy, and the Khitan script''. Chinaknowledge. Pridobljeno 15. decembra 2008.&lt;/ref&gt; Ker se kitanskega jezika ne da v celoti rekonstruirati, je razumevanje zapisov zelo težko.&lt;ref name=ref37/&gt; 

Čeprav so imeli Kitani svojo pisavo, je bila njena raba omejena. Podobno kot stari Vietnamci, Korejci in Japonci so v svojo pisavo privzeli kitajske pismenke&lt;ref name=ref37/&gt; in velik del svojih knjižnih del, zlasti političnih dokumentov, napisali v kitajščini. Kitajska uradna zgodovina dinastije Ljao z naslovom ''Ljao Ši'', napisana v dinastiji Juan, je temeljila na nekaj zgodnjih ''»avtentičnih zapisih«'' (實), zbranih v obdobju dinastije Ljao.&lt;ref name=ref37/&gt;. 

==Sklici==
{{sklici|20em}}

===Viri===
{{refbegin|2}}
; Preddinastični Kitan
* Matsui, Hitoshi 松井等. ''Qidan boxing shi 契丹勃興史 (History of the rise of the Khitan)''. Mamden chiri-rekishi kenkyu hokoku 1 (1915).&lt;br /&gt;Prevod v kitajščino: Liu, Fengzhu 劉鳳翥. V Minzu Shi Yiwen Ji 民族史譯文集 (A Collection of Translated Papers on Ethnic Histories) 10 (1981). Repr. in: Sun, Jinji et al. 1988 (vol. 1), pp.&amp;nbsp;93–141.
* Chen, Shu 陳述. ''Qidan Shi Lunzheng Gao 契丹史論證稿'' (A Study on the History of the Khitan). Beijing: Zhongyang Yanjiu Yuan Shixue Yanjiu Suo 中央研究院史學研究所, 1948.
* Chen, Shu 陳述. ''Qidan Shehui Jingji Shi Gao 契丹社會經濟史稿'' (A Study on the Khitan's Social Economical History). Shanghai: Sanlian Chuban She 三聯出版社, 1963.
* Feng, Jiasheng 1933.

; Dinastija Liao 
* Shu, Fen (舒焚). ''Liaoshi Gao 遼史稿'' (An History of the Liao). Wuhan: Hubei Renmin Chuban She 湖北人民出版社, 1984.
* Wittfogel, Karl, Feng, Chia-sheng. ''History of Chinese Society: Liao (907-1125)''. Philadelphia: American Philosophical Society, 1949.

;Podinastični/Kara Kitaj
* Biran, Michal. ''The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World'', ISBN 0-521-84226-3

; Drugi viri
* Howorth, H. H.. 1881. ''The Northern Frontagers of China. Part V. The Khitai or Khitans''. Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland '''13''' (2). Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland: str. 121–182. http://www.jstor.org/stable/25196875.
* {{navedi knjigo |last = Mote |first = F.W. |title = Imperial China: 900-1800 |url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote |publisher=Harvard University Press|year=1999 |pages = [https://archive.org/details/imperialchina9000000mote/page/31 31]–71 |ISBN = 0-674-01212-7}}
* {{navedi knjigo |author = Ebrey, Patricia Buckley |title = The Cambridge Illustrated History of China|url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre_0 |publisher=Cambridge University Press |year = 1996 |pages = |ISBN = 0-521-66991-X}}
* {{navedi knjigo |last = Twitchett |first = Denis |title = The Cambridge History of China: Alien Regimes and Border States, 907-1368 |publisher= Cambridge University Press |year=1994 |page = 816 |ISBN = 0-521-24331-9}} (pp.&amp;nbsp;43–153)
* Wright, David C. 1998. ''The Sung-Kitan War of A.D. 1004-1005 and the Treaty of  Shan-Yuan''. Journal of Asian History '''32''' (1): 3–48. Harrassowitz Verlag, http://www.jstor.org/stable/41933065.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljudstva]]</text>
      <sha1>5qgrpm04l3bv30v7ao9jpqmycb2tqhd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721742</id>
      <parentid>6721739</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:22:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Viri */ Kategorija:Kitani</comment>
      <origin>6721742</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19298" sha1="177b92d0e2nt0xzxitlitim5t93z9au" xml:space="preserve">{{Infopolje Etnična skupina 
| group             =  Kitani
| native_name      = 契丹
| native_name_lang = zh
| image            = [[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px]]
| image_caption    = Lov z orli; Hugui (胡瓌, 9./10. stoletje)

| total            =  ni znano
| total_year       =  &lt;!-- year of total population --&gt;
| total_source     =  &lt;!-- source of total population; may be ''census'' or ''estimate'' --&gt;
| total_ref        =  &lt;!-- references supporting total population --&gt;
| genealogy        = 
| regions          = Severovzhodna Azija

| languages        = [[kitanščina]]
| philosophies     = 
| religions        = čaščenje številnih naravnih pojavov 
| related_groups   = [[Mongoli]] 
| footnotes        = 
}}

'''Kitani''' ({{jezik-otk|𐰶𐰃𐱃𐰪}}&lt;ref name=&quot;irq.kaznpu.kz&quot;&gt;[http://irq.kaznpu.kz/?lang=e&amp;mod=1&amp;tid=1&amp;oid=16&amp;m=1 Bilge kagan’s Memorial Complex, Türik Bitig]&lt;/ref&gt; ''Kītań'', {{jezik-zh|t=契丹}}, srednjekitajsko Khejtan),&lt;ref&gt;''Baxter-Sagart romanization''.&lt;/ref&gt; znani tudi kot '''Kitaji''' {{nowrap|([[kitanščina|kitansko]] &lt;small&gt; veliko &lt;/small&gt; [[Slika:Khita-i.png|40px]],}} {{nowrap|&lt;small&gt;malo &lt;/small&gt; [[File:Khita-i small.png|40px]],}}  Kitai) &lt;ref&gt;''Khitan''. V Omniglot.&lt;/ref&gt; ali '''Kidani''' (sodobno mandarinsko Qìdān, {{jezik-mn|Кидан|Kidan}}, {{jezik-ko|거란|Kuran}}) so bili nomadsko ljudstvo iz severovzhodne [[Azija|Azije]], ki je bilo od 4. stoletja naseljeno v delih sedanje [[Mongolija|Mongolije]], severovzhodni Kitajski in ruskem Daljnem vzhodu. Govorili so [[kitanščina|kitanski jezik]], soroden mongolskim jezikom.&lt;ref&gt;Janhunen, Juha (2014). ''Mongolian''. Amsterdam: John Benjamins. str. 4. ISBN 9789027238252.&lt;/ref&gt; Kot [[dinastija Ljao]] so vladali v delu Kitajske in obširnemu ozemlju severno od nje. Za seboj so pustili  zelo malo sledov.&lt;ref&gt;''Kingdom of Khitans: Sudden Rise, Sudden Fall''. China Daily, 19. junija 2003. Pridobljeno 15. decembra 2008.&lt;/ref&gt; 

Po padcu dinastije Liao po invaziju [[Džurčeni|Džurčenov]] leta 1125, je mnogo Kitanov pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja odšlo na zahod, kjer so v [[Centralna azija|Centralni Aziji]] ustanovili [[Karakitajski kanat]] ali Zahodno dinastijo Liao. Kanat so leta 1218 uničili [[Mongoli]].

==Ime==
O etimologiji imena Kitan obstajajo tri glavne teorije. Feng Jiasheng trdi, da izhaja iz imen juvenskih poglavarjev.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 7.&lt;/ref&gt; Zhao Zhenji domneva, da ime izvira iz besede ''Šianbei'', ki pomeni ''»kraj, kjer so prebivali Šianbei (Sjambi)«'', nomadsko ljudstvo, ki je živelo v [[Mandžurija|Mandžuriji]] in vzhodni [[Mongolija|Mongoliji]],&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 8.&lt;/ref&gt; medtem ko japonski znanstvenik Matsuo meni, da se je izvorno ime ''Kitan'' glasilo ''Šidan'', kar pomeni ''»ljudstvo, ki je podobno ljudstvu Ši«'' ali ''»ljudstvo, ki živi med ljudstvom Ši«''.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 8-9.&lt;/ref&gt;

Različne oblike besede ''Kitan'' so se  kot ime Kitajske ohranile v več jezikih, tudi v [[Slovenščina|slovenščini]].&lt;ref&gt;Xu, Elina-Qian (2005). ''Historical Development of the Pre-dynastic Khitan'' (PDF). Institute for Asian and African Studies. str. 1–2. ISBN 952-10-0497-5.&lt;/ref&gt; V [[Ruščina|ruščini]] in [[Bolgarščina|bolgarščini]] se glasi Китай, Kitaj, v arhaični [[Angleščina|angleščini]] in [[Francoščina|francoščini]] Cathay, [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Portugalščina|portugalščini]] Catai, [[Španščina|španščini]] Catay, [[Gruzinščina|gruzinščini]] ხ ატაეთი, Khataeti in [[mongolščina|mongolščini]] Хятад, Kitad. Naziv Kitai za Kitajsko ali Kitajce v turških jezikih, na primer v [[ujgurščina|ujgurščini]], imako Kitajci Han za žaljiv, zato so ga kitajske oblasti poskušale prepovedati.&lt;ref&gt;James A. Millward, Peter C. Perdue (2004). S.F.Starr, ur. ''Xinjiang: China's Muslim Borderland''. M.E. Sharpe. str. 43. ISBN 9781317451372.&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
O izvoru Kitanov govori več legend.&lt;ref&gt;''Status of Research and Research Direction of Khitan Studies''].&lt;/ref&gt; Po kitanskih zapisih (spominska tablica Jelu Južija in Liao Ši) je bil davni prednik Kitanov kagan Kišu, potomec šjanbejskega kana Tanšihuaja. Kagan Kišu je bil svet mož, ki je na belem konju priplaval po reki Laoha in srečal božansko  devico Kedun, ki je na vozu, v katerem je bil vprežen siv vol, priplavala po reki Šar Moron.  Srečala sta se na sotočju rek ob vznožju svete gore Muja. Kedun je rodila osem sinov, prednikov osmih kitanskih plemen. Na njuni najsvetejši gori Muje so zgradili svetišče s portreti kitanskih prednikov.&lt;ref&gt;Liaoshi 37, str. 445-446.&lt;/ref&gt; 

Zgodba je precej podobna zgodbi o poreklu [[Džingiskan]]a, ki govori o božanskem modrem volku in lepi Doi, ki je priplula preko morja (Tengis). Srečala sta se pri izviru reke [[Onon]] ob vnožju gore Burkan Kaldun, ki je postala najsvetejši kraj bordžiginskih Mongolov. 

''[[Qidan Guozhi]]'' (''Zgodovina kitanske države''), napisana leta 1247, v uvodu navaja naslednjo kitansko legendo:

:''Poglavar z imenom Naihe je bil  samo lobanja, skrita pod preprogo v [[Jurta|jurti]] in zato neviden. Če se je v njegovi državi zgodilo nekaj zelo resnega, so mu žrtvovali belega konja in sivega vola in Naihe je privzel človeško podobo in uredil težave. Potem se je vrnil v jurto in se ponovno spremenil v lobanjo. Izginil je, ker so ljudje oprezali za njim. Bil je tudi drug poglavar z imenom Vaihe, ki je tudi živel v jurti. Nosil je merjaščevo glavo in bil oblečen v svinjsko kožo. Med delovanjem je prišel iz jurte, ko se je utrudil pa se je spet skril v jurto. Nekega dne mu je žena ukradla svinjsko kožo, zato jo je zapustil in odšel neznano kam. In bil je tudi tretji poglavar, ki se je imenoval Žuli Hunhe, ki je redil dvajset ovac. Vsak dan je pojedel devetnajst ovac in pustil samo eno, naslednji dan pa jih je bilo spet dvajset. Vsi trije poglavarji so bili zelo znani po sposobnostih voditi svojo  državo.''&lt;ref&gt;Franke, Herbert.  ''The forest peoples of Manchuria: Kitans and Jurchens''. V Sinor ur., 1990, str. 405–406.&lt;/ref&gt;

Kitani so bili pripadniki nomadskega ljudstva Šjanbej in do leta 388 del plemena Kumo Ši.  Ko so plemensko zvezo Kumo Ši Kitan popolnoma porazili novoustanovljeni  Severni Veji, so zmagovalci Kitanom dovolili postati samostojno pleme in entiteta, s čimer se je začela kitanska pisana zgodovina.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 258.&lt;/ref&gt; 

Kasneje so Kitanom vladali zahodni sosedje, od 5. do 8. stoletja GokTurki in v 8. in 9. stoletju Ujguri, in južni sosedje, v 5. in 6. stoletju Severne dinastije in od 7. do  10. stoletja Tangi.  Pod trojimi vladarji in zatiralci so Kitani začeli krepiti svojo moč in željo po neodvisnosti. Proces je bil počasen, ker so ga večkrat prekinili oblastniki, ki so vpoklicali kitanske vojake, ko so jih potrebovali, ali uničili, če je postal prenevaren. Leta 696-697 se je zgodil Li Šunov upor proti Tangom, katerega so spodbudili Gok Turki, ki so prevzeli vse tveganje. Upor je bil uspešen, potem pa so Kitane zahrbtno napadli Turki in ustanovili svoje drugo Turško cesarstvo.&lt;ref&gt;Xu Elina-Qian 2005, str. 241 in 237.&lt;/ref&gt;

V 630. letih so mongolski Kitani iz južne Mandžurije in vzhodne Mongolije kapitulirali pred cesarjem  Tang Taizongom.&lt;ref&gt;Kenneth Scott Latourette (1964). ''The Chinese, their history and culture''. Macmillan. str. 144.&lt;/ref&gt;  

[[Slika:Song-Liao-Xixia-1111.png|thumb|250px|Lokacije dinastij Liao, Song in Zahodni Šja leta 1111]]
[[Slika:KaraKhitaiAD1200.png|thumb|250px|Lokacija [[Karakitajski kanat|Karakitajskega kanata]] okrog leta 1200]]

Kitani so po odhodu Ujgurov na zahod in propadu dinastije Tang na začetku 10. stoletja izkoristili priložnost in leta 907 ustanovili dinastijo Ljao. Država se je dokazala kot uspešna sila severno od Centralne kitajske ravnine in se stalno širila na zahod in jug na nekdanja turško-ujgurska in kitajska ozemlja. Leta 1005 sta dinastiji Ljao in Song podpisali Čanjuanski mirovni sporazum, ki je veljal  naslednjih 120 let.  Med vladavino cesarja [[Daodzong]]a je velik problem postala [[korupcija]], ki je sprožila nezadovoljstvo številnih ljudstev, med njimi tudi [[Džurčeni|Džurčenov]].  Dinastija Ljao je nazadnje propadla in oblast je leta 1125 prevzela džurčenska dinastija Jin. Džurčeni so porazili Kitane in jih izkoristili za svoje vojaške potrebe. Ko so dinastijo Ljao napadla cesarstva Jin, Song in Zahodna Šja, so Kitani edino upanje videli v Kamaških Mongolih.

Korejska dinastija Kurjeo je za obrambo pred Džurčeni in Kitani  leta 1033-1034 zgradila zid s številnimi obmejnimi utrdbami.&lt;ref&gt;Michael J. Seth (16. oktober  2010). ''A History of Korea: From Antiquity to the Present''. Rowman &amp; Littlefield Publishers. str. 86–. ISBN 978-0-7425-6717-7.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Michael J. Seth (1. januar 2006). ''A Concise History of Korea: From the Neolithic Period Through the Nineteenth Century''. Rowman &amp; Littlefield. str. 84–. ISBN 978-0-7425-4005-7.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Matthew Bennett (januar 1998). ''The Hutchinson Dictionary of Ancient &amp; Medieval Warfare''. Taylor &amp; Francis. str. 182–. ISBN 978-1-57958-116-9.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Haywood, John; Jotischky, Andrew; McGlynn, Sean (1998). ''Historical Atlas of the Medieval World, AD 600-1492''. Barnes &amp; Noble. str. 3.24.ISBN 978-0-7607-1976-3.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt; Carlos Kenneth Quiñones; Joseph Tragert (26. januar 2004). ''The Complete Idiot's Guide to Understanding North Korea''. Alpha Books. str. 71–. ISBN 978-1-59257-169-7.&lt;/ref&gt;

Po padcu dinastije Ljao je velik del kitanskega plemstva pobegnil na zahod in v ustanovil kratkotrajni [[Karakitajski kanat]] ali Zahodni Ljao, po njegovem padcu pa je manjši del plemstva pod Burak Hadžibom ustanovil manjšo državo v južni perzijski provinci [[Kerman]]. Ti Kitani so se spreobrnili prestopili v [[islam]] in izgubili svoj vpliv in se nazadnje utopili v lokalnih turških in iranskih ljudstvih. Ker je kitanski jezik še vedno skoraj popolnoma nečitljiv, je  natančno zgodovino njihovih selitev težko rekonstruirati.

Nedavne genetske študije in raziskave družinskih rodovnikov so utemeljile hipotezo, da so Dauri, etnična skupina iz [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], morda potomci starodavnih Kitanov.&lt;ref&gt;Li, Jinhui (8. februar 2001). ''DNA Match Solves Ancient Mystery''. china.org.cn.&lt;/ref&gt; Da so potomci Kitanov trdijo tudi junanski kitajski klani A, Mang, Jinang ne nekaj deset drugih&lt;ref&gt;契丹傳說源流 -《施甸長官司族譜》''Legend of Khitan'' (Chinese Traditional Big 5 code page) via Internet Archive.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;契丹文化－破解契丹消失之迷&lt;/ref&gt; in klan Lju v nekaj deset vaseh z imenom Jelu Žuang. V obdobju Ljaa so bili etnični Kitani razdeljeni v dva klana, Jelu in Šjao. Klan Jelu se je kasneje pokitajčil. Jezik daur se uvršča med mongolske jezike,&lt;ref&gt; https://www.ethnologue.com/language/dta Daur.  Etnologue. Languages of the World.&lt;/ref&gt; Dauri in nekaj Barinov iz Bajrin-Jucija pa med neposredne potomce Kitanov. Pričeske nekaterih Barink so zelo podobne kitanskim.&lt;ref&gt;''Inner Mongolian''. Odon television.&lt;/ref&gt; Potomci Kitanov so tudi vsa kitajska in kitanska plemena (Dai Kitai) v Centralni Aziji.

Kitani so na begu pred Mongoli napadli Kurjeo (Koreja) in večkrat  porazili kurjejsko orejsko vojsko. Prišli so celo do mestnih vrat korejske prestolnice in prodrli globoko na jug Korejskega polotoka, potem pa jih je porazil korejski general Kim Čuj Rjeo. Potisnil jih je nazaj na sever do province Pjongan,&lt;ref&gt;''Kim Chwi-ryeo''. Encyclopedia of Korean Culture. Academy of Korean Studies. Pridobljeno  3. julija 2016.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;''Goryeosa''. Volume 103. Pridobljeno  3. julija 2016.&lt;/ref&gt;   kjer je ostanke njihove vojske leta 1219  uničila  združena mongolsko-korejska vojska.&lt;ref&gt;Patricia Ebrey, Anne Walthall (1. januar 2013). ''Pre-Modern East Asia: A Cultural, Social, and Political History'', Volume I: To 1800. Cengage Learning.  str. 177–.  ISBN 1-133-60651-2.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Lee, Ki-Baik (1984). ''A New History of Korea''. Cambridge, Massachusetts: Harvard University Press. str. 148. ISBN 067461576X.&lt;/ref&gt;

==Jezik in pisava==
[[Slika:Yanningmuzhi.jpg|thumb|right|250px|''Spomenik za Jelu Janinga'' iz leta 986, pisan v kitanski veliki pisavi]]
[[Slika: Khitan mirror from Korea.jpg |thumb|right|250px|Bronasto zrcalo z napisom v kitanski mali pisavi]]

Kitanski jezik, znan tudi kot [[kitanščina|ljao]] [ISO 639-3], je izumrl jezik. Jezikoslovci so prepričani, da je bil soroden pramongolskemu jeziku. Pisal se je z [[Kitanska velika pisava|veliko]] in [[Kitanska mala pisava|malo  kitansko pisavo]]. Pisavi sta bili funkcionalno neodvisni. Uporabljali sta se sočasno  in še nekaj časa po propadu dinastije. Primerki pisav so najpogostejši na nagrobnikih in spomenikih. Pisavi še nista v celoti razvozlani. Za njuno popolno razumevanje je potrebnih še veliko raziskav in odkritij.&lt;ref&gt;Daniels, Peter T.,  Bright, William (1996). ''The World's Writing Systems''. New York: Oxford University Press, str. 230–234.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Kara, György (1987). ''On the Khitan Writing Systems''. Mongolian Studies '''10''': 19–23. &lt;/ref&gt; Najstarejši zapis v veliki kitanski veliki pisavi je ''[[Spomenik za Jelu Janinga]]'' iz leta 986. 

V njihovih delno razvozlanih spisih so jezikoslovci odkrili mnogo mongolskih besed, na primer nair - sonce sun, sair  - luna,  tau – pet,  jau – sto,  m.r – konj,  im.a – koza,  n.q – pes,  m.ng – srebro,  ju.un  - poletje, n.am.ur – jesen, u.ul – zima, heu.ur – pomlad, tau.l.a  - zajec, t.q.a – kokoš in m.g.o – kača,&lt;ref&gt;Frederick W. Mote. Imperial China 900–1800, str. 405.&lt;/ref&gt; kar kaže, da je bil kitanski jezik pramongolski.&lt;ref&gt;Herbert Franke, John King Fairbank, Denis Crispin Twitchett, Roderick MacFarquhar, Denis Twitchett, Albert Feuerwerker. ''The Cambridge History of China, Vol. 3: Sui and T'ang China, 589–906''. Part 1, str. 364.&lt;/ref&gt; 

==Gospodarstvo==
Kitani so bili [[nomadi]] in so se prvotno ukvarjali z živinorejo, ribolovom in lovom. Ropali so kitajska mesta in vasi na jugu in sosednje plemena, ki so bili pomemben vir [[Suženjstvo|sužnjev]], kitajskih obrtnih izdelkov in hrane, zlasti v obdobjih lakote. Pod vplivom sosednjih Kitajcev in zaradi lastnih potreb po stalni upravi so se začeli ukvarjati s poljedelstvom in gradnjo stalnih naselij. Od kitajskih in balških poljedelcev so se razlikovali po tem, da so gojili predvsem [[proso]] in ne [[Pšenica|pšenice]] in pšena. Vladajoči razred dinastije Liao je v poznem poletju  organiziral tradicionalne lovske pohode. Po propadu dinastije Ljao so se vrnili k nomadskemu načinu življenja.&lt;ref&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – economy''. Chinaknowledge. Pridobljeno 15. decembra  2008.&lt;/ref&gt; 

==Vera==
[[Slika:The Fugong Temple Wooden Pagoda.jpg|thumb|left|200px|Svetišče Fogong, zgrajeno leta 1056]]

Kitani so sprva častili številne naravne pojave, za katere so  verjeli, da so božanski. Nadvse so častili sonce.&lt;ref&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – religion and customs''. Chinaknowledge. Pridobljeno 14. decembra 2008.&lt;/ref&gt; Kitanski vladarji so se zato obračali proti vzhodu, kjer sonce vzhaja, in ne proti jugu kot kitajski cesarji. Sever je imel prednost pred jugom.

Ustanovitelj dinastije Ljao,  cesar  Tajdzu, je ukazal gradnjo [[Budizem|budističnih]], [[Konfucijanstvo|konfucijanskih]] in [[Taoizem|taoističnih]] svetišč, njegovi nasledniki pa so se obrnili k budizmu. Budizem se je opazno razširil med vladavino cesarja Šengzonga (vladal  982 – 1031). Leta 1078 je bilo v državi okrog  360.000 menihov in nun, kar je pomenilo okrog deset odstotkov celotnega prebivalstva.  Podatek je morda pretiran, vsekakor pa kaže, da je bil budizem integralni del kitanske družbe. 

==Književnost==
Ohranjenih je zelo malo ostankov pesnitev in proze, pisanih v kitanskem jeziku.&lt;ref name=ref37&gt;''Chinese History – Liao Dynasty – literature, thought, philosophy, and the Khitan script''. Chinaknowledge. Pridobljeno 15. decembra 2008.&lt;/ref&gt; Ker se kitanskega jezika ne da v celoti rekonstruirati, je razumevanje zapisov zelo težko.&lt;ref name=ref37/&gt; 

Čeprav so imeli Kitani svojo pisavo, je bila njena raba omejena. Podobno kot stari Vietnamci, Korejci in Japonci so v svojo pisavo privzeli kitajske pismenke&lt;ref name=ref37/&gt; in velik del svojih knjižnih del, zlasti političnih dokumentov, napisali v kitajščini. Kitajska uradna zgodovina dinastije Ljao z naslovom ''Ljao Ši'', napisana v dinastiji Juan, je temeljila na nekaj zgodnjih ''»avtentičnih zapisih«'' (實), zbranih v obdobju dinastije Ljao.&lt;ref name=ref37/&gt;. 

==Sklici==
{{sklici|20em}}

===Viri===
{{refbegin|2}}
; Preddinastični Kitan
* Matsui, Hitoshi 松井等. ''Qidan boxing shi 契丹勃興史 (History of the rise of the Khitan)''. Mamden chiri-rekishi kenkyu hokoku 1 (1915).&lt;br /&gt;Prevod v kitajščino: Liu, Fengzhu 劉鳳翥. V Minzu Shi Yiwen Ji 民族史譯文集 (A Collection of Translated Papers on Ethnic Histories) 10 (1981). Repr. in: Sun, Jinji et al. 1988 (vol. 1), pp.&amp;nbsp;93–141.
* Chen, Shu 陳述. ''Qidan Shi Lunzheng Gao 契丹史論證稿'' (A Study on the History of the Khitan). Beijing: Zhongyang Yanjiu Yuan Shixue Yanjiu Suo 中央研究院史學研究所, 1948.
* Chen, Shu 陳述. ''Qidan Shehui Jingji Shi Gao 契丹社會經濟史稿'' (A Study on the Khitan's Social Economical History). Shanghai: Sanlian Chuban She 三聯出版社, 1963.
* Feng, Jiasheng 1933.

; Dinastija Liao 
* Shu, Fen (舒焚). ''Liaoshi Gao 遼史稿'' (An History of the Liao). Wuhan: Hubei Renmin Chuban She 湖北人民出版社, 1984.
* Wittfogel, Karl, Feng, Chia-sheng. ''History of Chinese Society: Liao (907-1125)''. Philadelphia: American Philosophical Society, 1949.

;Podinastični/Kara Kitaj
* Biran, Michal. ''The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World'', ISBN 0-521-84226-3

; Drugi viri
* Howorth, H. H.. 1881. ''The Northern Frontagers of China. Part V. The Khitai or Khitans''. Journal of the Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland '''13''' (2). Royal Asiatic Society of Great Britain and Ireland: str. 121–182. http://www.jstor.org/stable/25196875.
* {{navedi knjigo |last = Mote |first = F.W. |title = Imperial China: 900-1800 |url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote |publisher=Harvard University Press|year=1999 |pages = [https://archive.org/details/imperialchina9000000mote/page/31 31]–71 |ISBN = 0-674-01212-7}}
* {{navedi knjigo |author = Ebrey, Patricia Buckley |title = The Cambridge Illustrated History of China|url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre_0 |publisher=Cambridge University Press |year = 1996 |pages = |ISBN = 0-521-66991-X}}
* {{navedi knjigo |last = Twitchett |first = Denis |title = The Cambridge History of China: Alien Regimes and Border States, 907-1368 |publisher= Cambridge University Press |year=1994 |page = 816 |ISBN = 0-521-24331-9}} (pp.&amp;nbsp;43–153)
* Wright, David C. 1998. ''The Sung-Kitan War of A.D. 1004-1005 and the Treaty of  Shan-Yuan''. Journal of Asian History '''32''' (1): 3–48. Harrassowitz Verlag, http://www.jstor.org/stable/41933065.
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ljudstva]]
[[Kategorija:Kitani]]</text>
      <sha1>177b92d0e2nt0xzxitlitim5t93z9au</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Yannick Ferreira Carrasco</title>
    <ns>0</ns>
    <id>432100</id>
    <revision>
      <id>6721799</id>
      <parentid>6688541</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:48:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721799</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2924" sha1="i4nc0n9e3kj0r1mpr1loyhoui23tnpc" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name           = Yannick Carrasco
|fullname       = Yannick Ferreira Carrasco
|height         = 180 cm
|position       = [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub = [[Al Shabab FC (Riyadh)|Al-Shabab]]
| clubnumber = 10
|youthyears1    = 1999–2001
|youthclubs1    = Stade Everois
|youthyears2    = 2001–2005
|youthclubs2    = [[K. Diegem Sport|Diegem Sport]]
|youthyears3    = 2005–2010
|youthclubs3    = [[K.R.C. Genk|Genk]]
|years1         = 2010–2012
|clubs1         = [[AS Monaco FC|Monaco B]]
|caps1          = 30
|goals1         = 10
|years2         = 2012–2015
|clubs2         = [[AS Monaco FC|Monaco]]
|caps2          = 82
|goals2         = 15
|years3         = 2015–2018
|clubs3         = [[Atlético Madrid]]
|caps3          = 81
|goals3         = 17
|years4         = 2018-2020
|clubs4         = [[Dalian Professional]]
|caps4          = 50
|goals4         = 24
|years5         = 2020
|clubs5         = → [[Atlético Madrid]] (pos.)
|caps5          = 15
|goals5         = 1
|years6         = 2020–2023
|clubs6         = [[Atlético Madrid]]
|caps6          = 102
|goals6         = 19
|years7         = 2023–
|clubs7         = [[Al Shabab FC (Riyadh)|Al-Shabab]]
|caps7          = 
|goals7         = 
|nationalteam1  = Belgija do 15 let
|nationalteam2  = Belgija do 17 let
|nationalyears1 = 2008
|nationalyears2 = 2010
|nationalcaps1  = 1
|nationalcaps2  = 2
|nationalgoals1 = 0
|nationalgoals2 = 0
|nationalyears3 = 2010–2011
|nationalteam3  = Belgija do 18 let
|nationalcaps3  = 9
|nationalgoals3 = 1
|nationalyears4 = 2011–2012
|nationalteam4  = Belgija do 19 let
|nationalcaps4  = 12
|nationalgoals4 = 3
|nationalyears5 = 2013–2014
|nationalteam5  = Belgija do 21 let
|nationalcaps5  = 11
|nationalgoals5 = 1
|nationalyears6 = 2015–2024
|nationalteam6  = [[Belgijska nogometna reprezentanca|Belgija]]
|nationalcaps6  = 78
|nationalgoals6 = 11
}}
'''Yannick Ferreira Carrasco''', [[Belgijci|belgijski]] [[nogometaš]], * [[4. september]] [[1993]], [[Ixelles]], [[Belgija]].

Carrasco je [[vezni igralec]] pri [[Atlético de Madrid|Atlético Madridu]] in napadalec pri [[belgijska nogometna reprezentanca|belgijski nogometni reprezentanci]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Carrasco, Yannick Ferreira}}
[[Kategorija:Belgijski nogometaši]]
[[Kategorija:Belgijski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Nogometaši AS Monaca]]
[[Kategorija:Nogometaši Dalian Aerbina]]
[[Kategorija:Nogometaši Atlético de Madrida]]
[[Kategorija:Nogometaši Al Shabab Cluba]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]</text>
      <sha1>i4nc0n9e3kj0r1mpr1loyhoui23tnpc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ludvik Bagari</title>
    <ns>0</ns>
    <id>438109</id>
    <revision>
      <id>6721573</id>
      <parentid>6368846</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:03:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-32552-67</username>
        <id>260877</id>
      </contributor>
      <origin>6721573</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3051" sha1="1i9svm40zj401kn4avsdvlwl5ywppiy" xml:space="preserve">{{infopolje oseba}}
'''Ludvik Bagari''', [[Slovenci|slovenski]] [[Gledališki igralec|gledališki]] in [[Filmski igralec|filmski igralec]] ter [[pisatelj]], * [[5. september]] [[1965]], [[Murska Sobota]].

Ludvik Bagari je igral v seriji [[Usodno vino]], trenutno igra v [[Reka ljubezni|Reki ljubezni]]. Pri založbi Zavod za proizvodnjo fikcije je leta 2009 izšla njegova knjiga Srceder - melodramatska pravljična grozljivka&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.emka.si/375203-srceder-melodramatska-pravljicna-grozljivka/PR/69036,11365|title=Srceder - melodramatska pravljična grozljivka|date=7.9.2017|accessdate=7.9.2017|website=emka.si|publisher=|last=|first=|archive-date=2017-09-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20170908022036/http://www.emka.si/375203-srceder-melodramatska-pravljicna-grozljivka/PR/69036,11365|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Je tudi vokalist v zadnji zasedbi skupine [[Na lepem prijazni]].

== Filmografija ==
* [[Kavarna Astoria (film)|Kavarna Astoria]] (1989), celovečerni igrani film
* [[Veter v mreži]] (1989), celovečerni igrani film
* Prostor po(gleda), študentski igrani film (1989)
* Sabajev (1992), študijski igrani film
* [[Ko zaprem oči]] (1993), celovečerni igrani film
* [[Carmen (film, 1995)|Carmen]] (1995), celovečerni igrani film
* [[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]] (1996), celovečerni igrani film
* [[Peter in Petra]] (1996), kratki igrani film
* Carpe diem (1997), kratki igrani film
* [[Pet majskih dni]] (1998), celovečerni igrani tv film
* Sine (1998), diplomski igrani film
* Križišče (1999), kratki igrani film
* Noč v hotelu (1999), študijski igrani film
* Vrvohodec (1999), študijski igrani film
* Svobodna.si. Odloči se. (2000), kratki igrani film
* Indus. mat (2000), kratki igrani iflm
* Naj ostane med nami (2000), tv igra
* Hot dog (2001), študijski igrani film
* Matura (2001), tv etuda
* Triangel (2001), tv etuda
* [[Pesnikov portret z dvojnikom]] (2003), celovečerni igrani film
* Ko naju več ne bo (2005), diplomski igrani film
* [[Odgrobadogroba]] (2005), celovečerni igrani film
* [[Mokuš]] (2006), celovečerni igrani film
* Realnost (2008), celovečerni igrani film
* [[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]] (2011), celovečerni igrani film
* [[Kruha in iger (film)|Kruha in iger]] (2011), celovečerni igrani film
* [[Družinica]] (2017), igrani celovečerni film

== Producent ==
*Norega se metek ogne (2005)

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in literatura ==
*http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/125/ludvik-bagari/
*https://sigledal.org/geslo/Ludvik_Bagari
*https://bsf.si/sl/ime/ludvik-bagari/
*https://www.imdb.com/name/nm0046522/?ref_=nv_sr_srsg_0

{{normativna kontrola}}
{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Bagari, Ludvik}}
[[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji]]
[[Kategorija:Prekmurci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]</text>
      <sha1>1i9svm40zj401kn4avsdvlwl5ywppiy</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brabantska gotika</title>
    <ns>0</ns>
    <id>443804</id>
    <revision>
      <id>6721689</id>
      <parentid>6456327</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T02:40:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721689</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19863" sha1="rzthhltj5qelg3ymy4ed794w8l0wiaa" xml:space="preserve">[[File:St-Romboutskathedraal3.jpg|thumb|238px|right|Stolnica svetega Rombouta v Mechelnu (stolp 97 m – zvonik ni bil nikoli zgrajen)]]
[[File:0943newGrote Kerk Breda.jpg|thumb|238px| 97 m visok stolp cerkve Naše gospe (Grote Kerk) v Bredi]]
[[File:Sint-Jans-Hertogenbosch.jpg|thumb|238px|Stolnica svetega Janeza v 's-Hertogenboschu]]

'''Brabantska gotika''' je pomembna različica [[gotska arhitektura|gotske arhitekture]] v današnjem [[Beneluks]]u (pokrajine Brabanta, na južnem Nizozemskem in v severovzhodni Belgiji). Nastala je v prvi polovici 14. stoletja v stolnici svetega Rumbouta v mestu Mechelen.&lt;ref name=SRK&gt;{{navedi splet |url=http://inventaris.vioe.be/dibe/relict/74569 |title=Sint-Romboutskerk (ID: 74569) |work=De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed |language=nl |publisher=Vlaams Instituut voor het Onroerend Erfgoed (VIOE) |accessdate=15 July 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=TIB_1&gt;{{navedi splet |url=http://www.thuisinbrabant.nl/geschiedenis/stenen-landschap/religie-in-steen/gotische-kerkgebouwen/gotiek-in-de-oude-steden |title=Gotische kerken in de oude steden |work=Thuis in Brabant – Geschiedenis – Stenen landschap – Religie in steen – Gotische kerkgebouwen |language=nl |publisher=Thuis in Brabant (Erfgoed Brabant), 's Hertogenbosch, Netherlands |accessdate=18 July 2011 |archive-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191400/http://www.thuisinbrabant.nl/geschiedenis/stenen-landschap/religie-in-steen/gotische-kerkgebouwen/gotiek-in-de-oude-steden |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

Ugledni [[arhitekt]]i, kot so Jean d'Oisy,&lt;ref name=JdO&gt;{{navedi splet |url=http://www.belgiumview.com/atl3/pa000507.php4 |title=Realisations, art, work by Jean (Jehan) d'Oisy (Osy) in Belgium on picture |publisher=belgiumview.com |accessdate=15 July 2011 |archive-date=2018-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102013330/http://www.belgiumview.com/atl3/pa000507.php4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Jacob van Thienen,&lt;ref name=JvT&gt;{{navedi splet |url=http://www.belgiumview.com/atl3/pa000326.php4 |title=Realisations, art, work by Jacob (Jacques) Van Thienen in Belgium on picture |publisher=belgiumview.com |accessdate=15 July 2011 |archive-date=2018-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102013127/http://www.belgiumview.com/atl3/pa000326.php4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Everaert Spoorwater,&lt;ref name=Spoorwater&gt; (This architect is also known as Evert van der Weyden.)&lt;/ref&gt; [[Matheus de Layens]],&lt;ref name=deLayens&gt;{{navedi splet |url=http://www.belgiumview.com/atl3/pa000150.php4 |title=Realisations, art, work by Matheus De Layens in Belgium on picture |publisher=belgiumview.com |accessdate=15 July 2011 |archive-date=2018-01-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102013043/http://www.belgiumview.com/atl3/pa000150.php4 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Matheus de Layens in družine Keldermans in De Waghemakere,&lt;ref name=DeWaghemakere&gt;{{navedi splet |url=http://www.encyclopedia.com/doc/1O1-WaghemakereFamily.html |title=Waghemakere Family |work=A Dictionary of Architecture and Landscape Architecture |author=Stevens Curl, James |publisher=Oxford University Press, 2000 - Republished online at Encyclopedia.com |accessdate=13 July 2011 }}&lt;/ref&gt; so razširili slog in tehniko v mesta [[vojvodina Brabant|vojvodine Brabant]] in drugam. Za cerkve in druge večje stavbe je prevladovala v [[Severna renesansa|renesansi]] do poznega 16. stoletja.

== Predhodniki ==
Brabantska gotika, ki se imenuje tudi visoka gotika, se razlikuje od prejšnje šeldske gotike, ki je običajno imela glavni stolp nad križiščem glavne in prečne ladje cerkve, ohranila je romanske vodoravne linije, uporabljen je bil modrosiv kamen iz bližine Tournaia ob reki [[Šelda|Šeldi]], ki je omogočila prevoz v stara okrožja [[Flandrija|Flandrije]]. 

Mozanska gotika ima ime po reki [[Meuse|Mozi]] (''Maas'') in je predvsem v jugovzhodnih predelih Beneluksa: današnje province Limburg na Nizozemskem, Limburg v Flandriji in Liège v [[Valonija|Valoniji]]. Čeprav je kasnejšega izvora kot šeldska gotika, ima še vedno več romanskih značilnosti, vključno z manjšimi okni. Uporabljen je bil [[lapor]], okrog [[kapitel]]ov na stebrih pa [[apnenec]], okrašen z listi irisov.

== Značilnosti ==
=== Dve stoletji oblikovanja brabantske gotike ===
Površinsko stanje in razpoložljive vrste materiala so različni. Večje cerkve so gradili stoletja, tako da sta se strokovno znanje in moda spreminjala in so se različni arhitekti odmikali od prvotnih načrtov. Ali pa so romanske cerkve porušili in ponovno zgradili, kot na primer (razen kripte) [[stolnica svetega Bava|stolnico svetega Bava]] v [[Gent]]u: na začetku zgodnjega 14. stoletja so bili močni vplivi severne Francije in šeldske gotike, stoletje kasneje se je pojavila apsidalna kapela in med letoma 1462 in 1538 je bil zgrajen brabantski gotski zahodni stolp; ladja je bila že dokončana. Čeprav je nekaj zgradb v popolnoma skladnem slogu, so lahko domišljija in arhitekti uresničili skladno mešanico. Končni koncepti so bili izdelani že stoletja po prvih modelih. Iz tega sledi, da brabantski gotski slog ni niti homogen, niti strogo opredeljen.&lt;ref name=CH1-M&gt;{{navedi splet |url=http://toerisme.mechelen.be/content/8168 |title=Stadhuis |language=nl |publisher=City of Mechelen |accessdate=18 July 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110718025255/http://toerisme.mechelen.be/content/8168 |archivedate=18 July 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=CH2-M&gt;{{navedi splet |url=http://inventaris.vioe.be/dibe/relict/3717 |title=Stadhuis met voormalige Lakenhal (ID: 3717) |language=nl |work=De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed |publisher=Vlaams Instituut voor het Onroerend Erfgoed (VIOE) |accessdate=18 July 2011 }}&lt;/ref&gt; 

=== Značilnosti ===
Brabantski gotski slog je nastal v vojvodini Brabant in se je razširil po Burgundski Nizozemski. Poleg manjših vplivov visoke [[Stolnica v Kölnu|stolnice svetnikov Petra in Marije v Kölnu]] arhitektura temelji na klasičnem [[Francoska gotska arhitektura|francoskem gotskem slogu]], ki se je uporabljal pri gradnji stolnic, kot sta v [[Stolnica Notre-Dame d'Amiens|Amiensu]] in [[Reimska stolnica|Reimsu]].
[[File:Koolbladkapiteel.JPG|thumb|225px|left|Okrašen kapitel okoli stebra ladje v cerkvi Naše gospe (Grote Kerk) v Dordrechtu]]
[[File:Liebfrauenkathedrale2.JPG|thumb|225px|left|Snopi stebričkov (na tej strani) in friz iz krogovičja (pod okni) v stolnici Naše gospe v Antwerpnu]]

Struktura cerkvenih stavb v Brabantu je bila večinoma enaka: velikopotezni tloris v obliki [[latinski križ|latinskega križa]] s tremi nivoji vzdolž glavne ladje in stranskih ladij (podporni loki, [[triforij]], svetlobno nadstropje) in [[kor (arhitektura)|kor]], ki ga podpira polkrožni [[ambulatorij]]. Toda vitka visokost francoskih ladij ni bila nikoli presežena in velikost je bila nekoliko skromnejša.

Značilna je uporaba svetlo obarvanega [[peščenjak]]a ali [[apnenec|apnenca]], ki sta omogočala bogate podrobnosti, a sta nagnjena k [[erozija|eroziji]]. Cerkve imajo običajno okrogle stebre s kapiteli z izrezljanimi zeljnimi listi. Od polstebrov se [[opornik]]i pogosto brez prekinitve nadaljujejo v rebra oboka. Triforij in okna svetlobnega nadstropja se običajno nadaljujejo drug v drugega, okna pa zajemajo celoten prostor koničastega loka. Ob kornem obhodu so polkrožne [[kapela|kapele]] (''chevet'') (čeprav je bil v 15. stoletju kor v Bredi dodan pozneje).  Stolnici v Bruslju in Antwerpnu sta izjemi, a drugod je glavna veranda naravnost pod enim zahodnim stolpom, v francoščini se imenuje ''clocher-porche''.
[[File:Haarlem bavo inside.jpg|thumb|225px|right|Brabantski okrogli stebri z zeljnimi listi na kapitelih, holandska uporaba lesa za oboke v cerkvi svetega Bava (''Grote Kerk'') v Haarlemu]]

[[Stolnica Naše gospe, Antwerpen|Stolnica v Antwerpnu]] je drugačna: namesto okroglih stebrov s kapitelskim [[Impost (arhitektura) |prečnikom]], šopom stebričkov, profiliranih v stebrih, ki se nadaljujejo brez prekinitve skozi rebra obokov in lokov, je to slog cerkev v 's-Hertogenboschu in [[Leuven|Leuvnu]]. Poleg tega so loki med glavno in stranskimi ladjami izjemno široki, triforij je izpuščen. Namesto tega je nad stebre loka položena nadsvetloba iz krogovičja. Temu tipu so sledile druge večje cerkve v Antwerpnu, cerkev svetega Martina v [[Aalst]]u in cerkev svetega Mihaela v [[Gent]]u.

Demerska gotika v Hagelandu in kempenska gotika sta regionalni različici brabantske gotike v jugovzhodnem delu nekdanjega vojvodstva, ki se razlikujeta le po uporabi lokalnih rjavih opek. 

Brabantske gotske mestne hiše so zgrajene v obliki velikanskih [[relikviarij]]ev z vogalnimi stolpiči in navadno z [[zvonik]]om. Zunanjost je pogosto močno okrašena.

=== Prilagoditve sloga v Holandiji in Zelandiji ===
Veliko cerkva v nekdanjih holandskih in zelandskih grofijah je zgrajenih v slogu, ki se včasih netočno imenuje holandska in zelandska gotika. V resnici so stavbe sezidane v brabantskem gotskem slogu, prilagojene lokalnim razmeram. Tako so (razen v Dordrechtu) zaradi slabih tal uporabljeni leseni sodčkasti oboki namesto kamnitih in potrebnih zunanjih podpor. V večini primerov so bili zidovi narejeni iz opeke, vendar rezan naraven kamen ni bil nenavaden.

Everaert Spoorwater je igral pomembno vlogo pri širjenju brabantske gotike v Holandijo in Zelandijo. Izpopolnil je metodo, s katero so risbe za velike konstrukcije omogočale, da so na kasnejšem belgijskem ozemlju naročili vse naravne kamninske elemente iz kamnolomov, nato pa jih na samem kraju sestavili. To je odpravilo skladiščenje v bližini gradbišča, delo pa je bilo mogoče opraviti brez stalne prisotnosti arhitekta.

==Znani primeri brabantske gotske arhitekture ==
=== V nekdanji Brabantski vojvodini ===
==== Verske zgradbe ====
[[File:Bruxelles Notre-Dame du Sablon.jpg|thumb|225px|Cerkev Naše blagoslovljene gospe iz Sablona v Bruslju]]
[[File:Leuven Stadhuis.jpg|thumb|225px|Mestna hiša v Leuvnu]]

* stolnica svetega Rombouta v [[Mechelen]]u, zgodnja gotska stavba; gradnja se je začela okrog 1200 in osvežila leta 1312, njene prve očitne brabantske gotske značilnosti: ambulatorij s 7 kapelami iz leta 1335, arhitekt morda Jean d'Oisy,
* cerkev Naše gospe v Aarschotu iz leta 1337, delo Jakoba Piccarta,
* bazilika svetega Martina v Halleju iz leta 1341, arhitekt morda Jean d'Oisy,
* [[Stolnica Matere Božje, Antwerpen]] iz leta 1352,
* cerkev Naše gospe v Tiennu iz leta 1358, Jean d'Oisy,
* stolnica svetega Janeza v 's-Hertogenboschu, približno leta 1370, najvišja v brabantski gotiki v današnji Nizozemski,
* cerkev svetega Gummarusa v Lieru iz leta 1378; kor je oblikovan kot v cerkvi svetega Rombouta v Mechelnu,
* cerkev Naše gospe čez reko Dijle v Mechelenu, pred letom 1400,&lt;ref name=OLVodD&gt;{{navedi splet |url=http://inventaris.vioe.be/dibe/relict/3899 | title=Kerk Onze-Lieve-Vrouw-over-de-Dijle (ID: 3899) |work=De Inventaris van het Bouwkundig Erfgoed |language=nl |publisher=Vlaams Instituut voor het Onroerend Erfgoed (VIOE) |accessdate=14 July 2011 }}&lt;/ref&gt;
* [[Cerkev svetega Petra, Leuven]], približno 1400,
* cerkev svetega Sulpicija in kolegijska cerkvica svetega Denisa v Diestu iz leta 1402, ima polkrožno kapelo Francoza Pierra de Savoya – demerska gotika,
* [[stolnica svetega Bava]] v [[Gent]]u iz začetka 15. stoletja,
* Velika cerkev ali cerkev Naše gospe v Bredi iz leta 1410 velja za najčistejšo in najelegantnejšo brabantsko gotiko v današnji Nizozemski,
* stolnica svetega Mihaela in svete Gudule v Bruslju,
* cerkev Naše blagoslovljene gospe iz Sablona v Bruslju,
* cerkev svetega Martina v Aalstu,
* cerkev Naše gospe (Grote Kerk) v Dordrechtu, sedanja oblika je iz leta 1470.

==== Posvetne zgradbe ====
* [[Bruseljska mestna hiša]],
* [[Leuvenska mestna hiša]],
* zgodovinska zgradba Okrogla miza (ali ''Tafelrond'') v Leuvnu, 1479, Matheus de Layens, cehovska dvorana, zgrajena 1480–1487, notranji del sestavljajo tri hiše, porušena 1817, rekonstruirana po izvirnih načrtih 1921,&lt;ref name=TR-L_1&gt;{{navedi splet |url=http://site.raadskelders.net:5223/kiosk/tafelrondeng.php |title=The round table (tafelrond) |accessdate=20 July 2011 }}{{Slepa povezava|date=marec 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{dead link|date=July 2017 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=TR-L_2&gt;{{navedi splet |url=http://www.leuven.be/en/binaries/architectuurensculpturen_tcm20-26725.pdf |format=Pdf |title=Leuven architecture and sculptures (brochure) |publisher=City of Leuven (Tourism Leuven) |accessdate=20 July 2011 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20110930134220/http://www.leuven.be/en/binaries/architectuurensculpturen_tcm20-26725.pdf |archivedate=30 September 2011 |df= }}&lt;/ref&gt;
* palača mejnega grofa (nizozemsko ''Markiezenhof'') v Bergnu op Zoomu
* mestna hiša v Mechelenu, severno krilo (leta 1526 načrtovano in delno zgrajeno, 1900–1911 delno obnovljena in v celoti dokončana), 
* nekdanja mestna hiša (ali ''Raadhuis'') v Oirschotu (zgradba iz opeke, ki je bila tudi sedež sodišča (Vierschaar), v manjšem mestu: značilna oblika svetišča, vendar zelo umirjena).

=== V nekdanjih grofijah Holandija in Zelandija ===
[[File:20040103 Middelburg Stadhuis.jpg|thumb|225px|Mestna hiša v Middelburgu]]

==== Verske zgradbe ====
* Velika cerkev ali cerkev Naše gospe v Dordrechtu (Holandija)
* Velika cerkev ali cerkev svetega Lovrenca v Alkmaarju (Holandija)
* Velika cerkev ali cerkev svetega Lovrenca v Rotterdamu (Holandija)
* Velika cerkev ali cerkev svetega Bava v Haarlemu (Holandija)
* Hooglandse Kerk ali cerkev svetega Pankracija v Leidnu (Holandija)&lt;ref name=HC-L&gt;{{navedi splet |url=https://www.flickr.com/photos/stehouwerrecio/5558168105/ |title=Leiden, Hooglandse kerk (Highland church) |accessdate=17 July 2011 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=HC-L-SPC&gt;{{navedi splet |url=http://www.nauterre.com/pages/Europe/Netherlands/leiden-hooglandsekerk/leiden-hooglandsekerk.htm |title=Hooglandse Kerk (Highland Church), Leiden |publisher=Nauterre |accessdate=17 July 2011 |archive-date=2012-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120327223250/http://www.nauterre.com/pages/Europe/Netherlands/leiden-hooglandsekerk/leiden-hooglandsekerk.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Stara cerkev, nekdanja cerkev svetega Nikolaja v Amsterdamu (največji srednjeveški lesen obok v Evropi; lesen zvonik)&lt;ref name=OK-A&gt;{{navedi splet |url=http://www.oudekerk.nl/700jaar.htm |title=700 jaar Inwijding |language=nl |publisher=Stichting de Oude Kerk, Amsterdam, the Netherlands |year=2006 |accessdate=17 July 2011 |archive-date=2006-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061009214112/http://www.oudekerk.nl/700jaar.htm |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* Orjaški stolp svetega Livina (ali sveti Lievensmonstertoren v nizozemščini) v Zierikzeeju (Zelandija) (ločen z vrzeljo iz tedaj porušene cerkve)

==== Posvetne zgradbe ====
* mestna hiša v Goudi (Holandija)
* mestna hiša v Middelburgu (Zeeland)

=== Drugje ===
==== Verske zgradbe ====
[[File:Oudenaarde stadhuis 25-9-2016 09-52-11.JPG|thumb|225px|right|Mestna hiša Oudenaarde]]
* stolnica svetega Martina v Ypresu v nekdanjem okrožju Flandrije,&lt;ref name=SMC-Y&gt;{{navedi splet |url=http://www.ww1westernfront.gov.au/ieper/st-martins-cathedral.html |title=Belgium 1917: Third Battle of Ypres – Ieper, A walk around Ieper – St Martin’s Cathedral andenpeerboomplein |work=Australians on the Western Front 1914-1918 |publisher=Australian Government, Department of Veterans' Affairs; Board of Studies NSW |date=December 2010 |accessdate=17 July 2011 |archive-date=2011-08-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110823025737/http://www.ww1westernfront.gov.au/ieper/st-martins-cathedral.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* cerkev svetega Mihaela v Gentu v nekdanjem okrožju Flandrije,
* bazilika svetega Willibrorda v Hulstu, Zelandska Flandrija: iz leta 1648 v okrožju Flandrije, ki je zdaj v provinci Zeeland na Nizozemskem,
* kolegijska cerkev svete Valtrude v Monsu, v nekdanjem okrožju Hainaut (zgrajena iz trdega peščenjaka in modrega apnenca),
*cerkev svetega Lamberta v Nederweertu iz leta 1703 v knezoškofiji v Liègeu (čeprav med delom v  16. stoletju v okrožju Horn), zdaj v provinci Limburg na Nizozemskem,
* stolnica svetega Martina ali Domkerk v Utrechtu med okrožjema Brabant in Holandijo ter vojvodino Guelders na Nizozemskem (gotska cerkev na otoku na Renu, morda navdahnjena s stolnico v Kölnu, čeprav ima le en zahodni stolp. Ta stolp je postal regionalni model, ki naj bi pripadal utrechtski gotiki).

==== Posvetni zgradbi ====
* mestna hiša v kraju Damme v nekdanji deželi Flandriji,
* mestna hiša v kraju Oudenaarde v nekdanjem okrožju Flandrije.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Viri ==
*Cammaerts, Emile. Belgium, From the Roman Invasion to the Present Day. T. Fisher Unwin Ltd, London, 1921 (republished by The Project Gutenberg eBook, 2008). p. 359.(Note: Several construction dates have become contradicted by more recent sources)
*&quot;History &amp; styles: Gothic (1254-ca. 1600)&quot;. The virtual museum of religious architecture in The Netherlands. www.archimon.nl. Retrieved 13 July 2011.(On a specialized blog explicitly focusing on the present-day Netherlands, though a few of those described variant styles are prevalent in Belgium.)
*&quot;Steen: materialen, technieken en toepassingen&quot; (Pdf) (v nizozemščini). Heemkring Opwijk-Mazenzele, Belgium. Retrieved 14 July 2011.(Stone: materials, techniques, and applications - focused on Belgium and south-eastern Netherlands)
*&quot;Geschiedenis van de bouwkunst – Hoofdstuk 2 Gotische bouwkunst&quot; (Pdf) (v nizozemščini). Sint Lukas Kunsthumaniora, Belgium (Online tool for 5th and 6th year students of Architectural and Interior Arts). Retrieved 14 July 2011.(History of Gothic architecture - international, and specific attention for Belgium)
*Defoort, Herman. &quot;Gotische kunst&quot;. Websthetica, Tekststek voor kunst en esthetica sinds 2001 (v nizozemščini). Retrieved 15 July 2011.(Gothic - international, and specific attention for Brabantine Gothic)
*Savenije, Marjan; Smelt, Susan (sources). &quot;Wat zijn de kenmerken van de gotische architectuur?&quot; (Pdf) (v nizozemščini). Rooms-Katholieke Scholengemeenschappen Pius X College en St.-Canisius, Almelo, Netherlands. Retrieved 18 July 2011.(Sober description of Gothic styles in the Low Counties)
*de Naeyer, André. &quot;La reconstruction des monuments et des sites en Belgique après la première guerre mondiale&quot; (Pdf 2.2 KB). Monumentum Vol. XX-XXI-XXII, 1982 (v francoščini). Documentation Centre Unesco - Icomos. pp. 167–187. Retrieved 15 July 2011.(The Reconstruction of Monuments and Sites in Belgium after World War I)

==Zunanje povezave==
*{{navedi knjigo |url=http://www.dbnl.org/tekst/fock001duiz01_01/ |title=Duizend jaar bouwen in Nederland |trans-title=Tisoč let arhitekture na Nizozemskem |volume=2 |author1=Fockema Andreae, S.J. |author2=Hekker, R.C. |author3=ter Kuile, E. H. |language=nl |publisher=Allert de Lange, Amsterdam (1957-1958) |accessdate=2011-07-19 |language=nl}}
*{{navedi splet |url=http://www.thuisinbrabant.nl/geschiedenis/stenen-landschap/overheidsgebouwen/raadhuizen-vóór-1800 |title=Het stenen landschap |work=Thuis in Brabant – Geschiedenis |language=nl |publisher=Thuis in Brabant (Erfgoed Brabant), 's Hertogenbosch, Nizozemska |accessdate=18 July 2011 }} (zgodovinska arhitektura Brabanta, s poudarkom na Nizozemskem)
*[https://eng.archinform.net/stich/2182.htm Brabantska gotika, baza archINFORM]

{{Normativna kontrola}}
[[Kategorija:Gotska arhitektura]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura v Belgiji]]
[[Kategorija:Gotska arhitektura na Nizozemskem]]
[[Kategorija:Arhitektura v 16. stoletju]]
[[Kategorija:Arhitektura v 15. stoletju]]
[[Kategorija:Arhitektura v 14. stoletju]]</text>
      <sha1>rzthhltj5qelg3ymy4ed794w8l0wiaa</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Desio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>446293</id>
    <revision>
      <id>6721654</id>
      <parentid>6712868</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:28:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721654</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5170" sha1="qncyax2cjmtj5oz92km7bml8q7ugy54" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Desio
| official_name       = Città di Desio
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Desio_villa_Tittoni_Traversi_vista.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Vila Tittoni-Traversi
| image_shield        = Desio-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = Map of comune of Desio (province of Monza and Brianza, region Lombardy, Italy).svg
| map_alt             = 
| map_caption         = Položaj Desia v pokrajini [[Monza e Brianza|Monza in Brianza]], dežela [[Lombardija]]
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 45 |latm  = 37 |latNS  =  N
| longd = 9 |longm = 13   |longEW = E
| coordinates_type        = region:IT_type:city(56903)
| coordinates_display     = inline
| coordinates_footnotes   = 
| region              = [[Lombardija]]
| province            = [[Monza e Brianza|Monza in Brianza]] (MB)
| frazioni            = San Carlo, San Giorgio, San Giuseppe
| mayor_party         = [[Demokratična stranka (Italija)|PD]]
| mayor               = Roberto Corti (od [[31. maj|31. maja]] [[2011]])
| population_demonym  = Desiani
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[Kraljica presvetega Rožnega venca]]
| day                 = ponedeljek po prvi nedelji v oktobru 
| postal_code         = 20832
| area_code           = 0362
| website             = {{official website|http://www.comune.desio.mb.it}}
| footnotes           = 
}}
'''Desio''' je ''[[mesto]]'' in ''[[občina]]'' s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v severni [[Italija|italijanski]] pokrajini [[Monza e Brianza|Monza in Brianza]], v deželi [[Lombardija|Lombardiji]] .

== Zgodovina ==
=== Izvor imena ===
[[File:Saint John Bono - Cathedral of Milan.jpg|thumb|180px|right|Sveti [[Janez Dobri (milanski škof)|Janez Dobri]], milanski nadškof (†669), je zgradil prvo župnijsko cerkev v Desiu]]
Desio je bil naseljen že v predrimski dobi, v času vladavine [[Gali|Galov]] (Insurbov). Najdena je žrtvena žara s posvetilnim napisom poganskim bogovom.

Ime [[kraj]]a izhaja iz [[latinščina| latinskega]]  izraza ''ad decimum'' &lt;ref&gt;''ad decimum'' = ''pri desetem'' miljnem kamnu&lt;/ref&gt;; ker je bil oddaljen deset rimskih milj od [[Milano|Milana]]. Po drugih virih izhaja od imena poganskega boga [[Jupiter (mitologija) |Jupitra]] – v grščini izvirno [[Zevs]]; to so spremenili v latinski ''deus'', kraj pa v ''Deussio'' vse do X. stoletja.

[[Trg]] pod imenom &quot;Deussio&quot; je napredoval zaradi pomembnega trgovskega položaja ob cesti med [[Milano]]m in [[Como (mesto)|Comom]].

=== Razvoj in napredek ===

Mesto se je začelo razvijati z letom 649, ko je milanski nadškof sveti [[Janez Dobri (milanski nadškof)|Janez Dobri]] ukazal zgraditi župnijsko cerkev, ki so jo posvetili svetima Siru (Siro) in Maternu (Materno), da bi sprobrnili okoliško pogansko prebivalstvo, ki je bilo [[Langobardi|langobardskega]] izvora. 

1277 je tukaj potekala bitka med družinama [[družina Visconti|Visconti]] in [[Della Torre]] zaradi nadvlade nad [[Milano]]m. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.revolvy.com/main/index.php?s=Battle%20of%20Desio|title=Battle of Desio|publisher=Revolvy|date=|accessdate=11. marec 2018}}&lt;/ref&gt;

24. februarja 1924 je Desio prejel častni naziv mesta s kraljevskim odlokom.

Najbolj znan je kot rojstni kraj [[papež Pij XI.|Achilla Rattija]], ki je postal [[papež Pij XI.]], v mladosti pa je bil tudi navdušen in uspešen [[planinec]]. &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.gore-ljudje.net/novosti/74061/|title=Papež alpinist|publisher=Domoljub|date=15. februar 1922|accessdate=20. februar 2018|archive-date=2018-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20180224053138/http://www.gore-ljudje.net/novosti/74061/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Med napadom  [[Amerikanci|amerikanskih]] [[zavezniki druge svetovne vojne|zaveznikov]] je bila ubita operna pevka-sopranistkinja [[Giuseppina Finzi-Magrini|Magrinijevo]] (1878-1944) &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://forgottenoperasingers.blogspot.rs/2011/08/giuseppina-finzi-magrini-1878-1944.html|title=Giuseppina Finzi-Magrini|publisher= Forgotten opera singers|date=27. april 2011|accessdate=11. marec 2018}}&lt;/ref&gt;

== Znamenitosti ==
*''Vila Tittoni Traversi'' (18. stoletje)
*''Torre dei Palagi'' (19. stoletje)

== Znamenite osebnosti ==
* [[Ottone Visconti]] (1207–1295), nad[[škof]] in utemeljitelj gospodarske moči rodbine Visconti v [[Milano|Milanu]] in [[Lombardija|Lombardiji]]
* [[Papež Pij XI.|Achille Ambrogio Damiano Ratti]] (1857–1939), papež Pij XI.
* [[Luigi Giussani]] (1922–2005), duhovnik in ustanovnik [[Rimskokatoliška cerkev|katoliškega]] laičnega gibanja ''[[Comunione e Liberazione]]''
* [[Aurelio Milani]] (1934–2014), nogometaš
* [[Luigi Arienti]] (* 1937), kolesar
*[[Giovanni Bignami]] (1944–2017), zvezdoznanec-fizik
* [[Francesca Galli]]  (* 1960), kolesarka

== Zunanje povezave ==
{{Commonscat|Desio}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{it-geo-stub}}

[[Kategorija:Desio|*]]
[[Kategorija:Lombardija]]

{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>qncyax2cjmtj5oz92km7bml8q7ugy54</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SŽ serija 311/315</title>
    <ns>0</ns>
    <id>447600</id>
    <revision>
      <id>6721746</id>
      <parentid>6649778</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:51:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Edgar Searle</username>
        <id>215370</id>
      </contributor>
      <comment>UIC</comment>
      <origin>6721746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6678" sha1="apaklvp6tpp94kfhlk438dj3bqarbzk" xml:space="preserve">{{infopolje Vlak
|name=SŽ 311/315
|image=SŽ 311 315 Gomulka.jpg
|nicknames=''gomulka''
|builder=[[Pafawag]]
|origin=[[Poljska]]
|uicclass=2′2′+Bo′Bo′+Bo′Bo′+2′2′
|wheeldiameter=1000 mm (311)&lt;br /&gt;960 mm (315)
|minimumcurve=100 m
|length=87 m
|width=2,88 m
|axleload=16,0 t (311)&lt;br /&gt;10,8 t (315)
|voltage=3 kV
|topspeed=110 km/h
|multipleworking=3
|passengerseats=252
|poweroutput=1392 kW&lt;ref&gt;{{Navedi novice
|url=https://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&amp;layout=grey
|title=Slovenian Railways Rolling Stock
|newspaper=issuu
|accessdate=21. 4. 2018
|language=en
}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} Podatki veljajo za štiričleno različico podserije 2xx.&lt;/ref&gt;
}}

'''SŽ serija 311/315''', poznana po nadimku »''gomulka''«, je bila serija tri- in štiričlenih [[Elektromotorna garnitura|elektromotornih potniških garnitur]] [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]]. Garniture so bile sestavljene iz enega ali dveh motornih členov, oštevilčenih kot 311, ter krmilnih členov na vsakem koncu, označenih s 315.

Izdelane so bile v 60. in 70. letih dvajsetega stoletja v [[Poljska|poljski]] tovarni [[Pafawag]] v [[Wrocław]]u in so vrsto let predstavljale glavnino potniških vlakov po vseh slovenskih elektrificiranih progah. Iz prometa so se začele umikati začetek novega tisočletja po nakupu [[SŽ serija 312/317|serije 312/317]], zadnje garniture pa so končale z obratovanjem leta 2021, ko jih je nadomestila [[SŽ serija 510/515|serija 510/515]].

== Zgodovina ==
Serija 311/315 temelji na elektromotorni garnituri [[Pafawag 5B/6B]], ki jih je poljska tovarna [[Pafawag]] izdelovala od leta 1961 vse do 1993. Kmalu po elektrifikaciji odseka [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|Ljubljana–Postojna]] in proge [[Železniška proga Ljubljana–Jesenice–d. m.|Ljubljana–Jesenice]] je bil proizvajalec izbran za nakup elektromotornih vlakov. Junija 1964 je bil s Poljske za poskusno uporabo posojen primerek, ki je vozil [[Železniška proga Ljubljana–Sežana–d. m.|med Ljubljano in Sežano]]; po uspešno prestanem preizkusu je SŽP Ljubljana 25. avgusta istega leta sklenila pogodbo za dobavo treh tročlenih in 12 štiričlenih garnitur.

Prve so v Jugoslavijo 11. decembra 1964 prispele tročlene garniture, v letih 1965 in 1966 so sledila štiričlena vozila. Tročlene enote so bile oštevilčene kot podserija 311/315-0xx in štiričlene kot podserija 311/315-1xx. Po tedanjem poljskem voditelju [[Władysław Gomułka|Władysławu Gomułki]] se jih je kmalu oprijel vzdevek »gomulka«. Skoraj sočasno je tudi železniško transportno podjetje [[Rijeka]] naročilo nekaj tovrstnih garnitur, ki so premogle tudi oddelek prvega razreda.

Leta 1972 je bila sklenjena pogodba za nakup novih 15 štiričlenih garnitur, ki so bile izdelane v letih 1974 in 1975 in oštevilčene kot podserija 311/315-2xx. Od podserije 1xx so se med drugim razlikovale po večji moči in drugačni razporeditvi odjemnikov toka.

Zaradi pomanjkanja garnitur in hkratne nepopolne izkoriščenosti večjih enot je bilo leta konec 70. let dokupljenih nekaj krajnih krmilnih členov in nekaj štiričlenih garnitur podserije 1xx je bilo predelanih v tričlene garniture.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.slo-zeleznice.si/media/k2/attachments/NovaProga_Dec-2014NET.pdf|title=50 let gomulk na Slovenskem|last=|first=|date=December 2014|journal=Nova proga|accessdate=21. 4. 2018|archive-date=2018-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20180622193114/http://www.slo-zeleznice.si/media/k2/attachments/NovaProga_Dec-2014NET.pdf|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Čeprav se je s širjenjem električnega omrežja širila tudi uporaba serije 311/315, so jo pestile tudi mnoge težave – med drugim je bilo težavno slabo tesnjenje oken in delovanje pri nizkih temperaturah,&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|url=https://www.dnevnik.si/28755|title=Več udobja prinese več potnikov?|date=6. 8. 2002|newspaper=Dnevnik|accessdate=21. 4. 2018}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; pogoste pa so bile tudi okvare in požari. S predelavami se je zanesljivost povečala.

Po nakupu novih elektromotornih garnitur [[Pendolino]] ([[SŽ serija 310/316]]) in [[Siemens Desiro]] ([[SŽ serija 312/317]]) leta 2002 je bila predvidena upokojitev vseh vlakov serije 311/315;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; ko se je izkazalo, da za obratovanje potniškega prometa zgolj nove garniture ne zadoščajo, je nekaj gomulk ostalo v prometu. Številne enote so bile prodane v [[Italija|Italijo]] ali nazaj na Poljsko ali so bile razrezane.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Dokončen umik te serije iz prometa (zadnjih dveh garnitur) se je zgodil 24. junija 2021, po prehodu na počitniški vozni red in ob skorajšnjem pričetku obratovanja novih [[Stadler Rail|Stadlerjevih]] elektromotornih garnitur (julij 2021).&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenske Železnice testirajo nov električni vlak Stadler Flirt v doseganju max hitrosti 160 km/h – EMV SŽ 510-005/006|date=27. oktober 2020|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2020/10/27/slovenske-zeleznice-testirajo-nov-elektricni-vlak-stadler-flirt-v-doseganju-max-hitrosti-160-km-h-emv-sz-510-005-006/|work=Uporabna stran}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=julij-avgust 2021|title=Zbogom, gomulka!|url=https://www.sz.si/wp-content/uploads/2022/02/NovaProga_2021_07_08.net_.pdf|magazine=Nova proga|page=3}}&lt;/ref&gt;

Dve garnituri so ohranili kot eksponata, ena stoji v [[Tržišče, Sevnica|Tržišču]], druga pa v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

&lt;gallery&gt;
Slika:SŽ 311 315 Gomulka 2.jpg|SŽ 311/315 v Ljubljani
Slika:23.09.94 Ljubljana 315.018 (12576105944).jpg|Tročlena garnitura podserije 0xx
Slika:SŽ 311 315 notranjost.jpg|Notranjost
Slika:SŽ 311 315 notranjost 2.jpg|Notranjost
Slika:Kabina SŽ 315.jpg|Strojevodska kabina odslužene enote
Slika:SŽ 311 315 - vizitka.jpg|Tovarniška tablica
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Viri in zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|SŽ series 311/315|SŽ serija 311/315}}
* [http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&amp;t=30 Razprava o seriji 311/315 na forumu Vlaki.info]
* [https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/311_315.php SŽ 311 Gomulka - Tinetova stran o železnici]
* »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/174798280 Gomulke – elektromotorni vlaki Slovenskih železnic serije 311/315]«. ''Sledi časa'' (15. avgust 2021). RTV Slovenija.


{{SŽ vozni park}}

[[Kategorija:Elektromotorne garniture]]
[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]]</text>
      <sha1>apaklvp6tpp94kfhlk438dj3bqarbzk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Vozni park Slovenskih železnic</title>
    <ns>0</ns>
    <id>448640</id>
    <revision>
      <id>6721871</id>
      <parentid>6672551</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:20:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Janezdrilc</username>
        <id>3152</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>slike spredaj, enotna tabela</comment>
      <origin>6721871</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8278" sha1="b21nlzh0nyw7qvv7i97ymx8sop5rawm" xml:space="preserve">Seznam navaja železniška vozila, ki jih trenutno uporabljajo [[Slovenske železnice]].

== Številčenje serij ==
Serijska številka je sestavljena iz dveh trimestnih števil, ločenih s pomišljajem. Prva trimestna številka označuje vrste vlečnih vozil druga pa številko vozila. Serijska številka je napisana na čelu vsakega vozila, lahko pa je napisana tudi pod vsako vozniško kabino.

Prva številka označuje pogon:

* '''0''': parne lokomotive, ki niso bile 1. januarja 1959 starejše od 50 let
* '''1''': parne lokomotive, ki so bile 1. januarja 1959 starejše od 50 let
* '''2''': dvosistemska električna vlečna vozila na 3-[[Volt|kilovoltni]] [[enosmerni tok]] in 25-kilovoltni [[izmenični tok]], 50 [[Herc|Hz]], oziroma na 3-kilovoltni enosmerni tok in 15-kilovoltni izmenični tok, 16 '''⅔''' Hz
* '''3''': električna vlečna vozila na 3-kilovoltni enosmerni tok
* '''4''': električna vlečna vozila na 25-kilovoltni izmenični tok, 50&amp;nbsp;Hz
* '''5''': električna vlečna vozila na več električnih sistemov
* '''6''': [[dizel]]ska vlečna vozila z električnim prenosom pogona
* '''7''': dizelska vlečna vozila s hidravličnim prenosom pogona
* '''8''': dizelska vlečna vozila z mehanskim prenosom pogona
* '''9''': vozila za železniške potrebe (vzdrževalna in druga vozila)

Druga številka v oznaki vrste električnih in dizelskih lokomotiv pomeni skupno število pogonskih osi, v oznaki vrste motornikov in motornih garnitur pa je vedno 1.

Tretja številka v oznaki vrste električnih in dizelskih lokomotiv pomeni izvedbo oziroma tip lokomotive. Višje številke pomenijo novejše tipe lokomotiv. V oznaki vrste motornikov in motornih garnitur pomeni tip pogonskega dela motornika ali motorne garniture in je lahko 0, 1, 2 ali 3, v oznaki krmilnega ali priklopnega vagona oziroma prikolice pa pomeni njihovo izvedbo in je lahko 4, 5, 6, 7, 8 ali 9.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/200.10-Priro%C4%8Dnik%20za%20strojevodjo-01.10.2014.PDF|title=Priročnik za strojevodjo|date=21. 3. 2022|accessdate=21. 3. 2022|website=www.sindikat-strojevodij.si|publisher=SŽ – Tovorni promet, d.o.o. in SŽ – Potniški promet, d.o.o.|last=Kočar|first=Boštjan|publication-date=30. 10. 2014|page=71|archivedate=21. 3. 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220321185142/http://www.sindikat-strojevodij.si/sites/default/files/dokumenti/200.10-Priro%C4%8Dnik%20za%20strojevodjo-01.10.2014.PDF}}&lt;/ref&gt;

== Seznam ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Slika
! Serija
! Proizvajalec 
! Garn&lt;br&gt;iture
! Izdelava
! Največja hitrost
! width=30% | Opombe
|-
! colspan=7 |
===Elektromotorne garniture===
|-
|[[Slika:SŽ serie 310 (8169119903).jpg|alt=|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 310/316|SŽ 310/316]]
|{{ikonazastave|Italija}} [[Fiat Ferroviaria]]
|3
|2000
|200&amp;nbsp;km/h
|[[Pendolino]], različica ETR 460
|-
|[[Slika:SŽ 312 317 2.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 312/317|SŽ 312/317]]
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Siemens (podjetje)|Siemens Mobility]]
|30
| 2000–2002
|140&amp;nbsp;km/h
| 10 dvočlenih (podserije 312-0xx)&lt;br&gt;20 tročlenih (podserije 312-1xx)
|-
|[[Slika:Stadler KISS Slovenske železnice Slovenian railways.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 313/318|SŽ 313/318]]
|{{ikonazastave|Švica}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Stadler Rail]]
|10
|2020–2021
|160&amp;nbsp;km/h
|&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;pričetek obratovanja 14. 1. 2022
|-
|[[Slika:SŽ 510-515-013.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 510/515|SŽ 510/515]]
|{{ikonazastave|Švica}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Stadler Rail]]
|21
|2020–2023
|160&amp;nbsp;km/h
|
|-
! colspan=7 |
===Dizelmotorne garniture===
|-
|[[Slika:SŽ 610 v Žalni.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 610/615|SŽ 610/615]]
|{{ikonazastave|Švica}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Stadler Rail]] 
|41
|2019-2025
|140&amp;nbsp;km/h
|
|-
|[[Slika:SŽ 711.jpg|200px]]
|[[SŽ serija 711|SŽ 711]]
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[MBB Donauwörth]]
|1*
|1970
|120&amp;nbsp;km/h
|*stanje 2026 Samo za posebne vožnje (Vinski vlak, Nova Gorica - Ajdovščina)
|-
|[[Slika:SŽ 713 715.jpg|200px]]
|[[SŽ serija 713/715|SŽ 713/715]]
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[MBB Donauwörth]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[TVT Boris Kidrič Maribor]]
|9*
|1983–1986
|120&amp;nbsp;km/h
|*stanje 2026&lt;br&gt;Prehod v rezervo in postopen odpis v naslednjih letih (iztek revizij). 
|-
|[[Slika:SŽ Fiat 814 Maribor.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 813/814|SŽ 813/814]]
|{{ikonazastave|Italija}} [[Fiat Ferroviaria]]
|11*
|1973–1976&lt;br&gt;(predelave&lt;br&gt;1988-2002,&lt;br&gt;2011-2023)
|100&amp;nbsp;km/h
|*11 obratujočih garnitur podserije 1xx (novejša oblika)&lt;br&gt;(stanje 2026)&lt;br&gt;Prehod v rezervo in postopen odpis v naslednjih letih (iztek revizij).
|-
! colspan=7 |
===Elektromotorne lokomotive===
|-
|[[Slika:EuroCity 'Emona' (29951827864).jpg|alt=|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 342|SŽ 342]]
|{{ikonazastave|Italija}} [[AnsaldoBreda]]
| 4
|1968–1970
|120&amp;nbsp;km/h
| 
|-
|[[Slika:SŽ 363 series locomotive (04).JPG|alt=|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 363|SŽ 363]]
|{{ikonazastave|Francija}} [[Alstom]]
| 37
|1975–1977
|75&amp;nbsp;km/h tovorna prestava
125&amp;nbsp;km/h potniška prestava
| 
|-
|[[Slika:SŽ 541-004.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 541|SŽ 541]]
|{{ikonazastave|Nemčija}} [[Siemens (podjetje)|Siemens Mobility]] 
| 32
|2006–2009
|200&amp;nbsp;km/h
| 
|-
|[[Slika:TRAXX 494.520 società Akiem.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 542|SŽ 542]]
|{{ikonazastave|Francija}} [[Alstom]] 
| *
| 2025–
|160&amp;nbsp;km/h
| Alstom Traxx 3 MS&lt;br/&gt;Naročenih 30 večsistemskih lokomotiv&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tovorni.sz.si/lokomotiva-traxx-uspesno-preskusena/ |title=Lokomotiva Traxx uspešno preskušena |date=2025-09-16 |work=SŽ-Tovorni promet, d. o. o. |accessdate=2025-11-13}}&lt;/ref&gt;
|-
! colspan=7 |
===Dizelmotorne lokomotive===
|-
|[[Slika:SŽ series 642.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 642|SŽ 642]]
|{{ikonazastave|Francija}} [[Brissonneau et Lotz]]
| 10
|1961–1972
|80&amp;nbsp;km/h
| nadgradnja in remotorizacija&lt;br&gt;(2019-2021)
|-
|[[Slika:Prenovljena SŽ 643 2.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 643|SŽ 643]]
|{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Đuro Đaković Holding]]
| 21
|1967–1978
|80&amp;nbsp;km/h
|nadgradnja in remotorizacija&lt;br&gt;(2019-2021)
|-
|[[Slika:SŽ class 644 in Ljubljana.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 644|SŽ 644]]
|{{ikonazastave|Španija}} [[MACOSA]]
| 3*
|1973–1974
|90&amp;nbsp;km/h
|Obnovljena SŽ 644-020 je v lasti SŽ-VIT-a in v uporabi na Avtovlaku
SŽ 644-018 in 644-025 nadgradnja in remotorizacija, prebarvana v novo modro belo barvno shemo, v lasti SŽ- tovorni promet&lt;br&gt;
&lt;nowiki&gt;*&lt;/nowiki&gt;2 sta bili v Srbiji, v najemu pri Srbija Kargo (2021-2025)
|-
|[[Slika:SŽ 646.jpg|200x200px]]
|[[SŽ serija 646|SŽ 646]]
|{{ikonazastave|Češka}} [[Đuro Đaković Holding|CZ LOKO]]
| 4
|2020
|100&amp;nbsp;km/h
| za Tovorno železniško postajo Koper
|-
|[[Slika:SZ class 661 in Ljubljana-distance-back-April 2011.jpg|200x200_pik]]
|[[SŽ serija 661|SŽ 661]]
|{{ikonazastave|ZDA}} [[General Motors]] 
| 1
|1960
|114&amp;nbsp;km/h
| predvideno obratovanje do 26. 9. 2026
|-
|[[Slika:SŽ 664 108 in Ljubljana.jpg|200px]]
|[[SŽ serija 664|SŽ 664]]
|{{ikonazastave|ZDA}} [[General Motors]]&lt;br&gt;{{ikonazastave|Jugoslavija}} [[Đuro Đaković Holding]]
| 20
|1984–1986
|105&amp;nbsp;km/h
|*6 jih je v Srbiji, v najemu pri Srbija Kargo
|}

== Nekdanja vozila ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Slika
! Serija
! Proizvajalec 
! Garn&lt;br&gt;iture
! Izdelava
! Največja hitrost
! width=30% | Opombe
|-
|-
| [[Slika:SŽ 812-089 in Divaca.jpg|alt=|200x200_pik]]
| [[SŽ serija 812/818]]
| 
| 
| 
| 
| 
|-
| [[Slika:SŽ 362 Koper.jpg|alt=|200x200_pik]]
| [[SŽ serija 362]]
| 
| 
| 
| 
| 
|-
| [[Slika:SŽ 311 315 Gomulka.jpg|alt=|200x200_pik]]
| [[SŽ serija 311/315]]
| 
| 
| 
| 
| 
|-
| [[Slika:SŽ class 732 in Novo mesto.jpg|alt=|200x200_pik]]
| [[SŽ serija 732]]
| 
| 
| 
| 
| 
|}

== Sklici ==

{{sklici}}

== Viri ==

* Košir, Marko; Bogić, Mladen; Orbanić, Josip: ''Železniška vozila na motorni in elektromotorni pogon v Sloveniji'', Maribor, Pro-Andy, 2019, {{COBISS|ID=302220800}}

== Glej tudi ==

{{Kategorija v Zbirki|Rail vehicles of Slovenia|Železniška vozila v Sloveniji}}
* [[Seznam parnih lokomotiv v Sloveniji]]

{{Vozni park Slovenskih železnic}}

[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic| ]]</text>
      <sha1>b21nlzh0nyw7qvv7i97ymx8sop5rawm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bivolček</title>
    <ns>0</ns>
    <id>450158</id>
    <revision>
      <id>6721685</id>
      <parentid>6382812</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T00:43:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721685</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4591" sha1="1u9aol4tn963d1ga7oo0d7kh1aqyxvv" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| name = Bivolček
| image =(MHNT) Stictocephala bisonia.jpg
| image_width = 250px
| image_caption = Pogled od strani
| image2 = Membracidae - Stictocephala bisonia.JPG
| image2_width = 250px
| image2_caption = Zgornja stran
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Hemiptera]] (polkrilci)
| subordo = [[Auchenorrhyncha]]
| familia = [[Membracidae]] (grbasti škržatki)
| subfamilia = [[Membracinae]]
| genus = ''[[Stictocephala]]''
| species = '''''S. bisonia'''''
| binomial = ''Stictocephala bisonia''
| binomial_authority = [[Dennis D. Kopp|Kopp]] &amp; [[Thomas R. Yonke|Yonke]], 1977
}}

'''Bivolček''' ali '''zelena grbovka''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stictocephala bisonia''''') je vrsta [[grbasti škržatki|grbastih škržatkov]],&lt;ref&gt;[https://www.biolib.cz/en/taxon/id871380/ Biolib]{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; ki izvira iz Severne Amerike, danes pa je razširjena tudi po večini južne Evrope, Bližnjem vzhodu in Severni Afriki.&lt;ref&gt;[http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=239575 Fauna europaea]{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Včasih jo imenujejo tudi ''Ceresa bisonia''.&lt;ref name=&quot;EB&quot;&gt;{{Citation | year =2008 | contribution =buffalo treehopper | contribution-url =http://www.britannica.com/EBchecked/topic/83648/buffalo-treehopper#tab=active~checked%2Citems~checked&amp;title=buffalo%20treehopper%20--%20Britannica%20Online%20Encyclopedia | title =[[Encyclopædia Britannica]] | edition =Online | publisher =[[Encyclopædia Britannica, Inc.]] |  accessdate =2008-07-14}}&lt;/ref&gt;

==Opis in biologija==
Odrasli bivolčki dosežejo v dolžino med 8 in 10 mm&lt;ref name= &quot;GIS&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=368|title=Zelena grbavka|publisher=Gozdarski inštitut Slovenije|accessdate=20. junija 2018}}&lt;/ref&gt; in so svetlo zelene barve s prozornimi [[žuželčje krilo|krili]]. [[Predprsje]] je podaljšano do konca zadka, razširjeno je tudi stransko, da ima od spredaj gledano obliko narobe obrnjenega trikotnika. Ta oblika jim pomaga, da se zlijejo z okolico.&lt;ref&gt;John A. Jackman,Bastiaan M. Drees - A Field Guide to Common Texas Insects - Taylor Trade Publishing&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Penn State CoAS&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://tfpg.cas.psu.edu/279.htm|title= Buffalo Treehopper|accessdate= 2008-07-16|date= 2008-06-05|work= Pennsylvania Tree Fruit Production Guide|publisher= [[Pennsylvania State University]], College of Agricultural Sciences}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Ecology of BT&quot;&gt;{{navedi splet|url= http://www.fcps.edu/islandcreekes/ecology/buffalo_treehopper.htm|title= Buffalo Treehopper: Stictocephala bisonia|first= Mark|last= Moran|date= 2004-04-05|work= Study of Northern Virginia Ecology|publisher= [[Fairfax County Public Schools]]|accessdate= 2008-07-14|archive-date= 2008-12-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20081220050536/http://www.fcps.edu/islandcreekes/ecology/buffalo_treehopper.htm|url-status= dead}}&lt;/ref&gt;  

Bivolček ima enoletno generacijo, ki se začne tako, da [[samica|samice]] v mesecu oktobru zalegajo jajčeca z [[leglica|leglico]] v podkvaste žepke v lubju na mlade vejice gostiteljskih lesnatih rastlin na višini 1,5 do 2,5 m visoko na deblu. Skupaj posamezna samica odloži do 200 jajčec v skupinah od 1 do 15 ter jih zalije z žleznimi izločki. Embrionalni razvoj se začne jeseni, pozimi pa jajčeca [[diapavza|mirujejo]]. Spomladi se izležejo [[Nimfa (biologija)|nimfe]], ki krajši čas sesajo na listnih popkih rastlin, na katerih so se izlegle, nato pa se spustijo na tla. Tam se preselijo na zelišča, kjer nadaljujejo z intenzivnim hranjenjem. Nimfe v 55 do 80 dneh preidejo skozi pet stadijev, julija pa se razvijejo [[imago|imagi]].&lt;ref name = &quot;GIS&quot;/&gt;

==Škodljivost==
Bivolček se hrani s sesanjem rastlinskih sokov, zaradi česar lahko prenaša rastlinske bolezni, ki se kažejo kot odmiranje [[kambij]]a in deformacije rastlin.&lt;ref name = &quot;GIS&quot;/&gt; Kjer se preveč namnoži, postane [[škodljivec]] sadnega drevja. Pri tem so predvsem ranljivi mladi [[jablana|jabolčni]] [[sadovnjak]]i.&lt;ref name=&quot;Ecology of BT&quot;/&gt;

==Reference==
{{refsez}}

{{Taxonbar|from=Q486537}}

{{insect-stub}}
[[Kategorija:Grbasti škržatki]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1977]]
[[Kategorija:Žuželke Severne Amerike]]
[[Kategorija:Žuželke Evrope]]
[[Kategorija:Žuželke Slovenije]]
[[Kategorija:Žuželke Afrike]]
[[Kategorija:Škodljivci kmetijskih rastlin]]</text>
      <sha1>1u9aol4tn963d1ga7oo0d7kh1aqyxvv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Tarkvinija</title>
    <ns>0</ns>
    <id>451704</id>
    <revision>
      <id>6721642</id>
      <parentid>6712988</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:14:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721642</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14963" sha1="fh7mxezgieq5lac8s0mzt6tqe5dj88q" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Tarkvinija
| official_name       = Comune di Tarquinia
| native_name         =
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Panorama di Tarquinia.jpg
| imagesize           =
| image_alt           =
| image_caption       = 
| image_shield        =
| shield_alt          =
| image_flag = Tarquinia flag.svg
| image_map           =
| map_alt             =
| map_caption         =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt     =
| latd = 42 |latm = 14 |lats =57 |latNS = N
| longd = 11 |longm = 45 |longs =22 |longEW = E
| coordinates_type = region:IT-TS_type:city(200000)
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region              = [[Lacij]]
| province            = Viterbo (VT)
| frazioni            = Tarquinia Lido
| mayor_party         = 
| mayor               = Pietro Mencarini
| population_demonym  = Tarquiniesi
| elevation_footnotes =
| twin1               =
| twin1_country       =
| saint               = 
| day                 = 
| postal_code         = 
| area_code           = 
| website             = {{Official website|http://www.tarquinia.net/}}
| footnotes           =
}}
[[File:Tarquinia town square AvL.JPG|thumb|upright=1.25|Mestni trg z mestno hišo (Palazzo Comunale) na desni.]]

'''Tarkvinija''' ({{jezik-it|Tarquinia}}, {{IPA-it|tarkwiːnja|pron}}), nekdanji '''Corneto''', je staro mesto s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v pokrajini Viterbo, v [[Lacij]]u v [[Italija|Italiji]], znano predvsem zaradi poslikanih [[Etruščani|etruščanskih]] grobnic v [[nekropola]]h ali pokopališčih, ki so na seznamu Unesco-ve svetovne dediščine.

Leta 1922 so Corneto preimenovali po starodavnem mestu '''Tarquinii''' (latinsko) ali '''Tarch(u)na'''  (etruščansko). Čeprav je malo vidnega od nekoč velikega bogastva in obsega starodavnega mesta, arheologija vse bolj razkriva pogled na preteklost.

== Lega ==
Etruščansko in rimsko mesto leži na dolgi planoti La Civita severno od sedanjega mesta.

Starodavna grobišča (nekropole), ki izvirajo iz železne dobe (9. stoletje pr. n. št. ali [[Villanovanska kultura|Villanovanskega obdobja]]) pa vse do rimskih časov, so bila na sosednjih območjih, kot tudi na območju današnje Tarkvinije.

== Zgodovina ==
[[File:Tarquinia 2014 by-RaBoe 124.jpg|thumb|upright=1.25|Antično mesto na platoju La Civita nasproti sodobnega mesta]]

=== Etruščansko mesto ===
Tarkvinija (etruščansko ''Tarch(u)na'' &lt;ref&gt;''The Etruscan Language: An Introduction'', Giuliano Bonfante, Larissa Bonfante, 2002  {{ISBN|978-0-7190-5539-3}}&lt;/ref&gt;) je bilo eno najstarejših in pomembnejših etruščanskih mest; &lt;ref name=eb&gt;{{harvnb|Chisholm|1911|p=430}}&lt;/ref&gt; o čemer pričajo tudi starodavni miti povezani z mestom Tarchuna. Eden od njih je povezan z ustanoviteljem Tarchonom, po katere sem mesto imenuje ([[eponim]]) - bil naj bi brat sin ali brat Tirena. Drugi mit pa govori o preroku, otroku Tagesu, ki je Etruščanom prinesel t. i. ''etrusco disciplino.'' Vsi miti kažejo na starodavnost in kulturno pomembnost mesta. Na podlagi arheoloških najdb je Tarchuna precej zasenčila svoje sosede še pred nastankom zapisov. Govori se, da je že bilo mesto, ko je Demarat iz Korinta pripeljal grške delavce.

Potomci Demarata, [[Tarkvinij Prisk ]] in [[Tarkvinij Ošabni]] sta postala kralja [[Starorimska civilizacija |antičnega Rima]]. Številni rimski verski obredi in slovesnosti so izhajali iz Tarchune in celo še v [[Rimski imperij|imperialnih]] časih je še naprej obstajal kolegij šestdesetih [[Haruspex| haruspices]].

Na pojav Tarchune kot trgovske moči že v 8. stoletju pred našim štetjem je vplivala njena kontrola mineralnih virov, ki so bili v hribovju Tolfa južno od mesta in na pol poti do [[Caere]]tskega pristanišča Pyrgi.

Leta 509 pr. n. št., po porazu rimske monarhije, je družina Tarkvinija Ošabnega odšla v izgnanstvo v Caere. Najprej je Tarkvinij skušal vrniti prestol z zaroto in, ko to ni uspel, z orožjem. Prepričal je mesti Tarchuna in Veji, da sta ga podprla in vodila svojo vojsko proti Rimu v bitki pri Silva Arsia. Čeprav je rimska vojska zmagala, jo [[Tit Livij|Livij]] zapisal, da so se sile Tarchune dobro borile na desnem krilu, ki je sprva potiskalo rimsko levo krilo. Po bitki so se sile Tarchune vrnile domov. &lt;ref&gt;Livy, ''Ab urbe condita (book)|Ab urbe condita'', 2.6-7&lt;/ref&gt;

Ob koncu 5. stoletja in v prvi polovici 4. stoletja pred našim štetjem se je mesto na kratko oživelo, tako na političnem kot umetniškem področju, verjetno pod nadzorom družine Spurinna, čigar člani so prispevali k prenovljeni ekspanziji Tarchune in ponovnem naseljevanju in rasti mest v zaledju. Grobnica družine Spurinna, znana kot ''Tomba dell'Orco'', je okrašena s freskami banketa, ki združuje člane družine, ki so označeni z napisi. Družina Spurinna je bila pomembna v Tarkviniji do 1. stoletja. Dva fragmenta kamnitih plošč, znana kot ''Elogia Tarquiniensis'', poklon Velthurju Spurinnasu in Aulusu Spurinnasu, nudita vpogled v zgodovino Etruščanov, vključno z navedbo enega kralja Orgolnija iz Caere, ki opozarja na priimek Urgulanilla, saj je med njenimi člani žena cesarja [[Klavdij I.| Klavdija I.]].

V tem obdobju je Tarchuna prehitela Caere in druga etruščanska mesta v smislu moči in vpliva. V tem času je bilo po mestu zgrajeno ogromno [[obzidje]] kot odziv na grožnje [[Kelti|Keltov]] in  Rima. Tarchuna, ki ni bila prizadeta zaradi keltskih invazij, je končno kolonizirala vsa svoja prejšnja ozemlja do približno leta 385 pr. n. št. Ta nova cvetoča država je omogočila hitro obnovitev vseh dejavnosti. Veliki nagrobni spomeniki, okrašeni s slikami, s sarkofagi in pogrebnimi skulpturami v kamnu, odražajo ugledni družbeni položaj novega aristokratskega razreda, vendar več napisov na stenah in sarkofagih je pokazalo na vse bolj postopen proces demokratizacije.

Toda v 4. stoletju pr. n. št., ko je bila širitev Tarchune na vrhuncu, se je zgodil spopad z Rimom. Leta 358 pr. n. št. so državljane Tarchune ujeli in pri tem je umrlo 307 rimskih vojakov; nastala vojna se je končala leta 351 pr. n. št. s štiridesetletnim premirjem, in se ponovila v podobnem obdobju leta 308 pr. n. št.

=== Rimsko mesto ===
Kdaj je Tarchuna prišla pod rimsko oblast je negotovo, kot je tudi datum, ko je postala ''municipium''; leta 181 pr. n. št. je njeno pristanišče Graviscae (sodobni Porto Clementino),  nezdravo mesto na obali (zaradi malarije iz bližnjih močvirja), je postala [[rimska kolonija]], ki je izvažala vino in se ukvarjala z ribištvom. Malo je znano o Tarkviniji v rimskih časih, toda lan in gozdove njenega obsežnega ozemlja omenjajo klasični avtorji; Tarkviniji je [[Publij Kornelij Scipion Afriški]] leta 195 pr. n. št. dobavil jadro. Škof se omenja leta 456 n. št.

=== Obdobje po Rimu ===
Starodavno mesto se je v zgodnjem srednjem veku skrčilo na majhno utrjeno naselje na lokaciji &quot;Castellina&quot;, medtem ko je bolj strateško postavljen Corneto (morda &quot;Corito&quot;, omenjeno v rimskih virih) postopoma postalo glavno mesto spodnje Maremma morske obale, zlasti po uničenju pristanišča Centumcellae (danes [[Civitavecchia]]). Zadnje zgodovinske omembe Tarkvinije so iz okoli leta 1250, medtem ko je bilo ime Corneto leta 1922 spremenjeno v Tarquinia. Vrnitev na zgodovinska imena krajev (ne vedno natančno) je bil pogost pojav pri fašistični vladi Italije v okviru nacionalistične kampanje da bi obujali slavno preteklost.

== Znamenitosti ==
{{Infopolje Kraj svetovne dediščine|internal=yes
|WHS = Tarquinia, Etruscan Necropolis of Monterozzi
|Image = Tarquinia Tomb of the Leopards.jpg
|Type = kulturni
|Criteria = i, iii, iv
|ID = 1158-002
|Year = 2004
|Session = 
}}

=== Etruščanska nekropola Monterozzi ===
{{glavni| Nekropola Monterozzi}}
Glavna nekropola Tarchune, katere del je danes mogoče obiskati, je [[nekropola Monterozzi]] s približno 6000 grobnic, od katerih so vsaj v 200-ih lepe zidne poslikave, mnoge so tumulusne grobnice s komorami, izklesanimi v skalo.

Naslikani prizori so kakovostni, brez primere drugje v etruščanskem svetu in dajejo dragocen vpogled v skrivnostni svet Etruščanov, ki je redko dokumentiran. Kažejo bankete s plesi in glasbo, športne dogodke, občasno erotične in mitske prizore. V poznem obdobju so bili prikazani podzemni demoni, ki so spremljali mrtve na njihovem potovanju v onostranstvo, vključno s prizori v spodnjem svetu, ter tudi procesije sodnikov in drugih simbolov ugleda eminentnih članov družin, ki so tam pokopane.

Med znamenitimi grobnicami so [[grobnica bikov]], [[Augurova grobnica]] in [[grobnica leopardov]].

V drugi polovici 4. stoletja se je začel uporabljati klesan in poslikan sarkofag iz vulkanske kamnine ''nenfro'' (sivi [[tuf]]), [[marmor]]ja in [[alabaster|alabastra]]. Pokojnike so odložili na kamnite klopi ali proti stenam v takrat zelo velikih podzemnih komorah. Sarkofagi so se uporabljali do 2. stoletja in se v Tarkviniji številni, saj so morali biti proizvedeni lokalno.

=== Antično mesto (La Civita) ===
[[File:Ara della Regina Tarquinia.jpg|thumb|upright=1.2|left|Ara della Regina]]
Mesto se je povzpelo nad dolino Marta in je bilo približno 6 km oddaljeno od morja. La Civita je sestavljena iz dveh sosednjih planot, pian di Civita in pian della Regina, ki ju povezuje ozko sedlo.

==== Tempelj ''Ara della Regina'' ====
Tempelj velikosti okoli 44 × 25 m in iz 4. do 3. stoletja pr. n. št. je bil zgrajen v tufu z lesenimi strukturami in okrasjem, predvsem s slavnim in izvrstnim [[friz]]om krilatih konjev v [[terakota|terakoti]], ki velja za mojstrovino etruščanske umetnosti.
[[File:Photo Paolo Villa VR 2016 (VT) F0163961trisbis Palazzo Vitelleschi, cavalli alati bardati, scultura etrusca ellenistica, dettaglio teste ed ali, Tarquinia.jpg|thumb|upright=1.2|Konji iz templja Ara della Regina]]

==== Mestno obzidje ====
[[File:Porta Romanelli Tarquinia.jpg|thumb|upright=1.2|&quot;Porta Romanelli&quot; – mestna vrata.]]
Veliko obzidje je bilo zgrajeno v času cvetočega mesta v 6. stoletju pred našim štetjem in je bilo dolgo približno 8 km. Obdajalo je 135 ha; vidni so še daljši odseki severnega dela.

=== Drugo ===
* [[Narodni muzej Tarkvinije]] z veliko zbirko arheoloških najdb, ki se nahaja v renesančni palači Vitelleschi. Palačo je dal zgraditi kardinal iz Corneta (srednjeveško in novoveško ime Tarkvinije) med letoma 1436 in 1439, dokončana pa je bila okoli leta 1480-1490. Po kardinalovi smrti se je palača uporabljala kot papeška počitniška rezidenca. Sčasoma je postala njena lastnica družina Soderini in je postala hotel. Leta 1900 jo je pridobilo mesto Tarkvinija, ki ga je leta 1916 podarilo italijanski državi. Država je v njej uredila sedanji muzej, ki se je začel leta 1924.
[[File:Tarquinia - s Maria in Castello 1180332.JPG|thumb|upright=1.2|Cerkev Santa Maria di Castello.]]

* cerkev Santa Maria di Castello: cerkev, zgrajena med letoma 1121-1208 pod vplivi iz [[Lombardija|Lombardije]] in okrašena s [[Kozmatsko delo |kozmatsko tehniko]]. Fasada ima majhen zvonik in tri vhode. Notranjost je triladijska, razdeljena z masivnimi [[pilaster|pilastri]] s starokrščanskimi [[kapitel]]i in [[friz]]i. Omeniti velja tudi [[Rozeta (arhitektura) |rozeto]] v ladji in več marmornih del rimskih mojstrov.
* Duomo - stolnica: nekoč v romansko-gotskem slogu, je bila obnovljena po požaru leta 1643; iz prvotne zgradbe so freske iz 16. stoletja v prezbiteriju, ki jih je izdelal Antonio del Massaro
* cerkev San Pancrazio: gotsko-romanska cerkev
* cerkvi San Giacomo in Santissima Annunziata, kažeta arabske in bizantinske vplive
* cerkev San Martino: romanska cerkev iz 12. stoletja
* cerkev San Giovanni Battista: cerkev iz 12. stoletja z elegantno rozeto na preprosti fasadi.
* Mestna hiša (''Palazzo Comunale'') v romanskem slogu; gradnja se je začela v 13. stoletju in se obnovila v 16. stoletju
* Številni srednjeveški stolpi, tudi Dante Alighieri
* Palazzo dei Priori; fasada predelana v baročnem obdobju ima masivno zunanjo stopnišče. V notranjosti je cikel fresk iz leta 1429.

== Tarquinia DOC ==
Italijansko vino DOC (''Denominazione di origine controllata'') Tarquinia proizvaja rdeče, belo peneče vino. Grozdje je omejeno na pridelek 12 ton / ha z dokončanim vinom, ki ima najmanj 10,5% alkohola. Rdeče pijače so mešanica najmanj 60% Sangiovese in / ali Montepulciano, do 25% Cesanese in do 30% drugih lokalnih sort rdečega grozdja, kot je Abbuoto. Bela so sestavljena iz najmanj 50% Trebbiana in / ali Giallo, do 35% malvazije in do 30 drugih lokalnih sort grozdja, razen Pinot grigio, ki je izrecno izključen iz vin DOC iz Tarquinia. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|first=P.|last= Saunders|title=Wine Label Language|url=https://archive.org/details/winelabellanguag0000saun|page= [https://archive.org/details/winelabellanguag0000saun/page/205 205]|publisher= Firefly Books|year= 2004|isbn= 1-55297-720-X}}&lt;/ref&gt;

==Pobratena mesta ==
*{{flagicon|CUB}} Jaruco, [[Kuba]]
*{{flagicon|MLT}} [[Rabat, Malta|Rabat]], [[Malta]]

== Sklici ==
{{sklici|2}}

==Viri==
*R. Leighton, ''Tarquinia, an Etruscan City'' (Duckworth, London, 2004).
*Thomas Ashby, Tarquinia, volume=26, page 430 [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Tarquinii]. To delo pa navaja:
**L. Dasti, ''Notizie storiche archeologiche di Tarquinia e Corneto'' (Rome, 1878)
**G. Dennis, ''Cities and Cemeteries of Etruria'' (London, 1883), i. 301 sqq.
**''Notizie degli Scavi'', ''passim'', especially 1885, 513 sqq.
**E. Bormann in ''Corp. Inscr. Lai.'', xi. (Berlin, 1888), p.&amp;nbsp;510 sqq.
**G. Körte, &quot;Etrusker&quot; in Pauly-Wissowa, ''Realencyklopädie'', vi. 730 sqq.

==Zunanje povezave==
{{commons category| Tarquinia }}

*[http://www.tarquinia.net/ Uradna spletna stran]
*[http://www.awayaway.com/articles/article-16.html Awayaway.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211104154703/https://www.awayaway.com/articles/article-16.html |date=2021-11-04 }}, Tarquinia - ancient history of Italy: descriptions of some  Etruscan tombs
*[http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Gazetteer/Places/Europe/Italy/_Periods/Roman/Archaic/Etruscan/_Texts/DENETR*/home.html#18 Uchicago.edu] (3&amp;nbsp;chapters of George Dennis's ''Cities and Cemeteries of Etruria'')
*[http://www.discoversoriano.com/festivals/april/tarquinia---cattle-branding-festival.html Discoversoriano.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070928000921/http://www.discoversoriano.com/festivals/april/tarquinia---cattle-branding-festival.html |date=2007-09-28 }}, Information about Tarquinia's Cattle Branding Festival
*[http://www.tarquiniaturismo.it / Tarquinia Tourism Information]

{{Pokrajina Viterbo}}
{{World Heritage Sites in Italy}}

[[Kategorija:Etruščanska mesta]]
[[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Italiji]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]]
[[Kategorija:Tarkvinija|*]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>fh7mxezgieq5lac8s0mzt6tqe5dj88q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kenan Pirić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452184</id>
    <revision>
      <id>6721827</id>
      <parentid>6483969</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:16:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721827</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2728" sha1="lnzye6f9tsh14jcywgxqpyec402h9kn" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name = Kenan Pirić
|image = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
|birth_place =&lt;!-- WD --&gt;
|height = 192 cm
|position = [[Vratar (nogomet)|Vratar]]
| currentclub = [[Antalyaspor]]
| clubnumber = 
|youthyears1 =
|youthclubs1 = [[FK Sloboda Tuzla|Sloboda Tuzla]]
|years1 = 2012–2013
|clubs1 = [[OFK Gradina|Gradina]]
|caps1 = 16
|goals1 = 0
|years2 = 2013–2014
|clubs2 = [[K.A.A. Gent|Gent]]
|caps2 = 0
|goals2 = 0
|years3 = 2014–2017
|clubs3 = [[FK Sloboda Tuzla|Sloboda Tuzla]]
|caps3 = 60
|goals3 = 0
|years4 = 2017–2018
|clubs4 = [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjski Mostar]]
|caps4 = 43
|goals4 = 0
|years5 = 2018–2021
|clubs5 = [[NK Maribor|Maribor]]
|caps5 = 46
|goals5 = 0
|years6 = 2021
|clubs6 = [[Atromitos F.C.|Atromitos]]
|caps6 = 11
|goals6 = 0
|years7 = 2022
|clubs7 = [[Göztepe S.K.|Göztepe]]
|caps7 = 4
|goals7 = 0
|years8 = 2022–2024
|clubs8 = [[AEK Larnaca FC|AEK Larnaca]]
|caps8 = 71
|goals8 = 0
|years9 = 2024–2025
|clubs9 = [[Antalyaspor]]
|caps9 = 30
|goals9 = 0
|years10 = 2025–
|clubs10 = [[Neftçi PFK|Neftçi]]
|caps10 = 
|goals10 = 
|nationalyears1 = 2013–2016
|nationalteam1 = Bosna in Hercegovina do 21 let
|nationalcaps1 = 12
|nationalgoals1 = 0
|nationalyears2 = 2018–2024
|nationalteam2 = [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|Bosna in Hercegovina]]
|nationalcaps2 = 8
|nationalgoals2 = 0
}}
'''Kenan Pirić''', [[Bosanci|bosanski]] [[nogometaš]], * [[7. julij]] [[1994]], [[Tuzla]], [[Bosna in Hercegovina]].

Najprej je igral za [[OFK Gradina]]. Nato je prestopil v [[K.A.A. Gent|Gent]], kjer ni dočakal igranja za prvo ekipo. Iz Genta je prestopil k [[FK Sloboda Tuzla|Slobodi Tuzli]] od tam pa k [[HŠK Zrinjski Mostar|Zrinjskem iz Mostarja]]. Tam je dočakal svoj trenutek in z odličnimi obrambami prišel v [[Bosansko-hercegovska nogometna reprezentanca|člansko reprezentanco Bosne]]. Poleti 2018 pa je prestopil v [[Nogometni klub Maribor|NK Maribor]], v letih 2024 in 2025 je branil za turški [[Antalyaspor]], od leta 2025 pa za azerbajdžanski [[Neftçi PFK|Neftçi]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pirić, Kenan}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši OFK Gradine]]
[[Kategorija:Nogometaši K.A.A. Genta]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Slobode Tuzla]]
[[Kategorija:Nogometaši HŠK Zrinjskega Mostarja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši Atromitosa F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Göztepeja S.K.]]
[[Kategorija:Nogometaši AEK Larnace]]
[[Kategorija:Nogometaši Antalyasporja]]
[[Kategorija:Nogometaši Neftçija PFK]]</text>
      <sha1>lnzye6f9tsh14jcywgxqpyec402h9kn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bodičasti leščur</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452818</id>
    <revision>
      <id>6721687</id>
      <parentid>6624547</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T01:11:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721687</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2630" sha1="3zk1eslk31f7duj5rfhl3ieevqsvwd2" xml:space="preserve">
{{Taksonomka
| name = Bodičasti leščur
| image = Pinnidae - Pinna rudis.JPG
| image_width = 250px
|image_caption = Primerek iz [[Museo Civico di Storia Naturale di Milano]]
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Mollusca]] (mehkužci)
| classis = [[Bivalvia]] (školjke)
| ordo = [[Pterioida]]
| familia = [[Pinnidae]]
| genus = ''[[Pinna (genus)|Pinna]]''
| species = '''''P. rudis'''''
| binomial = ''Pinna rudis''
| binomial_authority = C. Linnaeus, 1758
| synonyms = 
*''Pinna elongata'' P.F. Röding, 1798 
*''Pinna ferruginea'' P.F. Röding, 1798 
*''Pinna ferruginosa'' P.F. Röding, 1798 
*''Pinna mucronata'' G.S. Poli, 1795 
*''Pinna paulucciae'' A. de Rochebrune, 1883 
*''Pinna rudis belma'' A. De Gregorio, 1885 
*''Pinna rudis blama'' A. De Gregorio, 1885
&lt;ref name=fa&gt;[http://www.marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&amp;id=140781 WoRMS]&lt;/ref&gt;&lt;ref name=fb&gt;{{Navedi splet |url=http://www.bagniliggia.it/WMSD/SearchShell.php?freeText=&amp;inputFamily=&amp;inputGenus=pinna&amp;inputSpecies=rudis&amp;inputVariety=&amp;inputAuthor=&amp;B1=Search |title=Worldwide Mollusc Species Database |accessdate=2018-10-05 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014333/http://www.bagniliggia.it/WMSD/SearchShell.php?freeText=&amp;inputFamily=&amp;inputGenus=pinna&amp;inputSpecies=rudis&amp;inputVariety=&amp;inputAuthor=&amp;B1=Search |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
}}

'''Bodičasti leščur''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Pinna rudis''''') je morska [[školjke|školjka]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[Pinnidae]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://www.biolib.cz/en/taxon/id519671/ |title=Biolib |access-date=2018-10-05 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304112740/http://www.biolib.cz/en/taxon/id519671/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; ki je v [[slovenija|Sloveniji]] [[Zavarovane živalske vrste v Sloveniji|zavarovana vrsta]].

==Opis in biologija==
Bodičasti leščur zraste od 25 do 30 cm.&lt;ref name=fb/&gt;&lt;ref&gt;[http://www.conchology.be/?t=66&amp;species=Pinna+rudis Conchology]&lt;/ref&gt; v dolžino in je s šilastim delom trdno zasidran v peščenem ali blatnem dnu. Živi v globini 3 do 10 metrov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www1.pms-lj.si/animalia/galerija.php?load=3813|title=Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev|publisher=Prirodoslovni muzej Slovenije|accessdate=5. oktobra 2018}}&lt;/ref&gt;

==Reference==
{{refsez}}

{{Taxonbar|from=Q3806056}}
{{mollusc-stub}}

[[Kategorija:Leščurji]]
[[Kategorija:Favna Jadranskega morja]]
[[Kategorija:Favna Sredozemskega morja]]
[[Kategorija:V Sloveniji zavarovane vrste]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]</text>
      <sha1>3zk1eslk31f7duj5rfhl3ieevqsvwd2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Asmir Suljić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452911</id>
    <revision>
      <id>6721848</id>
      <parentid>6230147</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:40:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 5 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721848</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3426" sha1="nlu6uvzz4wzc19acefyt6umfge19uw0" xml:space="preserve">{{wikificiraj}}
{{Infobox football biography
| name                = Asmir Suljić
| fullname            = Asmir Suljić
| height              = 174 cm
| birth_date          = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| birth_place         = &lt;!-- Wikidata --&gt;
| position            = [[Vezist (nogomet)|Vezist]]
| currentclub = [[FK Radnički 1923|Radnički 1923]]
| clubnumber = 99
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = Butmir
| years1 = 2010–2013
| clubs1 = [[FK Sarajevo|Sarajevo]]
| caps1  = 77
| goals1 = 11
| years2 = 2013–2015
| clubs2 = [[Újpest FC|Újpest]]
| caps2  = 50
| goals2 = 4
| years3 = 2015–2018
| clubs3 = [[Videoton FC|Videoton]]
| caps3  = 58
| goals3 = 5
| years4 = 2018–2019
| clubs4 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]]
| caps4  = 36
| goals4 = 6
| years5 = 2019
| clubs5 = [[Zagłębie Lubin]]
| caps5  = 5
| goals5 = 0
| years6 = 2019
| clubs6 = [[Zagłębie Lubin II]]
| caps6 = 2
| goals6 = 0
| years7 = 2020–2021
| clubs7 = [[Maccabi Petah Tikva F.C.|Maccabi Petah Tikva]]
| caps7 = 14
| goals7 = 0
| years8 = 2021
| clubs8 = [[Diósgyőri VTK|Diósgyőr]]
| caps8 = 22
| goals8 = 3
| years9 = 2022–2023
| clubs9 = [[FK Sarajevo|Sarajevo]]
| caps9 = 26
| goals9 = 5
| years10 = 2023
| clubs10 = [[FC Tobol|Tobol]]
| caps10 = 14
| goals10 = 0
| years11 = 2023–2024
| clubs11 = [[FK Velež Mostar|Velež Mostar]]
| caps11 = 25
| goals11 = 2
| years12 = 2024–2025
| clubs12 = [[Punjab FC|Punjab]]
| caps12 = 23
| goals12 = 4
| years13 = 2025–2026
| clubs13 = [[Szeged-Csanád Grosics Akadémia|Szeged-Csanád]]
| caps13 = 17
| goals13 = 0
| years14 = 2026–
| clubs14 = [[FK Radnički 1923|Radnički 1923]]
| goals14 = 
| caps14 = 
| nationalyears1=1993            |nationalteam1=Bosna in Hercegovina do 21 let                                   |nationalcaps1=1 |nationalgoals1=0
}}

'''Asmir Suljić''' je bosanski nogometaš z madžarskim potnim listom. Trenutno je igralec brez kluba, po sporazumni prekintvi pogodbe s poljskim prvoligašem Zagłębie Lubin januarja 2020. Rojen 11. septembra 1991 (27) v Srebrnici (BIH). 

Igra na poziciji levega/desnega krila ali na poziciji &quot;polšpice&quot; oziroma napadalnega vezista. Odlikujejo ga hitrost, prodornost, preigravanje in izvrstno obvladovanje žoge. Bolj kot doseganju zadetkov je Asmir nagnjen k asistiranju svojim soigralcem. V dosedanji karieri je igral za FK Butimir, FK Sarajevo, Ujpest FC, Videoton FC in [[Nogometni klub Olimpija (2005)|NK Olimpija Ljubljana]], v poletnem prestopnem roku 2019 pa je na zadnji dan prestopil k Zagłebie iz Lubina na Poljskem, kjer pa se je obdržal le 4 mesece. Za U21 reprezentanco Bosne in Hercegovine je odigral tudi eno tekmo.

Trenutna vrednost po transfermarketu je 850 tisoč €.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Suljić, Asmir}}
[[Kategorija:Bosansko-hercegovski nogometaši]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Sarajeva]]
[[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Fehérvárja FC]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]]
[[Kategorija:Nogometaši Zagłębie Lubina]]
[[Kategorija:Nogometaši Maccabi Petah Tikve F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši Diósgyőrija VTK]]
[[Kategorija:Nogometaši FC Tobola]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Veleža Mostar]]
[[Kategorija:Nogometaši Punjaba FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Szeged-Csanád Grosics Akadémie]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Radničkega 1923]]</text>
      <sha1>nlu6uvzz4wzc19acefyt6umfge19uw0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Sarzana</title>
    <ns>0</ns>
    <id>452988</id>
    <revision>
      <id>6721648</id>
      <parentid>6712970</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:21:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721648</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6056" sha1="g0im2g3bjhfyyovb01zcjdqesq8yff0" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji
| name                = Sarzana
| official_name       = Città di Sarzana
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Sarzana - Panorama (da Monte Caprione).JPG
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = 
| image_shield        =
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| coordinates         = &lt;!-- wd --&gt;
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Ligurija]]
| province            = [[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]] (SP)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| population_demonym  = Sarzanesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = [[sveti Andrej]]
| day                 = 30. november
| postal_code         = 19038
| area_code           = 0187
| website             = {{official website|http://www.comune.sarzana.org}}
| footnotes           = 
}}

'''Sarzana''' (emiliansko ''Sarzana'', ligursko ''Sarzann-a'') &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=Dizionario Genovese-Italiano e Italiano-Genovese|place=Genoa|last=Frisoni|first=Gaetano|authorlink=:it:Gaetano Frisoni|year=1910|publisher=Nuova Editrice Genovese|language=it}}&lt;/ref&gt; je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; ter nekdanja kratkotrajna katoliška škofija v pokrajini [[La Spezia (pokrajina)|La Spezia]], v [[italijanske dežele|deželi]] [[Ligurija]], v severozahodni [[Italija|Italiji]], 15 kilometrov vzhodno od La Spezije, ob železniški progi v [[Pisa|Piso]], na točki, kjer se železniška proga proti Parmi odcepi na sever.

== Zgodovina ==
Položaj Sarzane, ob vhodu v dolino Magre (starodavna ''Macra''), meje med [[Etrurija|Etrurijo]] in Ligurijo v rimskih časih, je imel v srednjem veku vojaški pomen. Prva omemba mesta je iz leta 983 v diplomi [[Oton I. Veliki |Otona I.]]. Leta 1202 je bila škofija prenesena iz starodavnega Luni.

Sarzana je zaradi svojega položaja večkrat spremenila gospodarje, in je najprej pripadala Pisi, nato Firencam, nato pa Banco di S. Giorgio iz Genove in od leta 1572 naprej sami Genovi.
[[File:Fortezza di Sarzana.jpg|thumb|250px|left|Trdnjava Sarzana.]]

Te spremembe so v Sarzani pustile vidno [[utrdba|utrdbo]], ki ostaja privlačnost za obiskovalce, ki jih zanima vojna zgodovina, posebej zgodovina utrdb [3].

Leta 1814 je bila dodeljena Kraljevini Sardiniji, meja med Ligurijo in Toskano, ki je takrat potekala med njo in [[Carrara|Carraro]].

Leta 1921 je bila Sarzana prizorišče bojev (''Fatti di Sarzana'') med prebivalstvom in musolinijevimi fašističnimi odredi. Med njimi je majhna skupina karabinjerjev in kasneje preprostih državljanov nasprotovala in potisnila približno 300 oboroženih fašistov, ki so prišli uničit mesto, zaradi česar je bilo osemnajst mrtvih in približno trideset ranjenih.

Med nemško okupacijo Italije v drugi svetovni vojni je bila Sarzana središče partizanskega upora.

== Cerkvena zgodovina ==
Škofija Sarzana je bila ustanovljena 4. avgusta 1975 na ozemlju, ki ji je bilo  dodeljeno iz ukinjene rimskokatoliške škofije Luni-Sarzane. Takoj se je pridružila personalni uniji (''aeque principaliter'') škofij Brugnato in La Spezia do njihove združitve 30.septembra 1986.

Leta 1986 je bila škofija Sarzana ukinjena, njeno ozemlje in ime pa združeno v škofijo La Spezia-Sarzana-Brugnato.
* škof Siro Silvestri (3. september 1975 – 30. september 1986), tudi zadnji škof Brugnata in zadnji škof La Spezie; prej škof Foligna, pozneje prvi škof La Spezia-Sarzana-Brugnato, je umrl 14. junija 1997.

== Znamenitosti ==
* Nekdanja sarzanska stolnica: gotska cerkev iz belega [[marmor]]ja zgrajena 1355-1474. V njej sta dva oltarja skipi iz poznejšega obdobja.
* Trdnjava Sarzana; nekdanja [[citadela]], ki so jo zgradili Pisani, je porušil in ponovno postavil [[Lorenzo Medičejski Veličastni]].
* Grad v Sarzani: je na hribu Sarzanello, na mestu utrdbe že od cesarja Otona I. Grad je obnovil ali razširil [[kondotjer]] Castruccio Castracani, kasneje pa je postal prebivališče škofov Luni.
* Pieve of Sant'Andrea: župnijska cerkev iz 10.-11. stoletja in obnovljena leta 1579 ima portal iz 16. stoletja. V njej je marmornat kip iz 14.-15. stoletja ''Poslanstvo svetnikov'' Domenica Fiasella in dodekagonalni [[krstilnik]].
* San Francesco: dokumentiran od leta 1238, ki jo je po tradiciji ustanovil sv. Frančišek. V njej je nagrobni spomenik (1328) sina Castruccia Castracanija, Giovannija di Balduccia; grob škofa Bernabó Malaspina in freska v luneti, pripisana Priamo della Quercia.
* Palazzo del Capitano: zasnoval jo je [[Giuliano da Maiano]] (1472), vendar je zdaj popolnoma spremenjena.

== Pomembni domačini ==
* Sarzana je bilo rojstno mesto Tommasa Parentucellija, bodočega [[Papež Nikolaj V. |papeža Nikolaja V.]], leta 1397 kot sina lokalnega zdravnika Bartolomea Parentucellija.
* Veja družine Cadolingi di Borgonuovo, gospodje Fucecchia v Toskani od 10. stoletja naprej, ki je dobila ime Buonaparte, se je naselila v bližini Sarzane pred letom 1264. Leta 1512 je družinski član (Francesco Buonaparte, ki je umrl leta 1540) trajno prebival v [[Ajaccio|Ajacciu]], postal ustanovitelj korziške linije Buonapartov in s tem neposredni prednik Sebastia Nicola Buonaparta. Bil je praded cesarja [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]] (ki je bil rojen na Korziki leta 1769).

== Pobratena mesta ==
Sarzana je pobratena z:
* {{ikonazastave|FRA}} '''Villefranche de Rouergue''', [[Francija]]
* {{ikonazastave|HUN}} '''Eger''', [[Madžarska]]

== Sklici ==
{{sklici}}
* Bosworth, R. J. B. (2007). Mussolini's Italy: Life Under the Fascist Dictatorship, 1915–1945, London: Penguin Books, ISBN 978-0-14-303856-6

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka|Sarzana}}
* [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/sarz0.htm GCatholic]

{{Province of La Spezia}}

[[Kategorija:Mesta v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>g0im2g3bjhfyyovb01zcjdqesq8yff0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dimnikarski žagovinar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>453872</id>
    <revision>
      <id>6721855</id>
      <parentid>5060348</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:05:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721855</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2236" sha1="g29snjoeq6vuxvs75iuw4rm3mo8qb23" xml:space="preserve">{{Taksonomka
| image = Monochamus saltuarius.jpg
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| ordo = [[Coleoptera]] (hrošči)
| subordo = [[Polyphaga]] (vsejedi hrošči)
| familia = [[Cerambycidae]] (kozlički)
| genus = '''''[[Monochamus]]'''''
| species = '''''M. saltuarius'''''
| binomial = ''Monochamus saltuarius''
| binomial_authority = Gebler, 1830
| synonyms = * ''Monochamus galloprovincialis var. pistor'' &lt;small&gt;(Germar) Tamanuki, 1933&lt;/small&gt;
}}

'''Dimnikarski žagovinar''' ([[znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Monochamus saltuarius''''') je vrsta vsejedih hroščev iz družine [[Kozlički|kozličkov]], ki je razširjena po skoraj vsej [[Evropa|Evropi]], od vzhodnih Alp pa vse do Koreje in Japonske na vzhodu. 

==Opis in biologija==
Odrasli hrošči merijo med 11 in 19 mm&lt;ref&gt;[https://www.biolib.cz/en/taxon/id11325/ BioLib.cz - ''Monochamus saltuarius''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191212075941/https://www.biolib.cz/en/taxon/id11325/ |date=2019-12-12 }}.  Dostopano 8. septembra 2014.&lt;/ref&gt; in imajo črno telo, posejano z rumenimi in sivami pikami. 
V Sloveniji ima dimnikarski žagovinar eno generacijo na leto in roji med junijem in avgustom. Po kopulaciji, samica, ki živi do 80 dni, odloži do 172 jajčec v zarezo v skorji gostiteljskega drevesa. [[Ličinka|Ličinke]] se izležejo po osmih dneh in se zavrtajo globlje v [[les]], kjer se hranijo. Pred zimo naredijo bubilnico v kateri poteka [[diapavza]]. Spomladi se ličinke zabubijo, po devetih dneh pa se iz bube razvije imago, ki se skozi okroglo izhodno odprtino v skorji pregrize na plano. Imagi se prehranjujejo s skorjo na vejicah in vršičkih, pa tudi z iglicami. Vrsta je [[vektor (epidemiologija)|vektor]] [[borova ogorčica|borove ogorčice]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.zdravgozd.si/prirocnik/zapis.aspx?idso=454|title=Dimnikarski žagovinar|publisher=Gozdarski inštitut Slovenije|accessdate=15. novembra 2018}}&lt;/ref&gt; 

==Reference==
{{Refsez}}

{{Taxonbar|from=Q4477626}}

{{insect-stub}}
[[Kategorija:Kozlički]]
[[Kategorija:Hrošči Azije]]
[[Kategorija:Hrošči Evrope]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1830]]</text>
      <sha1>g29snjoeq6vuxvs75iuw4rm3mo8qb23</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Seznam osebnosti iz Občine Ilirska Bistrica</title>
    <ns>0</ns>
    <id>453938</id>
    <revision>
      <id>6721876</id>
      <parentid>6517308</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:36:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42401-37</username>
        <id>263638</id>
      </contributor>
      <comment>Gortan Julij Simončič ( 17. februar 1925, Ilirska Bistrica) častnik, partizan, prvoborec</comment>
      <origin>6721876</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="35967" sha1="j3bm8mrujp8k64z17q464b30jrirj3p" xml:space="preserve">'''Seznam osebnosti iz občine Ilirska Bistrica''' vsebuje osebnosti, ki so se tu rodile, delovale ali umrle.

== Do 19. stoletja ==

* [[Peter Aleš]] (30. junij 1786, [[Povodje, Vodice]] – 15. april 1868, [[Trst]], Italija), kmetijski pisec, narodni delavec in duhovnik; izdal je knjigo ''Zaveden kmet, ali najpotrebniši nauki kmetijstva za nedeljske šole po deželi''
*[[Franc Bilc]] (1786, [[Ilirska Bistrica]] – 6. maj 1824, [[Harije]]), leksikograf, narodni buditelj, pesnik in duhovnik; dopisoval si je s Kopitarjem, Ravnikarjem in Vodnikom; zavzemal se je za prenovo slovenskega pravopisa in rabo črke Y v beseda z mehkim vokalom (''lubesyn, tyrta)''
*[[Blaž Hafner]] (23. avgust 1758, [[Škofja Loka]] – 10. avgust 1834, [[Ilirska Bistrica]]), zdravnik
*[[Matija Kastelec]] (24. januar 1620, [[Kilovče]] – 19. junij 1688, [[Novo mesto]]), asketični pisec, leksikograf, duhovnik in kanonik
*[[Matija Ličan]] (24. februar 1785, [[Ilirska Bistrica]] – 3. maj 1877, [[Ilirska Bistrica]]), rodoljub in eden od glavnih pobudnikov ustanovitve Čitalnice leta 1864 v Ilirski Bistrici
*[[Ludvik Valenčič a Premb]] (med 1600 in 1650, [[Prem]] – po 1701, [[Češka]]), nabožni pisec, duhovnik, redovnik, frančiškan
*[[Anton Valenčič Grgurc]] (8. januar 1769, Bistrica – 1. avgust 1837 Bistrica), postavil je stavbo, v kateri je bila prva pošta v Ilirski Bistrici in takrat edina pošta, ki so jo v času Ilirskih provinc postavili na Kranjskem; bil je prvi bistriški poštar

== 19. stoletje ==

*[[Gaetano Alberti]] (23. julij 1878, [[Mormanno, Italija]] – 25. julij 1915, [[Podgrad]]), vojak; [https://it.wikipedia.org/wiki/Gaetano_Alberti]
*[[Silvano Baresi]] (18. maj 1884, [[Podgrad]] – 1. februar 1958, [[Gradež, Italija]]), arhitekt; [https://it.wikipedia.org/wiki/Silvano_Baresi_(architetto)]
* [[Aleksa Benigar]] (28. februar 1893, [[Zagreb]], [[Hrvaška]] – 1. november 1988, [[Rim]], [[Italija]]), frančiškan, misijonar, teološki pisatelj in univerzitetni profesor; v enem izmed svoji del navaja, da je bil oče rojen v Trnovem, v Ilirski Bistrici; [https://hr.wikipedia.org/wiki/Aleksa_Benigar]
* [[Andrej Benigar]] (8. november 1842, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 22. april 1926, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), narodni buditelj, duhovnik
*[[Ivan Benigar (profesor)]] (29. januar 1845, [[Ilirska Bistrica]] – 24. december 1920, [[Radeče]]), šolnik
*[[Louis Beniger]] (12. oktober 1894, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 4. marec 1979, [[La Grande, Illnos|La Grande, Illinois]], [[Združene države Amerike]]), pisatelj, publicist in urednik
* [[Anton Bežek]] (5. januar 1814, [[Postojna]] – 26. julij 1855, [[Ilirska Bistrica]]), zdravnik
*[[Janez Bilc]] (7. januar 1839, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 13. julij 1906, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), pesnik, publicist, prevajalec, zbiralec ljudskega izročila, duhovnik
*[[Bogumil Brinšek]] (10. avgust 1884, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 13. september 1914, [[Soko grad]], [[Srbija]]), alpinist, jamar in raziskovalec kraških jam, fotograf, častnik, član planinskega društva Drenovci
* [[Gabrijel Brinšek]] (17. maj 1871, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 1. julij 1935, [[Buenos Aires]], Argentina), strokovnjak strojništva, projektant in društveni delavec; izselil se je v Argentino in po zaslugi Brinška in njegovi prijateljev ter sodelavcev je nastala prva slovenska organizacija v Južni Ameriki
*[[Edvard Bubnič]] (1. maj 1884, [[Slivje]] – 29. november 1959, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), kulturni delavec
*[[Dragotin Česnik]] (13. september 1865, [[Knežak]] – 11. november 1939, [[Ljubljana]]), šolnik in narodnoobrambni delavec 
*[[Fran Dominko]] (13. december 1870, [[Kobarid]] – 5. maj 1921, [[Ilirska Bistrica]]), sodnik
*[[Frane Domladiš]] (1896 - ?), inženir strojništva, lastnik Vencinove pile v Ilirski Bistrici
*[[Josip Grahor]] (1894, [[Dolnja Bitnja]] – 1986, [[Prem]]), član organizacije [[TIGR]], gostilničar in trgovec
* [[Alojzij Grm]] (7. februar 1882, [[Zagorica, Dobrepolje]] – 13. november 1954, [[Ilirska Bistrica]]), notar, zborovodja, glasbeni pedagog, vodil je povojni zbor v Ilirski Bistrici
*[[Pavel Gustinčič]] (28. junij 1891, [[Volosko]], Hrvaška – 18. oktober 1929, Travnik, Bosna in Hercegovina), slikar, osnovno šolo je obiskoval v Podgradu, realko pa v Gorici, slikal je predvsem krajino Krasa in Kranjske, bil je zvest impresionizmu in svojemu učitelju Jakopiču
* [[Karel Jamnik]] (13. september 1891, [[Brankovo]] na Dolenjskem – 3. november 1949, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), duhovnik in apostolski administrator Reške škofije
*[[Slavoj Jenko]] (12. avgust 1852, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 6. avgust 1907, [[Hrušica]]), politik, narodni gospodar in narodni buditelj, domoljub, župan Podgrada in deželni poslanec
*[[Dragotin Kette]] (19. januar 1876, [[Prem]] – 26. april 1899, [[Ljubljana]]), pesnik, pisal je tudi kratko impresionistično prozo in dela za otroke (basni, pravljice, otroške pesmi in povesti); po njem se imenujejo osnovna šola, ulica in moški pevski zbor v Ilirski Bistrici
*[[Janez Krstnik Kalan]] (18. junij 1894, [[Suha]] – 21. julij 1963, [[Trnje]]), duhovnik, nabožni in javni delavec, bil je župnik tudi v Knežaku; leta 1936 je zahteval, da morajo imeti slovenska dekleta, ki služijo na Reki, pravico opraviti velikonočno spoved v domačem jeziku
* [[Albert Klun]] (21. junij 1926, [[Brezovica]] (Hrpelje-Kozina) – 6. junij 2002, [[Izola]]), zgodovinar, nekaj časa je živel v Ilirski Bistrici
* [[Alojzij Kraševec]], (20. april 1882, [[Tominje]] – 1. januar 1944, [[Reka, Hrvaška]]), duhovnik, narodni in gospodarski delavec
*[[Franc Kruh]] (13. januar 1898, Šembije – 3. februar 1964, Šembije), gozdni delavec in član organizacije [[TIGR]]
* [[Jožef Marija Kržišnik]] (31. marec 1865, [[Lenart nad Lušo]] – 22. januar 1926, [[Ilirska Bistrica]]), pesnik, prevajalec in duhovnik
*[[Ivan Lah]] (9. december 1881, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 18. maj 1938, [[Ljubljana]]), pisatelj, publicist in prevajalec, profesor na gimnaziji; ko je bil star eno leto, so se preselili na Dolenjsko
*[[Karel Lavrič]] (1. november 1818, [[Prem]] – 3. marec 1876, [[Gorica]]), pravnik, politik in narodni buditelj, organizator kulturnega in političnega življenja na Primorskem
* [[Aleksander Ličan]] (29. marec 1839, [[Ilirska Bistrica]] – 4. oktober 1890, [[Ilirska Bistrica]]), posestnik, trgovec in župan (kot župan je dal zgraditi zvonik cerkvi sv. Jurija v Ilirski Bistrici), prvi predsednik bistriške čitalnice, lastnik mlina in žage
* [[Aleksander Ličan mlajši]] (1876–1943), sin župana in trgovca Aleksandra Ličana, napisal je knjigo ''Spomini iz Sibirije''
* [[Josip Ličan]] (31. julij 1874, [[Ilirska Bistrica]] – 8. junij 1929, [[Gorica]]), prosvetni delavec in profesor bogoslovja, dal je pobudo za ustanovitev goriške Mohorjeve zveze, kateri je bil prva štiri leta tudi predsednik 
* [[Jožefa Maslo]] (1891, [[Ostrožno Brdo]] – 26. november 1944, [[Auschwitz]], Poljska), partizanska mati in borka za svobodo, imela je 11 otrok in prav vsi so bili aktivni v NOB; po njej se imenuje vrtec v Ilirski Bistrici
*[[Bogomir Maraž]] (8. januar 1899, [[Vrtojba]] – 1963, [[Ilirska Bistrica]])&lt;ref name=osebno&gt;Osebni vir.&lt;/ref&gt;, fotograf, iz Vrtojbe je prišel v Ilirsko Bistrico in leta 1920 na sedanjem Titovem trgu odprl prvi Maražev fotografski atelje, v katerem so bili kasneje zaposleni še njegova brata Dominik in Silvester ter sestri Suzana in Ida; po njem je obrt prevzel brat Silvester Maraž
*[[Alojzij Mihelčič]] (3. marec 1880, [[Harije]] – 10. februar 1975, [[Ljubljana]]), zborovodja, skladatelj, organist in župan; napisal je 430 skladb
*[[Jernej Novak (glasbenik)]] (14. avgust 1886, [[Knežak]] – 1934, [[Ljubljana]]), glasbenik in skladatelj
*[[Franc Pavlovec]] (12. avgust 1897, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 12. februar 1959, [[Ljubljana]]), slikar
* [[Josip Potepan - Škrljev]] (8. marec 1848, [[Dolnji Zemon]] – 6. marec 1893, [[Dolnji Zemon]]), čebelar, posestnik, sadjar, krajevni zgodovinar in etnograf; bil je napreden kmet, ki je okoliške kmete spodbujal k naprednim tehnikam sadjarstva in čebelarstva; svoje članke je objavljal v takratnem časopisju (npr. ''[[Bleiweisove novice]]);'' nekaj časa je bil tudi župan Jablanice
*[[Gvido Rant]] (16. januar 1880, [[Prem]] – 7. maj 1956, [[Ljubljana]]), bogoslovni pisatelj, duhovnik, redovnik in frančiškan
*[[Blaž Sušnik]] (29. januar 1834, [[Gozd]] – 3. april 1866, [[Knežak]]), pesnik, književnik in duhovnik
* [[Janko Saftič]] (1895–1919), prvi upornik in prva žrtev po italijanski zasedbi Primorske, ubili so ga karabinjerji, potem ko se je z njimi in vojaki spopadal zaradi nesprejemanja novih oblastnikov 
* [[Josip Schauta]], (27. maj 1852, [[Mladá Boleslav]], Češka – 16. september 1922, [[Želimlje]]), gozdarski strokovnjak, leta 1873 je prišel k upravi veleposestva Snežnik in hkrati je učil na tamkajšnji gozdarski šoli
*[[Josef Schellander]] (9. 2. 1839 Hrušica pri Podgradu  – 26. 3. 1924 Trst), pomorski častnik, oče pisateljice Irene Schellander iz Trsta, gl. [https://www.biographien.ac.at/oebl/oebl_S/Schellander_Josef_1839_1924.xml Österreichisches Biographisches Lexikon]
*[[Henrik Schollmayer-Lichtenberg]], plemeniti (23. november 1860, [[Althofen]], Avstrija – 21. januar 1930, [[Lož]]), gozdarski strokovnjak, gospodarstvenik in politik
* [[Radovan Strnad]] (1874–1933), prvi predsednik ilirskobistriške podružnice Čebelarskega društva
* [[Aleksander Škofic]] (21. januar 1822, [[Rzeszów]], [[Poljska]] – 17. november 1892, [[Dunaj]], [[Avstrija]]), botanik, ustanovitelj strokovne revije Oesterr, pisal je o vzponu na [[Snežnik]]
*[[Aleksander Tomšič]] (19. avgust 1893, [[Ilirska Bistrica]] – 19. oktober 1992, [[Dutovlje]]), gospodarski in prosvetni delavec, zadnji bistriški mlinar in pilar
*[[Jakob Tomšič]] (5. september 1897, [[Bač]] – 16. januar 1994, [[Cleveland]], Združene države Amerike), slovenski pesnik in pisatelj 
*[[Fran Tončič]] (28. september 1893, [[Hrušica]] – 3. november 1978, [[Ljubljana]]), politični delavec, pravnik in odvetnik
*[[Leopold Turšič]] (13. november 1883, [[Lož]] – 30. maj 1927, [[Krško]]), pesnik in duhovnik, napisal in objavil je spis Na Snežnik
* [[Rudolf Ukovič]] (11. september 1894, [[Hrušica]] – 27. maj 1918, [[Radgona]]), gozdarski tehnik, vodja upornikov 97. pešpolka v Radgoni; po njem se imenuje osnovna šola v Podgradu 
* [[Frančiška Urbančič Štebi]] (1884, [[Ilirska Bistrica]] – po letu 1968) učiteljica in prva slovenka, ki je na slovenski gimnaziji maturirala z dovoljenjem, da se vpiše na fakulteto
* [[Fran Valenčič]] (29. januar 1878, [[Ilirska Bistrica]] – 16. september 1916, [[Doberdob]], [[Italija]]), pesnik in pravnik; svoje pesmi je objavljal v ''Ljubljanskem zvonu'', priznaval se je za Kettejevega in Murnovega učenca, bila sta mu v vzor 
* [[Ivan Vesel-Vesnin]] (16. avgust 1840, [[Mengeš]] – 10. december 1900, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), pesnik, prevajalec (največ je prevajal iz ruščine), duhovnik; za Dramatično društvo je poslovenil komedijo ''Revizor'' (Gogolj)
*[[Miroslav Vilhar]] (7. september 1818, [[Planina]] – 6. avgust 1871, [[grad Kalec]]), skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar, živel in pesnikoval je na gradu Kalc; bil je tudi župan Knežaka
*[[Viktor Ziernfeld]] (20. julij 1883, [[Knežak]] – 31. oktober 1942, [[Bistrica ob Dravi]]), gozdarski strokovnjak, bil je upravitelj gozdarskega veleposestva Snežnik
*[[Ciril Žnidaršič]] (3. avgust 1882, [[Ilirska Bistrica]] – 2. november 1938, [[Ljubljana]]), gradbenik, hidrotehnik, univ. profesor
*[[Anton Žnideršič]] (13. marec 1874, [[Ilirska Bistrica]] – 21. december 1947, [[Ljubljana]]), čebelar, gospodarstvenik, izumitelj, podjetnik, trgovec, publicist in kronist; nadgradil je Albertijev panj in tako je nastal AŽ-panj (Albert-Žnideršičev panj); po njem se imenuje osnovna šola v Ilirski Bistrici

== 20. stoletje ==

*
*[[Avgust Ambrožič]] (21. september 1904, [[Ilirska Bistrica]]  – 1979, [[Ilirska Bistrica]]), zadnji bistriški pilar, Tigrovec zadolžen za propagando, interniran v taborišče Lama dei Peligni kot nasprotnik fašizma
*[[Fran Baša]] (11. september 1901, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 18. junij 1972, [[Trst]], Italija), pravnik
*[[Ivan Berce]] (21. december 1915, [[Mala Bukovica]]  – 18. november 1979, [[Ljubljana]]), šolnik in vzgojitelj
*[[Leopold Berce]] (25. november 1912, [[Mala Bukovica]] – 30. marec 1942, [[Maribor]]), slovenski organizator študentskega gibanja
* [[Vanda Bezek]] (3. avgust 1933, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija,]] [[Hrvaška]]), umetnostna zgodovinarka; sodelovala je pri pripravi razstav in razstavni katalogov Pokrajinskega arhiva Koper in ena izmed razstav je bila Ilirska Bistrica skozi stoletja (1977)
*[[Franc Bole]] (9. avgust 1932, [[Koritnice]]), urednik, publicist, pedagog, duhovnik, urednik revije Ognjišče ter soustanovitelj in prvi direktor Slovenske karitas
* [[Aleksander Borenović]] (20. januar 1967, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt; pesnik, pisatelj in vsestranski kulturni ustvarjalec
* [[Alojz Boštjančič]] (1932–2017), glasbenik, pevovodja in vodja Kvarteta bratov Boštjančič, po poklicu geometer
*[[Franc Boštjančič]] (19. september 1935, [[Podgrad]]), gospodarstvenik in politik, 1968 je postal direktor podjetja LIPA v Ajdovščini, bil je tudi župan občine [[Ajdovščina]] in poslanec družbenopolitičnega zbora Socialistične republike Slovenije
*[[Franc Brlek]] (13. april 1926, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]]), teolog, duhovnik, redovnik, frančiškan, orientalist in zgodovinar
*[[Frane Brozina]] (3. julij 1905 – ?), krojač in član tajne organizacije [[TIGR]]
*[[Ivan Brozina|Ivan Brozina Slovan]] (1. junij 1920, [[Jelšane]] - 7. oktober 1973, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]]), partizan, prvoborec in komandant
*[[Viktor Bobek]] (3. november 1909, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 15. december 1941, [[Opčine]], [[Italija]]), pek in pripadnik tajne organizacije [[TIGR]]; bil je vodja bistriške organizacije [[TIGR]], obsojen na smrt na 2. tržaškem procesu in ustreljen 15. decembra 1941 na Opčinah
*[[Albin Bubnič]] (7. september 1915, [[Pregarje]] – 23. junij 1978, [[Pregarje]]), časnikar in šolnik, veliko je prispeval k širjenju slovenščine v zamejstvu; dobil je tudi Tomšičevo nagrado za novinarsko delo 
*[[Davorin Cek]] (1. avgust 1919, [[Hrušica]] – 1945, [[Mauthausen]], Avstrija), študent strojništva, partizan in sekretar rajonskega komiteja Skoja za Kras
*[[Štefan Cek]] (30. januar 1913, [[Hrušica]] – 22. januar 1985, [[Izola]]), duhovnik, rodoljub in politični preganjanec
*Darjan Gržina (16. november 1984, Postojna), glasbenik mednarodnega slovesa (Kalamari, Plava Jabuka, Dado Topić &amp; Time, Brzi Vlak), pevec, tekstopisec, aranžer. V državah bivše Yugoslavije znan po tem, da je bil na odru skupaj z legendarnimi &quot;The Rolling Stones&quot;. Sodeloval je s številnimi imeni exYU in Slovenske glasbene scene.
* [[Dolores Čekada]] (?), lokostrelka, leta 2006 je usvojila naziv svetovna prvakinja 
*[[Josip Čeligoj]] (1923–5. junij 1942, [[Ilirska Bistrica]]), italijanski vojaki so ga skupaj z Jakobom Pecmanom ujeli med drugo svetovno vojno in obesili na sedanjem Titovem trgu v Ilirski Bistrici; na tistem mestu danes stoji spomenik; v občini Ilirska Bistrica v spomin na ta tragičen dogodek 4. junija praznujejo občinski praznik; prihajal je iz vasi [[Smrje]] in bil je bratranec Vojka Čeligoja
*[[Vojko Čeligoj]] (19. julij 1938, [[Topolc]] – 7. december 2023, Ilirska Bistrica), slovenski častnik, lokalni zgodovinar, numizmatik, filatelist in politik
*[[Sara Česnik]] (14. junij 1992, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  magistrica profesorica glasbene pedagogike; od leta 2014 članica vokalne skupine [[Perpetuum Jazzile]]; od leta 2016 do 2018 članica skupine Mamma mia! muzikal Slovenija
*[[Leon Detela]] (12. december 1902, Jelšane – 14. november 1982, Ljubljana), naravoslovec, deloval je na področju botanike
*[[Gabrijel Devetak]] (29. september 1938, [[Miren]] – 9. oktober 2014), strokovnjak za trženje in inovacije, med letoma 1967 in 1986 je služboval v tovarni Plama Podgrad
* [[Patricija Dodič]] (13. november 1969, [[Koper]]), bibliotekarka, slovenistka in francistka, publicistka, pesnica, avtorica spremnih besed, ilustratorka
*[[Anton Dolgan]] (5. maj 1909, [[Topolc]]), slovenski častnik, partizan in prvoborec 
*[[Diana Dovgan]] (14. marec 1986, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  diplomirana ekonomistka, v okviru društva Otroške zabave in animacija je z Andrejo Kuret napisala in izdala delovni zvezek ''Moje mesto – Ilirska Bistrica''
*[[Bogomil Fatur]] (28. oktober 1914, [[Prem]] – 22. avgust 1990, [[Ljubljana]]), pesnik, prevajalec, esejist in literarni kritik
*[[Silvo Fatur]] (2. januar 1935, [[Zagorje pri Pivki]]), slavist in publicist, v knjigi ''Snežnik'' je napisal članek ''Naši povojni pohodi na Snežnik''
* [[Vilko Filač]] (30. november 1913, [[Celje]] – 6. julij 2002, [[Postojna]]), fotograf, nekaj časa je delal tudi v Ilirski Bistrici v uglednem fotografskem ateljeju Maraž
*[[Anton Frank]] (14. januar 1913, [[Kilovče]] – 23. september 1978, [[Piran]]), ključavničar, član organizacije [[TIGR]], borec NOBJ
*[[Teja Gale]] (31. 3. 1997, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  študentka psihologije, pri 15. letih je napisala trilogijo ''Uslužbenka'', ki sestoji iz romanov ''Uslužbenka Smrti, Uslužbenka Zmaja'' in ''Uslužbenka Senc'', napisala pa je tudi samostojen roman ''Poljub Črnega jezera''
*[[Franc Gašperšič]] (13. januar 1932, [[Škofije]]), gozdar in strokovnjak za urejanje gozdov
* [[Bojan Glavina]] (6. december 1961, [[Postojna]]), skladatelj, klavirski pedagog in pianist
*[[Radovan Gobec]] (1. junij 1909, [[Podgrad]] – 14. april 1995, [[Ljubljana]]), skladatelj, dirigent, pedagog in publicist
* [[Frane Gombač]] (26. oktober 1938, [[Podgrad]]), kulturni delavec in učitelj
*[[Ivo Grahor]] (20. november 1902, [[Dolnja Bitnja]] – 29. marec 1944, [[Koncentracijsko taborišče Dachau]], Nemčija), pisatelj in publicist
*[[Josip Grgasović]] (15. maj 1939, [[Makarska]], Hrvaška), slovenski skladatelj, dirigent, aranžer in pozavnist, leta 1996 je ustanovil Pihalni orkester Ilirska Bistrica in ga vodil do 23. maja 2015; s tem orkestrom je leta 2001 na tekmovanju v 4. težavnostni stopnji osvojil zlato odličje, leta 2002 in leta 2005 pa v 3. težavnostni stopnji dve srebrni odličji
*[[Dimitrij Grlj]] (28. marec 1936, [[Ilirska Bistrica]]), prosvetni, kulturni delavec, publicist, glasbenik in upokojeni ravnatelj Osnovne šole v Ilirski Bistrici
*[[Milan Grlj]] (5. januar 1904, [[Zarečje]] – 24. april 1981, [[Harije]]), duhovnik, ljudski pesnik in narodnjak
*[[Nadja Gombač]] (16. december 1936, [[Dolnji Zemon]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  pesnica, izdala je dve pesniški zbirki, in sicer ''Podarim vam pesem'' in ''Moje drevo,'' napisala in izdala je pa tudi dokumentarno literaturo z naslovom ''Dolnji Zemon: spomini nekega časa '' 
*[[Milan Guček]] (21. junij 1917, [[Dobrnič]] – 25. junij 1986, [[Ljubljana]]), slovenski pisatelj in filmski delavec, po italijanski kapitulaciji komandant mesta [[Ilirska Bistrica]]
* [[Damijana Hrabar]] (7. april 1962, [[Postojna]]), magistrica znanosti, bibliotekarka, pesnica in direktorica Knjižnice Makse Samsa Ilirska Bistrica
* [[Jožef Hrabar]] (10. avgust 1905, Jelšane – 8. maj 1973), gostilničar in član tajne organizacije [[TIGR]]
* [[dr. Klara Hrvatin]] (13. marec 1978, [[Ljubljana]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  muzikologinja, univerzitetna profesorica na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani, na Japonskem je dokončala doktorski študij humanistike
* [[Anton Ivančič]] (2. november 1901, [[Javorje]] – 12. maj 1982, [[Javorje]]), partizanski učitelj, ljudski pesnik, organizator kulturnih prireditev ter referent za kulturo in prosveto
*[[Goran Jagodnik]] (23. maj 1974, [[Postojna]]), košarkar
* [[Barbara Jenko]] (11. februar 1967, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt; učiteljica in popotnica, skupaj s svakinjo Nadjo Jenko Simunič je izdala knjigo ''Najina pot''
* [[Drago Karolin]] (5. november 1901, [[Dobrno pri Celju]] – 9. april 1993, [[Ilirska Bistrica]]), planinec in učitelj, v Ilirski Bistrici je bil profesor na takratni nižji gimnaziji in predsednik Planinskega društva Snežnik v Ilirski Bistrici 
*[[Ivan Kastelic (zdravnik)]] (16. oktober 1920, [[Ljubljana]] – 13. marec 2001, [[Ljubljana]]), zdravnik, ftiziolog, specialist socialne medicine in organizator zdravstvene službe
*[[Viljem Kindler]] (14. februar 1912, [[Leskova dolina]] – 26. maj 1994, [[Ilirska Bistrica]]), gozdar, krajevni zgodovinar in borec za zelene površine; po njegovi zaslugi je Ilirska Bistrica dobila več kot 12 ha urejenih parkov in zelenic; po njem se imenuje mestni park v Ilirski Bistrici, Kindlerjev botanični park
* [[Ivo Kompan]] (28. januar 1981, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  večkratni državni prvak v trapu
* [[Janja Konestabo]] (9. september 1974, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  akademska glasbenica, profesorica petja in operna pevka 
* [[dr. Gregor Kovačič]] (4. oktober 1976),&lt;ref name=osebno /&gt;  geograf in izredni profesor na Fakulteti za humanistične študije, Univerza na Primorskem; še posebej se ukvarja s hidrologijo krasa, s poplavami na kraškem površju in z varstvom kraške podtalnice; specializiran je prav za fizično geografijo krasa
*[[Živa Kraigher]] (16. junij 1920, [[Ilirska Bistrica]] – 20. maj 2011, [[Ljubljana]]), plesna pedagoginja, koreografinja in družbenopolitična delavka
*[[Tone Kralj]]  (23. avgust 1900, [[Zagorica, Dobrepolje]] – 9. september 1975, [[Ljubljana]]), slikar, grafik in kipar; poslikal je notranjost več cerkev v občini, in sicer Župnijsko cerkev svetega Petra, cerkev svetega Jurija, cerkev Karmelske matere božje v Podgrajah in premsko cerkev
* [[Rajko Kranjec]] (9. december 1954, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  slikar, imel je že 30 samostojni razstav. Je tudi kustos Galerije Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici, za katero je dal pobudo, da se ustanovi
*[[Marjan Krebelj]] (4. julij 1981, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  po izobrazbi arhitekt, zaposlen kot vizualni umetnik
*[[Andreja Kuret]] (4. februar 1987, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  diplomirana inženirka matematike, v okviru društva Otroške zabave in animacija je z Diano Dovgan napisala in izdala delovni zvezek ''Moje mesto – Ilirska Bistrica''
* [[Tomaž Mahkovic]] (30. september 1963, [[Ljubljana]]), pesnik, prozaist, amaterski režiser, aforist, amaterski igralec, likovni ustvarjalec
*[[Karlo Maslo]] (21. julij 1912, Ostrožno Brdo – 23. avgust 1988, Celje), slovenski [[partizan]] in narodni heroj Jugoslavije
*[[Janez Lenassi]] (3. julij 1927, [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]], Hrvaška – 26. januar 2008, [[Piran]]), kipar, izdelal je novejši spomenik združenju TIGR in spomenik Prekomorskim brigadam, za katerega je leta 1966 dobil nagrado Prešernovega sklada
*[[Andraž Lipolt]] (24. april 1974, [[Ljubljana]]), športni strelec, nastopil je na olimpijskih igrah leta v [[Sydney]]ju leta 2000, kjer je v disciplini streljanja na glinaste golobe osvojil 36. mesto
*[[Mihovil Logar]] (6. oktober 1902, [[Reka, Hrvaška]] – 13. januar 1998, [[Beograd]], Srbija), glasbenik, njegov oče je bil doma iz [[Podtabor]]a
* [[Tadeja Logar]] (21. februar 1994, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  slovenistka in anglistka, v osnovnošolskih letih je izdala pesniško zbirko ''Pot do sanj'' 
* [[Teja Logar Morano]] (22. julij 1963, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  umetnostna zgodovinarka in slovenistka, izdala je pesniško zbirko ''Omot radosti''
* [[Tone Logar]] (7. julij 1913, [[Vrbovo]] – 29. september 1994, [[Ljubljana]]), esperantist in grafik
* [[Marija Mahnič]] (30. marec 1926, [[Rjavče]] – 27. oktober 2016, [[Sežana]]), partizanska borka, pisateljica, pesnica in dopisnica 
*[[Rudolf Mahnič]] – Brkinc (6. november 1917, [[Rojan]], Italija – 19. november 1943, [[Topolovo]], Italija), slovenski [[partizan]] in narodni heroj Jugoslavije; po njem se imenuje osnovna šola na Pregarjah
* [[Nela Malečkar]] (14. junij 1960, [[Postojna]]), časnikarka, zaposlena pri Mladinski knjigi. Osnovno šolo je obiskovala v Koritnicah, Knežaku in Ilirski Bistrici, gimnazijo pa v Postojni, kjer je tudi v zadnjem letniku v reviji Mladina objavila krajše zgodbe in pesmi; leta 1979 je Literarno društvo Ilirska Bistrica izdalo knjižico njenih pesmi ''Prebujenje'', bila je dopisnica iz Ilirske Bistrice za revijo Mladina, v reviji Stop pa je objavljala intervjuje z lokalnimi rock ansambli
*[[Adriana Maraž]] Bernik (26. december, [[Ilirska Bistrica]] – 8. maj 2015, [[Breznica na Gorenjskem]]), slovenska slikarka, hči fotografa Bogomirja Maraža; imela je 28 samostojnih razstav in sodelovala je na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini; za svoje delo je leta 1977 prejela Jakopičevo nagrado, leta 1983 pa še nagrado Prešernovega sklada;
* [[Emil Maraž]] (27. januar 1940, [[Ilirska Bistrica]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  fotograf, eden izmed ustanovnih članov Društva fotografov Slovenije; po očetu Silvestru je leta 1965 prevzel fotografski atelje, sedaj pa tradicijo Maraževih naprej pelje Emilova hči Mateja
* [[Silvester Maraž]] (3. januar 1904, [[Vrtojba]] – 28. junij 1972, [[Ilirska Bistrica]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  fotograf, še pred drugo svetovno vojno je po bratu Bogomirju prevzel fotografski atelje; po njem je atelje prevzel sin Emil Maraž
* [[Sebastijan Mavrič]] (19. januar 1975, [[Postojna]]), ravnatelj, zborovodja, pevec, učitelj in glasbenik
*[[Max Modic]] (1964), slovenski filmski kritik in pisec, poznavalec stripov, producent, pornorežiser, apologet pornografije, novinar tednika ''Mladina''
*[[Iris Mulej]] (19. junij 1981, [[Postojna]]), fotomodel, leta 2002 je osvojila naslov Miss Universe Slovenije, leta 2006 pa je bila Miss Slovenije; bila je na naslovnicah številni domači in tujih revij
*[[Franc Munih]] (29. september 1914, [[Volče]] – 11. marec 2003, [[Ilirska Bistrica]]), šolnik, ravnatelj in kulturni delavec, je avtor knjige ''Ilirska Bistrica: Slovenija, Jugoslavija, Ilirska Bistrica v sliki in besedi''
*Tina Milostnik Valenčič (1978) - novinarka
* [[Laura Novak]] (13. januar 1965, [[Koper]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  vzgojiteljica predšolskih otrok, zaposlena kot učiteljica v 1. razredu podaljšanega bivanja, napisala in izdala je ''PIKA NAi: priročnik za učitelje podaljšanega bivanja v prvem triletju osnovne šole in vse, ki ustvarjajo z otroki''
* [[Danica Pardo]] (?, [[Prem]]), pesnica in pisateljica kratkih zgodb, izdala je pesniški zbirki ''Tja čez gmajne, pesem moja'' in ''Do roba, ne čez'' ter knjigi ''V naročju'' in ''Drobižnice;'' nekaj časa je bila dopisnica Primorskih novic in Radia 94
*[[Franc Pavlovec]] (12. avgust 1897, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 12. februar 1959, [[Ljubljana]]), slikar
*[[Jakob Pecman]] (1905?–5. junij 1942, [[Ilirska Bistrica]]), oče treh otrok, doma iz vasi [[Smrje]]; italijanski vojaki so ga skupaj z Josipom Čeligojem ujeli med drugo svetovno vojno in obesili na sedanjem Titovem trgu v Ilirski Bistrici; na tistem mestu danes stoji spomenik; v občini Ilirska Bistrica v spomin na ta tragičen dogodek 4. junija praznujejo občinski praznik
* [[Rado Pehaček]] (5. december 1913, [[Ilirska Bistrica]] – 15. julij 1983, [[Ljubljana]]), slovenski partizan, general, prvoborec in narodni heroj
* [[Janja Penko Milostnik]] (1956), napisala je knjigo za otroke in mladino ''Glava med ušesi''
*[[Urška Perenič]] (5. december 1982, [[Postojna]]), literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica, profesorica slovenščine in nemščine, urednica
*[[Viktor Perkan]] (16. oktober 1908, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 9. maj 1945, [[Jelšane]]), duhovnik
*[[Zorka Peršič]] (9. september 1914, [[Kilovče]] – 29. september 2007, [[Ljubljana]]), slovenska kulturna delavka in gospodarstvenica 
*[[Bojan Počkar]] (17. marec 1963, [[Prem]] – 4. oktober 1996, [[Kumbhakarna]], [[Nepal]]), vrhunski alpinist in takrat najmlajši magister gozdarskih znanosti na Slovenskem
* [[Franc Poklar]] (19. 2. 1919 – 6. 1. 2021), pravnik, ki se je ljubiteljsko ukvarjal z arheologijo
* [[Niko Poles]] (10. maj 1990, [[Postojna]]), harmonikar, svetovni mladinski prvak v igranju na diatonično harmoniko, prvak Alpe adria, evropski podprvak, naj godec Primorske; sedaj poučuje harmoniko med drugim tudi v Ilirski Bistrici, kjer deluje tudi harmonikarski orkester Nika Polesa
*[[Tjaša Rutar]] (Mlakar) (10. december 1984, [[Postojna]]), slovenska kolesarka, nastopila je na Svetovnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu leta 2011 in 2012
*[[Maksa Samsa]] (12. oktober 1904, [[Dolnji Zemon]] – 18. marec 1971, [[Dolnji Zemon]]), učiteljica in pesnica; po njej se imenuje splošna mestna knjižnica v Ilirski Bistrici
*[[Ivan Selan]] (18. november 1902, [[Ljubljana]] – 29. september 1981, [[Suhadole]]), kartograf, izrisal je gozdnogospodarski zemljevid med drugim tudi za Mašun
*[[Ivan Simčič]] (7. avgust 1969) častnik, zgodovinar, sociolog in politik, avtor monografije občine Ilirska Bistrica
*Gortan Julij Simončič ( 17. februar 1925, Ilirska Bistrica)  častnik, partizan, prvoborec  
* [[Jasmina Slokar (Verbanac)]] (1. oktober 1988, [[Postojna]]), v okviru društva Otroške zabave in animacija je napisala in izdala pravljico ''Zgodba o ogledalu''
* [[dr. Mirko Slosar]] (17. oktober 1942, [[Reka, Hrvaška]]), magister dirigiranja, doktor glasbenopedagoških znanosti in specialist muzikoterapije
* [[Rok Smrdelj]] (29. september 1992, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  sociolog in mladi raziskovalec na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete UL; leta 2014 je prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete za diplomsko delo z naslovom ''Prebujenje Zorka Simčiča: vprašanje interpretacije, vloge romana in recepcije''
* [[Slavica Smrdelj]] (21.oktober 1959, [[Banja Luka]], [[Bosna in Hercegovina]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  priznana kuharska mojstrica, ki je z moderniziranimi tradicionalnimi recepti osvojila številna zlata priznanja, je pa tudi avtorica številnih kuharskih knjig, npr. ''Jedi naših starih mam'' in ''Navdih,'' in drugih knjig z recepti za sladice; vodi tudi kuharske tečaje za odrasle in otroke
* [[Ivko Spetič Magajna]] (?), pisatelj, kulturnik, pobudnik in ustanovitelj številnih kulturnih društev, zbornika Bistriški zapisi itd., ustvarjalec in pesnik
* [[Vili Stegu]] (29. november 1943, [[Prem]] – 26. september 1989, [[Prem]]), pesnik, duhovnik, esejist in prevajalec
*[[Dragica Sušanj]] (3. april 1966, [[Postojna]]), slikarka tetrapleginja; rada slika cvetje, drevesa, stoletne osamelce, gmajne in travnike; imela je že številne samostojne in skupinske razstave
* [[Jože Šajn]] (1. december 1936, [[Knežak]]), slikar in ilustrator, na osnovni šoli v Ilirski Bistrici je delal kot likovni pedagog; imel je že več kot 80 samostojnih razstav
* [[Tomo Šajn]] (16. april 1946, [[Ilirska Bistrica]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  novinar Primorskih novic, veliko se ukvarja s kulturo in lokalno zgodovino
*[[Ludvik Šircelj]] (13. junij 1958, [[Ilirska Bistrica]] – 6. junij 2010, [[Ilirska Bistrica]]), vsestransko ustvarjalen kulturnik, izdal je pesniško zbirko ''Izpuščeno pretiravanje''
*[[Srečko Šestan]] (?), poveljnik civilne zaščite Republike Slovenije
* [[Anton Škrlj]] (26. januar 1961, [[Postojna]]), kantavtor, glasbenik in pevec
* dr. Tina Štemberger (5. januar 1980 Postojna), pedagoginja, izredna profesorica za pedagoško metodologijo na Univerzi na Primorskem, Pedagoški fakulteti
*[[Vojko Štembergar]] (21. april 1945, [[Vrbovo]] – 26. avgust 2008, [[Brce]]), ustanovitelj Kinološkega društva Ilirska Bistrica, dejaven tabornik, organizator karateja, lokostrelec, pevec, slovenski častnik, veteran vojne za Slovenijo
* [[Avgust Šuligoj]] (19. november 1900, [[Dolnji Zemon]] – 21. junij 1984, [[Trbovlje]]), glasbenik in zborovodja, utemeljitelj moderne mladinske glasbene pedagogike
*[[Boris Šuštar]] (19. maj 1962, [[Ilirska Bistrica]]), slovenski ekonomist in politik
* [[Lado Švigelj]] (6. april 1915, [[Kožljek]]), pravnik in strokovnjak za lovstvo, deloval je na območju Snežnika
*[[Ivan Tomažič (1919–2014)|Ivan Tomažič]]  (17. junij 1919, [[Pregarje]] – 22. februar 2014, [[Ilirska Bistrica]]), duhovnik, mecen, publicist in [[venetolog]]
* [[Patrik Tomšič]] (23. februar 1990, [[Postojna]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  pesnik, izdal je zbirko pesmi ''Nekaj takega kot sonce'', piše tudi glasbene tekste po naročilu
*[[Tone Tomšič]] (9. junij 1910, [[Trst]], [[Italija]] – 21. maj 1942, [[Gramozna jama pri Ljubljani]]), slovenski komunist, prvoborec, [[partizan]] in narodni heroj
*[[Erik Valenčič]] (14. maj 1979), raziskovalni novinar, vojni poročevalec in romanopisec
*[[Kristina Valenčič]] (8. oktober 1974), slovenska univ. dipl. organizatorka in političarka, leta 2011 je bila izvoljena v Državni zbor Republike Slovenije; bila je na Državljanski listi Gregorja Viranta
*[[Rafko Valenčič]] (12. oktober 1937, [[Mereče]]), teolog, rimskokatoliški duhovnik in univerzitetni učitelj
*[[Vlado Valenčič]] (26. november 1903, [[Trnovo, Ilirska Bistrica]] – 7. december 1999, [[Ljubljana]]), arhivist in gospodarski zgodovinar
* [[Neta Vergan]] (27. oktober 1942, [[Trpčane]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  fotografinja in pisateljica, izdala je ''Zgodbe in zgodbice Nete Vergan''  
* [[Romeo Volk]] (26. januar 1957, [[Ilirska Bistrica]]),&lt;ref name=osebno /&gt;  učitelj, poustvarjalec ljudske glasbe, ilustrator, zbiralec starega gradiva
*[[Darinka Žbogar]] (16. januar 1925, [[Hrušica, Jesenice]] – 14. julij 2014, [[Ilirska Bistrica]]), bibliotekarka, kulturna delavka in dolgoletna direktorica knjižnice v Ilirski Bistrici
*[[Milan Železnik]] (27. februar 1929, [[Ljubljana]] – 31. maj 1987, [[Ljubljana]]), umetnostni zgodovinar in konservator
*[[Dragan Živadinov]] (24. januar 1960, [[Ilirska Bistrica]] oz. [[Postojna]]), slovenski gledališki [[režiser]]

== Župani Ilirske Bistrice ==
Leta 1925 se je mesto Ilirska Bistrica delilo na dve občini, in sicer na Trnovo in Bistrico. Župan občine Trnovo je takrat bil Jože Žnidaršič, župan Bistrice pa Anton Ličan. Leta 1927 je italijanska država združila občini v skupno občino Villa del Nevoso s sedežem v Ilirski Bistrici.

'''Župani od takrat naprej:'''

{{stolpci|3|
* Carlo Ognibene (1926–1931)
* Giuseppe Cobianchi (1931–1932)
* Giuseppe Berdon (1932–1939)
* Giordano Salvatore (1939–1942)
* Rugger Russo (1942–1943)
* Luigi Saccari (1943–1943)
* Umberto Russo (1943–1943)
* Leopold Oblak (1943–1944)
* Aleksander (Saša) Ličan (1944–1945) 
* Kristjan Hodnik (1946–1947)
* Vinko Sket (1947–1948)
* Vid Oprešnik (1948–1949)
* Franc Tomšič (1949–1950)
* Franc Grahor Klobučar (1950–1952)
* Anton Gustinčič (1952–1958)
* Albin Kuret (1958–1962)
* Ivan Kukovec (1962–1967)
* Vitomir Dekleva (1967–1973)
* Jože Grilj (1973–1974)
* Bojan Brozina (1974–1982)
* Ivan Bergoč (1982–1986)
* Janez Kirn (1986–1990)
* Stane Prosen (1990–1998)
* Franc Lipolt (1998–2002)
* Anton Šenkinc (2002–2010)
* Emil Rojc (2010–2022)
* Gregor Kovačič (2022 do nadaljnjega)
}}

== Viri in literatura ==
*I. Simčič (ur.). ''Občina Ilirska Bistrica - monografija.'' Ilirska Bistrica: Občina Ilirska Bistrica, 2011. 
*[http://www.primorci.si  ''Leksikon Primorci.''] 
*[[Wikipodatki]]''

&lt;references /&gt;

{{Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji}}

[[Kategorija:Občina Ilirska Bistrica]]
[[Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji|Ilirska Bistrica]]</text>
      <sha1>j3bm8mrujp8k64z17q464b30jrirj3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Cerkev sv. Marije, Kairo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455004</id>
    <revision>
      <id>6721716</id>
      <parentid>6256437</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:06:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721716</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7035" sha1="o2n24sohdv29vg7zkhw72kf7a4fdlyq" xml:space="preserve">{{Infobox church
| name           = Cerkev svete Marije
| fullname               = 
| other name             = El Muallaqa (Viseča cerkev)
| native_name            = 
| native_name_lang       = 
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| caption        =
| founded date   = 3. stoletje&lt;ref&gt;[http://touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm Egypt: The Hanging Church El Muallaqa, Dedicated to the Virgin Mary&lt;!-- Bot generated title --&gt;]&lt;/ref&gt; 
| diocese        = Koptska ortodoksna cerkev Aleksandrije
| dedication     = [[sveta Marija]] 
| bishop         = papež Tawadros II. Aleksandrijski&lt;br/&gt;škof Selwaniss
| priest         = 
| archdeacon     = 
| location       =  Babilon, [[Kairo]], [[Egipt]]
| pushpin map    = 
| coordinates    = {{coord|30.005388|31.230081|region:EG-C_type:landmark|display=inline,title}}
}}

'''Cerkev svete Marije''' (koptsko Ⲉⲕⲕⲗⲏⲥⲓⲁ ⲛⲧⲉⲙⲁⲥⲛⲟⲩⲧ), znana tudi kot '''Viseča cerkev''' (egiptovska arabščina الكنيسة المعلقة ''el Mu'allaqah'', koptsko Ⲉⲕⲕⲗⲏⲥⲓⲁ ϫⲓⲛⲓⲱⲓ) je ena najstarejših cerkva v [[Egipt]]u in stoji na mestu, kjer zgodovina cerkvenih zgradb sega v 3. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm|title=Cairo Churches: The Hanging Church|website=touregypt.net|language=ru|access-date=2018-03-14}}&lt;/ref&gt; Spada pod [[Koptska pravoslavna cerkev|koptsko pravoslavno cerkev Aleksandrije]].

''Viseča cerkev'' je poimenovana po svoji lokaciji nad vrati [[Babilonska trdnjava, Kairo|Babilonske trdnjave]], rimske trdnjave v [[Koptski Kairo|Koptskem Kairu]] ([[Stari Kairo]]); njena ladja se razteza čez prehod. Cerkvi se dostopa po devetindvajsetih stopnicah; prvi prišleki so jo poimenovali »Stopniščna cerkev«.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.sacred-destinations.com/egypt/cairo-hanging-church.htm|title=Hanging Church - Cairo, Egypt|website=www.sacred-destinations.com|access-date=2018-03-14|archive-date=2009-07-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20090729014607/http://www.sacred-destinations.com/egypt/cairo-hanging-church.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Površina se je od rimskega obdobja povečala za približno šest metrov, tako da je rimski stolp večinoma pokopan pod zemljo, kar zmanjšuje vidni vpliv cerkvenega povišanega položaja. Vhod iz ulice je skozi železna vrata pod kamnitim lokom. Fasada iz 19. stoletja z dvonadstropnimi stolpi se nato vidi nad ozkim dvoriščem, okrašenim s sodobno umetnostjo bibličnih motivov. Po stopnicah in skozi vhod je še eno majhno dvorišče, ki vodi do zunanje verande iz 11. stoletja.

== Pomen ==
''Viseča cerkev'' je najbolj znana koptska krščanska cerkev v Kairu, pa tudi morda prvič zgrajena v [[bazilika (zgradba)|bazilikalnem]] slogu. Verjetno je bila zgrajena med patriarhatom Izaka (690-692), čeprav je nekdanja cerkvena zgradba morda obstajala drugje že v 3. ali 4. stoletju. Najstarejša omemba cerkve je bila izjava v biografiji patriarha Jožefa I. (831-849), ko je guverner Egipta obiskal ustanovo. Cerkev je večinoma obnovil papež Abraham (975-978) in je videla številne druge rekonstrukcije, vključno z obsežnim popravilom in obnovo cerkve in njegove okolice, dokončane leta 2011 &lt;ref&gt;{{navedi novice|url=http://english.ahram.org.eg/NewsContent/9/42/3138/Heritage/Coptic/Old-Cairos-Hanging-Church-restored.aspx|title=Old Cairo's Hanging Church restored|last=El-Aref|first=Nevine|date=4 January 2011|publisher=Ahram Online|accessdate=4 July 2014|location=Cairo|archive-date=2019-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420221054/http://english.ahram.org.eg/NewsContent/9/42/3138/Heritage/Coptic/Old-Cairos-Hanging-Church-restored.aspx|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. Predmeti zgodovinskega pomena so v Koptskem muzeju.

Cerkev je mesto več poročil Marijih prividih &lt;ref&gt;[http://downloads.bbc.co.uk/podcasts/worldservice/newshour/newshour_20141011-2222a.mp3 BBC Newshour] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180723005612/http://downloads.bbc.co.uk/podcasts/worldservice/newshour/newshour_20141011-2222a.mp3 |date=2018-07-23 }}, Oct. 11, 2014, 20:00 GMT.&lt;/ref&gt;. Pravijo, da se je v sanjah pokazala papežu Abrahamu v 970-ih v zgodbi o tem, kako je sveti Simon čevljar premaknil goro Mokattam.

== Sedež koptskega papeža ==
Sedež koptskega pravoslavnega papeža Aleksandrije je bil v zgodovini [[Aleksandrija]]. Ker pa se je vladajoča oblast odselila od Aleksandrije v [[Kairo|Kaira]] po muslimanskem osvajanju Egipta med mandatom papeža Kristodolosa, je Kairo postal stalna in uradna rezidenca koptskega papeža v ''Viseči cerkvi'' leta 1047.

Rivalstvo med cerkvijo svetega Sergeja in Bakha ter El Mu'allaqah je izbruhnilo zaradi želje  patriarha, da ga posvetijo v Viseči cerkvi, slovesnost, ki se je tradicionalno dogajala v svetem Sergeju in Bakhu.

== Ikone ==
El Mu'allaqah ali Viseča cerkev ima 110 [[ikona|ikon]], najstarejša pa sega v 8. stoletje, večina pa iz 18. stoletja. Nakhla Al-Baraty Bey je nekatere od njih dal kot darila leta 1898, ko je bil nadzornik cerkve &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.ask-aladdin.com/hangingchurch.html|title=The Hanging Church|website=www.ask-aladdin.com|language=en|access-date=2018-03-14|archive-date=2013-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20130227231259/http://www.ask-aladdin.com/hangingchurch.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;. [[Ikonostas]] osrednjega svetišča je narejen iz ebenovine, ki je prepletena s slonovo kostjo in jo nadgrajujejo ikone Device Marije in dvanajstih apostolov. Glavni oltar (egipčanska arabščina ''haikal'') je narejen iz [[ebenovina|ebenovine]] z vložki slonove kosti, ki je vrezana v segmente, ki prikazujejo več oblik koptskega križa, ki segajo v 12. ali 13. stoletje. Nad oltarnim zaslonom je dolga vrsta sedmih velikih ikon, osrednja je Kristus, ki sedi na prestolu. Na eni strani so postavljene ikone Device Marije, nadangela Gabriela in svetega Petra. Na drugi strani so ikone svetega Janeza Krstnika, nadangela Mihaela in svetega Pavla &lt;ref&gt;Dunn, Jimmy. [http://www.touregypt.net/featurestories/hangingchurch.htm The Hanging Church (El Muallaqa), Dedicated to the Virgin Mary]. ''Tour Egypt.'' Accessed 21 August 2008.&lt;/ref&gt;.

{{gallery
 |height=160|width=160|lines=3
 |File:Hanging Church8.JPG|Ikone in okras na zaslonu
 |File:Hanging Church11.JPG|Zelo cenjena ikona
 |File:Yuhanna-Mercurius.jpg|Ikona svetega Merkurija, ki jo je naredil Yuhanna al-Armani
}}

==Notranjost cerkve==
{{gallery
 |height=160|width=160|lines=3
 |File:Hanging Church4.JPG|Vhod z ulice
 |File:Hanging Church.jpg|Detajl v notranjosti cerkve
 |File:Hanging Church7.JPG|Detajl marmorne prižnice
 |File:Hanging Church,Coptic Cairo.jpg|Sodčkasto obokan strop
 |File:Le Caire église saint Serge.jpg|Molilci v cerkvi
 |File:CW TheHangingChurch Inside.jpg|Notranjost
 }}

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{commons category|Hanging Church (Cairo)}}

[[Kategorija:Zgradbe in objekti v Kairu]]
[[Kategorija:Cerkve v Egiptu]]
[[Kategorija:Cerkve Matere Božje|Kairo]]</text>
      <sha1>o2n24sohdv29vg7zkhw72kf7a4fdlyq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Horjak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>455018</id>
    <revision>
      <id>6721669</id>
      <parentid>6654949</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:57:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <comment>uv, doktorat, -- titule</comment>
      <origin>6721669</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3369" sha1="qzx7cmndx67qrkambnzhe7iogl13164" xml:space="preserve">{{Brez virov}}{{infopolje oseba}}
'''Luka Horjak''', [[Slovenci|slovenski]] germanist in [[Slovenistika|slovenist]],* [[27. september]] [[1994]], [[Ljubljana]].

== Življenje in delo ==
Luka Horjak je med letoma 2001 in 2009 obiskoval osnovno šolo na [[Brdo pri Lukovici|Brdu pri Lukovici]]. Po osnovni šoli se je vpisal na [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|Vegovo Ljubljana]] tehniško gimnazijo, kjer je leta 2013 maturiral. Po opravljeni maturi se je odločil za dvopredmetni študij slovenistike in germanistike na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]]. Leta 2016 je na isti fakulteti tudi diplomiral, leta 2018 pa magistriral. Od novembra 2018 je zaposlen kot asistent za slovenski jezik na [[Oddelek za slovenistiko, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za slovenistiko]]. Tam je leta 2025 doktoriral pod mentorstvom [[Hotimir Tivadar|Hotimirja Tivadarja]] z disertacijo ''Fonetično-fonološka načela kodifikacije sodobnega slovenskega govorjenega jezika'' {{COBISS|ID=269767427}}. Na področju jezikoslovja je bil aktiven že v času študija. Svoje prispevke je predstavil na fonološki delavnici v [[Toronto|Torontu]] in Ljubljani ter na 10. Škrabčevih dnevih v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Kot študent je sodeloval pri organizaciji [[Seminar slovenskega jezika, literature in kulture|Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture]] (2016–2018) ter [[Simpozij Obdobja|simpozija Obdobja]] (2016–2017). Od področij ga zanimajo [[fonetika]], [[fonologija]], pravorečje in zgodovina jezika. V študijskem letu 2017/18 je prejemal [[Ustanova patra Stanislava Škrabca|Štipendijo Škrabčeve ustanove]]. Novembra 2019 je kot gost v okviru CEEPUS-štipendije izvedel dve predavanji na dunajskem [[Inštitut za slavistiko Dunaj|Inštitutu za slavistiko]], in sicer o slovenskem pravorečju in o zgodovini slovenskega jezika. Maja 2022 je pod mentorstvom [[Marko Liker|Marka Likerja]] na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu spoznaval uporabo ultrazvoka za raziskovanje jezične artikulacije.

==Izbrana bibliografija==
*''Problematika slovenske fonetične transkripcije: predlog nove različice mednarodne fonetične transkripcije za slovenščino'': diplomsko delo. Lukovica: L. Horjak, 2016.
*''Althochdeutsch als Silbensprache am Beispiel des Evangelienbuchs Otfrids von Weißenburg = Stara visoka nemščina kot zlogovni jezik na primeru dela Evangelienbuch Otfrida Weisenburškega'': magistrsko delo. Ljubljana: L. Horjak, 2018.
*''Slovenski polglasnik: sinhrona in diahrona primerjava'': magistrsko delo. Ljubljana: L. Horjak, 2018.
*''Izgovor slovenskih besed v nemških pravorečnih slovarjih''. V: Škrabčevi dnevi 10. Ur. Helena Dobrovoljc /Aleksandra Bizjak Končan. Nova Gorica: Založba Univerze v Novi Gorici. 76–88, 2018.
*''Phraseme und ihre Vernetzungen im Text''. V: VALENČIČ ARH, Urška (Ur.). SKOZI OČI FRAZEOLOGIJE – Zbornik študentskih strokovnih besedil s področja frazeologije. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 39–44, 2018.

{{normativna kontrola}}

{{DEFAULTSORT:Horjak, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]]
[[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]]
[[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]]</text>
      <sha1>qzx7cmndx67qrkambnzhe7iogl13164</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Reiss Nelson</title>
    <ns>0</ns>
    <id>457025</id>
    <revision>
      <id>6721729</id>
      <parentid>5867642</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:36:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+[[Kategorija:Nogometaši Fulhama]]; +[[Kategorija:Nogometaši Brentforda]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2312" sha1="2il02i6ys6t0k1ls9pscsi7zc1yzp90" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name           = Reiss Nelson
|image          = &lt;!-- wikidata --&gt;
|fullname       = Reiss Luke Nelson
|birth_date     = &lt;!-- wikidata --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- wikidata --&gt;
|height         = 175 cm
|position       = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| clubnumber = 24
| youthyears1 = 2005–2007
| youthclubs1 = Lewisham Borough F.C.
| youthyears2 = 2007–2017
| youthclubs2 = [[Arsenal|Arsenal F.C.]]
| years1 = 2017–
| clubs1 = [[Arsenal F.C.|Arsenal]]
| caps1 = 25
| goals1 = 3
| years2 = 2018–2019
| clubs2 = → [[TSG 1899 Hoffenheim|1899 Hoffenheim]] (pos.)
| caps2 = 23
| goals2 = 7
| years3 = 2021–2022
| clubs3 = → [[Feyenoord]] (pos.)
| caps3 = 21
| goals3 = 2
| years4 = 2024–2025
| clubs4 = → [[Fulham F.C.|Fulham]] (pos.)
| caps4 = 11
| goals4 = 1
| years5 = 2025–2026
| clubs5 = → [[Brentford F.C.|Brentford]] (pos.)
| caps5 = 10
| goals5 = 0
| nationalyears1 = 2014
| nationalteam1 =  Anglija U16 let
| nationalcaps1 = 3
| nationalgoals1 = 1
| nationalyears2 = 2015–2016
| nationalteam2 =  Anglija do 17 let
| nationalcaps2 = 11
| nationalgoals2 = 11
| nationalyears3 = 2016–2017
| nationalteam3 =  Anglija do 18 let
| nationalcaps3 = 3
| nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2017–2018
| nationalteam4 =  Anglija do 19 let
| nationalcaps4 = 9
| nationalgoals4 = 3
| nationalyears5 = 2018
| nationalteam5 =  Anglija do 20 let
| nationalcaps5 = 1
| nationalgoals5 = 0
| nationalyears6 = 2018–2020
| nationalteam6 = Anglija do 21 let
| nationalcaps6 = 12
| nationalgoals6 = 6
}}

'''Reiss Nelson''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[10. december]] [[1999|1999]].

Reiss Nelson je angleški nogometaš, ki trenutno igra za angleški klub [[Arsenal F.C.|Arsenal]] in je nekdanji reprezentant angleške nogometne reprezentance pod 21 let.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Arsenal F.C. squad}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Nelson, Reiss}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši Arsenala F.C.]]
[[Kategorija:Nogometaši TSG 1899 Hoffenheima]]
[[Kategorija:Nogometaši Feyenoorda Rotterdam]]
[[Kategorija:Nogometaši Fulhama]]
[[Kategorija:Nogometaši Brentforda]]</text>
      <sha1>2il02i6ys6t0k1ls9pscsi7zc1yzp90</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Harry Kane</title>
    <ns>0</ns>
    <id>457040</id>
    <revision>
      <id>6721756</id>
      <parentid>6688517</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:48:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:FIFA klub 100]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721756</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3542" sha1="9zgoia0264lokvuuuf8pnhq73d7xxpc" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = Harry Kane&lt;br /&gt;{{nobold|{{post-nominals|country=GBR|MBE}}}}
| image = &lt;!-- WD --&gt;
| full_name = Harry Edward Kane
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 188 cm&lt;ref name=&quot;PremProfile&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://www.premierleague.com/players/3960/Harry-Kane/overview |title=Harry Kane: Overview |publisher=Premier League |access-date=17 June 2023}}&lt;/ref&gt;
| position = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| currentclub = [[FC Bayern München|Bayern München]]
| clubnumber = 9
| youthyears1 = 1999–2001
| youthclubs1 = Ridgeway Rovers
| youthyears2 = 2001–2002
| youthclubs2 = [[Arsenal F.C. Under-21s and Academy|Arsenal]]
| youthyears3 = 2002–2004
| youthclubs3 = Ridgeway Rovers
| youthyears4 = 2004
| youthclubs4 = [[Watford F.C.|Watford]]
| youthyears5 = 2004–2009
| youthclubs5 = [[Tottenham Hotspur F.C. Reserves and Academy|Tottenham Hotspur]]
| years1 = 2009–2023
| clubs1 = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps1 = 317
| goals1 = 213
| years2 = 2011
| clubs2 = → [[Leyton Orient F.C.|Leyton Orient]] (pos.)
| caps2 = 18
| goals2 = 5
| years3 = 2012
| clubs3 = → [[Millwall F.C.|Millwall]] (pos.)
| caps3 = 22
| goals3 = 7
| years4 = 2012–2013
| clubs4 = → [[Norwich City F.C.|Norwich City]] (pos.)
| caps4 = 3
| goals4 = 0
| years5 = 2013
| clubs5 = → [[Leicester City F.C.|Leicester City]] (pos.)
| caps5 = 13
| goals5 = 2
| years6 = 2023–
| clubs6 = [[FC Bayern München|Bayern München]]
| caps6 = 0
| goals6 = 0
| nationalyears1 = 2010
| nationalteam1 = Anglija do 17 let
| nationalcaps1 = 6
| nationalgoals1 = 3
| nationalyears2 = 2010–2012
| nationalteam2 = Anglija do 19 let
| nationalcaps2 = 14
| nationalgoals2 = 6
| nationalyears3 = 2013
| nationalteam3 = Anglija do 20 let
| nationalcaps3 = 3
| nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2013–2015
| nationalteam4 = Anglija do 21 let
| nationalcaps4 = 14
| nationalgoals4 = 8
| nationalyears5 = 2015–
| nationalteam5 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps5 = 121
| nationalgoals5 = 85
}}
'''Harry Kane,''' [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]], * [[28. julij]] [[1993]].

Harry Kane je nogometaš, ki trenutno igra za [[FC Bayern München|Bayern München]] v [[Bundesliga|Bundesligi]], pred tem je bil dolgoletni član [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenhama]] v [[Premier League|prvi angleški nogometni ligi]]. Od leta 2015 je član [[Angleška nogometna reprezentanca|angleške reprezentance]], tudi njen kapetan in najboljši strelec v reprezentančni zgodovini.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{Bayern Munich Squad}}
{{Normativna kontrola}}
{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Kane, Harry}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2016]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2018]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2020]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2022]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2026]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Leyton Orienta]]
[[Kategorija:Nogometaši Millwalla]]
[[Kategorija:Nogometaši Norwich Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Leicester Cityja]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayern Münchna]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>9zgoia0264lokvuuuf8pnhq73d7xxpc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Jermain Defoe</title>
    <ns>0</ns>
    <id>457089</id>
    <revision>
      <id>6721775</id>
      <parentid>5892266</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:08:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Trenerji Wokinga F.C.]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721775</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3941" sha1="qfc0ixmf7kabipd6ar0kzch7ryle235" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|embed          = 
|name           = Jermain Defoe
|image          = 
|image_size     = 
|alt            = 
|caption        = 
|fullname       = Jermain Colin Defoe
|birth_date     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|height         = 
|position       = [[napadalec (nogomet)|napadalca]] 
| youthyears1         =
| youthclubs1         = Senrab
| youthyears2         = 1997–1999
| youthclubs2         = [[Charlton Athletic]]
| youthyears3         = 1999
| youthclubs3         = [[West Ham United]]
| years1              = 1999–2004
| clubs1              = [[West Ham United F.C.|West Ham United]]
| caps1               = 93
| goals1              = 29
| years2              = 2000–2001
| clubs2              = → [[AFC Bournemouth]] (pos.)
| caps2               = 29
| goals2              = 18
| years3              = 2004–2008
| clubs3              = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps3               = 139
| goals3              = 43
| years4              = 2008
| clubs4              = → [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]] (pos.)
| caps4               = 1
| goals4              = 1
| years5              = 2008–2009
| clubs5              = [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]]
| caps5               = 30
| goals5              = 14
| years6              = 2009–2014
| clubs6              = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps6               = 135
| goals6              = 47
| years7              = 2014
| clubs7              = [[Toronto FC]]
| caps7               = 19
| goals7              = 11
| years8              = 2014
| clubs8              = → [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] (pos.)
| caps8               = 2
| goals8              = 1
| years9              = 2015–2017
| clubs9              = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]
| caps9               = 87
| goals9              = 34
| years10             = 2017–
| clubs10             = [[AFC Bournemouth]]
| caps10              = 28
| goals10             = 4
| years11             = 2019–2020
| clubs11             = → [[Rangers F.C.|Rangers]] (pos.)
| caps11 = 37
| goals11 = 21
| years12 = 2020–2022
| clubs12 = [[Rangers F.C.|Rangers]]
| caps12 = 17
| goals12 = 4
| years13 = 2022
| clubs13 = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]
| caps13 = 7
| goals13 = 0
| totalcaps = 624
| totalgoals = 227
| nationalyears1      =
| nationalteam1       = Anglija do 16 let
| nationalcaps1       = 8
| nationalgoals1      = 0
| nationalyears2      = 2000–2001
| nationalteam2       = Anglija do 18 let
| nationalcaps2       = 7
| nationalgoals2      = 0
| nationalyears3      = 2001–2003
| nationalteam3       = Anglija do 21 let
| nationalcaps3       = 23
| nationalgoals3      = 7
| nationalyears4      = 2004–
| nationalteam4       = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps4       = 57
| nationalgoals4      = 20
| manageryears1 = 2021
| managerclubs1 = [[Rangers F.C.|Rangers]] (zač.)
| manageryears2 = 2026
| managerclubs2 = [[Woking F.C.|Woking]]
}}
'''Jermain Defoe''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[7. oktober]] [[1982]].

Defoe je nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]] .

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Defoe, Jermain}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Bournemoutha]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]]
[[Kategorija:Nogometaši Toronta FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Sunderlanda]]
[[Kategorija:Nogometaši Rangersov]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Rangersov]]
[[Kategorija:Trenerji Wokinga F.C.]]</text>
      <sha1>qfc0ixmf7kabipd6ar0kzch7ryle235</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721776</id>
      <parentid>6721775</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:08:36Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pp</comment>
      <origin>6721776</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3945" sha1="6dsfar28y05cepd9t5h6bl4azxna8hc" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|embed          = 
|name           = Jermain Defoe
|image          = 
|image_size     = 
|alt            = 
|caption        = 
|fullname       = Jermain Colin Defoe
|birth_date     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|height         = 
|position       = [[napadalec (nogomet)|napadalca]] 
| youthyears1         =
| youthclubs1         = Senrab
| youthyears2         = 1997–1999
| youthclubs2         = [[Charlton Athletic]]
| youthyears3         = 1999
| youthclubs3         = [[West Ham United]]
| years1              = 1999–2004
| clubs1              = [[West Ham United F.C.|West Ham United]]
| caps1               = 93
| goals1              = 29
| years2              = 2000–2001
| clubs2              = → [[AFC Bournemouth]] (pos.)
| caps2               = 29
| goals2              = 18
| years3              = 2004–2008
| clubs3              = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps3               = 139
| goals3              = 43
| years4              = 2008
| clubs4              = → [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]] (pos.)
| caps4               = 1
| goals4              = 1
| years5              = 2008–2009
| clubs5              = [[Portsmouth F.C.|Portsmouth]]
| caps5               = 30
| goals5              = 14
| years6              = 2009–2014
| clubs6              = [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]]
| caps6               = 135
| goals6              = 47
| years7              = 2014
| clubs7              = [[Toronto FC]]
| caps7               = 19
| goals7              = 11
| years8              = 2014
| clubs8              = → [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] (pos.)
| caps8               = 2
| goals8              = 1
| years9              = 2015–2017
| clubs9              = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]
| caps9               = 87
| goals9              = 34
| years10             = 2017–
| clubs10             = [[AFC Bournemouth]]
| caps10              = 28
| goals10             = 4
| years11             = 2019–2020
| clubs11             = → [[Rangers F.C.|Rangers]] (pos.)
| caps11 = 37
| goals11 = 21
| years12 = 2020–2022
| clubs12 = [[Rangers F.C.|Rangers]]
| caps12 = 17
| goals12 = 4
| years13 = 2022
| clubs13 = [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]
| caps13 = 7
| goals13 = 0
| totalcaps = 624
| totalgoals = 227
| nationalyears1      =
| nationalteam1       = Anglija do 16 let
| nationalcaps1       = 8
| nationalgoals1      = 0
| nationalyears2      = 2000–2001
| nationalteam2       = Anglija do 18 let
| nationalcaps2       = 7
| nationalgoals2      = 0
| nationalyears3      = 2001–2003
| nationalteam3       = Anglija do 21 let
| nationalcaps3       = 23
| nationalgoals3      = 7
| nationalyears4      = 2004–2017
| nationalteam4       = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps4       = 57
| nationalgoals4      = 20
| manageryears1 = 2021
| managerclubs1 = [[Rangers F.C.|Rangers]] (zač.)
| manageryears2 = 2026
| managerclubs2 = [[Woking F.C.|Woking]]
}}
'''Jermain Defoe''', [[Angleži|angleški]] [[nogometaš]] in [[nogometni trener|trener]], * [[7. oktober]] [[1982]].

Defoe je nekdanji nogometaš, ki je igral na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]] .

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{normativna kontrola}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Defoe, Jermain}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši West Ham Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Bournemoutha]]
[[Kategorija:Nogometaši Tottenham Hotspurja]]
[[Kategorija:Nogometaši Portsmoutha]]
[[Kategorija:Nogometaši Toronta FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Sunderlanda]]
[[Kategorija:Nogometaši Rangersov]]
[[Kategorija:Angleški nogometni trenerji]]
[[Kategorija:Trenerji Rangersov]]
[[Kategorija:Trenerji Wokinga F.C.]]</text>
      <sha1>6dsfar28y05cepd9t5h6bl4azxna8hc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>BioBlitz</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459587</id>
    <revision>
      <id>6721681</id>
      <parentid>6452955</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T22:58:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721681</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18988" sha1="tagvj13mtdc9bxndlf98yvwxnaszjg9" xml:space="preserve">'''BioBlitz''' ali '''bioblitz''' je dogodek, katerega osrednji cilj je zbrati čim večje število znanstvenikov, terenskih biologov, drugih ljubiteljev [[Narava|narave]] z različnih javnih ustanov, [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] in posameznikov s čim več področij [[Sistematika|sistematske biologije]], ki (najpogosteje) v 24 urah raziščejo [[Biotska pestrost|biotsko pestrost]] izbranega manjšega območja ter svoje rezultate tudi javno predstavijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/kaj-je-bioblitz.html|title=Kaj je Bioblitz?|accessdate=30.8.2023|publisher=Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://bioblitzslovenija.weebly.com/|title=BioBlitz Slovenija|date=|accessdate=|website=|publisher=Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica|last=|first=}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Jogan|first=Nejc|date=2017|title=Natura v 24 urah – BioBlitz Slovenija|url=https://issuu.com/trdoziv/docs/trdoziv11_0827-web|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=VI(1)|pages=10-11|accessdate=|journal=}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; S tem izboljšajo znanje o biotski pestrosti območja, hkrati pa ima lahko tak dogodek običajno večjo medijsko odmevnost kot vsakdanje terensko delo [[Strokovnjak|strokovnjakov]] za biotsko pestrost, s čimer želijo prireditelji izboljšati zavedanje lokalne ter širše javnosti o pestrosti njihovega [[Okolje|okolja]].&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

Podobno idejo, kot so jo slovenski terenski biologi gojili in razvijali v zadnjih nekaj desetletjih z biološkimi raziskovalnimi tabori, so v tujini že primerno zgostili in ji dali militantno ime »BioBlitz« ali bolj prijazno tudi »Biodiversity Day« (»Dan biodiverzitete«).&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Prvi dogodek s tem imenom je bil organiziran leta 1996 v parku ameriškega mesta [[Washington, D.C.]],&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.nationalgeographic.org/thisday/may31/first-bioblitz/ |title=May 31, 1996 CE: First Bioblitz |work=[[National Geographic]] |accessdate=2019-03-10 |archive-date=2017-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170325200656/http://www.nationalgeographic.org/thisday/may31/first-bioblitz/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; odtlej pa ga izvajajo v različnih državah po svetu, tudi v [[Slovenija|Sloveniji]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;


== BioBlitz Slovenija ==
[[Slika:Lokacije dogodkov BioBlitz Slovenija (2017–2023).jpg|sličica|484x484_pik|Lokacije dogodkov BioBlitz Slovenija (2017–2023). (izdelal: Center za kartografijo favne in flore, 2023)]]
Dogodek BioBlitz Slovenija poteka od leta 2017 dalje&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;, enkrat letno, vsakič na drugem območju Slovenije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Vsi na dogodku pridobljeni podatki so javno dostopni,&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.bioportal.si/projekti_podatki.php|title=BioPortal.si|date=|accessdate=2019-10-06|website=|publisher=Center za kartografijo favne in flore|last=|first=}}&lt;/ref&gt; za namen obveščanja o dogodku pa je izdelana spletna stran dogodka.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Na BioBlitzih Slovenija je v letih 2017–2022 sodelovalo že 221 strokovnjakov za posamezne taksonomske skupine, ki so skupaj na šestih dogodkih zabeležili 3.508 [[Takson|taksonov]] in zbrali 19.890 podatkov o biodiverziteti izbranih območij.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;

Organizatorji teh dogodkov so prihajali iz Herpetološkega društva - Societas herpetologica slovenica, Slovenskega odonatološkega društva in Centra za kartografijo favne in flore, v letih 2017, 2018, 2021–2023 pa poleg njih še iz Botaničnega društva Slovenije.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Kot alternativno ime dogodka se ponekod pojavlja tudi naziv »BioJuriš«.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Presetnik|first=Primož|last2=Pavlovič|first2=Eva|date=2019|title=Netopirji severnega dela Loške doline oz. rezultati popisa akcije “BioJuriš” – Podcerkev 2019|url=http://netopirji.splet.arnes.si/files/2020/10/16-1_Glej_netopir.pdf|magazine=Glej, netopir!|issue=16(1)|pages=20-23}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Presetnik|first=Primož|last2=Pavlovič|first2=Eva|last3=Grgurevič|first3=Samo|date=2021|title=Netopirji okolice Slovenske vasi pri Pivki oz. rezultati popisa akcije “BioJuriš” – Petelinjsko jezero 2021|url=https://netopirji.splet.arnes.si/files/2022/01/Glej_netopir-18stevilka_splet.pdf|magazine=Glej, netopir!|issue=18(1)|pages=19-22}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Draga pri Igu 2017 ===
Prvi BioBlitz Slovenija je potekal 19. in 20. maja 2017 v [[Ribniki v dolini Drage|dolini Drage pri Igu]]. Dogodka se je udeležilo 122 popisovalcev iz 30 organizacij.&lt;ref&gt;{{navedi novice |url=https://www.delo.si/znanje/znanost/slovenija-evropska-prvakinja-po-biotski-raznovrstnosti.html |title=Slovenija evropska prvakinja po biotski raznovrstnosti |last=Fajfar |first=Simona |date=2017-05-26 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2019-03-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Prvič v Sloveniji se je zgodilo, da se je na tako majhnem območju popisalo tako visoko število vrst v le 24 urah – 1.588. Od slednjih je 206 vrst v Sloveniji glede na Rdeči seznam ogroženih, 39 jih je uvrščenih na Dodatke II in/ali IV Direktive o habitatih, 144 vrst pa je v Sloveniji zavarovanih. Zbranih je bilo 5.538 bioloških podatkov. Dogodek je potekal v okviru projekta »Invazivke nikoli ne počivajo: Ozaveščanje o in preprečevanje negativnega vpliva invazivnih vrst na evropsko [[ogrožene vrste]]«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://invazivke.weebly.com/|title=Invazivke nikoli ne počivajo|date=|accessdate=|website=|publisher=Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica|last=|first=}}&lt;/ref&gt; 

=== BioBlitz Slovenija - Rače 2018 ===
2. BioBlitz Slovenija je potekal v [[Krajinski park Rački ribniki - Požeg|Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg]]. Dogodka se je udeležilo 71 strokovnjakov iz 21 organizacij.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D9LB6U0M/798775bf-cfd7-4962-8ece-3494e8b42223/PDF|title=BioBlitz Slovenija - Rače 2018|last=Šalamun|first=Ali|date=2018|journal=Erjavecia|accessdate=|publisher=|last2=Vinko|first2=Damjan|pages=38-42|issn=|issue=32}}&lt;/ref&gt; V času poteka 24-urnega dogodka je bilo določenih 650 taksonov,&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Vinko|first=Damjan|last2=Kirbiš|first2=Nino|date=2018|title=2. tradicionalni BioBlitz Slovenija – Rače 2018|url=https://issuu.com/trdoziv/docs/trdoziv13_vii_1_web|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=VII(1)|page=43|accessdate=|journal=}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; sicer pa so strokovnjaki na območju velikem 3,2 km&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; popisali 934 taksonov živali, rastlin ali gliv in skupaj zbrali 2.768 bioloških podatkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/race.html|title=Rače (2018)|accessdate=30.8.2023|publisher=Herpetološko društvo - Societas herpetologica slovenica}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Loško polje 2019 ===
3. BioBlitz Slovenija je potekal v bližini kraja [[Podcerkev]] na [[Loško polje|Loškem polju]] 17. in 18. maja 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=https://issuu.com/trdoziv/docs/trdoziv15_web/55|title=BioBlitz Slovenija 2019 – Loško polje|last=Vinko|first=Damjan|date=2019-06-30|journal=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|accessdate=2019-10-06|last2=Kirbiš|first2=Nino|issue=1|page=55|issn=2232-5999|series=VIII}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; Izveden je bil kot del projekta »Še smo tu – domorodne vrste še nismo izrinjene«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.ckff.si/projekt.php?pid=54|title=Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izrinjene, 2018–2019|date=|accessdate=|website=|publisher=Center za kartografijo favne in flore|last=|first=}}&lt;/ref&gt; Na tretjem srečanju je v 24 urah 75 strokovnjakov za posamezne taksonomske skupine iz 26 ustanov zbralo 2.526 podatkov in popisalo 897 vrst. Od tega je 130 vrst uvrščenih na Rdeče sezname, 114 je zavarovanih, 24 vrst je vključenih na Direktivo o habitatih, 88 vrst na Bernsko konvencijo, 19 popisanih vrst je tujerodnih.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=BioBlitz Slovenija: Loško polje, 17.–18. 5. 2019. Končno poročilo|last=Vinko|first=Damjan|publisher=Slovensko odonatološko društvo, Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, Center za kartografijo favne in flore|year=2019|location=Ljubljana|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/uploads/8/6/9/2/86925640/bioblitz_2019_koncno_porocilo.pdf|pages=|last2=Kirbiš|first2=Nino}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Žejna dolina 2020 ===
Ob [[Seznam praznikov z oznako Svetovni dan|svetovnem dnevu]] varstva okolja so biologi in drugi poznavalci narave začeli z izvedbo 4. BioBlitza Slovenija, ki je tudi v luči obeleževanja 100 let Spomenice potekal med 5. in 14. junijem 2020 v [[Žejna dolina|Žejni dolini]] pri [[Hotedršica|Hotedršici]]. Takratno proučevanje [[Biotska pestrost|biotske pestrosti]] izbranega območja je z namenom preprečevanja prevelikega medsebojnega druženja udeležencev zaradi epidemije [[covid-19]] namesto 24 ur potekalo 10 dni. V tem času je 77 popisovalcev in določevalcev zbralo 3.949 podatkov o 1.233 taksonih.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237.html|title=ŽEJNA DOLINA (2020)|accessdate=30.8.2023|publisher=Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830130814/https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Petelinjsko jezero 2021 ===
5. BioBlitz Slovenija je zaradi še prisotnih omejitev pri zbiranju in organizaciji dogodkov zaradi epidemije [[Pandemija covida-19 v Sloveniji|covida-19]] potekal dlje kot 24 ur, in sicer od 4. do 13. junija 2021. Tokrat je dogodek potekal na delu območja [[Pivška presihajoča jezera|Pivških presihajočih jezer]] ob [[Petelinjsko jezero|Petelinjskem jezeru]], v sodelovanju s [[Krajinski park Pivška presihajoča jezera|Krajinskim parkom Pivška presihajoča jezera]]. Prisotnost rastlin, gliv in živali z več kot 50 lokacij je sporočilo 74 strokovnjakov, ki je zbralo več kot 3.700 podatkov za več kot 1.200 taksonov - od tega več kot tisoč vrst.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237-513690.html|title=PETELINJSKO JEZERO (2021)|accessdate=30.8.2023|publisher=Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830130811/https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237-513690.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Lahinja 2022 ===
6. BioBlitz Slovenija je potekal ponovno 24 ur, 27. in 28. maja 2022, in sicer na območju [[Krajinski park Lahinja|Krajinskega parka Lahinja]], ki je pri izvedbi dogodka tudi sodelovalo. 57 popisovalcev in določevalcev je skupaj zbralo 1.250 podatkov za 652 taksonov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237-513690-653240.html|title=LAHINJA (2022)|accessdate=30.8.2023|publisher=Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830130810/https://bioblitzslovenija.weebly.com/losko-polje-335237-513690-653240.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Vojsko 2023 ===
16. in 17. junija 2023 so se 103 osebe iz 34 organizacij ali posameznikov udeležile 7. BioBlitz Slovenija, ki je potekal na [[Vojsko, Idrija|Vojskem]]. Do konca junija 2023 je bilo javno dostopnih 1.908 podatkov za 579 vrst, končno poročilo bo objavljeno konec leta 2023.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Vinko|first=Damjan|last2=Kirbiš|first2=Nino|last3=Govedič|first3=Marijan|date=2023|title=BioBlitz Slovenija 2023 – Vojsko|url=https://netopirji.splet.arnes.si/files/2023/08/12-1_Trdoziv.pdf|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=XII(1)|page=25}}&lt;/ref&gt; Pri izvedbi dogodka je sodeloval tudi projekt [https://narcis.gov.si LIFE NarcIS], ki ga vodi [[ARSO|Agencija RS za okolje]].&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://narcis.gov.si|title=LIFE NarcIS. Naravovarstveni informacijski sistem|accessdate=16.6.2024|publisher=Agencija RS za okolje}}&lt;/ref&gt; Tokratni dogodek je imel tudi spremljevalni program, dve predavanji in možen ogled razstave.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

=== BioBlitz Slovenija - Črmošnjice 2024 ===
7. in 8. junija 2024 se je 100 oseb iz 35 organizacij ali posameznikov udeležilo 8. BioBlitz Slovenija, ki je potekal v [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjicah]] (občina [[Semič]]). Javno objavljenih je zbranih 3.138 podatkov za 1.078 vrst (1.149 taksonov). Med zabeleženimi taksoni jih ima 121 v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]] varstveni status, 32 jih ima status po prilogah Direktive o habitatih, 27 vrst je [[Tujerodna vrsta|tujerodnih]].&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pri izvedbi dogodka je sodeloval tudi projekt [https://narcis.gov.si LIFE NarcIS], ki ga vodi [[ARSO|Agencija RS za okolje]].&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt; Na dogodku je potekala tudi delavnica projekta LIFE NarcIS, kjer so udeleženci izvedeli, kaj o območju dogodka že ve informacijski sistem NarcIS, nastajajoče osrednje državno vozlišče podatkov in informacij s področja narave.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Pred dogodkom je bilo za izbrano območje tokratnega popisa v sistem NarcIS vključenih najdb 56 taksonov&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=1. (delno) poročilo izvedbe projektne naloge: Organizacija in izvedba dogodka BioBlitz Slovenija v letu 2024|last=Vinko|first=Damjan|publisher=Slovensko odonatološko društvo|location=Ljubljana|date=18.6.2024|type=Naročnik: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.}}&lt;/ref&gt;. 

== Drugi bioblitzi v Sloveniji ==
Poleg BioBlitz Slovenija so bili s takšnim ali podobnim namenom ali imenom v Sloveniji izvedeni še nekateri drugi dogodki. &lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.famnit.upr.si/sl/novice/delavnica-o-bioblitz|title=MiniBioBlitz (20.5.)|date=4.5.2023|publisher=Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije|website=|access-date=2023-08-30|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830130817/https://www.famnit.upr.si/sl/novice/delavnica-o-bioblitz|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bf.uni-lj.si/sl/dogodki/2023042820404753/bioblitz-bf-2023|title=BioBlitz BF 2023|publisher=Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani|accessdate=30.8.2023}}&lt;/ref&gt;

=== 24 ur z reko Muro ===
[[Zavod za varstvo narave|Zavod za varstvo narave Republike Slovenije]], natančneje njegova območna enota Maribor, je na Slovenskem prav tako začel organizirati tovrstno dejavnost.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi revijo|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IS1QNTBE/75e20416-70df-4b16-bb97-a2b801aff768/PDF|title=BioBlitz 2015 - kratko poročilo o izvedbi aktivnosti Slovenskega odonatološkega društva|last=Vinko|first=Damjan|date=2015|journal=Erjavecia|accessdate=|pages=48-50|last2=Bedjanič|first2=Matjaž|issue=30}}&lt;/ref&gt; Dogodek od takrat dalje poteka v [[Veržej]]u ali širšem [[Prekmurje|Prekmurju]], na njem pa sodelujejo predstavniki številnih organizacij in ustanov. Največji poudarek tega dogodka ni na intenzivnem popisovanju [[Organizem|organizmov]], temveč na ozaveščanju najširše javnosti o naravi (predvsem reke [[Mura|Mure]]), poudarek pa je na osnovnošolski in srednješolski mladini.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/velik-odziv-tistih-ki-cutijo-z-muro-6226594 |title=Velik odziv tistih, ki čutijo z Muro |last=Toš |first=Vida |date=2016-06-11 |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |accessdate=2019-03-10 }}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; 

Dogodek se je med letoma 2015 in 2017 imenoval BioBlitz - 24 ur z reko Muro,&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=https://issuu.com/trdoziv/docs/trdoziv11_0827-web|title=BioBlitz – 24 ur z reko Muro|last=Vrhovnik|first=Maja|date=2017|journal=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|accessdate=|page=51|issue=VI/1}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; leta 2018 pa so ime skrajšali in ne nosi več prvotnega imena, &lt;ref&gt;{{Navedi revijo|url=https://issuu.com/trdoziv/docs/trdoziv13_vii_1_web|title=24 ur z reko Muro|last=Vinko|first=Damjan|date=2018|journal=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|accessdate=|last2=Stermecki|authorlink2=|first2=Lenka|page=43|issue=VII/1}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt; saj ima dogodek predvsem ozaveščevalni in izobraževalni namen ter ne poteka z namenom proučitve lokalne biotske pestrosti&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;, kot to v splošnem velja za bioblitze&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;.

=== MiniBioBlitz ===
20. maja 2023 je Oddelek za biodiverziteto UP [[Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Koper|FAMNIT]] s partnerji v [[Regijski park Škocjanske jame|Parku Škocjanske jame]] izvedel 6-urni dogodek MiniBioBlitz, na katerem so botaniki in entomologi popisovali [[rastline]] in njihove opraševalce.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Kot spremljevalni dogodek so dan prej izvedli mednarodno delavnico o izkušnjah bioblitz dogodkov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.famnit.upr.si/sl/novice/delavnica-o-bioblitz|title=Delavnica o bioblitz dogodkih (19.5.)|date=4.5.2023|publisher=Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije|access-date=2023-08-30|archive-date=2023-08-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20230830130817/https://www.famnit.upr.si/sl/novice/delavnica-o-bioblitz|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Jogan|first=Nejc|date=2023|title=Naše BioBlitz akcije na mednarodnem seminarju|url=https://netopirji.splet.arnes.si/files/2023/08/12-1_Trdoziv.pdf|magazine=TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave|issue=XII(1)|page=56}}&lt;/ref&gt;

=== BioBlitz BF 2023 ===
[[Biotehniška fakulteta v Ljubljani|Biotehniška fakulteta UL]] je od 22. maja do 30. junija 2023 organizirala akcijo BioBlitz BF 2023.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Ta je potekala na širšem območju [[Rožna dolina, Ljubljana|Rožne doline]] v [[Ljubljana|Ljubljani]], ki obsega parcele fakultete ter nekaj vmesnih in sosednjih območij. K sodelovanju so bili primarno vabljeni vsi zaposleni in študenti Biotehniške fakultete, a tudi alumni in vsi drugi, ki jih tovrstne akcije zanimajo.

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
* [http://bioblitzslovenija.weebly.com Bioblitz Slovenija]

[[Kategorija:Biodiverziteta]]</text>
      <sha1>tagvj13mtdc9bxndlf98yvwxnaszjg9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Callum Hudson-Odoi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>459885</id>
    <revision>
      <id>6721760</id>
      <parentid>5910377</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:55:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dodal [[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721760</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2150" sha1="an1ir5c122bo1qspgfbyoeyqxpmk65g" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
|name           = Callum Hudson-Odoi
|image          = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|fullname       = Callum James Hudson-Odoi
|birth_date     = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|birth_place    = &lt;!-- Wikidata --&gt;
|height         = 178 cm
|position       = [[vezist (nogomet)|vezist]]
|currentclub = [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]
|clubnumber = 7
|youthyears1 = 2006–2007
|youthclubs1 = [[Charlton Athletic]]
|youthyears2 = 2007–2018
|youthclubs2 = [[Chelsea F.C. Development Squad and Academy|Chelsea]]
|years1 = 2018–2023
|clubs1 = [[Chelsea F.C.|Chelsea]]
|caps1 = 72
|goals1 = 4
|years2 = 2022–2023
|clubs2 = → [[Bayer 04 Leverkusen|Bayer Leverkusen]] (pos.)
|caps2 = 14
|goals2 = 0
|years3 = 2023–
|clubs3 = [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham Forest]]
|caps3 = 
|goals3 = 
|nationalyears1 = 2015–2016
|nationalteam1  = Anglija do 16 let
|nationalcaps1  = 2
|nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2016–2017
| nationalteam2 = Anglija do 17 let
| nationalcaps2 = 22
| nationalgoals2 = 5
| nationalyears3 = 2018
| nationalteam3 = Anglija do 18 let
| nationalcaps3 = 2
| nationalgoals3 = 1
| nationalyears4 = 2018
| nationalteam4 = Anglija do 19 let
| nationalcaps4 = 7
| nationalgoals4 = 2
| nationalyears5 = 2019
| nationalteam5 = Anglija do 21 let
| nationalcaps5 = 9
| nationalgoals5 = 4
| nationalyears6 = 2019
| nationalteam6 = [[Angleška nogometna reprezentanca|Anglija]]
| nationalcaps6 = 3
| nationalgoals6 = 0
}}
'''Callum Hudson-Odoi''', [[Angleži|angleški]] [[Nogomet|nogometaš]] * [[7. november]] [[2000]].

Hudson-Odoi od leta 2023 igra za angleški [[Nottingham Forest F.C.|Nottingham]], leta leta 2019 je odigral tri tekme za [[Angleška nogometna reprezentanca|angleško reprezentanco]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Hudson-Odoi, Callum}}
[[Kategorija:Angleški nogometaši]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Angleški nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši Chelseaja]]
[[Kategorija:Nogometaši Bayer 04 Leverkusna]]
[[Kategorija:Nogometaši Nottingham Foresta]]</text>
      <sha1>an1ir5c122bo1qspgfbyoeyqxpmk65g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Albenga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>473518</id>
    <revision>
      <id>6721646</id>
      <parentid>6720906</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:18:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721646</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13825" sha1="ak2fw7w7p5z1bbavo0r9b1tffinwc3y" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Albenga
| official_name = '' Comune di Albenga ''
| native_name = 
| settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline = Albenga.JPG
| imagesize = 270px
| image_alt =
| image_caption = 
| image_flag = 
| image_shield = Albenga-Stemma.png
| shield_alt =
| image_map =
| map_alt =
| map_caption =
| pushpin_label_position =
| pushpin_map_alt =
| latd = 44 | latm = 02 | lats = 56 | latNS = N
| longd = 8 | longm = 12 | longs = 46 | longEW = E
| coordinates_type = region:IT-GE_type:city(620,000)
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes =
| region = [[Ligurija]]
| province = [[Savona (pokrajina)| Savona]]
| frazioni =
| mayor_party = 
| mayor = 
| sovereign = 
| metropolitan_area = 
| population_demonym = Ingauni ali Albenganesi
| twin1 =
| twin1_country =
| saint = nadangel [[sveti Mihael]]
| day = 29. september
| postal_code = 17031
| area_code = 0182
| website = {{official website| http://www.comune.albenga.sv.it }}
| footnotes =
}}

'''Albenga''' ([[Ligurščina|ligursko]] ''Arbenga''; latinsko ''Albingaunum'') je [[mesto]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt;in [[Italijanske občine |občina]] z {{IT|p}} prebivalci&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; ({{IT|y}}) ob [[Genovski zaliv|Genovskem zalivu]] ob [[Italijanska riviera|Italijanski rivieri]] v [[Savona (pokrajina) |pokrajini Savona]] v [[Ligurija|Liguriji]] v severni [[Italija|Italiji]]. Albenga ima vzdevek mesta ''sto konic''. Gospodarstvo večinoma temelji na turizmu, lokalni trgovini in kmetijstvu. V občini Albenga je še šest vasi: San Fedele, Lusignano, Campochiesa, Leca, Bastia, Salea.
[[File:Albenga-IMG 0355.JPG|thumb|220px|Stolpi Albenge.]]

== Zgodovina ==
Naselje predrimskega izvora na zahodni strani ligurske obale, je nastalo je okoli 4. stoletja pred našim štetjem na pobočjih obalnih gričev in je postalo glavno mesto [[liguri|ligurskega]] plemena Ingauni, ki so se posvetili pomorskim dejavnostim in nadzirali veliko ozemlje med krajema Finale in [[San Remo]].

Med [[Druga punska vojna| drugo punsko vojno]] se je mesto povezalo s Kartažani, vendar so jih [[Rimljani]] pod vodstvom prokonzula Lucija Aemilija Paula Macedonika leta 181 pr. n. št. premagali Naslednje leto so Rimljani in Ingauni podpisali ''foedus'' (zavezniški sporazum), ki je začel popolno romanizacijo celotne regije. Če je bil leta 89 pred našim štetjem pod latinsko upravo, je ''Albingaunum'' dobil rimsko državljanstvo leta 45 pred našim štetjem pod [[Julij Cezar|Julijem Cezarjem]], ki je z začetkom [[Rimsko cesarstvo|cesarstva]] začel uživati obdobje blaginje. Dodatno okrepitev mesta je prišla z gradnjo [[Via Julia Augusta]] (13 pr. n. št.), ki je mesto povezala z južno Francijo in Španijo. Medtem se je nadaljevalo intenzivno izkoriščanje ravnega zemljišča okoli mesta; napis beleži obnovo obzidja, foruma in pristanišča, ki ga je leta 354 zapisal Constantius. &lt;ref&gt;Enciklopedija Britanica [https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Albenga] Albenga, volume 1, str. 493&lt;/ref&gt;

V 5. stoletju je mesto trpelo napade [[Vizigoti|Vizigotov]], ki so ga deloma uničili in opustošili. Stari Municipij, ki je bil zdaj v katastrofalnem stanju, je bil obnovljen z intervencijo cesarja [[Konstancij III.|Konstancija III.]], ki je mestu dal stabilnost in obrambno strukturo, ki mu je omogočala preživetje v naslednjih stoletjih. Mesto Albenga se je leta 1098 uveljavilo kot ''[[Srednjeveška komuna|communa]]''; istega leta je sodelovala pri [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] z ladjami, možmi in denarjem, Jeruzalemski kralj jim je v zameno dal pravice do proste trgovine. Od takrat naprej je bil grb Zlatega rdečega križa prikazan na njegovih ladjah in na njegovih stolpih.
Kasneje, po vdoru cesarja [[Friderik I. Barbarossa|Frederika Barbarosse]] na severno Italijo, ga je mesto podprlo zahvaljujoč njegovi zvestobi [[Gvelfi in gibelini|gibelinom]], ki v naslednjih stoletjih ni bila nikoli opuščena. Leta 1159 je prejelo cesarsko [[investitura|investituro]] za vse svoje ozemlje.

Leta 1798 je bila Albenga razglašena za prestolnico pristojnosti Centa, kot del ustave kratkega obdobja [[Ligurska republika|Ligurske republike]]. Leta 1815 je bilo mesto skupaj s celotno Ligurijo dodeljeno [[Savojci|Savojcem]], [[kraljevina Sardinija|kraljevini Sardiniji]], in je postalo glavno mesto province, vključno z občinama Andoro in Finale Ligure.

Leta 1863 je bila po [[Risorgimento|združitvi Italije]] provinca organizirana na okrožje, leta 1927 pa je bilo to ukinjeno. Mesto Albenga je bilo v času gospodarskega in demografskega razvoja ponižano v kmetijsko vas, ki so jo prehitela druga obalna mesta, kljub njegovi vrhunski turistični privlačnosti.

=== Ime ===
Ime ''Albenga'' izvira iz latinske ''Albíngaunum'', ki prihaja iz ''Album Ingaunum'' in pomeni glavno mesto + genitiv množine v -um. Etonim ''Ingauni ing'' je sestavljen iz indoevropskega izvora in imena galsko-ligurske dežele. ''Album'' izvira iz ''alb'' ali ''alp'', starodavne preindoevropske besede (skala, hrib), ki je pogosto zmotno pridružena z ''album'' latinsko besedo za 'belo' ali 'jasno'. Prvotno ime je bilo ''Album Ingaunum'', ko pa so ga osvojili Rimljani, je ime postalo ''Albingaunum''; po rimskem cesarstvu je ime postalo ''Albinauno'', blizu leta 1000 pa je postalo ''Albingano''. Šele v 14. stoletju je ime postalo ''Albenga''.

== Geografija ==
[[FIle:Pecore_al_pascolo_nel_greto_dal_Centa.png|thumb|left|upright|Ovce na paši na obrežju Cente]]
Albenga leži ob zahodni [[Italijanska riviera|Italijanski rivieri]]. Ima istoimensko ravnico ob ustju reke Cente, ki je bila skozi stoletja oblikovalec Albengške planote, ki je večkrat preuredila tla in prisilila Albengčane, da od ustanovitve gradijo nasipe in mostove. Do 17. stoletja je gospodarstvo temeljilo na pomorski trgovini, saj je bilo mesto zgrajeno v delti Cente in je bilo obdano z obzidjem in mostovi. Z zaprtjem drugih cest [[estuarij]]a delte, so se najprej znašli v rokah Genovežanov in kasneje kot delo narave, zdaj reka teče vzdolž središča sledeč estuariju. Tudi spomin na stare mostove se je brisal. Je glavno središče okrožja ''Albenganese'', ki se razprostira od kraja Finale do Andore in njihovega zaledja. Vključuje naravni rezervat otoka Gallinara, kjer je menda živel sveti [[Martin iz Toursa]]. Prav posvečen temu svetniku je bil samostan na otoku. Po letu 1064 je postal last opatije v kraju Abbadia Alpina.

Podnebje je ob obali blago, z blagimi zimami in tako vročimi kot hladnimi poletji, ki jih morski vetrovi redko ublažijo. Notranji del planote ima bolj celinske značilnosti, ki ustvarjajo večje temperaturno območje, z bolj strogimi zimami in poletjem.

== Znamenitosti ==
Zgrajeno na antični pravokotni strukturi, ki je imela sedanji Via Medaglie d'oro in Via Enrico d'Aste kot glavni cestni osi rimskega tabora ([[kardo]] in [[dekuman]]), ima mesto svoje planimetrično vozlišče v zgodovinskem trgu San Michele. Okoli njega so postavili nekaj palač, ki so bile v preteklosti sedeži političnih in verskih oblasti.

=== Stolnica sv. Mihaela ===
{{glavni|Stolnica v Albengu}}
Zgrajena na temeljnih zgodnjekrščanske [[bazilika (zgradba)|bazilike]], ki so jo med 4. in 5. stoletjem postavili po naročilu [[Konstancij III .|Konstancija III.]], ima fasado s sledovi preobrazbe iz [[romanska arhitektura|romanske]] v [[gotska arhitektura|gotsko]]. Iz istega obdobja sta dva stranska portala glavne fasade in tretji levi del cerkve, na katerem je obnovljen lombardski bas relief; osrednji portal izvira iz leta 1669.

Trenutna zasnova je rezultat nadaljnjih sprememb. Restavratorska dela med letoma 1964 in 1967 so oblikovanje stolnice vrnila v prvotni srednjeveški izgled. Bližnji zvonik je bil v 13. stoletju pritrjen na cerkev, zgrajen nad ruševinami starega zvonika med letoma 1391 in 1395. Ta konstrukcija je ena zadnjih lokalnih primerov uporabe golih opek, ki jih je postopoma zakril omet.
[[File:Albenga-IMG 0352.JPG|thumb|left|Krstilnica.]]

=== Krstilnica v Albengi ===
{{glavni|Krstilnica v Albengu}}
[[Krstilnica]] stoji ob stolnici, saj je bila značilna za zgodnjekrščanske zgradbe in jo je mogoče obiskati iz lože stare palače Mestne hiše. Ima osmerokotno notranjost iz 5. stoletja. Sedanji videz izvira iz obnovitvenih del poznega 19. stoletja, ki jih je izvajal Alfredo D'Andrade. Med temi deli je bila prvotna obokana streha, zgrajena z bizantinsko-ravenski tehniki ''tubi fittili'' (terakotne cevi), popolnoma uničena. Mozaični okraski svoda prezbiterija segajo v 5. in 6. stoletje.

=== Stara mestna hiša ===
Že v zgodnjem 14. stoletju in v preteklih letih je doživela več prenov, preden je dobila današnji videz.

V njej sta bila dvorana Sveta (velik zvon še vedno kliče državljane, ko se odbor sveta sestane v novi mestni hiši) in zapor. Spodnje nadstropje izvira iz 14. stoletja, zgornje pa je bilo rekonstruirano v letih 1387–1391. Fasada proti krstilnici ima [[Cina (arhitektura) |cine]] v gibelinskem slogu z dvema velikima stopniščema. Od leta 1933 je v njej muzej Ingauni. Slednji, ki ga je leta 1933 ustanovil Nino Lamboglia, hrani predmete in rimske, srednjeveške (skulpture, napise, sarkofage in freske iz 15. stoletja), arheološke in epigrafske zbirke.

=== Stara škofovska palača ===
Stoji v bližini krstilnice, izvira iz 11. stoletja, s portalom iz 13. stoletja. Je sedež lokalnega škofa, v njej domuje Sveti umetniški muzej. Krilo, ki vodi do krstilnice, prikazuje več gradbenih faz iz 13. in 14. stoletja. Okras s črno-belimi črtami je bil dodan leta 1463 pod škofom Napoleone Fieschijem. Heraldično fresko je narisal Giovanni Canavesio (1477).

Škofijski muzej Albenga zaseda vrsto sob, okrašenih s freskami, v njem so umetniška dela in najdbe iz izkopavanj stolnice. Med slikami izstopata ''sv. Janez'' pripisan [[Caravaggio|Caravaggiu]] in ''Mučeništvo svete Katarine'' [[Guido Reni| Guida Renija]].

=== Antični ostanki ===
[[Via Julia Augusta]], ki jo je preuredil cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] leta 13 pred našim štetjem, je bila najpomembnejša komunikacijska povezava ob rivieri do gradnje Napoleonove ceste bliže morju, na lokaciji [[Via Aurelia]]. Ob poti z obilico rimskih stavb, namenjenih pogrebnim praznovanjem, naredi arheološki sprehod čudovit tudi s panoramskega naravoslovnega vidika.

V Albengi so tudi ostanki rimskega amfiteatra iz 3. stoletja pred našim štetjem. Predstavlja edini primer gledališke gradnje, ki je znan na celotni zahodni rivieri. Tako imenovani ''Pilone'', ki stoji nad vzhodnim pobočjem gore, stoji blizu amfiteatra in Via Julia Augusta. To je najbolj znani in značilni ingaunski nagrobni spomenik.

Na območju gora je tudi paleokrščanska bazilika S. Calocero (4. – 5. stoletje). Zgrajena je bila na grobu imenovanega mučenika.

=== Drugo ===
[[File:Isola Gallinara-regione Monti.jpg|thumb|right|300px|otok Gallinara]] 
Druge znamenitosti so:
* Južno od zgodovinskega središča je arheološko območje, odkrito med izkopavanji za širitev struge med letoma 2001 in 2002. Tu so ob reki našli ruševine starega termalnega sistema in tiste zgodnjekrščanskega kompleksa s srednjeveško cerkvijo San Clemente.
* ''Pontelungo'' (Dolgi most), edini dokumentiran srednjeveški most (približno 13. stoletje). V bližini je svetišče Nostra Signora di Pontelungo (zgodnji 18. stoletje).
* ''Palazzo Peloso Cepolla'' (16. stoletje). Ima vogalni stolp iz 13. stoletja. V predsobi je freska, ki prikazuje rimskega uzurpatorja Procula, [[piano nobile]] ima več renesančnih in rimskih marmornih doprsnih kipov. V njej je Rimski pomorski muzej, ustanovljen leta 1950. Tu je zbranih več kot tisoč rimskih amfor, ki so jih odkrili z ladje v 1. stoletju pred našim štetjem, ki je potonila v vodah Albenga. Bila je prva rimska tovorna ladja odkrita in raziskana v Tirenskem morju. Obstaja tudi del prazgodovinskih ostankov iz jam Val Pennavaira.
* ''Torre Oddo'', stolp z značilnimi gibelinskimi cinami
* ''Piazzetta dei Leoni'' (Levji trg) med apsido stolnice in srednjeveškimi zgradbami družine Costa. Slednji je prinesel tri leve iz vulkanskega [[tuf]]a (''peperino'') v renesančnem slogu, po katerih je trg leta 1608 dobil ime.
* ''Muzej oljne civilizacije'' na mestu starega mlina v lasti družine Sommariva in predstavlja etnografsko razstavo, posvečeno predelavi oljk, oljčnega olja in vina.

== Turizem ==
Poleg tega, da je pomembno zgodovinsko mesto, je Albenga obalno in turistično letoviško mesto Ligurske riviere. Njegove obale so dolge približno 4 km finega peska, pomešanega s kamenčki, s kopalnimi obrati, razdeljenimi na majhne javne plaže in drugimi zasebnimi plažami. Obmorska promenada je dolga 3 km.

== Kulinarika ==
[[File:Focaccia-erbe-olive.jpg|right|thumb|250px|Fokača z olivami]]
[[File:La Farinata di ceci.jpg|right|thumb|250px|Farinata]]
Lokalne dobrote so:
* Vijolični šparglji
* Polnjeni cvetovi bučk
* Bodičasta artičoka
* Paradižnik volovsko srce
* Piškoti s semeni koromača, imenovani ''Baxin d'Arbenga'' (poljub Albenga)
* Ekstra deviško oljčno olje Taggiasca
* Pesto
* &quot;kaviar&quot; Cente
* ''Farinata'' s čičerikino moko
* Palačinke Bianchetti
* Fokača
* Ciappe olje
* Olive Taggiasca v slanici
* Breskve s Pigato

==Pobratena mesta==
* {{flagicon|HUN}} [[Dabas, Hungary|Dabas]], Hungary (2004)

== Sklici ==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Albenga}}
{{Wikivoyage}}
* [http://www.comune.albenga.sv.it/ Official website] 
*[https://web.archive.org/web/20080518204605/http://www.rivieraligure.it/it/citta.aspx?citta=albenga&amp;c=5 Albenga in Riviera Ligure]

[[Kategorija:Mesta v Liguriji]]
[[Kategorija:Pokrajina Savona]]
[[Kategorija:Albenga|*]]
[[Kategorija:Arheološka najdišča v Italiji]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>ak2fw7w7p5z1bbavo0r9b1tffinwc3y</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bolsena</title>
    <ns>0</ns>
    <id>474433</id>
    <revision>
      <id>6721628</id>
      <parentid>6720954</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:58:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721628</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9206" sha1="hdpjaroyi5f0md7w1y3wde20t7prngu" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name                = Bolsena
| official_name       = Comune di Bolsena
| native_name         = 
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| image_skyline       = Bolsena.jpg
| imagesize           = 
| image_alt           = 
| image_caption       = Pogled na mesto z jezerom.
| image_shield        = bolsena-Stemma.png
| shield_alt          = 
| image_map           = 
| map_alt             = 
| map_caption         = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt     = 
| latd  = 42 |latm  = 38 |lats  = 41 |latNS  = N
| longd = 11 |longm = 59 |longs = 09  |longEW = E
| coordinates_footnotes = 
| region              = [[Lacij]]
| province            = [[Viterbo (pokrajina)|Viterbo]] (VT)
| frazioni            = 
| mayor_party         = 
| mayor               = 
| population_demonym  = Bolsenesi
| elevation_footnotes = 
| twin1               = 
| twin1_country       = 
| saint               = Kristina Bolsenska
| day                 = 24. julij
| postal_code         = 01023
| area_code           = 0761
| website             = {{official website|http://www.comunebolsena.it}}
| footnotes           = 
}}

'''Bolsena''' je mesto in občina s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Viterbo (pokrajina)|pokrajini Viterbo]] v severnem [[Lacij]]u na vzhodni obali [[Bolsensko jezero|Bolsenskega jezera]]. To je 10 km severozahodno od Montefiascona in 36 km severozahodno od [[Viterbo|Viterba]]. [[Rimska cesta]] [[Via Cassia]], današnja cesta SR143, nekaj kilometrov sledi obali jezera in pelje skozi Bolseno.

== Zgodovina ==
[[File:Bolsena-Castello-2012.JPG|thumb|left| Bolsenski grad.]]
Čeprav je dokaj gotovo, da je mesto naslednik starodavnega rimskega mesta [[Volsinii]] (včasih ga imenujemo ''Volsinii Novi'' - da bi ga razlikovali od [[Etruščani|etruščanskega]] mesta), je znanstveno mnenje ostro razdeljeno glede tega ali je bil ''Volsinii'' isti kot starodavno etruščansko mesto ''Velzna'' ali ''Velsuna'' (včasih imenovano ''Volsinii Veteres'' - Stari Volsinii), drugi kandidat je [[Orvieto]], 20 km severovzhodno. George Dennis je opozoril, da mesto Bolsena nima etruščanskih značilnosti; na primer etruščanska mesta so bila zgrajena na zaščitnih pečinah, kjer hriba, na katerem je grad, ni. Rimski zgodovinar [[Plinij Starejši]] je zapisal &lt;ref&gt;Pliny the Elder, ''Natural History'', II,18&lt;/ref&gt;, da je Marsova strela padla na Bolseno, »najbogatejše mestece Toskane« in da je mesto v celoti požgala. Prebivalstvo se je preselilo na drugo mesto, za katerega je Dennis menil, da je Bolsena. Novo mesto je dobilo ime po starem, zato ima rimska Bolsena etruščansko ime. Dennis predlaga številne pečine na območju, vključno z Orvietom, vendar ne podpira Orvieta, ker je predaleč. &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|title=The cities and cemeteries of Etruria|first=George|last=Dennis|edition=revised|publisher=J. Murray|location=London|year=1878|volume=2|page=23}}&lt;/ref&gt;

== Etruščanske grobnice ==
V bližini Bolsene so našli številne etruščanske grobnice. Pogrebni predmeti iz teh grobnic so zdaj v Italiji in tujini, vključno z lepo zbirko v Britanskem muzeju.&lt;ref&gt;[https://www.britishmuseum.org/research/collection_online/search.aspx?searchText=Bolsena+Bronze+Tomb British Museum Collection]&lt;/ref&gt;

== Čudež ==
Bolsena je znana po čudežu, za katerega pravijo, da se je zgodil leta 1263 v baziliki sv. Kristine, ko je češki duhovnik v dvomu o pretvorbi, poročal o krvavitvi iz hostije, ki jo je posvetil pri maši. Stolnica v  Orvietu je bila na koncu zgrajena v spomin na čudež in namestila [[Korporal (liturgija) |korporal]] iz  Bolsene v [[Korporal iz Bolsene|relikviarij]], ki ga je naredil sienski zlatar Ugolino di Vieri v letih 1337-1338.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.it/books?id=gy8VhoP2tW0C&amp;pg=PA585&amp;lpg=PA585&amp;dq=reliquary+corporal+bolsena&amp;source=bl&amp;ots=7AXQo9gsjf&amp;sig=T0MCjU54bnvI8Rqv3woaZ7ToBgo&amp;hl=it&amp;sa=X&amp;ved=0ahUKEwjX4erIvtDRAhUDvRQKHV4EAL8Q6AEIXTAP#v=onepage&amp;q=reliquary%20corporal%20bolsena&amp;f=false|title=A Companion to the Eucharist in the Middle Ages|last=Levy|first=Ian|last2=Macy|first2=Gary|last3=Ausdall|first3=Kristen Van|date=2011-10-28|publisher=BRILL|year=|isbn=9004201416|location=|pages=584–585|language=en|quote=|via=}}&lt;/ref&gt;


Znana [[Raffaello Santi |Rafael]]ova [[freska|freska]] in njegove šole v [[Apostolska palača|vatikanskih]] [[Rafaelove sobe, Vatikan |stancah]] prikazuje dogodek.

== Baza US Navy ==
Ameriška mornarica je 21. februarja 1918 ustanovila mornariško letalsko bazo za upravljanje morskih letal med prvo svetovno vojno. Baza so zaprli kmalu po prvem premirju v Compiègneju.&lt;ref name=nan&gt;{{navedi knjigo |last=Van Wyen |first=Adrian O. |authorlink = |title =Naval Aviation in World War I |url=https://archive.org/details/navalaviationinw00wash |publisher =Chief of Naval Operations |volume = |edition = |date =1969 |location =Washington, D.C. |page =[https://archive.org/details/navalaviationinw00wash/page/60 60] |isbn =}}&lt;/ref&gt;

== Partnerska mesta ==
* {{DEU|#}} Volkertshausen, [[Baden-Württemberg]]
* {{ESP|#}} [[Lloret de Mar]], [[Katalonija]]
* {{ITA|#}} Sepino, Molise

== Znamenitosti ==
* Srednjeveški grad, ''Rocca Monaldeschi della Cervara'', s štirimi pravokotnimi stolpi se dviga na hribu, ki tvori zgodovinsko središče &lt;ref&gt;''La Rocca Monaldeschi''[http://www.bolsenanew.it/arte%20e%20cultura/Rocca/rocca.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160315165635/http://www.bolsenanew.it/arte%20e%20cultura/Rocca/rocca.html |date=2016-03-15 }}  wayback=20150223130039&lt;/ref&gt;. Od leta 1991 je muzej ''Museo Territoriale del Lago di Bolsena'' z etruščanskimi, rimskimi in srednjeveškimi oddelki; glavne sestavine so izdelki etruščanske obrti, rimski napisi in srednjeveška keramika &lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=http://www.visitbolsena.it/visitare-rocca-monaldeschi-bolsena.asp |title=www.visitbolsena.it |accessdate=2020-02-29 |archive-date=2016-10-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161015190230/http://www.visitbolsena.it/visitare-rocca-monaldeschi-bolsena.asp |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;.
* Neposredno pod gradom stoji Palazzo Crispi-Cozza-Del Drago, ki je bila zgrajena sredi 16. stoletja kot sedež papeških glavarjev v provinci Patrimonio; v notranjosti ima cikel fresk v slogu [[manierizem|manierizma]].
* [[Cerkev sv. Kristine, Bolsena| Cerkev sv. Kristine]] &lt;ref&gt;[http://www.basilicasantacristina.it/index.php/it/ www.basilicasantacristina.it]{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;, sestavljena iz treh cerkva druga ob drugi, ki spadajo v srednji vek in renesanso in vključujejo pred- in zgodnjekrščansko katakombo, ki velja za prvotno pokopališče sv. Kristine: vsebuje njen domnevni [[sarkofag]], starinsko ploščo z njenimi domnevnimi odtisi nog in razdrobljeno oltarno ploščo čudeža ''Corpus Christi''.
* poznogotska cerkev sv. Frančiška z obsežnimi freskami iz obdobja gradnje in renesanse, ki je zdaj prireditvena soba.
* Palazzo Ranieri iz leta 1299, ki jo je kardinal Teodoro Ranieri zgradil kot družinsko palačo.
* Cerkev in frančiškanski samostan Santa Maria del Giglio iz leta 1626, danes namestitev romarjev na [[Via Francigena]].
* Fontana di San Rocco, vodnjak iz leta 1835 z uporabo prejšnjih renesančnih elementov.
* Dvoje renesančnih vrat iz leta 1548 in 1550, ki jih je zgradil kardinal Tiberio Crispo, sorodnik [[papež Pavel III.|papeža Pavla III.]]
* Ruševine rimskega mesta Volsinii Novi na Piazzi del Mercatello z ostanki foruma, dva templja, termalna kopel, latrine, vodovod, stanovanjski prostor, amfiteater in stavbe mestne uprave.
* Zunaj Bolsene je kapela Madonne del Cacciatore z obsežnim renesančnim ciklom fresk.
&lt;gallery perrow=&quot;5&quot;&gt;
Slika:bolsena_kirche_Santi Giorgio e Cristina.jpg|Cerkev sv. Kristine
Slika:Bolsena und see von oben.jpg|Bolsena ob Bolsenskem jezeru
Slika:Santacristina quadro ruota.jpg|Misterij sv. Kristine
Slika:bolsena_fest-santa-cristina.jpg|Misterij sv. Kristine
Slika:bolsena_kirche_Santi Giorgio e Cristina_altar.jpg|Zgodovinski oltar v cerkvi sv. Kristine
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

==Literatura==
*Bell, Sinclair and Alexandra A. Carpino, eds. 2016. ''A Companion to the Etruscans.'' Blackwell Companions to the Ancient World. Chichester: John Wiley &amp; Sons. 
*Haynes, Sybille. 2000. ''Etruscan civilization: A cultural history.'' Los Angeles: J. Paul Getty Museum.
*Pallottino, Massimo. 1978. ''The Etruscans.'' Bloomington: Indiana University Press.
*Sprenger, Maia, and Gilda Bartoloni. 1983. ''The Etruscans: Their history, art and architecture.'' Translated by Robert E. Wolf. New York: Harry N. Abrams.
*Turfa, Jean MacIntosh, ed. 2013. ''The Etruscan World.'' Routledge Worlds. Abingdon, UK: Routledge.

==Zunanje povezave==
{{commons|Bolsena}}
*[https://en.wikisource.org/wiki/1911_Encyclop%C3%A6dia_Britannica/Bolsena Enciklopedija Britanica]
* {{navedi splet|title=Via Francigena - Bolsena|url=http://www.romeartlover.it/Francige2.html|publisher=romeartlover.it|accessdate=4 April 2009}}

{{Pokrajina Viterbo}}

[[Kategorija:Etruščanska mesta]]
[[Kategorija:Mesta v Laciju]]
[[Kategorija:Pokrajina Viterbo]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>hdpjaroyi5f0md7w1y3wde20t7prngu</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SŽ serija 610/615</title>
    <ns>0</ns>
    <id>475118</id>
    <revision>
      <id>6721750</id>
      <parentid>6640098</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:12:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Edgar Searle</username>
        <id>215370</id>
      </contributor>
      <comment>UIC</comment>
      <origin>6721750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6539" sha1="qzf8w919ggkdu9q14zglfcy9l2y8wd4" xml:space="preserve">{{infopolje Vlak
| name=SŽ 610/615
| image=StadlerDMUžalec.jpg
| nicknames = 
| builder = [[Stadler Rail]]
| origin = [[Poljska]]
| uicclass = Bo′(2)′(2)′(2)′Bo′
| fuelcap = 
| locoweight = 
| axleload = 
| wheeldiameter = 870 mm (pogonsko)&lt;br/&gt;760 mm (tekalno)
| length = 70,4 m
| width = 2,82 m (2,98 m)
| minimumcurve = 
| enginetype = dizel
| transmission = električni
| multipleworking = 3
| topspeed = 140 km/h
| passengerseats = 171
| poweroutput = 2 x 520 kW&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi novice|title=V Sloveniji prvi novi dizelski potniški vlak|date=11. 3. 2020|url=https://novaproga.si/v-slovenijo-je-pripeljal-prvi-novi-vlak/|work=Nova proga|accessdate=12. 3. 2020|archive-date=2020-05-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20200508011017/https://novaproga.si/v-slovenijo-je-pripeljal-prvi-novi-vlak/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|safety=PZB90, SIFA, ETCS}}
'''SŽ serija 610/615''' je serija [[Dizel-električni pogon|dizel-električnih]] garnitur [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] znamke [[Stadler FLIRT]], proizvajalca [[Stadler Rail]], proizvedenih med letoma 2019 in 2025.

Sestavljene so iz krmilnih členov na vsakem koncu, označenih s 610, in dveh vmesnih členov z oznako 615, od katerih je v enem nameščen motor. Garniture obratujejo na večini neelektrificiranih prog v Sloveniji.

Garnitura ima 159 sedežev v II. razredu ter 12 sedežev v I. razredu. Vsi sedeži imajo električne vtičnice (ena vtičnica na par sedežev). Sedeži v I. razredu imajo dodatno še mizo, možnost naklona sedežev, električno vtičnico in [[USB]]-vtičnico, bralno lučko ter dodaten naslon za roke med sedeži.

==Zgodovina==
Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s [[švica]]rskim proizvajalcem [[Stadler Rail]] za dobavo petih dizelmotornih potniških garnitur FLIRT skupaj z enajstimi večsistemskimi [[Elektromotorna garnitura|elektromotornimi garniturami]] FLIRT in desetimi dvopodnimi elektromotornimi garniturami KISS. Maja 2019 je prevoznik naročil dodatnih 26 garnitur, od tega 16 dizelskih FLIRT-ov.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}&lt;/ref&gt;

Deli vlakov so bili proizvedeni v [[Švica|Švici]] (podstavni vozički), [[Nemčija|Nemčiji]] (dizelski motor), [[Avstrija|Avstriji]] (pogonski elektromotorji) in [[Belorusija|Belorusiji]] (izdelava košev), montaža pa se je vršila na [[Poljska|Poljskem]] v mestu [[Siedlce]].&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na slovenskih železnicah v obdobju 1945–2021 |last=Ponikvar |first=Klemen |year=2021 |page=129 |url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/Tirna-vlecna-vozila_1945-2021.pdf}}&lt;/ref&gt; Prva garnitura je tovarno zapustila novembra 2019.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Na testni vožnji prvi vlak, ki ga je za SŽ izdelalo podjetje Stadler|date=12. 11. 2019|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-testni-voznji-prvi-vlak-ki-ga-je-za-sz-izdelalo-podjetje-stadler.html|work=24ur.com|accessdate=12. 3. 2020}}&lt;/ref&gt; Po opravljenih testiranjih in mednarodnih pregledih je v Slovenijo prispela 11. marca 2020.&lt;ref name=&quot;:0&quot;/&gt; Pet garnitur iz prvega naročila so v Slovenijo dobavili do oktobra 2020.&lt;ref name=&quot;popis&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/dizel/Popis_garnitur_SZ_610.pdf |title=Popis garnitur SŽ 610 |accessdate=14. novembra 2022 |website=miniaturna-zeleznica.eu |date=9. september 2022}}&lt;/ref&gt;

Dne 19. 11. 2020 je serija SŽ 610/615 pridobila obratovalno dovoljenje,&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Prevzeli smo prve Stadler vlake|date=20. novembra 2020|url=https://potniski.sz.si/novice/prevzeli-prve-stadler-vlake/|work=Slovenske železnice|accessdate=2020-11-20|archive-date=2020-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201120171309/https://potniski.sz.si/novice/prevzeli-prve-stadler-vlake/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; vendar še ni začela obratovati zaradi ustavitve javnega potniškega prometa ob drugem valu [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|epidemije koronavirusne bolezni]]. Z redno vožnjo je začela 15. decembra 2020.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Novi Stadlerjev vlak po sprostitvi potniškega prometa v Ljubljano pripeljal prve potnike|date=15. december 2020|url=https://www.sta.si/2844121/|work=[[Slovenska tiskovna agencija|STA]]}}&lt;/ref&gt;

Šestnajsterica garnitur iz drugega naročila je bila dobavljena med januarjem in avgustom 2022.&lt;ref name=&quot;popis&quot;/&gt;

Junija 2023 so Slovenske železnice s proizvajalcem Stadler sklenile pogodbo za dobavo še 20 dizelskih garnitur.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za nakup še dvajsetih sodobnih potniških garnitur|date=2023-06-14|url=https://potniski-novice.sz.si/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-nakup-se-dvajsetih-sodobnih-potniskih-garnitur/|work=Novice potniški promet}}&lt;/ref&gt; Garniture, oštevilčene kot podserija 610-100, so podobne podseriji 000 z nekaterimi tehničnimi izboljšavami in možnostjo nadgradnje na dvosistemskost (pogon na dizel in na elektriko).&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Nova pridobitev Slovenskih železnic vzela pot pod noge: V tem bomo uživali kaj kmalu, odpravljena pa bo tudi ta napaka|date=2024-12-11|url=https://ljubljanainfo.com/novica/gospodarstvo/nova-pridobite-slovenskih-zeleznic-vzela-pot-pod-noge-v-tem-bomo-uzivali-kaj|work=Ljubljanainfo.com}}&lt;/ref&gt; Dobava garnitur podserije 100 se je začela decembra 2024&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; in zaključila februarja 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=8933&amp;start=1620|title=Nove garniture Stadler - Stran 109|accessdate=2026-03-05|website=VLAKI.INFO}}&lt;/ref&gt;{{Potreben boljši vir|reason=Trenutno navedeni vir ni dovolj zanesljiv ([[WP:RS]]).|date=marec 2026}}
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot;&gt;
Slika:20240509 Slowenien Stadler Flirt.jpg|SŽ 610/615 v Bohinjski Beli
Slika:SŽ 610 notranjost.jpg|Notranjost
Slika:Bicycle transport Stadler Flirt 3 (Slovenian railways).jpg|Prostor, namenjen prevozu koles
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
{{Kategorija v Zbirki|SŽ series 610/615}}
* [http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&amp;t=9023 Razprava o seriji 610/615 na forumu Vlaki.info]
{{SŽ vozni park}}

[[Kategorija:dizelmotorne garniture]]
[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]]</text>
      <sha1>qzf8w919ggkdu9q14zglfcy9l2y8wd4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Berkelijeve anorganske spojine</title>
    <ns>0</ns>
    <id>488941</id>
    <revision>
      <id>6721644</id>
      <parentid>6536078</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:15:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721644</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5614" sha1="hd1r3ekot73gxjpsqqfukjb64g4oq5l" xml:space="preserve">{{TOCright}}

Berkelij naj bi tvoril [[Binarna spojina|binarne spojine]] – [[Halogen|halide]], [[Oksid|okside]], halidne [[Kompleksna spojina|komplekse]], [[Halkogen|halkide]] in [[Dušikova skupina|pniktide]].&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Cotton|first=Simon|date=2006-01-13|title=Lanthanide and Actinide Chemistry|url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/book/10.1002/0470010088|magazine=Wiley Online Library|language=en|doi=10.1002/0470010088}}&lt;/ref&gt; 

== Seznam ==

* [[Diberkelijev dioksalat tetrahidrid]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(C&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;·4H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Advances in Inorganic Chemistry|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0898883808602044|publisher=Academic Press|date=1984-01-01|pages=29–72|volume=28|language=en|first=J. R.|last=Peterson|first2=D. E.|last2=Hobart|editor-first=H. J.|editor-last=Emeleus}}&lt;/ref&gt;
* [[Diberkelijev dioksisulfat]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Diberkelijev dioksisulfid]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;S&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Landolt-Börnstein Substance / Property Index|url=https://lb.chemie.uni-hamburg.de/static/MF/3_Bk_Bk2_Bk2O.php?content=523/jzeqRZAb|website=lb.chemie.uni-hamburg.de|accessdate=2021-01-08}}{{Slepa povezava|date=junij 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
* [[Diberkelijev trioksid]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Diberkelijev trisulfat dodekahidrat]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(SO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;·12H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Diberkelijev trisulfid]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;S&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Diberkelijev tritelurid]] – Bk&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;Te&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Berkelijev antimonid]] – BkSb&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Damien|first=D.|last2=Haire|first2=R. G.|last3=Peterson|first3=J. R.|date=1980-01-01|title=Preparation and lattice parameters of 249Bk monopnictides|url=http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/0022190280803903|magazine=Journal of Inorganic and Nuclear Chemistry|language=en|volume=42|issue=7|pages=995–998|doi=10.1016/0022-1902(80)80390-3|issn=0022-1902}}&lt;/ref&gt;
* [[Berkelijev arzenid]] – BkAs&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
* [[Berkelijev cianid]] – BkCN&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (Set Vol.1-6): Volumes 1-6|url=https://books.google.si/books?id=9vPuV3A0UGUC&amp;pg=PA1470&amp;lpg=PA1470&amp;dq=%22BkOF%22+%22berkelium%22&amp;source=bl&amp;ots=W17tJ_MLGP&amp;sig=ACfU3U3x3F0H_lZFBC9NZapHPeKRB9vACw&amp;hl=sl&amp;sa=X&amp;ved=2ahUKEwjJ69LqwYzuAhWY7KQKHe1EDyYQ6AEwAHoECAMQAg#v=onepage&amp;q=%22BkOF%22%20%22berkelium%22&amp;f=false|publisher=Springer Science &amp; Business Media|date=2010-10-21|isbn=978-94-007-0211-0|language=en|first=L. R.|last=Morss|first2=Norman M.|last2=Edelstein|first3=Jean|last3=Fuger}}&lt;/ref&gt;
* [[Berkelijev dikloroheksahidrid]] – BkCl&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;(OH)&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;&lt;sup&gt;+&lt;/sup&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* [[Berkelijev dioksid]] – BkO&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi splet|title=WebElements Periodic Table » Berkelium » compounds information|url=https://www.webelements.com/berkelium/compounds.html|website=www.webelements.com|accessdate=2021-01-08|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118113306/https://www.webelements.com/berkelium/compounds.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Berkelijev diselenid]] – BrSe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;
* [[Berkelijev disulfid]] – BkS&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Berkelijev ditelurid]] – BkTe&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Berkelijev fosfid]] – BkP&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;
* [[Berkelijev nitrid]] – BkN&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Berkelijev oksibromid]] – BkOBr&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* [[Berkelijev oksid]] – BkO&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi splet|title=#97 - Berkelium - Bk|url=https://hobart.k12.in.us/ksms/PeriodicTable/berkelium.htm|website=hobart.k12.in.us|accessdate=2021-01-08|archive-date=2017-10-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20171030083509/http://www.hobart.k12.in.us/ksms/PeriodicTable/berkelium.htm|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Berkelijev oksijodid]] – BkOI&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* [[Berkelijev oksiklorid]] – BkOCl&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=It's Elemental - The Element Berkelium|url=https://education.jlab.org/itselemental/ele097.html|website=education.jlab.org|accessdate=2021-01-08|archive-date=2021-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210119000111/https://education.jlab.org/itselemental/ele097.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
* [[Berkelijev ortofosfat]] – BkPO&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
* [[Berkelijev tetrafluorid]] – BkF&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;
* [[Berkelijev tiocianat]] – C&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;BkN&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;S&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[Berkelijev tribromid]] – BkBr&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
* [[Berkelijev trifluorid]] – BkF&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[Bekelijev trihidrid]] – BkH&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Berkelijev trihidroksid]] – Bk(OH)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[Berkelijev trijodid]] – BkI&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
* [[Berkelijev triklorid]] – BkCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
* [[Berkelijev triklorid heksahidrat]] – BkCl&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;·6H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O
* [[Berkelijev trinitrat tetrahidrat]] – Bk(NO&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;)&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;·4H&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;O&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* [[Berkelijev tritelurid]] – BkTe&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* [[Triberkelijev tetraselenid]] – Bk&lt;sub&gt;3&lt;/sub&gt;Se&lt;sub&gt;4&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
* Cs&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;BkCl&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
* Cs&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;NaBkCl&lt;sub&gt;6&lt;/sub&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

== Viri ==
[[Kategorija:Berkelijeve spojine]]

&lt;references /&gt;
{{navpolje periodni sistem}}{{element-stub}}</text>
      <sha1>hd1r3ekot73gxjpsqqfukjb64g4oq5l</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SŽ serija 510/515</title>
    <ns>0</ns>
    <id>491187</id>
    <revision>
      <id>6721749</id>
      <parentid>6338089</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:09:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Edgar Searle</username>
        <id>215370</id>
      </contributor>
      <comment>UIC</comment>
      <origin>6721749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2868" sha1="cqp7hk1716s18xytpdtz415gl1moond" xml:space="preserve">{{Infopolje Vlak
|name=SŽ 510/515
|image=SŽ 510-027 in Don Bosco.jpg
|designer=[[Stadler Rail]]
|origin=Poljska
|bogies=
|height=4,12 m
|topspeed=160 km/h
|electricsystem=DC 3 kV, AC 15 kV 16,7 Hz in 25 kV 50 HZ
|passengerseats=235
|weight=136 t
|length=80,7 m
|width=2,82 m
|buildmodel=FLIRT 3. generacija
|safety=PZB, SIFA, ETCS
|poweroutput=
|multipleworking=3
|transmission=električni
|uicclass=Bo′(2)′(2)′(2)′Bo′
}}
'''SŽ 510/515''' je serija večsistemskih elektromotornih potniških garnitur [[Stadler FLIRT|FLIRT]] proizvajalca [[Stadler Rail]]. Namenjene so zamenjavi serije [[SŽ serija 311/315|311/315]] in dopolnitvi voznega parka [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] za elektrificirane proge. Največja hitrost garniture je 160 km/h. Ima 184 stojišč in 235 sedišč (12 prvi razred in 201 drugi razred). Ker so garniture večsistemske, bodo lahko vozile tudi v Avstrijo in Hrvaško.

Deli vlakov so bili proizvedeni v [[Švica|Švici]] (podstavni vozički), [[Avstrija|Avstriji]] (pogonski elektromotorji) in [[Belorusija|Belorusiji]] (izdelava košev), izdelava pa je potekala na [[Poljska|Poljskem]] v mestu Siedlce.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |title=Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na slovenskih železnicah v obdobju 1945–2021 |last=Ponikvar |first=Klemen |year=2021 |page=88 |url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/Tirna-vlecna-vozila_1945-2021.pdf}}&lt;/ref&gt; Testi so se izvajali na testni progi v Żmigródu na Poljskem.

Slovenske železnice so 17. aprila 2018 s podjetjem Stadler podpisale pogodbo za nakup 26 novih vlakov. Naslednje leto so podpisali pogodbo za dodatnih 26 garnitur.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27. 5. 2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}&lt;/ref&gt; Tako bo do konca leta 2022 na slovenskih progah zapeljalo skupaj 21 garnitur serije 510/515. Prva garnitura (005/006) je bila dostavljena v Slovenijo septembra 2020.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/510.php|title=SŽ serije 510/515 - Flirt|accessdate=5. julija 2021|website=miniaturna-zeleznica.eu}}&lt;/ref&gt; Prvo vožnjo v rednem potniškem prometu je opravil 4. julija 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?f=2&amp;t=9024&amp;start=75|title=SŽ 510/515 - Stran 6|accessdate=5. julija 2021|website=Vlaki.info}}&lt;/ref&gt;
&lt;gallery&gt;
Slika:510flirt4 00.jpg|SŽ 510-009/010 v Celju
Slika:SŽ 510 notranjost 2.jpg|Notranjost
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

{{Kategorija v Zbirki|SŽ series 510/515|Serija SŽ 510/515}}

{{Vozni park Slovenskih železnic}}

[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]]
[[Kategorija:Elektromotorne garniture]]</text>
      <sha1>cqp7hk1716s18xytpdtz415gl1moond</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Infopolje dušik</title>
    <ns>10</ns>
    <id>491834</id>
    <revision>
      <id>6721611</id>
      <parentid>5632477</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T17:49:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp ref</comment>
      <origin>6721611</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3245" sha1="hlbj09vw83gm1qx48y4ip74ei937mwz" xml:space="preserve">{{infopolje Element
|name=dušik
|number=7
|symbol=N
|abundance=
|abundance in earth's crust=
|abundance in oceans=
|abundance in solar system=
|left=[[ogljik]]
|right=[[kisik]]
|above=–
|below=[[fosfor|P]]
|appearance=brezbarven plin, kapljevina ali trdnina
|image name=Liquidnitrogen.jpg
|electrons per shell=2, 5
|phase=
|phase comment=
|density gplstp=1,2506
|density gplstp comment=at 0 °C, 1013 mbar
|density gplstp ref=&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.engineeringtoolbox.com/gas-density-d_158.html|title=Gases - Density |website=The Engineering Toolbox|access-date=27 January 2019}}&lt;/ref&gt;
|density gpcm3nrt=
|density gpcm3nrt 2=
|density gpcm3mp=
|density gpcm3bp=0,808
|melting point prefix=(N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)
|melting point K=63,23&lt;ref name=CRC71&gt;{{cite book | last = Lide | first = David R. | title = CRC71 | publisher = CRC Press, inc. | edition = 71st | date = 1990–1991 | location = Boca Raton, Ann Arbor, Boston | pages = 4-22 (one page) | language = en}}&lt;/ref&gt;
|melting point C=−209,86
|melting point F=−345,75
|boiling point prefix=(N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)
|boiling point K=77,355
|boiling point C=−195,795
|boiling point F=−320,431
|triple point K=63,151
|triple point kPa=12,52
|critical point K=126,21
|critical point MPa=3,39
|heat fusion=(N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) 0,72
|heat fusion 2=
|heat vaporization=(N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) 5,56
|heat capacity=(N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;) 29,124
|vapor pressure 1=37
|vapor pressure 10=41
|vapor pressure 100=46
|vapor pressure 1 k=53
|vapor pressure 10 k=62
|vapor pressure 100 k=77
|vapor pressure comment=
|crystal structure=hexagonal
|electronegativity=3,04
|number of ionization energies=4
|ionization energy 1=1402,3
|ionization energy 2=2856
|ionization energy 3=4578,1
|atomic radius=
|atomic radius calculated=
|covalent radius=71±1
|Van der Waals radius=155
|magnetic ordering=[[diamagnetik]]
|electrical resistivity=
|electrical resistivity at 0=
|electrical resistivity at 20=
|thermal conductivity=25,83×10&lt;sup&gt;−3&lt;/sup&gt;
|thermal conductivity 2=
|thermal diffusivity=
|thermal expansion=
|thermal expansion at 25=
|speed of sound=353
|speed of sound comment=(gas, at&amp;nbsp;27&amp;nbsp;°C)
|speed of sound rod at 20=
|speed of sound rod at r.t.=
|magnetic susceptibility=
|magnetic susceptibility ref=
|Young's modulus=
|Shear modulus=
|Bulk modulus=
|Poisson ratio=
|Mohs hardness=
|Vickers hardness=
|Brinell hardness=
|CAS number=17778-88-0
|CAS number comment=&lt;br&gt;7727-37-9 (N&lt;sub&gt;2&lt;/sub&gt;)
|isotopes=
{{infobox element/isotopes decay 
|mn=13
|sym=N
|link=dušik-13
|na=[[sintetičen radioizotop|sint.]] | hl=9,965&amp;nbsp;min
|dm=[[zajetje elektrona|ε]] | de=2,220 | link1=ogljik-13 | pn=13 | ps=C }}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=14 | sym=N | na=99,6% | n=7 |firstlinks=yes}}
{{Infobox element/isotopes stable | mn=15 | sym=N | na=0,4% | n=8 |firstlinks=no}}
|isotopes comment=
|predicted by=
|prediction date=
|discovered by=[[Daniel Rutherford]]
|discovery date=1772
|first isolation by=
|first isolation date=
|named by=[[Jean-Antoine Chaptal]]
|named date=1790
|history comment label=
|history comment=
|QID=Q627
|name2=dušika
}}&lt;!--

--&gt;&lt;noinclude&gt;
{{Infobox element/element navigation|symbol=N}}
{{Template reference list}}
{{documentation|1=Predloga:Infopolje Element/dok}}
&lt;/noinclude&gt;</text>
      <sha1>hlbj09vw83gm1qx48y4ip74ei937mwz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SŽ serija 313/318</title>
    <ns>0</ns>
    <id>491929</id>
    <revision>
      <id>6721748</id>
      <parentid>6228560</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:02:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Edgar Searle</username>
        <id>215370</id>
      </contributor>
      <comment>UIC</comment>
      <origin>6721748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2596" sha1="2eiirrxte025j87drzvbsaszjr9cajf" xml:space="preserve">{{infopolje Vlak
| name=SŽ 313/318
| image=SŽ 313 318.jpg
| nicknames = 
| designer = [[Stadler Rail]]
| origin = [[Poljska]]
| buildmodel=KISS
| electricsystem=[[Enosmerni električni tok|DC]] 3 [[Volt|kV]]
| uicclass = 2′Bo′+2′2′+Bo′2′
| locoweight = 
| axleload = 
| wheeldiameter = 
| length = 
| width = 2,80 m 
| height= 4,63 m
| minimumcurve = 
| enginetype = električni
| transmission = električni
| multipleworking = 3
| topspeed = 160 km/h
| acceleration = 1.1 m/s&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
| passengerseats = 292
| poweroutput = 6000 [[kW]] maks. 4000 kW ekon.
| safety=PZB90, SIFA, ETCS
}}
'''SŽ serija 313/318''' je serija dvopodnih enosistemskih [[Elektromotorna garnitura|elektromotornih potniških garnitur]] [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] znamke Stadler KISS, proizvajalca [[Stadler Rail]]. Potniške garniture serije SŽ 313/318 so prirejene za vožnjo po 3-kilovoltnem [[Enosmerni električni tok|enosmernem napajalnem sistemu]]. Garnitura ima 292 sedišč (od tega je 16 sedišč v prvem razredu) in 264 stojišč.

Potniška garnitura serije SŽ 313/318 predstavlja prvi dvopodni (dvonadstropni) vlak na tirih v upravljanju Slovenskih železnic. Garniture obratujejo večinoma po primestnih elektrificiranih progah v Sloveniji.

==Zgodovina==
Aprila 2018 so Slovenske železnice podpisale pogodbo s [[švica]]rskim proizvajalcem [[Stadler Rail]] za dobavo desetih dvopodnih enosistemskih [[Elektromotorna garnitura|elektromotornih]] potniških garnitur znamke Stadler KISS.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Slovenske železnice so podpisale pogodbo za dodatnih 26 potniških vlakov Stadler, skupaj jih bo tako 52|date=27.5.2019|url=http://www.blog.uporabnastran.si/2019/05/27/slovenske-zeleznice-so-podpisale-pogodbo-za-dodatnih-26-potniskih-vlakov-stadler-skupaj-jih-bo-tako-52/|work=uporabnastran.si}}&lt;/ref&gt; Garniture so bile v Slovenijo dostavljene med majem in decembrom 2021.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/313_318.php|title=SŽ serije 313/318 - Kiss|accessdate=1. februarja 2022|website=miniaturna-zeleznica.eu}}&lt;/ref&gt; Prvo vožnjo so opravile 14. januarja 2022.&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Po slovenskih tirih prvič zapeljal novi dvonadstropni vlak KISS|date=14. januar 2022|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/po-slovenskih-tirih-prvic-zapeljal-novi-dvonadstropni-vlak-kiss.html|work=24ur.com}}&lt;/ref&gt;

==Sklici==
{{Kategorija v Zbirki|SŽ series 313/318}}
{{sklici}}

{{škrbina-tehnika}}
{{Vozni park Slovenskih železnic}}
[[Kategorija:Elektromotorne garniture]]
[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]]</text>
      <sha1>2eiirrxte025j87drzvbsaszjr9cajf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Severna flota</title>
    <ns>0</ns>
    <id>494649</id>
    <revision>
      <id>6721586</id>
      <parentid>6635128</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:44:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <comment>/* Sestava */ -1 upokojena</comment>
      <origin>6721586</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99320" sha1="s7nocbvtvgoiqebkrsz7x1d4pedi7fe" xml:space="preserve">{{Coord|69|04|0|N|33|25|0|E|source:enwiki-plaintext-parser|display=title}}
{{Infopolje vojaška enota
| unit_name = Severna flota
| native_name = {{jezik-ru|Северный флот}}&lt;br&gt;Severnij flot
| image = [[slika:Great emblem of the Northern Fleet.svg|200px|Veliki znak Severne flote]] 
| image_size = 150px
| caption =  Veliki znak Severne flote
|start_date = 5. avgust 1933
| country ={{zastava|Rusija}}
| branch = [[Vojna mornarica]]
| type = [[Flota]]
| role =[[Pomorsko bojevanje]]&lt;br&gt;[[Amfibijskodesantno bojevanje]] in bojno patruljiranje v Arktičnem in Atlantskem oceanu
| size = Plovila:
*238 vojaških ladij:
**1 [[letalonosilka]]
**3 [[Raketna križarka|raketne križarke]]
**4 [[Raketni rušilec|raketnih rušilcev]]
**3 [[Fregata|fregate]]
**8 [[Korveta|korvet]]
**218 drugih
*32 podmornic:
**8 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]
**15 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]]
**3 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]]
**8 podmornic za posebne namene
| command_structure = {{mornarica|RUS}}
| garrison = {{Plain list|
* [[Severomorsk]] (štab)
* [[Poljarni]]
* [[Gadžijevo]] (zaliva Jagelnaja in Olenja)
* [[Vidjajevo]] (zaliva Ura in Ara)
* [[Zaozjorsk]] (zaliv Zapadnaja Lica)
}}
| garrison_label =
| nickname =
| patron =
| motto = 
| colors =
| colors_label =
| march =
| mascot =
| equipment =
| equipment_label =
| battles =[[Druga svetovna vojna]]
| anniversaries = 11. maj
| decorations = [[Slika:Order of Red Banner.png|30px]] [[Red rdeče zastave]]
| battle_honours =
| battle_honours_label =
| disbanded =
| flying_hours =
| website =
&lt;!-- Commanders --&gt;
| current_commander = [[Viceadmiral]] [[Konstantin Petrovič Kabancov]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}&lt;/ref&gt;
| commander1_label =
| notable_commanders = Admiral [[Vladimir Sergejevič Visocki]]&lt;br&gt; Admiral [[Feliks Nikolajevič Gromov]]&lt;br&gt;[[Admiral flote (Sovjetska zveza)|Admiral flote]] [[Ivan Matvejevič Kapitanec]]&lt;br&gt;Admiral [[Vladimir Nikolajevič Černavin]]&lt;br&gt; Admiral flote [[Semjon Mihajlovič Lobov]]&lt;br&gt; Admiral flote [[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]]&lt;br&gt;Admiral [[Arsenij Grigorjevič Golovko]]
&lt;!-- Insignia --&gt;
| identification_symbol =
| identification_symbol_label = 
| identification_symbol_2 =
| identification_symbol_2_label =
}}

'''Severna flota''' ({{jezik-ru|Северный флот}}, ''Severnij flot'') je [[flota]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]] na [[Arktika|Arktiki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/associations/structure/forces/type/navy/north/about.htm|title=Northern Fleet|website=mil.ru|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Z osmimi [[strateška jedrska podmornica|strateškimi jedrskimi podmornicami]] in edino [[letalonosilka|letalonosilko]] velja za največjo med petimi ruskimi flotami.

==Zgodovina==
[[Slika:Kirkinesdesant.jpg|200px|sličica|levo|Sovjetsko izkrcanje v Kirkenesu]]
[[Slika:Ballistic_submarine_base-DIA.jpg|200px|sličica|levo|Oporišče jedrskih podmornic Severne flote z nakladalnim pomolom, podzemnima predoroma in plavajočim dokom]]

Ustanovljena je bila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1933 kot Severna flotilja, svoje korenine pa ima v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je bila leta 1916 v [[Poljarni|Poljarnem]] ustanovljena Flotilja Arktičnega oceana. Njenega naloga je bila varovanje morskih komunikacijskih linij, ki so [[Ruski imperij|Rusijo]] povezovale z zavezniki v [[Antanta|Antanti]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] je bila preoblikovana v Belomorsko flotiljo, ki je bila ukinjena januarja 1923.

V sedanji obliki, kot polnopravna flota, je bila ustanovljena 5. avgusta 1933 v Poljarnem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/associations/structure/forces/type/navy/north/history.htm|title=Northern Fleet - Creation and formation of the Northern Fleet|website=mil.ru|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; V letih do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je rasla po številu ladij in 11. maja 1937 dobi sedanje ime Severna flota.

Med drugo svetovno vojno je flota branila obale polotokov Ribači in Srednji, varovala notranje in zunanje transportne poti in zagotavljala podporo za morski bok [[14. armada (Sovjetska zveza)|14. armade]]. Med petsamo-kirkeneško operacijo oktobra 1944 so enote Severne flote izvedle amfibijsko izkrcanje v [[Kirkenes]]u na Norveškem. Med vojno je flota zagotovila varen prehod za 76 konvojev iz tujine s 1463 transportnimi in 1152 vojaškimi ladjami. Leta 1965 je bila za svoj prispevek k sovjetski zmagi odlikovana z [[Red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. V letih 1940–1946 je Severni floti poveljeval [[admiral]] [[Arsenij Grigorjevič Golovko]].&lt;ref name =&quot;Golovko&quot;&gt;[https://pamyatnaroda.mil.ru/heroes/podvig-chelovek_nagrazhdenie50609069/ Послужной список А. Г. Головко в Объединённой базе данных «Память народа».]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

V 60. letih 20. stoletja je bilo floti predano v uporabo več strateških in [[jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]], v 70. in 80. letih pa tudi letalonosilke ''Kijev'' (1975), ''Admiral flote Sovjetske zveze Gorškov'' (1987) in {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} (1991)&lt;ref name=&quot;Sovetskii Avianostsy 2007&quot;&gt;{{navedi knjigo |first1=Sergey |last1=Balakin |first2=Vladimir |last2=Zablotskiy |date=2007 |title=Sovetskii Avianostsy |trans-title=Soviet Aircraft Carriers |language=ru |location=Moscow |publisher=Yauza}}&lt;/ref&gt; ter težki jedrski raketni križarki ''Kirov'' (pozneje ''Admiral Ušakov'', 1980) in ''Kalinin'' (pozneje {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}}, 1988).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://wiki.wargaming.net/ru/Navy%3A%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB_%D0%9D%D0%B0%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2_%281986%29#.D0.98.D1.81.D1.82.D0.BE.D1.80.D0.B8.D1.8F_.D1.81.D0.BB.D1.83.D0.B6.D0.B1.D1.8B |title=Адмирал Нахимов (1986): История службы |trans-title=Admiral Nakhimov (1986): Service History |language=ru |website=Wargaming.net |accessdate=2022-09-24 |archive-date=2022-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220924153846/https://wiki.wargaming.net/ru/Navy:%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB_%D0%9D%D0%B0%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2_(1986)#.D0.98.D1.81.D1.82.D0.BE.D1.80.D0.B8.D1.8F_.D1.81.D0.BB.D1.83.D0.B6.D0.B1.D1.8B |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

===Hladna vojna===
====Operacija »Kama« (1962)====

Severna flota je sodelovala v [[Kubanska raketna kriza|kubanski raketni krizi]] oktobra 1962. Strokovnjaki ta konflikt ocenjujejo kot trenutek, ko je bil svet do zdaj najbližje [[Jedrska vojna|jedrski vojni]], zaradi groženj o uporabi jedrskega orožja na obeh straneh. Za vrhunec krize velja odločanje o uporabi jedrskega torpeda na [[Konvencionalna podmornica|dizel-električni podmornici]] B-59 [[Podmornice projekta 641|projekta 641]], ki ga je komandir Savicki želel sprožiti, vendar je bilo za to potrebno soglasje treh častnikov na krovu in [[Vasilij Aleksandrovič Arhipov]] je nasprotoval in izstrelitvi so se tesno izognili.

Severna flota je v času kubanske raketne krize izvedla tajno operacijo »Kama«, v okviru katere so bile štiri podmornice projekta 641 11. septembra 1962 v tajnosti premeščene v kubansko pristanišče [[Mariel (Kuba)|Mariel]].&lt;ref&gt;Анна Гранатова (2013). ''Плутоний для Фиделя. Турецкий гром, карибское эхо.'' Алгоритм (ruščina)&lt;/ref&gt; Za operacijo je bila 1. julija 1962 oblikovana 20. eskadra podmornic, v katero so bile vključene:

* B-4 ''Čeljabinski komsomolec'' pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Rjurika Ketova,
* B-36 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Alekseja Dubivka, 
* B-59 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Valentina Savickega in 
* B-130 pod poveljstvom kapitana 3. stopnje Nikolaja Šumkova.

Skupini podmornic v operaciji »Kama« je poveljeval komandir 211. brigade podmornic kapitan 1. stopnje Vitalij Agafonov. Ta je potek operacije nadzoroval na plavajoči bazi ''Dmitrij Galkin'' v [[Atlantski ocean|Atlantiku]], kjer sta bila prisotna tudi namestnik poveljnika [[sovjetska vojna mornarica|Sovjetske vojne mornarice]] admiral [[Vitalij Fokin]] in načelnik štaba Severne flote [[viceadmiral]] Anatolij Rassoho. Znano je naročilo komandirjem podmornic iz operacije »Kama« admirala Fokina: »Če vas udarijo po levem licu, jim ne dovolite, da vas udarijo po desnem«.&lt;ref&gt;Dobbs, Michael (2008). ''One Minute to Midnight: Kennedy, Khrushchev, and Castro on the Brink of Nuclear War''. London: Hutchinson. p. 94. ISBN 9780099492450 (angleščina)&lt;/ref&gt;

Podmornice so 1. oktobra izplule iz Severomorska in prve poškodbe zaradi dolgotrajne podvodne plovbe so se zgodile že v [[Norveško morje|Norveškem morju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-130/B-130.htm|title=Б-130 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; 20. oktobra priplujejo v [[Sargaško morje]], kjer je bilo aktivno zelo veliko ladij [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriške vojne mornarice]], ki so iskale morebitne sovjetske podmornice. 20. eskadra Severne flote se je med drugim soočila z osmimi letalonosilkami in nosilkami helikopterjev, pa tudi protipodmorniškimi letali s kopnega. Sovjetske dizel-električne podmornice so morale občasno prihajati na površje za polnjenje svojih [[akumulator]]jev, a takratni položaj tega ni dovoljeval, niti v primeru uporabe [[Šnorkel|šnorklja]]. Delo na podmornici je oteževala tudi visoka temperatura, ki je v nekaterih odsekih dosegla temperaturo do 60&amp;nbsp;°C. Oprema, izdelana za delovanje na severnejših [[Zemljepisna širina|zemljepisnih širinah]] se je v [[Tropi|tropskem podnebju]] tudi pogosto kvarila. Dodatno tveganje je predstavljalo vplutje v manjšo globino vsake štiri ure za zveze z [[Moskva|Moskvo]].

Južno od [[Bermudi|Bermudov]] je Ameriška vojna mornarica s [[sonar]]ji na morskem dnu najprej zaznala podmornico B-130. Nad njo so bila nato poslana protipodmorniška letala ''Neptun'' in udarna skupina letalonosilke ''Essex''. Podmornico so lovili in nanjo spuščali granate in pakete eksploziva. Po dolgotrajnem lovu so se B-130  26. oktobra pokvarili vsi trije [[Dizel|dizelski motorji]], popolnoma izpraznili akumulatorji, vodoravna krmila na premcu pa so prenehala delovati. Podmornica je bila prisiljena priti na površje, kjer se je znašla v obroču [[rušilec|rušilcev]], komandirju pa je takrat uspelo vzpostaviti zvezo z Moskvo v 17. poskusu. Po določenem času je bil eden od treh dizelskih motorjev popravljen in podmornica se je počasi, s tremi vozli in v spremstvu ameriških ladij odpravila proti [[Azori|Azorom]], kjer jo je pričakal vlačilec SS-20, ki jo odvlekel v [[Murmansk]].

Podmornica B-36 je bila podobno odkrita in napadena z granatami in paketi eksploziva s strani rušilca ''Charles Cecil''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-36/B-36.htm|title=Б-36 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;  Po polnjenju akumulatorjev je podmornica izvedla klasičen manever za izmik pred protipodmorniškimi silami in se spustil na globino 200 m. Nato je B-36 nadaljevala s ukazanim patruljiranjem v spremstvu ameriške nosilke helikopterjev ''Thetis Bay'', dokler se nista pokvarila dva od treh dizelskih motorjev 7. novembra.

[[Slika:Soviet_b-59_submarine.jpg|sličica|Sovjetska podmornica B-59 in ameriški helikopter 28. oktobra 1962 v bližini Kube]]

Podmornica B-59 je prispela v območje patruljiranja Ameriške vojne mornarice 25. oktobra, vendar je do 27. oktobra niso odkrile niti ameriške ladje niti letala. 27. oktobra jo je odkrilo protipodmorniško [[letalo]] ''Neptun'' in nadnjo poslalo ameriške ladje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-59/B-59.htm|title=Б-59 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra je podmornica prišla na površje, kjer jo je spremljala letalonosilka ''Randolph''. Ko se je podmornica ponovno potopila, so ameriške ladje nanjo spustile signalne globinske bombe in pakete eksploziva. Po spominih priče dogodkov, kapitana 2. stopnje Vadima Orlova, je komandir Savicki mislil, da se je vojna že začela in je hotel sprožiti jedrski [[torpedo]]. Za izstrelitev je bilo potrebno soglasje treh častnikov na krovu, vendar je Vasilij Arhipov nasprotoval in do izstrelitve ni prišlo. Podmornica je nato ameriškim ladjam poslala signal »Prenehajte s provokacijo«, nakar se je situacija nekoliko umirila. B-59 se je nato potopila na globino 250 m in s patruljiranjem nadaljevala še skoraj en mesec, dokler ni prejela ukaza o vrnitvi v domovino.

Za razliko od drugih treh je podmornica B-4 ostala neodkrita.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-4/B-4.htm|title=Б-4 &quot;Челябинский комсомолец&quot; |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Občasno so Američani sicer odkrili tudi njo, vendar je vsakih uporabila manevre za menjavo smeri in globine, delovala v tihem načinu ter se premaknila pod sloj menjave temperature. V nočeh se je s šnorkljem približala površini in si napolnila akumulatorje. Po spremembi političnega položaja je na odrejenem območju patruljirala še en mesec, podobno kot drugi dve podmornici v eskadri, preden se je vrnila v Severomorsk.

====Operacija »Aport« (1985)====

V začetku 80. let je prišlo do ostrega poslabšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA in do leta 1982 je postalo Sovjetski zvezi jasno, da poskuša Washington jedrsko ravnotežje med velesilama prevesiti v svojo korist.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nvo.ng.ru/concepts/2019-03-15/8_1037_war.html|first=Vladimir|last=Dudko|title=Незримая подводная война|date= 15 March 2009|website=nvo.ng.ru|access-date=3. aprila 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1981 je vlada [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] predstavila velik program strateške modernizacije s tisoči dodatnih bojnih glav in novimi načini njihove dostave.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.armscontrol.org/act/2004_07-08/Reagan|title=LOOKING BACK: The Nuclear Arms Control Legacy of Ronald Reagan|date= 8 July 2004|website=armscontrol.org|access-date=3. aprila 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Marca 1983 je bila predstavljena še Strateška obrambna pobuda, s katero bi ZDA ustvarile balistični ščit in Sovjetski zvezi preprečile možnost povračilnega jedrskega udara, s tem pa bi lahko pridobile možnost prvega jedrskega udara. Da bi takšen udar preprečila, je Sovjetska zveza začela pošiljati svoje jurišne jedrske podmornice na patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic. Pred ponovno stabilizacijo jedrskega ravnotežja v času razoroževanja v drugi polovici 80. let, so bile izpeljane štiri takšne večje operacije: »Aport« (1985) in »Atrina« (1987) na Severni ter [[Tihooceanska flota#Operacija »Sveži veter« (1983–1984)|»Sveži veter«]] (1983–1984) in [[Tihooceanska flota#Operacija »Brkata sinica« (1985)|»Brkata sinica«]] (1985) na Tihooceanski floti.

Dodatni razlog za operacije je uvedba novega razreda strateških jedrskih podmornic ''Ohio'' po letu 1981 v Ameriški vojni mornarici. Ena podmornica tega razreda je imela s 24 izstrelki Trident večjo ognjeno moč kot deset podmornic predhodnih razredov ''George Washington'' in ''Ethan Allen''.

Z operacijami je Sovjetska vojna mornarica v prvi vrsti želela odkriti patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic.&lt;ref name=Rica&gt;{{navedi splet|url=http://xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/operacii-severnogo-flota-aport-i-atrina/|title=Операции Северного Флота Апорт и Атрина|website=xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/access-date=1. aprila 2021|language=ru|accessdate=2021-04-01|archive-date=2024-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20240601190527/http://xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/operacii-severnogo-flota-aport-i-atrina/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je tudi poskušala odkriti podatke o taktičnih metodah ameriških protipodmorniških sil, zaradi njihove izvedbe pred srečanjema [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] in Ronalda Reagana v [[Ženeva|Ženevi]] (1985) in [[Washington]]u (1987) pa obstajajo predvidevanja o poskusih sovjetske demonstracije napredne tehnološke ravni njihovih podmornic, ki je v drugi polovici 70. in v začetku 80. let skokovito napredovala, ZDA, kar bi izboljšalo sovjetska pogajalska izhodišča pred pogajanji o razoroževanju.

Operacija »Aport« je bila izvedena s silami 33. divizije podmornic Severne flote med majem in julijem 1985. 33. diviziji podmornic je poveljeval kapitan 1. stopnje Anatolij Ševčenko, ki je izvedel priprave na operacijo v popolni tajnosti. Razširjene so bile tudi dezinformacije o operaciji za zavajanje tako prijateljev, kot tudi nasprotnikov. Za kodno ime operacije je bila izbrana beseda »aport«, ki nima v ruščini in drugih jezikih nobenega pomena.

29. maja 1985 tri podmornice razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]{{ref|Ščuka|A}} in ena razreda [[Podmornice razreda Sjomga|''Sjomga'']] (K-488) začnejo odpravo iz pomorskega oporišča Zaozjorsk v zalivu Zapadnaja Lica:

* K-299 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Mihaila Kljujeva,
* K-324 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Sergeja Jefremenka,
* K-488 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Anatolija Čulimova in
* K-502 pod poveljstvom kapitana Vladimirja Golovka.{{ref|Golovko|B}}

Isti dan iz pomorskega oporišča Gremiha izpluje še peta podmornica, K-147 razreda [[Podmornice razreda Jorš|''Jorš'']] pod poveljstvom znanega kapitana 1. stopnje Vladimirja Harlaškina. Izvidniška ladja ''Lira'' je prispela v [[Karibsko morje]] nekaj dni preden so podmornice zapustile pomorski oporišči. Vzhodno od Kube so se Ševčenko in njegovi častniki vkrcali na hidrografsko raziskovalno ladjo ''Kolgujev'', s katere so nadzorovali podmornice s pomočjo satelitske komunikacije. V operacijo so bile vključene tudi druge vohunske ladje Sovjetske vojne mornarice, ki so v severnem Atlantiku plule zamaskirane v ribiške ladje. Za izvidnico je bil uporabljen tudi satelitski sistem ''Legenda'', ki je bil v uporabi za sledenje gibanju ameriških ladij, in radijski obveščevalni satelitski sistem ''Celina-2''.

Aktivni del operacije se je začel 18. junija zahodno od [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]]. Dve sovjetski podmornici sta se začeli gibati v smeri urinega kazalca druga za drugo, drugi dve pa v nasprotni smeri proti njima. V manevru so sodelovala tudi štiri protipodmorniška letala [[Tupoljev Tu-142|Tu-142M]], ki so vzletela z letališča v [[San Antonio (Kuba)|San Antoniu]], Kuba. Polet je bil izveden z namenom pritegniti pozornost Američanov in jih prisiliti v povračilne ukrepe, s tem pa demonstrirati svoje taktične metode protipodmorniškega bojevanja. 
[[Slika:Grand_Banks.png|sličica|Podvodna planota Grand Banks]]
[[Slika:K-524_Arctic_voyage_map.svg|sličica|Smer odprave podmornice K-524 kapitana Protopopova]]

Na območju sovjetskega manevra ob obalah Nove Fundlandije se topli [[Zalivski tok]] na plitki podvodni planoti [[Grand Banks]] meša s hladnim [[Labradorski tok|Labradorskim tokom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mycity-military.com/Podmornice/Ruske-podmornice_106.html|title=Ruske podmornice|website=mycity-military.com|access-date=2. aprila 2021|language=hr}}&lt;/ref&gt; Topli sloj zaradi razlike v gostoti vode otežuje delovanje sonarjev in podmornicam omogoča prikrito delovanje. Ameriška vojna mornarica se je takrat obrnila na strokovnjaka Henryja Stommela iz Oceanografskega inštituta Woods Hole in Alana Robinsona iz [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]]. Robinson je napisal program Harvard Ocean Prediction System (HOPS), ki je predvideval razlike [[Temperaturni koeficient|temperaturnih koeficientov]] oceana na osnovi Zalivskega toka. Ko so bili podatki s [[Sonarna boja|sonarnih boj]], ki so jih odmetavala protipodmorniška letala P-3, analizirani s programom HOPS, se je sposobnost odkrivanja sovjetskih podmornic nekoliko izboljšala.

Operacija je bila velika sovjetska zmaga, saj Ameriška vojna mornarica svojih ladij ni poslala v Atlantik, dokler niso Sovjeti na svojo prisotnost opozorili s poletom letal Tu-142M. Sovjetske podmornice so ostale neodkrite do konca operacije, z izjemo K-488, ki je bila odkrita na poti nazaj pri  [[Islandija|Islandiji]] s pomočjo sonarja na morskem dnu). Poleg tega jim je uspelo odkriti več ameriških podmornic. Podmornica K-324 je imela tri stike z ameriškimi podmornicami, ki jim je sledila skupno 28 ur. Podmornica K-147 je s pomočjo sistema za odkrivanje sledi izpustov ''Tukan'' več kot pet dni sledila ameriški strateški jedrski podmornici, nato pa vzpostavila stik s pasivnim sonarjem in ji sledila še en dan. 1. julija se je operacija končala, udeleženci pa so se vrnili v domača oporišča. Med dosežki operacije »Aport« sta bila dva odkrita območja patruljiranja ameriških strateških jedrskih podmornic razreda ''James Madison'', dva območja delovanja ameriških jurišnih jedrskih podmornic in pridobitev podatkov o taktičnih metodah ameriškega pomorskega letalstva pri iskanju nasprotnikovih podmornic.

Manj znano je dejstvo, da je odšla v severni Atlantik po zaključku operacije »Aport« še ena podmornica razreda ''Ščuka'', K-524.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/K-524/K-524.htm|title=К-524 |website=deepstorm.ru|access-date=1. aprila 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Med 10. avgustom in 29. septembrom 1985 je pod poveljstvom kapitana 1. stopnje [[Valentin Protopopov|Valentina Protopopova]] izvedla odpravo v Atlantski ocean do [[Baffinov zaliv|Baffinovega zaliva]], kjer je simulirala napad na letalonosilko ''America''. Od 80 dni odprave jih je 54 minilo pod ledenim pokrovom v težkih pogojih navigacije in na globinah večjih od 150 m. Za to odpravo je bil komandirju podmornice kapitanu Protopopovu podeljen naziv [[heroj Sovjetske zveze]] (19. februar 1986), več kot dvajset članov posadke pa je prejelo odlikovanja in medalje.

====Operacija »Atrina« (1987)====

Podobno kot pri operaciji »Aport« je bil cilj »Atrine« odkriti območja bojnega patruljiranja ameriških strateških jedrskih podmornic. Pri tem je Sovjetska vojna mornarica izkoristila dejstvo, da so se Američani naučili, da sovjetske podmornice odhajajo v severni Atlantik po dveh glavnih poteh (z manjšimi odstopanji): med [[Ferski otoki|Ferskimi]] in [[Šetlandski otoki|Šetlandskimi otoki]] ter med Islandijo in [[Grenlandija|Grenlandijo]] ter tokrat uporabila nove poti.&lt;ref name=stoletie&gt;{{navedi splet|url=http://www.stoletie.ru/territoriya_istorii/red_chernih_princev.htm|title=Рейд &quot;черных принцев&quot;|date=26 April 2007|website=stoletie.ru|access-date=2. aprila 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;

Ključen del operacije »Atrina« je bilo preizkušanje novega sonarskega sistema ''Rica''.&lt;ref name = Rica/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.k-244.ru/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=174&amp;Itemid=161|title=Аликов В.И. К-244 в операции Атрина|website=k-244.ru|access-date=2. aprila 2021|language=ru|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130160453/http://k-244.ru/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=174&amp;Itemid=161|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta je deloval tako, da je bil šibek signal, ki so ga hidrofoni podmornice sprejeli, a je bil neopazen na zaslonu sonarja in neslišen za človeško uho, zabeležen na računalniku, preveden v digitalen zapis, očiščen šumov, predvsem šuma lastne podmornice in klasificiran po vzorcih šumov (iz podatkovne baze »portretov« tujih podmornic).&lt;ref name=stoletie/&gt; Na ta način je bila določena smer tarče, presegajoč občutljivostni prag standardnega sonarja. Njegov avtor je bil mladi podmorniški polkovnik Viktor Kurišev, ki ga je sprva poimenoval BPR-DVK. Prednost sistema je v tem, da je omogočal odkrivanje podmornic na večje razdalje, vendar je to prišlo za ceno bolj počasnega procesiranja signalov, zaradi česar je bil sistem na manjših razdaljah pred uvedbo izboljšav manj uporaben.

Načrtovanje operacije se je začelo decembra 1985 po prihodu admirala flote [[Vladimir Nikolajevič Černavin|Vladimirja Nikolajeviča Černavina]] na mesto poveljnika Sovjetske vojne mornarice. Čeprav so bile podmornice flote pripravljene za operacijo leta 1986, je bila operacija zaradi nezadostnega razvoja ''Rice'' preložena na naslednje leto. Vojna mornarica je zelo veliko stavila na učinkovitost ''Rice'', čeprav se je ta med preizkušanjem izkazala za nezanesljiv sistem (preizkušana je bila že vsaj 13. decembra 1986 na podmornici K-244, ko je potek preizkušanj na krovu nadzoroval tudi namestnik poveljnika Severne flote viceadmiral [[Feliks Nikolajevič Gromov]]). V načrtovanje »Atrine« je bil vključen sam vrh Sovjetske vojne mornarice: vrhovni poveljnik admiral Černavin, poveljnik Severne flote admiral [[Ivan Matvejevič Kapitanec]] in njegov namestnik viceadmiral Gromov. Po besedah admirala Černavina: »Izvedli smo vse možne ukrepe, da bi zmanjšali aroganco tistih, ki so jo imeli v izobilju. Ne vem, kako so naš manever imenovali Američani, ampak v naših uradnih dokumentih je ta operacija nosila kodno ime »Atrina«.«&lt;ref name=stoletie/&gt;

V operaciji je med marcem in junijem 1987 sodelovalo pet podmornic razreda ''Ščuka'':&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://podlodka.info/history/66-feat-submariners/638-operations-aport.html|title=Операции «Апорт» и «Атрина»|date=7 January 2007|website=podlodka.info|access-date=2. aprila 2021|language=ru|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507170229/https://podlodka.info/history/66-feat-submariners/638-operations-aport.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Victor_III_class_submarine.jpg|sličica|Podmornica razreda ''Ščuka'']]

*K-244 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Vladimirja Alikova,
*K-298 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Nikolaja Popkova,
*K-299 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Mihaila Kljujeva,{{ref|Kljujev|C}}  
*K-524 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Aleksandra Smelkova in
*K-527 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Borisa Muratova.

Podmornice so oblikovale dve taktični skupini (TS). TS 1 so sestavljale podmornice K-244, K-298 in K-299, poveljeval pa ji je mlad, energičen in za svoja leta zelo izkušen komandir 33. divizije podmornic kapitan 1. stopnje Anatolij Ševčenko{{ref|Ševčenko|D}} s podmornice K-299. TS 2 je bila sestavljena iz podmornic K-524 in K-527, poveljeval pa ji je zelo zanesljiv in učinkovit kapitan 1. stopnje Ravkar Čebotarevski s podmornice K-527. 
[[Slika:North_Atlantic_Gyre.png|sličica|V Sargaškem morju se meša voda hladnih [[Kanarski tok|Kanarskega]] in [[Severnoekvatorski tok|Severnoekvatorskega toka]] ter toplih [[Antilski tok|Antilskega]] in [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]]]
[[Slika:Sargasses_au_large_de_Tintamare-_RNN_de_Saint_Martin.jpg|sličica|Sargaške alge]]
Podmornice so izplule iz pomorskega oporišča Zaozjorsk in se usmerile v Atlantik. Američani so odhod podmornic iz oporišča opazili in te so sprva plule v formaciji druga za drugo, nato pa so, po besedah viceadmirala Ševčenka: »na določen dan, ob dogovorjenem času, jurišne jedrske podmornice skupno zavile in izginile v globinah Atlantika. Tako se je iz vrste v pohodu, dokaj razprostrte v času in prostoru, oblikovala zavesa, hitro premikajoč se na zahod.«&lt;ref name=stoletie/&gt; Podmornice so za medsebojno komunikacijo uporabljale samo frekvence trgovske mornarice. Čez ožino Grenlandija-Islandija-Združeno kraljestvo (GIUK ožina) so plule pod trgovskimi in ribiškimi ladjami, s katerimi so prikrile hrup svojih propelerjev. Operacija ''Atrina'' je bila načrtovana na osnovi [[Karl Dönitz|Dönitzove]] [[Taktika volčjih krdel|taktike volčjih krdel]] iz druge svetovne vojne. Pet podmornic se je razšlo po Atlantiku, nato pa so se v nerednih časovnih intervalih sestajale na odrejenih območjih. Prvo območje je bilo pred Bermudi, od koder so podmornice namenoma poslale odprte signale v Moskvo in s tem v Ameriški vojni mornarici povzročile preplah. V iskanje podmornic se je vključilo veliko število plovil Ameriške in [[Kraljeva vojna mornarica|Britanske vojne mornarice]]. Iz pomorskega oporišča Norfolk je takoj izplulo šest jurišnih jedrskih podmornic, katerim je potrebno dodati še podmornice, ki so bile ravnokar na patrulji. Da bi se podmornice odtrgale od iskalcev, je admiral Černavin komandirjem dovolil uporabo hidroakustičnih protiukrepov, ki so jih podmornice imele za primer dejanskih bojnih operacij. Naslednje območje zbiranja je bilo v Sargaškem morju, kjer je iskanje Američanom podobno kot v operaciji »Aport« ponovno oteževalo mešanje tople in hladne vode, vendar so sovjetske podmornice na 48. dan odprave odkrili. Zasledovali so jih med celotnim preostankom operacije in po poti nazaj, vse do Norveškega morja. Plovbo v Sargaškem morju je oteževala temperatura vode med 25 in 28&amp;nbsp;°C na vseh globinah potapljanja ter koncentracije [[Sargaška alga|sargaških morskih alg]] v vrhnjih slojih vode. Te so lahko ob stiku poškodovale dvignjene naprave in zamašile dovodne ventile balastnih tankov.

Sistem »Rica«, ki je bil vgrajen na vseh pet podmornic, se na splošno v operaciji ni izkazal – ne zaradi slabega zaznavanja, temveč zaradi okvar dan ali dva po izhodu iz oporišča. Od petih podmornic se sistem med operacijo ni pokvaril le na podmornici K-298. Ta je 11. aprila s pomočjo sistema odkrila ameriško strateško jedrsko podmornico, ki ji je osem ur sledila samo s pomočjo ''Rice'', nakar ji je uspelo ustvariti akustični stik in ji je s sonarjem sledila še tri ure.

Po operaciji sta komandirja Kljujev in Smelkov prejela [[Red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze|red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze III. stopnje]]. Po besedah admirala Černavina je imela »Mala bitka za Atlantik«, kot so jo udeleženci šaljivo imenovali, velik učinek na mednarodni prestiž vojne mornarice, pa tudi moralo mornarjev, ki so pred kratkim doživeli potop strateške jedrske podmornice K-219. Poudaril je tudi, da se je ponovno prepričal, da Američani nimajo dovolj sil za popolni nadzor oceana v primeru masivne namestitve sovjetskih jedrskih podmornic. Trditev [[Jurij Andropov|Jurija Andropova]], da ima Sovjetska zveza kljub sistemu Trident, ki je bil usmerjen proti njej, še vedno možnost povračilnega udara na ameriško ozemlje, je bila potrjena med drugim z izvedbo operacije »Atrina«. Z operacijo je Sovjetska vojna mornarica tudi odkrila patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic, posodobila zbirko akustičnih profilov ameriških, britanskih ter [[Francoska vojna mornarica|francoskih]] jedrskih podmornic in dokazala manjšo učinkovitost sonarjev na morskem dnu (SOSUS) proti sovjetskim jurišnim jedrskim podmornicam tretje generacije. To je bila zadnja vaja Sovjetske vojne mornarice, ki je vključevala večje število podmornic.

====Operacija »Povodni konj« (1989)====
[[Slika:Delta-class-submarine-firing-SS-N-18-DIA.jpg|sličica|Ilustracija salve balističnih izstrelkov podmornice [[Podmornice razreda Kalmar|razreda ''Kalmar'']]]]

Operacija »Povodni konj« ({{jezik-ru|Бегемот}}, ''Begemot'', [[Veliki povodni konj|povodni konj]]) je bil poskus strateške jedrske podmornice razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] K-84 (pozneje {{ladja|K-84|Jekaterinburg||2}}) v salvi izstreliti vseh 16 [[podmorniška balistična raketa|podmorniških balističnih izstrelkov]] [[R-29|R-29RM ''Štil'']]. Razlog za vajo je podpis sovjetsko-ameriških sporazumov o jedrskem razoroževanju, zaradi česar je bilo treba potrditi učinkovitost pomorske komponente jedrske triade.

Operacija je spodletela zaradi puščanja [[Nesimetrični dimetilhidrazin|goriva]] in [[Didušikov tetraksid|oksidanta]] iz izstrelka 6 nekaj minut pred izstrelitvijo 6. avgusta 1989 (ko je bil pokrov cevi še zaprt). Puščanje je povzročilo požar in povečanje pritiska v cevi, pri čemer se je izstrelek nekoliko dvignil iz cevi in pokrov (nekaj ton) odbil, da je padel na trup podmornice in ga prebil, zaradi česar so bila potrebna popravila. Požar je bil pogašen s potopom v sili in črpanjem morske vode na krov. Izveden je bil tudi izpust zelo strupenega oksidanta v sili v morje.

Med mogočimi razlogi za neuspešno izstrelitev sta splošna živčnost posadke zaradi izjemnega števila visokih častnikov na krovu (želeč prejeti odlikovanja) in izstrelki, ki niso bili pravi bojni izstrelki, temveč tisti, namenjeni uničenju.

====Operacija »Povodni konj 2« (1991)====

V operaciji »Povodni konj 2« je strateška jedrska podmornica razreda ''Delfin'' {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} 6. avgusta 1991 ob 21. uri in 9 minut izstrelila vseh 16 izstrelkov R-29RM na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nasledie.pravda.ru/1123858-begemot/|title=Подводный &quot;Бегемот&quot; протрубил Апокалипсис|publisher=[[Pravda.ru|Pravda]]|date=6 August 2012|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; Operacija je bila uspešna in je bila izvedena v 224 sekundah z intervalom 14 sekund med izstrelitvami. Komandir podmornice je bil kapitan 2. stopnje Sergej Jegorov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/world/russia/r29rm.htm|title=R-29RM / SS-N-23 SKIFF|website=globalsecurity.org|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; Prvi in zadnji izstrelek sta zadela poligon za preizkušanje Kura na [[Kamčatka|Kamčatki]], ostali so se samouničili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.russianspaceweb.com/rockets_slbm.html|title=Submarine-launched ballistic missiles|website=russianspaceweb.com|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; To je bila prva salva 16-ih medcelinskih balističnih izstrelkov v zgodovini strateških jedrskih podmornic.

Na krovu so bili član državne komisije kontraadmiral [[Leonid Salnikov]], poveljnik 13. divizije podmornic [[Vladimir Makejev]], glavni konstruktor biroja [[Rubin (konstruktorski biro)|Rubin]] [[Sergej Nikitič Kovaljov]], glavni konstruktor Državnega raketnega centra Makejeva (ki je oblikoval izstrelek R-29) Igor Veličko in drugi. Komandir Jegorov je trdil: »Verjel sem v svojo ladjo, sprejel sem jo v ladjedelnici, jo učil pluti, vpeljal v uporabo. Verjel sem v svoje ljudi, posebno v namestnika, poveljnika raketnega odseka in mehanika. Verjel sem v izkušnje svojega predhodnika, kapitana 1. stopnje Jurija Beketova.{{ref|Beketov|E}}« Po uspešno izvedeni operaciji so v pomorskem oporišču posadko pričakali z godbo: »Po tradiciji so prinesli pečenega prašiča. Potem smo ga narezali na sto trideset delov, da je vsak člen posadke dobil enega. Potem so nam predstavili odlikovanja: meni heroj Sovjetske zveze, obema namestnikoma [[red Lenina]], mehaniku red rdeče zastave...«

===Novejša zgodovina===

Za obdobje po letu 1991 je značilno krčenje v številu ladij, po letu 2010 pa začnejo v floto prihajati nove jedrske podmornice razredov ''[[Podmornice razreda Borej|Borej]]'' in ''[[Podmornice razreda Jasen|Jasen]]'' ter fregate razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]. Od 3. maja 2019 je poveljnik flote admiral [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] (namestnik viceadmiral [[Oleg Golubov]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2019/05/putin-appoints-new-leader-northern-fleet|title=Putin appoints new leader of Northern Fleet|website=thebarentsobserver.com|date=9. maja 2019|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/12/northern-fleet-commander-appointed-admiral|title=Northern Fleet Commander appointed Admiral
|website=thebarentsobserver.com|date=11. decembra 2020|access-date=8. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;

V nesreči 12. avgusta 2000 je v [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] potonila podmornica [[K-141 Kursk|''Kursk'']]. Ta je odplul na morje, da opravi vajo streljanja [[slepi torpedo|slepih torpedov]] na ladjo {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}}. Do eksplozije je prišlo, ko so pripravljali torpedo za izstrelitev. Po mnenju preiskovalcev nesreče je eksplozijo povzročila reakcija spojine [[Vodikov peroksid|vodikovega peroksid]]a, ki je bila uporabljena pri izstrelitvi, ter [[baker|bakra]], ki se je nahajal v [[torpedna cev|torpedni cevi]].

Od ohladitve odnosov med Rusijo in zahodom leta 2014 je pomembna naloga Severne flote varovanje [[surovina|surovin]] na Arktiki, kot so zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] na polotoku [[Jamal]] ter njihovega transporta vzdolž [[Severna morska pot|Severne morske poti]].&lt;ref&gt;Bajev, P. (2012). ''Russia’s Arctic Policy and the Northern Fleet Modernization.'' Pariz: IFRI (angleščina)&lt;/ref&gt;

Leta 2019 so sile Severne flote v Norveškem morju organizirale največje podmorniške vaje od konca hladne vojne, z osmimi jedrskimi in dvema dizel-električnima podmornicama.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2019/10/russian-northern-fleet-massive-submarine-show#.XbhEYg9Zr7I.twitter|title=Russian subs honing stealth skills in major North Atlantic drill, says|website=thebarentsobserver.com|date=29 October 2019|accessdate=9 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/30728/russia-sends-ten-subs-into-north-atlantic-in-drill-unprecedented-in-size-since-cold-war|title=Russia Sends Ten Subs Into North Atlantic In Drill Unprecedented In Size Since Cold War|website=thedrive.com|date=29 October 2019|accessdate=9 November 2019|archive-date=2021-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211128083107/https://www.thedrive.com/the-war-zone/30728/russia-sends-ten-subs-into-north-atlantic-in-drill-unprecedented-in-size-since-cold-war|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/tag/%D0%9A%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%20%D0%92%D0%9C%D0%A4%20%D0%A0%D0%A4|title=Корабельный состав ВМФ РФ (боевые корабли основных классов) на 01.11.2019|website=navy-korabel.livejournal.com|date=1 November 2019|accessdate=9 November 2019|archive-date=2022-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221027162913/https://navy-korabel.livejournal.com/tag/%D0%9A%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%20%D0%92%D0%9C%D0%A4%20%D0%A0%D0%A4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta je fregata {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} Severne flote izvedla prvo obplutje sveta Ruske vojne mornarice po letu 1889.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vz.ru/society/2019/8/19/991302.html |title=ВМФ повторил историческое достижение царского флота |trans-title=The Navy repeats the historical achievement of the Tsarist fleet |language=ru |website=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]] |date=19 August 2019 |access-date=17 February 2020}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2021 je [[raketna križarka]] {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Andreja Jurjeviča Krivoguzovega izplula na mornariške vaje v [[Barentsovo morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12343157@egNews |title=Ракетный крейсер Северного флота &quot;Маршал Устинов&quot; вышел в море для отработки комплексных задач боевой подготовки |language=ru|website=mil.ru |date=9 February 2021 |access-date=12 February 2021}}&lt;/ref&gt; 22. februarja, isti dan, kot so ZDA namestile bombnike na [[Norveška|Norveško]] prvič v zgodovini, je ''Maršal Ustinov'' kot prva ruska vojna ladja po [[hladna vojna|hladni vojni]] zaplul v [[Varangerfjord]] na območje rusko-norveške morske meje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/02/large-russian-missile-cruiser-sails-varanger-fjord|title=Large Russian missile cruiser sails Varanger fjord close to Norway's border|website=thebarentsobserver.com |date=22 February 2021 |access-date=26 February 2021}}&lt;/ref&gt;

26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu izplule na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel [[ledeni pokrov]] (podmornice {{ladja|K-114|Tula||2}}, {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1277367|title = Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief|date=13. april 2021|website=tass.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; in {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}}).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11006093|title=Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике|date=26 March 2021|website=tass.ru|accessdate=26 March 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m.

V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je [[glavni obveščevalski direktorat Ukrajine]] avgusta 2023 s [[MAGURA V5|pomorskimi droni]] napadla desantno ladjo ''Olenogorski Gornjak''. V posnetku napada je vidno, da je bil zadet osrednji del trupa. Ladja je bila slikana nagnjena med vleko. Britansko ministrstvo za obrambo je poročalo, da je zelo verjetno močno poškodovana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian warship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says|url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says|website=www.forces.net|date=2023-08-05|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/|website=Naval News|date=2023-08-04|accessdate=2024-05-20|language=en-US|first=Tayfun|last=Ozberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Oporišča==
[[slika:Map of Northern Fleet bases ENG.svg|sličica|desno|Pomorska oporišča Severne flote]]

Glavno oporišče Severne flote je [[Severomorsk]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Hill |first=Alexander |year=2007 |title= Russian and Soviet Naval Power and the Arctic from the XVI Century to the Beginning of the Great Patriotic War|journal=The [[Journal of Slavic Military Studies]] |volume=20 |issue=3 |pages=359–392 |doi=10.1080/13518040701532958 |s2cid=145005700 }}&lt;/ref&gt; Šest drugih oporišč je [[Poljarni]], [[Gadžijevo]] (zaliv Jagelnaja guba), [[Zaozjorsk]] (zaliv Zapadnaja Lica s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba), [[Vidjajevo]] (zaliva Ara guba in Ura guba), [[Snežnogorsk]] (zaliv Olenja guba) in [[Gremiha]].

Ladjedelnici sta v Severodvinsku (Sevmaš in Zvjozdočka), ladjedelnice za vzdrževanje ladij pa v Snežnogorsku (Nerpa), Rosljakovu (35. SRZ) in Poljarnem (10. SRZ).

Odlagališča iztrošenega jedrskega goriva so v Snežnogorsku (zaliv Sajda guba) in Zaozjorsku (zaliv Andrejeva guba).

==Sestava==
[[Slika:Kirov-class_battlecruiser.jpg|200px|sličica|desno|Težka jedrska raketna križarka razreda ''Orlan'']]
Je del [[Leningrajsko vojaško okrožje|Leningrajskega vojaškega okrožja]]. Sestava leta 2024:
* 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk):
** [[Letalonosilka]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} razreda [[Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] (na remontu do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |title=Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022 |work=NavyRecognition.com |date=5 December 2020 |access-date=6 March 2021 |archive-date=2021-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203194700/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
** Težki jedrski [[raketna križarka|raketni križarki]] razreda [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]:
*** {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} (na modernizaciji do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zen.yandex.ru/media/navynews/rossiia-poluchit-vtoroi-atomnyi-kreisergigant-5e85942a4dc6b06f644dc5d2 |title=Россия получит второй атомный крейсер-гигант |trans-title=Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser |date=2 April 2020 |website=[[Yandex Zen]] |language=ru |access-date=2020-04-02}}&lt;/ref&gt;
*** {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;Pjotr&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022 | date=September 2022 | language=ru | accessdate=2022-12-11 | archive-date=2022-09-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220922233437/https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Тяжелый атомный ракетный крейсер &quot;Петр Великий&quot; |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82124/ |title=Крейсер &quot;Петр Великий&quot; поразил цель на дальности более 200 км |publisher=Flot.com |date= |accessdate=2022-09-27|language=ru}}&lt;/ref&gt;
** Raketna križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022|date=6. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk052022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022|date=30. januar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
** [[Fregata]] razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]:
***{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;tass.coms&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат &quot;Адмирал Горшков&quot; включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;/&gt;
*2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk):
** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]:
***{{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12339995@egNews |title=Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач |trans-title=Large anti-submarine ship of the Northern Fleet &quot;Severomorsk&quot; enters the Barents Sea to perform combat training missions |date=21 January 2021 |language=ru |publisher=Russian Ministry of Defence}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://tass.com/defense/1456373 | title=Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills|website=[[TASS]]|date=26. maj 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} (na modernizaciji do leta 2025)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
* 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
** [[Strateška jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']]:&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-51|Verhoturje||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-114|Tula||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-01 |archive-date=2022-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-117|Brjansk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title=&quot;Звездочка&quot; способна продлить срок службы АПЛ &quot;Брянск&quot; на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-18|Karelija||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | date = January 2010 | url = http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | contribution = Karelia submarine returns to service | format = Blog | title = Russian strategic nuclear forces | publisher = Russian forces | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110606223621/http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | archive-date = 6 June 2011 | url-status = live | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН &quot;Новомосковск&quot; | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}&lt;/ref&gt;
** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]:
***{{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} (na remontu)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021|accessdate=29. december 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
*** {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
* 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]:
***{{ladja|K-317|Pantera||2}} (v rezervi)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|title=К-317, &quot;Пантера&quot; Проект 971|website=www.deepstorm.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707015145/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|archive-date=2017-07-07|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-328|Leopard||2}}  (na modernizaciji do leta 2024)&lt;ref name=&quot;iz.ru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://iz.ru/news/686063|title=Бесшумные &quot;Суперакулы&quot; вооружили &quot;Калибрами&quot; - Новости - Известия - 28.04.2017|date=28 April 2017|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716154915/http://iz.ru/news/686063|archive-date=16 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-461|Volk||2}}  (na modernizaciji do leta 2028)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|title=Подлодка &quot;Волк&quot; отправилась на ремонт|website=flotprom.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014626/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vpk.name/en/476272_source-the-submarine-wolf-with-caliber-will-return-to-the-navy-in-2023.html|title=Source: the submarine &quot;Wolf&quot; with &quot;Caliber&quot; will return to the Navy in 2023|website=ВПК.name}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-154|Tigr||2}} (na remontu)&lt;ref name=&quot;auto6&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|title=Russian Navy Akula-class Submarine K-154 Tigr to Complete Overhaul in 2023|first=Xavier|last=Vavasseur|date=February 4, 2020|access-date=August 22, 2020|archive-date=August 15, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815023056/https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-157|Vepr||2}} (aktivna po modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.navylookout.com/royal-navy-shadows-russian-attack-submarines-from-the-arctic-into-the-north-sea/ | title=Royal Navy shadows Russian attack submarines from the Arctic into the North Sea &amp;#124; Navy Lookout | date=22 July 2022 }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-335|Gepard||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1304201|title=Russian Navy Akula-class sub hits enemy submarine in Arctic drills|access-date=2021-06-17|archive-date=2021-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210617153509/https://tass.com/defense/1304201|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)): 
** [[Jurišna jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]:
***{{ladja|K-410|Smolensk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1468249 | title='Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13956|title=Repair Works Started on SSN Smolensk|website=rusnavy.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.kp.ru/online/news/1624404/|title= Атомоход &quot;Смоленск&quot; в 2014 году посетит Северный полюс|author= Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды»|date= 31 December 2013|access-date= 12 July 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170729051804/https://www.kp.ru/online/news/1624404/|archive-date= 29 July 2017|url-status= live|df= dmy-all}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-266|Orjol||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|title=Подводный крейсер &quot;Орел&quot; отправился к месту базирования|date=6 April 2017|access-date=6 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406233002/https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|archive-date=6 April 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=11 April 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702230620/http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]:
***''Tambov'' (aktivna po modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/01/nuclear-sub-returns-russian-arctic-base-after-7-years-upgrade|title=Nuclear sub returns to Russian Arctic base after 7 years upgrade|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-03-26|archive-date=2024-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20240225191643/https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/01/nuclear-sub-returns-russian-arctic-base-after-7-years-upgrade|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/10/old-nuclear-sub-gets-new-life-nerpa-shipyard|title=Old nuclear sub gets new life at Nerpa shipyard|website=The Independent Barents Observer|access-date=2020-10-06|archive-date=2020-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009015403/https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/10/old-nuclear-sub-gets-new-life-nerpa-shipyard|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2023/0320/091572247/detail.shtml | title=ЦАМТО / / Российские подводники получат в 2023 году три атомные подводные лодки и две ДЭПЛ }}&lt;/ref&gt;
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]:
***{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-561|Kazan||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;mil521&quot;&gt;{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews
|title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;2p&quot;&gt;{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}&lt;/ref&gt;
* 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba): 
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']]:
***''Pskov'' (neaktivna, v čakanju na remont)&lt;ref name =&quot;Kondor&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |title=Archived copy |access-date=2017-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170916100647/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |archive-date=2017-09-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes}}&lt;/ref&gt;
***''Nižni Novgorod'' (neaktivna, v čakanju na remont)&lt;ref name =&quot;Kondor&quot;/&gt;
* 4. flotilja podmornic (Poljarni):
** [[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]:
***''Kaluga''&lt;ref name=&quot;Б-800&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|title=Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации|date=2011-11-22|publisher=ИТАР-ТАСС|accessdate=2011-12-16|archiveurl=https://www.webcitation.org/65sDk37iA?url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|archivedate=2012-03-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews |title=Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации&lt;!-- Заголовок добавлен ботом --&gt; |access-date=2020-05-05 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115002146/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews}}&lt;/ref&gt;
***''Vladikavkaz'' (aktivna)&lt;ref name=&quot;Pjotr&quot;/&gt;
** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]:
***''Kronštadt'' (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |title=Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests |website=Navy Recognition |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815140214/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |archive-date=15 August 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 161. brigada podmornic:
**''Sarov''&lt;ref name=Sarov1&gt;{{navedi splet|url=http://www.informationdissemination.net/2007/12/russias-not-so-super-secret-special.html|title=Russia's Not So Super Secret Special Submarine|website=informationdissemination.net|date=18 December 2007|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov2&gt;{{navedi splet|url=http://www.military-today.com/navy/sarov.htm|title=Sarov|website=military-today.com|date=|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov3&gt;{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/20120.htm|title=Project 20120 Sarov Experimental Submarine|website=globalsecurity.org|date=|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;
* 29. divizija podmornic:
**''Orenburg''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=K-129, KC-129, БС-136, &quot;Оренбург&quot;, проекты 667БДР, 09786 |trans-title=K-129, KC-129, BS-136, &quot;Orenburg&quot;, projects 667BDR, 09786 |website=DeepStorm |language=ru |access-date=2010-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**{{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}}&lt;ref name=&quot;auto9&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/08/19/how-russian-spy-submarines-can-interfere-with-undersea-internet-cables/|title=How Russian Spy Submarines Can Interfere With Undersea Internet Cables|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|access-date=2020-08-31|archive-date=2020-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20200831000325/https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/08/19/how-russian-spy-submarines-can-interfere-with-undersea-internet-cables/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/2020/04/navy-gets-new-vessel-secret-russian-underwater-operations-arctic|title=Navy gets new vessel for secret underwater operations in Arctic|access-date=2020-10-22|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026083809/https://thebarentsobserver.com/en/2020/04/navy-gets-new-vessel-secret-russian-underwater-operations-arctic|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**{{ladja|BS-329|Belgorod||2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1307509|title=Belgorod nuclear sub begins its first sea trials — source|access-date=2021-06-26|archive-date=2021-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210626114132/https://tass.com/defense/1307509|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=8177|title=Sevmash General Director Updates Belgorod Trials – SeaWaves Magazine|access-date=2021-01-13|archive-date=2021-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115161411/https://seawaves.com/?p=8177|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/07/06/russian-navys-spy-submarine-losharik-1-year-after-fatal-accident/?sh=4c6b535c54fb|title=Losharik Spy Submarine Accident is Still a Problem for Russian Navy|website=[[Forbes]]|access-date=2020-12-07|archive-date=2021-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227081955/https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/07/06/russian-navys-spy-submarine-losharik-1-year-after-fatal-accident/?sh=4c6b535c54fb|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9723-russia-continues-building-belgorod-submarine.html|title=Russia continues building Belgorod submarine|access-date=2021-02-23|archive-date=2021-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210223025825/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9723-russia-continues-building-belgorod-submarine.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Lošarik'' (v popravilu do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/28804/heres-everything-we-know-about-the-deadly-russian-submarine-fire|title=Here's Everything We Know About The Deadly Russian Submarine Fire (Updated)|first=Joseph|last=Trevithick|website=The Drive|date=2 July 2019|access-date=2020-08-31|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806124112/https://www.thedrive.com/the-war-zone/28804/heres-everything-we-know-about-the-deadly-russian-submarine-fire|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|date=July 3, 2019|website=USNI News|access-date=August 31, 2020|archive-date=August 7, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200807054909/https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 7. brigada ladij:
**''Rassvet''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1273225|title=Russian Navy frigate holds successful air defense firings in Arctic drills|access-date=2021-04-01|archive-date=2021-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210401180758/https://tass.com/defense/1273225|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Brest''&lt;ref name=&quot;structure.mil.ru&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405696@egNews |title=Малые противолодочные корабли Северного флота отработали поиск и атаку подводной лодки в Баренцевом море : Министерство обороны Российской Федерации |access-date=2022-01-28 |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128130020/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405696@egNews |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12345223@egNews|title = Small anti-submarine ship Brest of the Northern Fleet hit aerial targets during exercise in the Barents Sea : Ministry of Defence of the Russian Federation|website=eng.mil.ru}}&lt;/ref&gt;
**''Onega''&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=11625|title=Russians Conduct ASW Training in White Sea – SeaWaves Magazine|access-date=2021-05-20|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520112422/https://seawaves.com/?p=11625|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Narjan-Mar''&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
**''Snežnogorsk''&lt;ref name=&quot;structure.mil.ru&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
**''Junga''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11514-russian-grisha-class-yunga-corvette-conducts-live-firing-drills-near-norway.html|title=Russian Grisha-class Yunga corvette conducts live-firing drills near Norway|website=Navyrecognition.com|access-date=12 April 2022|archive-date=2023-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230411025208/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11514-russian-grisha-class-yunga-corvette-conducts-live-firing-drills-near-norway.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12356955@egNews|title=На Северном флоте началось межвидовое командно-штабное учение под руководством Главнокомандующего ВМФ России : Министерство обороны Российской Федерации|access-date=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422105744/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12356955@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 121. brigada desantnih ladij:
**''Ivan Gren''&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405347@egNews |title=Северный флот начал учение с Арктической экспедиционной группировкой сил и войск : Министерство обороны Российской Федерации |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220126203019/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405347@egNews |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and|title=Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops|access-date=2021-07-05|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628231042/https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Pjotr Morgunov''&lt;ref name=&quot;auto14&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-naval-deployments-during.html|title=Russian Naval deployments during the Ukraine War|website=Russianfleetanalysis.blogspot.com|access-date=12 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/6-russian-warships-and-submarine-now-entering-black-sea-towards-ukraine/|title=6 Russian Warships And Submarine Now Entering Black Sea Towards Ukraine|first=H. I.|last=Sutton|website=Navalnews.com|date=8 February 2022|access-date=12 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/43965/russias-landing-ships-are-headed-to-the-mediterranean-to-join-a-growing-armada|title=Russia's Landing Ships Are Headed To The Mediterranean To Join A Growing Armada (Updated)|first=Joseph|last=Trevithick|date=21 January 2022|website=The Drive|access-date=12 April 2022|archive-date=2024-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240114163845/https://www.thedrive.com/the-war-zone/43965/russias-landing-ships-are-headed-to-the-mediterranean-to-join-a-growing-armada|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/43914/more-russian-landing-ships-leave-baltic-sea-amid-growing-fears-of-invasion-of-ukraine|title=More Russian Landing Ships Leave The Baltic Sea Amid Growing Fears Of Invasion Of Ukraine|first=Joseph|last=Trevithick|date=18 January 2022|website=The Drive|access-date=12 April 2022|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608081249/https://www.thedrive.com/the-war-zone/43914/more-russian-landing-ships-leave-baltic-sea-amid-growing-fears-of-invasion-of-ukraine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9407-admiral-golovko-project-22350-frigate-to-join-northern-fleet-of-russian-navy.html|title=Admiral Golovko project 22350 frigate to join Northern fleet of Russian Navy|access-date=2020-12-12|archive-date=2020-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201212143723/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9407-admiral-golovko-project-22350-frigate-to-join-northern-fleet-of-russian-navy.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.interfax.ru/russia/742631 |title=Большой десантный корабль &quot;Петр Моргунов&quot; передали ВМФ России&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2020-12-23 |archive-date=2020-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201223140703/https://www.interfax.ru/russia/742631 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12341371@egNews|title = Новый большой десантный корабль &quot;Пётр Моргунов&quot; вошел в Баренцево море : Министерство обороны Российской Федерации}}&lt;/ref&gt;
**Olenegorskij Gornjak (močno poškodovana)''&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Balmforth |first=Tom |date=2023-08-04 |title=Ukrainian drone disables Russian warship near Russia's Novorossiysk port |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/blasts-gunfire-reported-near-russian-black-sea-port-novorossiysk-2023-08-04/ |access-date=2023-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto14&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;/&gt;
**Kondopoga''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3129977/russia-sends-more-warships-black-sea-ukraine|title = Russia sends more warships to Black Sea amid tensions with Ukraine|date = 17 April 2021|access-date = 17 April 2021|archive-date = 17 April 2021|archive-url = https://web.archive.org/web/20210417162837/https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3129977/russia-sends-more-warships-black-sea-ukraine|url-status = live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://turkishnavy.net/foreign-warship-on-bosphorus/foreign-warship-on-bosphorus-in-2021/|title=Foreign Warships on Bosphorus in 2021|date=22 February 2021|access-date=10 July 2021|archive-date=1 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210701150945/https://turkishnavy.net/foreign-warship-on-bosphorus/foreign-warship-on-bosphorus-in-2021/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**Georgij Pobedonosec''&lt;ref name=&quot;auto14&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=15126|title=Northern Fleet Ships Leave Dudinka for the Kara Sea – SeaWaves Magazine|access-date=2021-09-16|archive-date=2021-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210916140901/https://seawaves.com/?p=15126|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**Aleksandr Otrakovskij''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=19409|title=Northern Fleet Ships Return to Severomorsk – SeaWaves Magazine|accessdate=2024-03-24|archive-date=2022-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220701053445/https://seawaves.com/?p=19409|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
* 5. brigada minolovcev:
**''Vladimir Gumanenko''&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1296671|title=Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills|newspaper=Tass |access-date=2021-06-01|archive-date=2021-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210601145224/https://tass.com/defense/1296671|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Poljarnij''&lt;ref name =&quot;ships&quot;/&gt;
**''Kotelnič''&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;/&gt;
**''Jadrin''&lt;ref name=&quot;:9&quot;/&gt;
**''Kolomna''&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;/&gt;
**''Jelnja''&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;/&gt;
**''Soloveckij junga''&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://seawaves.com/2023/02/01/4335/ | title=Kola Flotilla Practices Submarine Escort Through Minefield | accessdate=2024-03-25 | archive-date=2023-03-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230331124646/https://seawaves.com/2023/02/01/4335/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11619-russian-navy-s-minesweepers-conduct-drills.html|title=Russian Navy's minesweepers conduct drills near Norway}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;ships&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Coastal minesweeper – Project 1265|access-date=2021-04-22|archive-date=2018-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181022232458/http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12289654@egNews|title=Seven Northern Fleet minesweepers conducted a tactical exercise in the Barents Sea : Ministry of Defence of the Russian Federation|access-date=2021-04-24|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424111836/https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12289654@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 81. brigada pomožnih ladij:
**ledolomilec ''Ilja Muromec'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12347386@egNews|title=The icebreaker Ilya Muromets went to sea to participate in a complex expedition of the Northern Fleet and the Russian Geographical Society : Ministry of Defence of the Russian Federation|access-date=2021-03-07|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711062513/http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12347386@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Sergej Osipov'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=БПК &quot;Адмирал Левченко&quot; и БДК &quot;Александр Отраковский&quot; вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Kama'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Dubna'' (na modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Vjazma'' (aktiven)&lt;ref name=&quot;auto23&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Akademik Pašin'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022 }}&lt;/ref&gt;
* 518. divizion obveščevalskih ladij:
**''Viktor Leonov''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
**''Jurij Ivanov''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи &quot;Юрий Иванов |trans-title=Russian Navy adds new communications ship &quot;Yuri Ivanov&quot; |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vpk-news.ru/news/28030 |title=Корабль спецназначения «Юрий Иванов» прибыл на Северный флот |trans-title=The special purpose ship &quot;Yuri Ivanov&quot; arrived at the Northern Fleet |date=16 November 2015 |website=vpk-news.ru |language=ru |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2021-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211126235616/https://vpk-news.ru/news/28030 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 88. brigada pomožnih ladij:
**vlačilec ''Pamir''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec ''Altaj''&lt;ref name=&quot;auto11&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022 }}&lt;/ref&gt;
**vlačilec ''Nikolaj Čiker''&lt;ref name=&quot;autogenerated3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=116981 |title=Отряд боевых кораблей Северного флота вышел из Североморска и взял курс на Северную Атлантику |trans-title=A detachment of warships of the Northern Fleet left Severomorsk and headed for the North Atlantic |date=11 July 2012 |website=Flot.com |language=ru |access-date=12 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182426/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=116981 |archive-date=21 February 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec SB-9&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm |title=Seagoing tug |website=Russianships.info |access-date=29 March 2024}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec MB-15&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_714.htm |title=Seagoing tugs |website=Russianships.info |access-date=12 March 2021}}&lt;/ref&gt;
**bolnišnična ladja ''Svir'' (neaktivna od 2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &amp;#91;Форумы Balancer.Ru&amp;#93; }}&lt;/ref&gt;
**reševalna ladja za podmornice ''Mihail Rudnickij''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/rescue/project_05360.htm |title=Rescue ship - Project 05360, 05361 |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
**reševalna ladja za podmornice ''Georgij Titov'' (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/309194/
|title=Спасатели Северного флота провели тренировку с экипажем глубоководного аппарата АС-34|language=Russian |website=portnews.ru |date=20 February 2021 |access-date=26 February 2021}}&lt;/ref&gt;

Pehota:
* 14. korpus:
**80. arktična motorizirana strelska brigada (Alakurtti)&lt;ref name=&quot;auto7&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|title=The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District|date=June 18, 2020|access-date=October 5, 2020|archive-date=September 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928160516/https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.chathamhouse.org/2019/06/russias-military-posture-arctic/4-arctic-force-structure|title=4. Arctic Force Structure|access-date=2021-03-06|archive-date=2021-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110221341/https://www.chathamhouse.org/2019/06/russias-military-posture-arctic/4-arctic-force-structure|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**200. motorizirana strelska brigada (Pečenga)&lt;ref name=&quot;auto7&quot;/&gt;
*61. brigada mornariške pehote&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2022/03/hundreds-russian-arctic-troops-believed-be-involved-war-crimes-ukraine|title = Hundreds of Russian Arctic troops believed to be involved in war crimes in Ukraine|newspaper=The Independent Barents Observer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12453202@egNews | title=Marines of the Northern Fleet are improving their combat skills in the Arctic|publisher= Russian Ministry of Defence|date=2023-02-01}}&lt;/ref&gt;

==Orkester generalštaba==
[[slika:Band of the Northern Fleet.jpg|sličica|Orkester maja 2017]]
'''Vojaški orkester Severne flote''' ({{jezik-ru|Военный оркестр Северного флота}}) je vojaški orkester [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]], ki je del Službe vojaških orkestrov Oboroženih sil Ruske federacije. Nahaja se na generalštabu flote v [[Severomorsk]]u. Orkester se udeležuje državnih ruskih dogodkov in praznikov, kot je [[dan zmage]] in [[dan branilca domovine]] ter parade ob [[dan vojne mornarice (Rusija)|dnevu vojne mornarice]]. Udeležuje se ceremonialnega prihoda ladij na generalštab Severne flote.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Оркестр штаба Северного флота репетирует в походных условиях : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://syria.mil.ru/news/more.htm?id=10465651@egNews|access-date=2021-05-24|website=syria.mil.ru|archive-date=2020-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109180018/https://syria.mil.ru/news/more.htm?id=10465651@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Nastopal je na pogrebih žrtev nesreče podmornice {{ladja|K-141|Kursk||2}} jeseni leta 2000.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FnrIoD0kGfoC&amp;q=Military+Band+of+the+Northern+Fleet&amp;pg=PT118|title=Kursk Down: The Shocking True Story of the Sinking of a Russian Nuclear Submarine|first=Clyde|last=Burleson|date=December 14, 2008|publisher=Grand Central Publishing|isbn=9780446554565|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Sredi marca 2018 se je udeležil tekmovanja [[murmansk]]e [[Mornariška šola Nahimova|Mornariške šole Nahimova]], ki jo je vodil [[polkovnik]] [[Timofej Majakin]], starejši glasbeni direktor Oboroženih sil Ruske federacije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=На Северном флоте завершился смотр-конкурс военных оркестров : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://structure.mil.ru/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12166137@egNews|access-date=2021-05-24|website=structure.mil.ru|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216203159/https://structure.mil.ru/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12166137@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==Poveljniki==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Ime
!Obdobje poveljevanja
|-
|[[Zahar Aleksandrovič Zakupnev]] (flagman 1. stopnje)
|29. maj 1933–13. marec 1935&lt;br /&gt;Severna flotilja
|-
|[[Konstantin Ivanovič Dušenov]] (flagman 1. stopnje)
|13. marec 1935–11. maj 1937&lt;br /&gt;Severna flota&lt;br /&gt;11. maj 1937–28. maj 1938
|-
|[[Valentin Petrovič Drozd]] (viceadmiral)
|28. maj 1938–26. julij 1940
|-
|[[Arsenij Grigorjevič Golovko]] (admiral)
|26. julij 1940&lt;ref name =&quot;Golovko&quot;/&gt;–4. avgust 1946
|-
|[[Vasilij Ivanovič Platonov]] (admiral)
|4. avgust 1946–23. april 1952
|-
|[[Andrej Trofimovič Čabanenko]] (admiral)
|23. april 1952–28. februar 1962
|-
|[[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]] (admiral)
|28. februar 1962–2. junij 1964
|-
|[[Semjon Mihajlovič Lobov]] (admiral flote)
|2. junij 1964–3. maj 1972
|-
|[[Georgij Mihajlovič Jegorov]] (admiral flote)
|3. maj 1972–1. julij 1977
|-
|[[Vladimir Nikolajevič Černavin]] (admiral flote)
|1. julij 1977–16. december 1981
|-
|[[Arkadij Petrovič Mihajlovski]] (admiral)
|16. december 1981–25. februar 1985
|-
|[[Ivan Matvejevič Kapitanec]] (admiral)
|25. februar 1985–19. marec 1988
|-
|[[Feliks Nikolajevič Gromov]] (admiral)
|19. marec 1988&lt;ref name=Bio&gt;{{navedi splet|url=http://dic.academic.ru/dic.nsf/enc_biography/40569/%D0%93%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D0%B2|title=Громов, Феликс Николаевич|website=dic.academic.ru|language=ru|accessdate=20. julij 2011}}&lt;/ref&gt;–14. marec 1992
|-
|[[Oleg Aleksandrovič Jerofejev]] (admiral)
|14. marec 1992–29. januar 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.morpeh.com/http://www.morpeh.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=71&amp;catid=35&amp;Itemid=27|title=Список Командующих Северным флотом|author=|website=morpeh.com|date=2008-11-10|publisher=|lang=ru|accessdate=2019-01-17|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119181311/https://www.morpeh.com/http://www.morpeh.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=71&amp;catid=35&amp;Itemid=27}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vjačeslav Aleksejevič Popov]] (admiral)
|29. januar 1999–15. december 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://expert.ru/expert/2001/46/46ex-novosti8_25208/ |title=Судьба адмирала Попова |access-date=2011-11-27 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304121656/http://expert.ru/expert/2001/46/46ex-novosti8_25208/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gennadij Aleksandrovič Sučkov]] (admiral)
|16. december 2001–29. maj 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.smi.ru/text/04/05/31/2458890.html|title=Опять не тот|language=ru|website=smi.ru}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Mihail Leopoldovič Abramov]] (admiral)
|29. maj 2004&lt;ref&gt;Официальный отдел. Назначения. // [[Морской сборник]]. — 2004. — № 8. — С.5.&lt;/ref&gt;–26. september 2005
|-
|[[Vladimir Sergejevič Visocki]] (admiral)
|26. september 2005&lt;ref&gt;Официальный отдел. Назначения. // [[Морской сборник]]. — 2005. — № 11. — С. 4.&lt;/ref&gt;–11. september 2007
|-
|[[Nikolaj Mihajlovič Maksimov]] (viceadmiral)
|12. september 2007–30. marec 2011&lt;ref name=&quot;ed&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/6003|publisher=Centre for Military-Political Research|website=eurasian-defence.ru|title=Максимов Николай Михайлович|language=ru|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Andrej Olgertovič Voložinski]] (kontraadmiral)
|30. marec 2011–24. junij 2011&lt;ref name=&quot;BO2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://barentsobserver.com/ru/barentsfocus/novyy-komanduyushchiy-severnym-flotom|publisher=barentsobserver.com|title=Новый командующий Северным флотом|language=ru|date=18 May 2011|accessdate=13 September 2019|archive-date=2023-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230104160948/https://barentsobserver.com/ru/barentsfocus/novyy-komanduyushchiy-severnym-flotom|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vladimir Ivanovič Koroljov]] (admiral)
|24. junij 2011–november 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kremlin.ru/acts/bank/32716|publisher=kremlin.ru|title=Указ Президента Российской Федерации от 02.07.2010 г. № 822|language=ru|access-date=9. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov]] (admiral)
|November 2015–3. maj 2019&lt;ref name=&quot;mdf&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/management/info.htm?id=12082301@SD_Employee|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Евменов Николай Анатольевич|language=ru|access-date=25. avgusta 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] (admiral)
|3. maj 2019&lt;ref name=&quot;NT&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navaltoday.com/2011/06/27/russia-northern-fleet-black-sea-fleet-get-new-commanders/|publisher=navaltoday.com|title=Russia: Northern Fleet, Black Sea Fleet Get New Commanders|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2011}}&lt;/ref&gt;–2. april 2024&lt;ref name=&quot;Kabancov&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Konstantin Petrovič Kabancov]] (viceadmiral)
|2. april 2024&lt;ref name=&quot;Kabancov&quot;/&gt;–
|-
|}

==Opombe==

:{{note|Ščuka|A}} Razred ''Ščuka'' je bil najštevilčnejši razred jurišnih jedrskih podmornic v Sovjetski zvezi (26 enot) in takrat tudi najsodobnejši. Podmornice za Severno floto so bile izdelane v ladjedelnici [[Admiralti (ladjedelnica)|Admiralti]] in bile vključene v 33. divizijo podmornic v zalivu Zapadnaja Lica.
:{{note|Golovko|B}} Njegov sin Konstantin Golovko je bil komandir strateških jedrskih podmornic ''Rjazan'', ''Jekaterinburg'' in ''Tula''
:{{note|Kljujev|C}} Po operaciji je bil maja 1987 povišan v kapitana 1. stopnje
:{{note|Ševčenko|D}} Po operaciji je bil maja 1987 povišan v kontraadmirala
:{{note|Beketov|E}} Beketov je bil komandir podmornice K-140, ki bila nosilka prejšnjega rekorda izstrelitve osmih izstrelkov

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Glej tudi==
* [[Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici]], seznam ladij Severne flote

==Nadaljnje branje==
* {{navedi revijo|last=Åtland |first=Kristian |date=26 August 2011 |title=Russia's Armed Forces and the Arctic: All Quiet on the Northern Front? |journal=Contemporary Security Policy |volume=32 |issue=2 |doi=10.1080/13523260.2011.590354 |pages=267–285|s2cid=154905862 }}

==Zunanje povezave==
*[https://web.archive.org/web/20060824185313/http://www.mil.ru/848/1045/1274/8948/8949/index.shtml Uradna spletna stran] {{in lang|ru}}
*[https://bellona.org/news/nuclear-issues/russian-navy/2003-02-the-russian-northern-fleet-2 Spletna stran Bellona Foundation o Severni floti] {{in lang|en}}
*[https://m.youtube.com/watch?v=fRUSl6u0BBw »Slovo Slovanke« – Orkester generalštaba Severne flote (2014)]
*[https://m.youtube.com/watch?v=MeDxvxyj44o Orkester generalštaba Severne flote in Viktor Sednjev – Buzuki]
*[https://m.youtube.com/watch?v=33qmIXurhXc Orkester generalštaba Severne flote – Norilsk 29. 8. 2019]

{{Kategorija v Zbirki|Northern Fleet of Russia}}
{{portal|Vojaštvo}}
{{Ruske flote}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1933]]
[[Kategorija:Flote Ruske vojne mornarice]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]]</text>
      <sha1>s7nocbvtvgoiqebkrsz7x1d4pedi7fe</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721587</id>
      <parentid>6721586</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:44:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Blueginger2</username>
        <id>186889</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>-1</comment>
      <origin>6721587</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="99320" sha1="ea31ehx5bb67xa3r023je36b1empiig" xml:space="preserve">{{Coord|69|04|0|N|33|25|0|E|source:enwiki-plaintext-parser|display=title}}
{{Infopolje vojaška enota
| unit_name = Severna flota
| native_name = {{jezik-ru|Северный флот}}&lt;br&gt;Severnij flot
| image = [[slika:Great emblem of the Northern Fleet.svg|200px|Veliki znak Severne flote]] 
| image_size = 150px
| caption =  Veliki znak Severne flote
|start_date = 5. avgust 1933
| country ={{zastava|Rusija}}
| branch = [[Vojna mornarica]]
| type = [[Flota]]
| role =[[Pomorsko bojevanje]]&lt;br&gt;[[Amfibijskodesantno bojevanje]] in bojno patruljiranje v Arktičnem in Atlantskem oceanu
| size = Plovila:
*238 vojaških ladij:
**1 [[letalonosilka]]
**3 [[Raketna križarka|raketne križarke]]
**4 [[Raketni rušilec|raketnih rušilcev]]
**3 [[Fregata|fregate]]
**8 [[Korveta|korvet]]
**218 drugih
*32 podmornic:
**8 [[Strateška jedrska podmornica|strateških jedrskih podmornic]]
**14 [[Jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]]
**3 [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]]
**8 podmornic za posebne namene
| command_structure = {{mornarica|RUS}}
| garrison = {{Plain list|
* [[Severomorsk]] (štab)
* [[Poljarni]]
* [[Gadžijevo]] (zaliva Jagelnaja in Olenja)
* [[Vidjajevo]] (zaliva Ura in Ara)
* [[Zaozjorsk]] (zaliv Zapadnaja Lica)
}}
| garrison_label =
| nickname =
| patron =
| motto = 
| colors =
| colors_label =
| march =
| mascot =
| equipment =
| equipment_label =
| battles =[[Druga svetovna vojna]]
| anniversaries = 11. maj
| decorations = [[Slika:Order of Red Banner.png|30px]] [[Red rdeče zastave]]
| battle_honours =
| battle_honours_label =
| disbanded =
| flying_hours =
| website =
&lt;!-- Commanders --&gt;
| current_commander = [[Viceadmiral]] [[Konstantin Petrovič Kabancov]]&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}&lt;/ref&gt;
| commander1_label =
| notable_commanders = Admiral [[Vladimir Sergejevič Visocki]]&lt;br&gt; Admiral [[Feliks Nikolajevič Gromov]]&lt;br&gt;[[Admiral flote (Sovjetska zveza)|Admiral flote]] [[Ivan Matvejevič Kapitanec]]&lt;br&gt;Admiral [[Vladimir Nikolajevič Černavin]]&lt;br&gt; Admiral flote [[Semjon Mihajlovič Lobov]]&lt;br&gt; Admiral flote [[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]]&lt;br&gt;Admiral [[Arsenij Grigorjevič Golovko]]
&lt;!-- Insignia --&gt;
| identification_symbol =
| identification_symbol_label = 
| identification_symbol_2 =
| identification_symbol_2_label =
}}

'''Severna flota''' ({{jezik-ru|Северный флот}}, ''Severnij flot'') je [[flota]] [[Ruska vojna mornarica|Ruske vojne mornarice]] na [[Arktika|Arktiki]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/associations/structure/forces/type/navy/north/about.htm|title=Northern Fleet|website=mil.ru|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Z osmimi [[strateška jedrska podmornica|strateškimi jedrskimi podmornicami]] in edino [[letalonosilka|letalonosilko]] velja za največjo med petimi ruskimi flotami.

==Zgodovina==
[[Slika:Kirkinesdesant.jpg|200px|sličica|levo|Sovjetsko izkrcanje v Kirkenesu]]
[[Slika:Ballistic_submarine_base-DIA.jpg|200px|sličica|levo|Oporišče jedrskih podmornic Severne flote z nakladalnim pomolom, podzemnima predoroma in plavajočim dokom]]

Ustanovljena je bila v [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] leta 1933 kot Severna flotilja, svoje korenine pa ima v času [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]], ko je bila leta 1916 v [[Poljarni|Poljarnem]] ustanovljena Flotilja Arktičnega oceana. Njenega naloga je bila varovanje morskih komunikacijskih linij, ki so [[Ruski imperij|Rusijo]] povezovale z zavezniki v [[Antanta|Antanti]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] je bila preoblikovana v Belomorsko flotiljo, ki je bila ukinjena januarja 1923.

V sedanji obliki, kot polnopravna flota, je bila ustanovljena 5. avgusta 1933 v Poljarnem.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/associations/structure/forces/type/navy/north/history.htm|title=Northern Fleet - Creation and formation of the Northern Fleet|website=mil.ru|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; V letih do [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je rasla po številu ladij in 11. maja 1937 dobi sedanje ime Severna flota.

Med drugo svetovno vojno je flota branila obale polotokov Ribači in Srednji, varovala notranje in zunanje transportne poti in zagotavljala podporo za morski bok [[14. armada (Sovjetska zveza)|14. armade]]. Med petsamo-kirkeneško operacijo oktobra 1944 so enote Severne flote izvedle amfibijsko izkrcanje v [[Kirkenes]]u na Norveškem. Med vojno je flota zagotovila varen prehod za 76 konvojev iz tujine s 1463 transportnimi in 1152 vojaškimi ladjami. Leta 1965 je bila za svoj prispevek k sovjetski zmagi odlikovana z [[Red rdeče zastave|redom rdeče zastave]]. V letih 1940–1946 je Severni floti poveljeval [[admiral]] [[Arsenij Grigorjevič Golovko]].&lt;ref name =&quot;Golovko&quot;&gt;[https://pamyatnaroda.mil.ru/heroes/podvig-chelovek_nagrazhdenie50609069/ Послужной список А. Г. Головко в Объединённой базе данных «Память народа».]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;

V 60. letih 20. stoletja je bilo floti predano v uporabo več strateških in [[jurišna jedrska podmornica|jurišnih jedrskih podmornic]], v 70. in 80. letih pa tudi letalonosilke ''Kijev'' (1975), ''Admiral flote Sovjetske zveze Gorškov'' (1987) in {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} (1991)&lt;ref name=&quot;Sovetskii Avianostsy 2007&quot;&gt;{{navedi knjigo |first1=Sergey |last1=Balakin |first2=Vladimir |last2=Zablotskiy |date=2007 |title=Sovetskii Avianostsy |trans-title=Soviet Aircraft Carriers |language=ru |location=Moscow |publisher=Yauza}}&lt;/ref&gt; ter težki jedrski raketni križarki ''Kirov'' (pozneje ''Admiral Ušakov'', 1980) in ''Kalinin'' (pozneje {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}}, 1988).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://wiki.wargaming.net/ru/Navy%3A%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB_%D0%9D%D0%B0%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2_%281986%29#.D0.98.D1.81.D1.82.D0.BE.D1.80.D0.B8.D1.8F_.D1.81.D0.BB.D1.83.D0.B6.D0.B1.D1.8B |title=Адмирал Нахимов (1986): История службы |trans-title=Admiral Nakhimov (1986): Service History |language=ru |website=Wargaming.net |accessdate=2022-09-24 |archive-date=2022-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220924153846/https://wiki.wargaming.net/ru/Navy:%D0%90%D0%B4%D0%BC%D0%B8%D1%80%D0%B0%D0%BB_%D0%9D%D0%B0%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%B2_(1986)#.D0.98.D1.81.D1.82.D0.BE.D1.80.D0.B8.D1.8F_.D1.81.D0.BB.D1.83.D0.B6.D0.B1.D1.8B |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

===Hladna vojna===
====Operacija »Kama« (1962)====

Severna flota je sodelovala v [[Kubanska raketna kriza|kubanski raketni krizi]] oktobra 1962. Strokovnjaki ta konflikt ocenjujejo kot trenutek, ko je bil svet do zdaj najbližje [[Jedrska vojna|jedrski vojni]], zaradi groženj o uporabi jedrskega orožja na obeh straneh. Za vrhunec krize velja odločanje o uporabi jedrskega torpeda na [[Konvencionalna podmornica|dizel-električni podmornici]] B-59 [[Podmornice projekta 641|projekta 641]], ki ga je komandir Savicki želel sprožiti, vendar je bilo za to potrebno soglasje treh častnikov na krovu in [[Vasilij Aleksandrovič Arhipov]] je nasprotoval in izstrelitvi so se tesno izognili.

Severna flota je v času kubanske raketne krize izvedla tajno operacijo »Kama«, v okviru katere so bile štiri podmornice projekta 641 11. septembra 1962 v tajnosti premeščene v kubansko pristanišče [[Mariel (Kuba)|Mariel]].&lt;ref&gt;Анна Гранатова (2013). ''Плутоний для Фиделя. Турецкий гром, карибское эхо.'' Алгоритм (ruščina)&lt;/ref&gt; Za operacijo je bila 1. julija 1962 oblikovana 20. eskadra podmornic, v katero so bile vključene:

* B-4 ''Čeljabinski komsomolec'' pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Rjurika Ketova,
* B-36 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Alekseja Dubivka, 
* B-59 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Valentina Savickega in 
* B-130 pod poveljstvom kapitana 3. stopnje Nikolaja Šumkova.

Skupini podmornic v operaciji »Kama« je poveljeval komandir 211. brigade podmornic kapitan 1. stopnje Vitalij Agafonov. Ta je potek operacije nadzoroval na plavajoči bazi ''Dmitrij Galkin'' v [[Atlantski ocean|Atlantiku]], kjer sta bila prisotna tudi namestnik poveljnika [[sovjetska vojna mornarica|Sovjetske vojne mornarice]] admiral [[Vitalij Fokin]] in načelnik štaba Severne flote [[viceadmiral]] Anatolij Rassoho. Znano je naročilo komandirjem podmornic iz operacije »Kama« admirala Fokina: »Če vas udarijo po levem licu, jim ne dovolite, da vas udarijo po desnem«.&lt;ref&gt;Dobbs, Michael (2008). ''One Minute to Midnight: Kennedy, Khrushchev, and Castro on the Brink of Nuclear War''. London: Hutchinson. p. 94. ISBN 9780099492450 (angleščina)&lt;/ref&gt;

Podmornice so 1. oktobra izplule iz Severomorska in prve poškodbe zaradi dolgotrajne podvodne plovbe so se zgodile že v [[Norveško morje|Norveškem morju]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-130/B-130.htm|title=Б-130 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; 20. oktobra priplujejo v [[Sargaško morje]], kjer je bilo aktivno zelo veliko ladij [[Vojna mornarica Združenih držav Amerike|Ameriške vojne mornarice]], ki so iskale morebitne sovjetske podmornice. 20. eskadra Severne flote se je med drugim soočila z osmimi letalonosilkami in nosilkami helikopterjev, pa tudi protipodmorniškimi letali s kopnega. Sovjetske dizel-električne podmornice so morale občasno prihajati na površje za polnjenje svojih [[akumulator]]jev, a takratni položaj tega ni dovoljeval, niti v primeru uporabe [[Šnorkel|šnorklja]]. Delo na podmornici je oteževala tudi visoka temperatura, ki je v nekaterih odsekih dosegla temperaturo do 60&amp;nbsp;°C. Oprema, izdelana za delovanje na severnejših [[Zemljepisna širina|zemljepisnih širinah]] se je v [[Tropi|tropskem podnebju]] tudi pogosto kvarila. Dodatno tveganje je predstavljalo vplutje v manjšo globino vsake štiri ure za zveze z [[Moskva|Moskvo]].

Južno od [[Bermudi|Bermudov]] je Ameriška vojna mornarica s [[sonar]]ji na morskem dnu najprej zaznala podmornico B-130. Nad njo so bila nato poslana protipodmorniška letala ''Neptun'' in udarna skupina letalonosilke ''Essex''. Podmornico so lovili in nanjo spuščali granate in pakete eksploziva. Po dolgotrajnem lovu so se B-130  26. oktobra pokvarili vsi trije [[Dizel|dizelski motorji]], popolnoma izpraznili akumulatorji, vodoravna krmila na premcu pa so prenehala delovati. Podmornica je bila prisiljena priti na površje, kjer se je znašla v obroču [[rušilec|rušilcev]], komandirju pa je takrat uspelo vzpostaviti zvezo z Moskvo v 17. poskusu. Po določenem času je bil eden od treh dizelskih motorjev popravljen in podmornica se je počasi, s tremi vozli in v spremstvu ameriških ladij odpravila proti [[Azori|Azorom]], kjer jo je pričakal vlačilec SS-20, ki jo odvlekel v [[Murmansk]].

Podmornica B-36 je bila podobno odkrita in napadena z granatami in paketi eksploziva s strani rušilca ''Charles Cecil''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-36/B-36.htm|title=Б-36 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;  Po polnjenju akumulatorjev je podmornica izvedla klasičen manever za izmik pred protipodmorniškimi silami in se spustil na globino 200 m. Nato je B-36 nadaljevala s ukazanim patruljiranjem v spremstvu ameriške nosilke helikopterjev ''Thetis Bay'', dokler se nista pokvarila dva od treh dizelskih motorjev 7. novembra.

[[Slika:Soviet_b-59_submarine.jpg|sličica|Sovjetska podmornica B-59 in ameriški helikopter 28. oktobra 1962 v bližini Kube]]

Podmornica B-59 je prispela v območje patruljiranja Ameriške vojne mornarice 25. oktobra, vendar je do 27. oktobra niso odkrile niti ameriške ladje niti letala. 27. oktobra jo je odkrilo protipodmorniško [[letalo]] ''Neptun'' in nadnjo poslalo ameriške ladje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-59/B-59.htm|title=Б-59 |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; 28. oktobra je podmornica prišla na površje, kjer jo je spremljala letalonosilka ''Randolph''. Ko se je podmornica ponovno potopila, so ameriške ladje nanjo spustile signalne globinske bombe in pakete eksploziva. Po spominih priče dogodkov, kapitana 2. stopnje Vadima Orlova, je komandir Savicki mislil, da se je vojna že začela in je hotel sprožiti jedrski [[torpedo]]. Za izstrelitev je bilo potrebno soglasje treh častnikov na krovu, vendar je Vasilij Arhipov nasprotoval in do izstrelitve ni prišlo. Podmornica je nato ameriškim ladjam poslala signal »Prenehajte s provokacijo«, nakar se je situacija nekoliko umirila. B-59 se je nato potopila na globino 250 m in s patruljiranjem nadaljevala še skoraj en mesec, dokler ni prejela ukaza o vrnitvi v domovino.

Za razliko od drugih treh je podmornica B-4 ostala neodkrita.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/dts/641/B-4/B-4.htm|title=Б-4 &quot;Челябинский комсомолец&quot; |website=deepstorm.ru|access-date=31. marca 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Občasno so Američani sicer odkrili tudi njo, vendar je vsakih uporabila manevre za menjavo smeri in globine, delovala v tihem načinu ter se premaknila pod sloj menjave temperature. V nočeh se je s šnorkljem približala površini in si napolnila akumulatorje. Po spremembi političnega položaja je na odrejenem območju patruljirala še en mesec, podobno kot drugi dve podmornici v eskadri, preden se je vrnila v Severomorsk.

====Operacija »Aport« (1985)====

V začetku 80. let je prišlo do ostrega poslabšanja odnosov med Sovjetsko zvezo in ZDA in do leta 1982 je postalo Sovjetski zvezi jasno, da poskuša Washington jedrsko ravnotežje med velesilama prevesiti v svojo korist.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nvo.ng.ru/concepts/2019-03-15/8_1037_war.html|first=Vladimir|last=Dudko|title=Незримая подводная война|date= 15 March 2009|website=nvo.ng.ru|access-date=3. aprila 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Oktobra 1981 je vlada [[Ronald Reagan|Ronalda Reagana]] predstavila velik program strateške modernizacije s tisoči dodatnih bojnih glav in novimi načini njihove dostave.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.armscontrol.org/act/2004_07-08/Reagan|title=LOOKING BACK: The Nuclear Arms Control Legacy of Ronald Reagan|date= 8 July 2004|website=armscontrol.org|access-date=3. aprila 2021|language=en}}&lt;/ref&gt; Marca 1983 je bila predstavljena še Strateška obrambna pobuda, s katero bi ZDA ustvarile balistični ščit in Sovjetski zvezi preprečile možnost povračilnega jedrskega udara, s tem pa bi lahko pridobile možnost prvega jedrskega udara. Da bi takšen udar preprečila, je Sovjetska zveza začela pošiljati svoje jurišne jedrske podmornice na patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic. Pred ponovno stabilizacijo jedrskega ravnotežja v času razoroževanja v drugi polovici 80. let, so bile izpeljane štiri takšne večje operacije: »Aport« (1985) in »Atrina« (1987) na Severni ter [[Tihooceanska flota#Operacija »Sveži veter« (1983–1984)|»Sveži veter«]] (1983–1984) in [[Tihooceanska flota#Operacija »Brkata sinica« (1985)|»Brkata sinica«]] (1985) na Tihooceanski floti.

Dodatni razlog za operacije je uvedba novega razreda strateških jedrskih podmornic ''Ohio'' po letu 1981 v Ameriški vojni mornarici. Ena podmornica tega razreda je imela s 24 izstrelki Trident večjo ognjeno moč kot deset podmornic predhodnih razredov ''George Washington'' in ''Ethan Allen''.

Z operacijami je Sovjetska vojna mornarica v prvi vrsti želela odkriti patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic.&lt;ref name=Rica&gt;{{navedi splet|url=http://xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/operacii-severnogo-flota-aport-i-atrina/|title=Операции Северного Флота Апорт и Атрина|website=xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/access-date=1. aprila 2021|language=ru|accessdate=2021-04-01|archive-date=2024-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20240601190527/http://xn--80ajbfhekjdmntqs.xn--p1ai/operacii-severnogo-flota-aport-i-atrina/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Poleg tega je tudi poskušala odkriti podatke o taktičnih metodah ameriških protipodmorniških sil, zaradi njihove izvedbe pred srečanjema [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] in Ronalda Reagana v [[Ženeva|Ženevi]] (1985) in [[Washington]]u (1987) pa obstajajo predvidevanja o poskusih sovjetske demonstracije napredne tehnološke ravni njihovih podmornic, ki je v drugi polovici 70. in v začetku 80. let skokovito napredovala, ZDA, kar bi izboljšalo sovjetska pogajalska izhodišča pred pogajanji o razoroževanju.

Operacija »Aport« je bila izvedena s silami 33. divizije podmornic Severne flote med majem in julijem 1985. 33. diviziji podmornic je poveljeval kapitan 1. stopnje Anatolij Ševčenko, ki je izvedel priprave na operacijo v popolni tajnosti. Razširjene so bile tudi dezinformacije o operaciji za zavajanje tako prijateljev, kot tudi nasprotnikov. Za kodno ime operacije je bila izbrana beseda »aport«, ki nima v ruščini in drugih jezikih nobenega pomena.

29. maja 1985 tri podmornice razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]{{ref|Ščuka|A}} in ena razreda [[Podmornice razreda Sjomga|''Sjomga'']] (K-488) začnejo odpravo iz pomorskega oporišča Zaozjorsk v zalivu Zapadnaja Lica:

* K-299 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Mihaila Kljujeva,
* K-324 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Sergeja Jefremenka,
* K-488 pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Anatolija Čulimova in
* K-502 pod poveljstvom kapitana Vladimirja Golovka.{{ref|Golovko|B}}

Isti dan iz pomorskega oporišča Gremiha izpluje še peta podmornica, K-147 razreda [[Podmornice razreda Jorš|''Jorš'']] pod poveljstvom znanega kapitana 1. stopnje Vladimirja Harlaškina. Izvidniška ladja ''Lira'' je prispela v [[Karibsko morje]] nekaj dni preden so podmornice zapustile pomorski oporišči. Vzhodno od Kube so se Ševčenko in njegovi častniki vkrcali na hidrografsko raziskovalno ladjo ''Kolgujev'', s katere so nadzorovali podmornice s pomočjo satelitske komunikacije. V operacijo so bile vključene tudi druge vohunske ladje Sovjetske vojne mornarice, ki so v severnem Atlantiku plule zamaskirane v ribiške ladje. Za izvidnico je bil uporabljen tudi satelitski sistem ''Legenda'', ki je bil v uporabi za sledenje gibanju ameriških ladij, in radijski obveščevalni satelitski sistem ''Celina-2''.

Aktivni del operacije se je začel 18. junija zahodno od [[Nova Fundlandija|Nove Fundlandije]]. Dve sovjetski podmornici sta se začeli gibati v smeri urinega kazalca druga za drugo, drugi dve pa v nasprotni smeri proti njima. V manevru so sodelovala tudi štiri protipodmorniška letala [[Tupoljev Tu-142|Tu-142M]], ki so vzletela z letališča v [[San Antonio (Kuba)|San Antoniu]], Kuba. Polet je bil izveden z namenom pritegniti pozornost Američanov in jih prisiliti v povračilne ukrepe, s tem pa demonstrirati svoje taktične metode protipodmorniškega bojevanja. 
[[Slika:Grand_Banks.png|sličica|Podvodna planota Grand Banks]]
[[Slika:K-524_Arctic_voyage_map.svg|sličica|Smer odprave podmornice K-524 kapitana Protopopova]]

Na območju sovjetskega manevra ob obalah Nove Fundlandije se topli [[Zalivski tok]] na plitki podvodni planoti [[Grand Banks]] meša s hladnim [[Labradorski tok|Labradorskim tokom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.mycity-military.com/Podmornice/Ruske-podmornice_106.html|title=Ruske podmornice|website=mycity-military.com|access-date=2. aprila 2021|language=hr}}&lt;/ref&gt; Topli sloj zaradi razlike v gostoti vode otežuje delovanje sonarjev in podmornicam omogoča prikrito delovanje. Ameriška vojna mornarica se je takrat obrnila na strokovnjaka Henryja Stommela iz Oceanografskega inštituta Woods Hole in Alana Robinsona iz [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]]. Robinson je napisal program Harvard Ocean Prediction System (HOPS), ki je predvideval razlike [[Temperaturni koeficient|temperaturnih koeficientov]] oceana na osnovi Zalivskega toka. Ko so bili podatki s [[Sonarna boja|sonarnih boj]], ki so jih odmetavala protipodmorniška letala P-3, analizirani s programom HOPS, se je sposobnost odkrivanja sovjetskih podmornic nekoliko izboljšala.

Operacija je bila velika sovjetska zmaga, saj Ameriška vojna mornarica svojih ladij ni poslala v Atlantik, dokler niso Sovjeti na svojo prisotnost opozorili s poletom letal Tu-142M. Sovjetske podmornice so ostale neodkrite do konca operacije, z izjemo K-488, ki je bila odkrita na poti nazaj pri  [[Islandija|Islandiji]] s pomočjo sonarja na morskem dnu). Poleg tega jim je uspelo odkriti več ameriških podmornic. Podmornica K-324 je imela tri stike z ameriškimi podmornicami, ki jim je sledila skupno 28 ur. Podmornica K-147 je s pomočjo sistema za odkrivanje sledi izpustov ''Tukan'' več kot pet dni sledila ameriški strateški jedrski podmornici, nato pa vzpostavila stik s pasivnim sonarjem in ji sledila še en dan. 1. julija se je operacija končala, udeleženci pa so se vrnili v domača oporišča. Med dosežki operacije »Aport« sta bila dva odkrita območja patruljiranja ameriških strateških jedrskih podmornic razreda ''James Madison'', dva območja delovanja ameriških jurišnih jedrskih podmornic in pridobitev podatkov o taktičnih metodah ameriškega pomorskega letalstva pri iskanju nasprotnikovih podmornic.

Manj znano je dejstvo, da je odšla v severni Atlantik po zaključku operacije »Aport« še ena podmornica razreda ''Ščuka'', K-524.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/671RTM/K-524/K-524.htm|title=К-524 |website=deepstorm.ru|access-date=1. aprila 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Med 10. avgustom in 29. septembrom 1985 je pod poveljstvom kapitana 1. stopnje [[Valentin Protopopov|Valentina Protopopova]] izvedla odpravo v Atlantski ocean do [[Baffinov zaliv|Baffinovega zaliva]], kjer je simulirala napad na letalonosilko ''America''. Od 80 dni odprave jih je 54 minilo pod ledenim pokrovom v težkih pogojih navigacije in na globinah večjih od 150 m. Za to odpravo je bil komandirju podmornice kapitanu Protopopovu podeljen naziv [[heroj Sovjetske zveze]] (19. februar 1986), več kot dvajset članov posadke pa je prejelo odlikovanja in medalje.

====Operacija »Atrina« (1987)====

Podobno kot pri operaciji »Aport« je bil cilj »Atrine« odkriti območja bojnega patruljiranja ameriških strateških jedrskih podmornic. Pri tem je Sovjetska vojna mornarica izkoristila dejstvo, da so se Američani naučili, da sovjetske podmornice odhajajo v severni Atlantik po dveh glavnih poteh (z manjšimi odstopanji): med [[Ferski otoki|Ferskimi]] in [[Šetlandski otoki|Šetlandskimi otoki]] ter med Islandijo in [[Grenlandija|Grenlandijo]] ter tokrat uporabila nove poti.&lt;ref name=stoletie&gt;{{navedi splet|url=http://www.stoletie.ru/territoriya_istorii/red_chernih_princev.htm|title=Рейд &quot;черных принцев&quot;|date=26 April 2007|website=stoletie.ru|access-date=2. aprila 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;

Ključen del operacije »Atrina« je bilo preizkušanje novega sonarskega sistema ''Rica''.&lt;ref name = Rica/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.k-244.ru/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=174&amp;Itemid=161|title=Аликов В.И. К-244 в операции Атрина|website=k-244.ru|access-date=2. aprila 2021|language=ru|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130160453/http://k-244.ru/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=174&amp;Itemid=161|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Ta je deloval tako, da je bil šibek signal, ki so ga hidrofoni podmornice sprejeli, a je bil neopazen na zaslonu sonarja in neslišen za človeško uho, zabeležen na računalniku, preveden v digitalen zapis, očiščen šumov, predvsem šuma lastne podmornice in klasificiran po vzorcih šumov (iz podatkovne baze »portretov« tujih podmornic).&lt;ref name=stoletie/&gt; Na ta način je bila določena smer tarče, presegajoč občutljivostni prag standardnega sonarja. Njegov avtor je bil mladi podmorniški polkovnik Viktor Kurišev, ki ga je sprva poimenoval BPR-DVK. Prednost sistema je v tem, da je omogočal odkrivanje podmornic na večje razdalje, vendar je to prišlo za ceno bolj počasnega procesiranja signalov, zaradi česar je bil sistem na manjših razdaljah pred uvedbo izboljšav manj uporaben.

Načrtovanje operacije se je začelo decembra 1985 po prihodu admirala flote [[Vladimir Nikolajevič Černavin|Vladimirja Nikolajeviča Černavina]] na mesto poveljnika Sovjetske vojne mornarice. Čeprav so bile podmornice flote pripravljene za operacijo leta 1986, je bila operacija zaradi nezadostnega razvoja ''Rice'' preložena na naslednje leto. Vojna mornarica je zelo veliko stavila na učinkovitost ''Rice'', čeprav se je ta med preizkušanjem izkazala za nezanesljiv sistem (preizkušana je bila že vsaj 13. decembra 1986 na podmornici K-244, ko je potek preizkušanj na krovu nadzoroval tudi namestnik poveljnika Severne flote viceadmiral [[Feliks Nikolajevič Gromov]]). V načrtovanje »Atrine« je bil vključen sam vrh Sovjetske vojne mornarice: vrhovni poveljnik admiral Černavin, poveljnik Severne flote admiral [[Ivan Matvejevič Kapitanec]] in njegov namestnik viceadmiral Gromov. Po besedah admirala Černavina: »Izvedli smo vse možne ukrepe, da bi zmanjšali aroganco tistih, ki so jo imeli v izobilju. Ne vem, kako so naš manever imenovali Američani, ampak v naših uradnih dokumentih je ta operacija nosila kodno ime »Atrina«.«&lt;ref name=stoletie/&gt;

V operaciji je med marcem in junijem 1987 sodelovalo pet podmornic razreda ''Ščuka'':&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://podlodka.info/history/66-feat-submariners/638-operations-aport.html|title=Операции «Апорт» и «Атрина»|date=7 January 2007|website=podlodka.info|access-date=2. aprila 2021|language=ru|archive-date=2021-05-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20210507170229/https://podlodka.info/history/66-feat-submariners/638-operations-aport.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Victor_III_class_submarine.jpg|sličica|Podmornica razreda ''Ščuka'']]

*K-244 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Vladimirja Alikova,
*K-298 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Nikolaja Popkova,
*K-299 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Mihaila Kljujeva,{{ref|Kljujev|C}}  
*K-524 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Aleksandra Smelkova in
*K-527 pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Borisa Muratova.

Podmornice so oblikovale dve taktični skupini (TS). TS 1 so sestavljale podmornice K-244, K-298 in K-299, poveljeval pa ji je mlad, energičen in za svoja leta zelo izkušen komandir 33. divizije podmornic kapitan 1. stopnje Anatolij Ševčenko{{ref|Ševčenko|D}} s podmornice K-299. TS 2 je bila sestavljena iz podmornic K-524 in K-527, poveljeval pa ji je zelo zanesljiv in učinkovit kapitan 1. stopnje Ravkar Čebotarevski s podmornice K-527. 
[[Slika:North_Atlantic_Gyre.png|sličica|V Sargaškem morju se meša voda hladnih [[Kanarski tok|Kanarskega]] in [[Severnoekvatorski tok|Severnoekvatorskega toka]] ter toplih [[Antilski tok|Antilskega]] in [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]]]
[[Slika:Sargasses_au_large_de_Tintamare-_RNN_de_Saint_Martin.jpg|sličica|Sargaške alge]]
Podmornice so izplule iz pomorskega oporišča Zaozjorsk in se usmerile v Atlantik. Američani so odhod podmornic iz oporišča opazili in te so sprva plule v formaciji druga za drugo, nato pa so, po besedah viceadmirala Ševčenka: »na določen dan, ob dogovorjenem času, jurišne jedrske podmornice skupno zavile in izginile v globinah Atlantika. Tako se je iz vrste v pohodu, dokaj razprostrte v času in prostoru, oblikovala zavesa, hitro premikajoč se na zahod.«&lt;ref name=stoletie/&gt; Podmornice so za medsebojno komunikacijo uporabljale samo frekvence trgovske mornarice. Čez ožino Grenlandija-Islandija-Združeno kraljestvo (GIUK ožina) so plule pod trgovskimi in ribiškimi ladjami, s katerimi so prikrile hrup svojih propelerjev. Operacija ''Atrina'' je bila načrtovana na osnovi [[Karl Dönitz|Dönitzove]] [[Taktika volčjih krdel|taktike volčjih krdel]] iz druge svetovne vojne. Pet podmornic se je razšlo po Atlantiku, nato pa so se v nerednih časovnih intervalih sestajale na odrejenih območjih. Prvo območje je bilo pred Bermudi, od koder so podmornice namenoma poslale odprte signale v Moskvo in s tem v Ameriški vojni mornarici povzročile preplah. V iskanje podmornic se je vključilo veliko število plovil Ameriške in [[Kraljeva vojna mornarica|Britanske vojne mornarice]]. Iz pomorskega oporišča Norfolk je takoj izplulo šest jurišnih jedrskih podmornic, katerim je potrebno dodati še podmornice, ki so bile ravnokar na patrulji. Da bi se podmornice odtrgale od iskalcev, je admiral Černavin komandirjem dovolil uporabo hidroakustičnih protiukrepov, ki so jih podmornice imele za primer dejanskih bojnih operacij. Naslednje območje zbiranja je bilo v Sargaškem morju, kjer je iskanje Američanom podobno kot v operaciji »Aport« ponovno oteževalo mešanje tople in hladne vode, vendar so sovjetske podmornice na 48. dan odprave odkrili. Zasledovali so jih med celotnim preostankom operacije in po poti nazaj, vse do Norveškega morja. Plovbo v Sargaškem morju je oteževala temperatura vode med 25 in 28&amp;nbsp;°C na vseh globinah potapljanja ter koncentracije [[Sargaška alga|sargaških morskih alg]] v vrhnjih slojih vode. Te so lahko ob stiku poškodovale dvignjene naprave in zamašile dovodne ventile balastnih tankov.

Sistem »Rica«, ki je bil vgrajen na vseh pet podmornic, se na splošno v operaciji ni izkazal – ne zaradi slabega zaznavanja, temveč zaradi okvar dan ali dva po izhodu iz oporišča. Od petih podmornic se sistem med operacijo ni pokvaril le na podmornici K-298. Ta je 11. aprila s pomočjo sistema odkrila ameriško strateško jedrsko podmornico, ki ji je osem ur sledila samo s pomočjo ''Rice'', nakar ji je uspelo ustvariti akustični stik in ji je s sonarjem sledila še tri ure.

Po operaciji sta komandirja Kljujev in Smelkov prejela [[Red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze|red za služenje domovini v oboroženih silah Sovjetske zveze III. stopnje]]. Po besedah admirala Černavina je imela »Mala bitka za Atlantik«, kot so jo udeleženci šaljivo imenovali, velik učinek na mednarodni prestiž vojne mornarice, pa tudi moralo mornarjev, ki so pred kratkim doživeli potop strateške jedrske podmornice K-219. Poudaril je tudi, da se je ponovno prepričal, da Američani nimajo dovolj sil za popolni nadzor oceana v primeru masivne namestitve sovjetskih jedrskih podmornic. Trditev [[Jurij Andropov|Jurija Andropova]], da ima Sovjetska zveza kljub sistemu Trident, ki je bil usmerjen proti njej, še vedno možnost povračilnega udara na ameriško ozemlje, je bila potrjena med drugim z izvedbo operacije »Atrina«. Z operacijo je Sovjetska vojna mornarica tudi odkrila patruljna območja ameriških strateških jedrskih podmornic, posodobila zbirko akustičnih profilov ameriških, britanskih ter [[Francoska vojna mornarica|francoskih]] jedrskih podmornic in dokazala manjšo učinkovitost sonarjev na morskem dnu (SOSUS) proti sovjetskim jurišnim jedrskim podmornicam tretje generacije. To je bila zadnja vaja Sovjetske vojne mornarice, ki je vključevala večje število podmornic.

====Operacija »Povodni konj« (1989)====
[[Slika:Delta-class-submarine-firing-SS-N-18-DIA.jpg|sličica|Ilustracija salve balističnih izstrelkov podmornice [[Podmornice razreda Kalmar|razreda ''Kalmar'']]]]

Operacija »Povodni konj« ({{jezik-ru|Бегемот}}, ''Begemot'', [[Veliki povodni konj|povodni konj]]) je bil poskus strateške jedrske podmornice razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']] K-84 (pozneje {{ladja|K-84|Jekaterinburg||2}}) v salvi izstreliti vseh 16 [[podmorniška balistična raketa|podmorniških balističnih izstrelkov]] [[R-29|R-29RM ''Štil'']]. Razlog za vajo je podpis sovjetsko-ameriških sporazumov o jedrskem razoroževanju, zaradi česar je bilo treba potrditi učinkovitost pomorske komponente jedrske triade.

Operacija je spodletela zaradi puščanja [[Nesimetrični dimetilhidrazin|goriva]] in [[Didušikov tetraksid|oksidanta]] iz izstrelka 6 nekaj minut pred izstrelitvijo 6. avgusta 1989 (ko je bil pokrov cevi še zaprt). Puščanje je povzročilo požar in povečanje pritiska v cevi, pri čemer se je izstrelek nekoliko dvignil iz cevi in pokrov (nekaj ton) odbil, da je padel na trup podmornice in ga prebil, zaradi česar so bila potrebna popravila. Požar je bil pogašen s potopom v sili in črpanjem morske vode na krov. Izveden je bil tudi izpust zelo strupenega oksidanta v sili v morje.

Med mogočimi razlogi za neuspešno izstrelitev sta splošna živčnost posadke zaradi izjemnega števila visokih častnikov na krovu (želeč prejeti odlikovanja) in izstrelki, ki niso bili pravi bojni izstrelki, temveč tisti, namenjeni uničenju.

====Operacija »Povodni konj 2« (1991)====

V operaciji »Povodni konj 2« je strateška jedrska podmornica razreda ''Delfin'' {{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} 6. avgusta 1991 ob 21. uri in 9 minut izstrelila vseh 16 izstrelkov R-29RM na krovu.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://nasledie.pravda.ru/1123858-begemot/|title=Подводный &quot;Бегемот&quot; протрубил Апокалипсис|publisher=[[Pravda.ru|Pravda]]|date=6 August 2012|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; Operacija je bila uspešna in je bila izvedena v 224 sekundah z intervalom 14 sekund med izstrelitvami. Komandir podmornice je bil kapitan 2. stopnje Sergej Jegorov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/wmd/world/russia/r29rm.htm|title=R-29RM / SS-N-23 SKIFF|website=globalsecurity.org|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; Prvi in zadnji izstrelek sta zadela poligon za preizkušanje Kura na [[Kamčatka|Kamčatki]], ostali so se samouničili.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.russianspaceweb.com/rockets_slbm.html|title=Submarine-launched ballistic missiles|website=russianspaceweb.com|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt; To je bila prva salva 16-ih medcelinskih balističnih izstrelkov v zgodovini strateških jedrskih podmornic.

Na krovu so bili član državne komisije kontraadmiral [[Leonid Salnikov]], poveljnik 13. divizije podmornic [[Vladimir Makejev]], glavni konstruktor biroja [[Rubin (konstruktorski biro)|Rubin]] [[Sergej Nikitič Kovaljov]], glavni konstruktor Državnega raketnega centra Makejeva (ki je oblikoval izstrelek R-29) Igor Veličko in drugi. Komandir Jegorov je trdil: »Verjel sem v svojo ladjo, sprejel sem jo v ladjedelnici, jo učil pluti, vpeljal v uporabo. Verjel sem v svoje ljudi, posebno v namestnika, poveljnika raketnega odseka in mehanika. Verjel sem v izkušnje svojega predhodnika, kapitana 1. stopnje Jurija Beketova.{{ref|Beketov|E}}« Po uspešno izvedeni operaciji so v pomorskem oporišču posadko pričakali z godbo: »Po tradiciji so prinesli pečenega prašiča. Potem smo ga narezali na sto trideset delov, da je vsak člen posadke dobil enega. Potem so nam predstavili odlikovanja: meni heroj Sovjetske zveze, obema namestnikoma [[red Lenina]], mehaniku red rdeče zastave...«

===Novejša zgodovina===

Za obdobje po letu 1991 je značilno krčenje v številu ladij, po letu 2010 pa začnejo v floto prihajati nove jedrske podmornice razredov ''[[Podmornice razreda Borej|Borej]]'' in ''[[Podmornice razreda Jasen|Jasen]]'' ter fregate razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]. Od 3. maja 2019 je poveljnik flote admiral [[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] (namestnik viceadmiral [[Oleg Golubov]]).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2019/05/putin-appoints-new-leader-northern-fleet|title=Putin appoints new leader of Northern Fleet|website=thebarentsobserver.com|date=9. maja 2019|access-date=21. marca 2021|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/12/northern-fleet-commander-appointed-admiral|title=Northern Fleet Commander appointed Admiral
|website=thebarentsobserver.com|date=11. decembra 2020|access-date=8. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;

V nesreči 12. avgusta 2000 je v [[Barentsovo morje|Barentsovem morju]] potonila podmornica [[K-141 Kursk|''Kursk'']]. Ta je odplul na morje, da opravi vajo streljanja [[slepi torpedo|slepih torpedov]] na ladjo {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}}. Do eksplozije je prišlo, ko so pripravljali torpedo za izstrelitev. Po mnenju preiskovalcev nesreče je eksplozijo povzročila reakcija spojine [[Vodikov peroksid|vodikovega peroksid]]a, ki je bila uporabljena pri izstrelitvi, ter [[baker|bakra]], ki se je nahajal v [[torpedna cev|torpedni cevi]].

Od ohladitve odnosov med Rusijo in zahodom leta 2014 je pomembna naloga Severne flote varovanje [[surovina|surovin]] na Arktiki, kot so zaloge [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in [[nafta|nafte]] na polotoku [[Jamal]] ter njihovega transporta vzdolž [[Severna morska pot|Severne morske poti]].&lt;ref&gt;Bajev, P. (2012). ''Russia’s Arctic Policy and the Northern Fleet Modernization.'' Pariz: IFRI (angleščina)&lt;/ref&gt;

Leta 2019 so sile Severne flote v Norveškem morju organizirale največje podmorniške vaje od konca hladne vojne, z osmimi jedrskimi in dvema dizel-električnima podmornicama.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2019/10/russian-northern-fleet-massive-submarine-show#.XbhEYg9Zr7I.twitter|title=Russian subs honing stealth skills in major North Atlantic drill, says|website=thebarentsobserver.com|date=29 October 2019|accessdate=9 November 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/30728/russia-sends-ten-subs-into-north-atlantic-in-drill-unprecedented-in-size-since-cold-war|title=Russia Sends Ten Subs Into North Atlantic In Drill Unprecedented In Size Since Cold War|website=thedrive.com|date=29 October 2019|accessdate=9 November 2019|archive-date=2021-11-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20211128083107/https://www.thedrive.com/the-war-zone/30728/russia-sends-ten-subs-into-north-atlantic-in-drill-unprecedented-in-size-since-cold-war|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://navy-korabel.livejournal.com/tag/%D0%9A%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%20%D0%92%D0%9C%D0%A4%20%D0%A0%D0%A4|title=Корабельный состав ВМФ РФ (боевые корабли основных классов) на 01.11.2019|website=navy-korabel.livejournal.com|date=1 November 2019|accessdate=9 November 2019|archive-date=2022-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20221027162913/https://navy-korabel.livejournal.com/tag/%D0%9A%D0%BE%D1%80%D0%B0%D0%B1%D0%B5%D0%BB%D1%8C%D0%BD%D1%8B%D0%B9%20%D1%81%D0%BE%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2%20%D0%92%D0%9C%D0%A4%20%D0%A0%D0%A4|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Istega leta je fregata {{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} Severne flote izvedla prvo obplutje sveta Ruske vojne mornarice po letu 1889.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vz.ru/society/2019/8/19/991302.html |title=ВМФ повторил историческое достижение царского флота |trans-title=The Navy repeats the historical achievement of the Tsarist fleet |language=ru |website=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]] |date=19 August 2019 |access-date=17 February 2020}}&lt;/ref&gt;

Februarja 2021 je [[raketna križarka]] {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} pod poveljstvom kapitana 2. stopnje Andreja Jurjeviča Krivoguzovega izplula na mornariške vaje v [[Barentsovo morje]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12343157@egNews |title=Ракетный крейсер Северного флота &quot;Маршал Устинов&quot; вышел в море для отработки комплексных задач боевой подготовки |language=ru|website=mil.ru |date=9 February 2021 |access-date=12 February 2021}}&lt;/ref&gt; 22. februarja, isti dan, kot so ZDA namestile bombnike na [[Norveška|Norveško]] prvič v zgodovini, je ''Maršal Ustinov'' kot prva ruska vojna ladja po [[hladna vojna|hladni vojni]] zaplul v [[Varangerfjord]] na območje rusko-norveške morske meje.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/02/large-russian-missile-cruiser-sails-varanger-fjord|title=Large Russian missile cruiser sails Varanger fjord close to Norway's border|website=thebarentsobserver.com |date=22 February 2021 |access-date=26 February 2021}}&lt;/ref&gt;

26. marca 2021 so prvič po koncu hladne vojne v Arktičnem oceanu izplule na površino tri ruske jedrske podmornice naenkrat in pri tem (s torpedom) prebile 1,5 m debel [[ledeni pokrov]] (podmornice {{ladja|K-114|Tula||2}}, {{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1277367|title = Russia's latest nuclear-powered sub proves its worth in Arctic ice, says Navy chief|date=13. april 2021|website=tass.com|accessdate=8. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt; in {{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}}).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/11006093|title=Атомная подлодка провела торпедную стрельбу из-подо льда в Арктике|date=26 March 2021|website=tass.ru|accessdate=26 March 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt; Izplutje je bilo izvedeno z veliko natančnostjo v krogu premera 300 m.

V [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] je [[glavni obveščevalski direktorat Ukrajine]] avgusta 2023 s [[MAGURA V5|pomorskimi droni]] napadla desantno ladjo ''Olenogorski Gornjak''. V posnetku napada je vidno, da je bil zadet osrednji del trupa. Ladja je bila slikana nagnjena med vleko. Britansko ministrstvo za obrambo je poročalo, da je zelo verjetno močno poškodovana.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Russian warship damaged in 'significant blow' to Russia's Black Sea Fleet, MOD says|url=https://www.forces.net/russia/russian-war-ship-damaged-significant-blow-russias-black-sea-fleet-mod-says|website=www.forces.net|date=2023-08-05|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Ukraine strikes Russian landing ship with Kamikaze USV|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2023/08/ukraine-strikes-russian-landing-ship-with-kamikaze-usv/|website=Naval News|date=2023-08-04|accessdate=2024-05-20|language=en-US|first=Tayfun|last=Ozberk}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Northern Fleet ship seriously damaged in drone attack|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/08/northern-fleet-ship-seriously-damaged-drone-attack|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-05-20|language=en}}&lt;/ref&gt;

==Oporišča==
[[slika:Map of Northern Fleet bases ENG.svg|sličica|desno|Pomorska oporišča Severne flote]]

Glavno oporišče Severne flote je [[Severomorsk]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last=Hill |first=Alexander |year=2007 |title= Russian and Soviet Naval Power and the Arctic from the XVI Century to the Beginning of the Great Patriotic War|journal=The [[Journal of Slavic Military Studies]] |volume=20 |issue=3 |pages=359–392 |doi=10.1080/13518040701532958 |s2cid=145005700 }}&lt;/ref&gt; Šest drugih oporišč je [[Poljarni]], [[Gadžijevo]] (zaliv Jagelnaja guba), [[Zaozjorsk]] (zaliv Zapadnaja Lica s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba), [[Vidjajevo]] (zaliva Ara guba in Ura guba), [[Snežnogorsk]] (zaliv Olenja guba) in [[Gremiha]].

Ladjedelnici sta v Severodvinsku (Sevmaš in Zvjozdočka), ladjedelnice za vzdrževanje ladij pa v Snežnogorsku (Nerpa), Rosljakovu (35. SRZ) in Poljarnem (10. SRZ).

Odlagališča iztrošenega jedrskega goriva so v Snežnogorsku (zaliv Sajda guba) in Zaozjorsku (zaliv Andrejeva guba).

==Sestava==
[[Slika:Kirov-class_battlecruiser.jpg|200px|sličica|desno|Težka jedrska raketna križarka razreda ''Orlan'']]
Je del [[Leningrajsko vojaško okrožje|Leningrajskega vojaškega okrožja]]. Sestava leta 2024:
* 43. divizija raketnih ladij (Severomorsk):
** [[Letalonosilka]] {{ladja|Ruska letalonosilka|Admiral Kuznjecov||2}} razreda [[Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov|''Admiral Kuznjecov'']] (na remontu do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |title=Russian Navy heavy aircraft carrier Admiral Kuznetsov to return at sea in 2022 |work=NavyRecognition.com |date=5 December 2020 |access-date=6 March 2021 |archive-date=2021-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210203194700/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9381-russian-navy-heavy-aircraft-carrier-admiral-kuznetsov-to-return-at-sea-in-2022.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
** Težki jedrski [[raketna križarka|raketni križarki]] razreda [[Križarke razreda Orlan|''Orlan'']]:
*** {{ladja|Ruska križarka|Admiral Nahimov||2}} (na modernizaciji do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://zen.yandex.ru/media/navynews/rossiia-poluchit-vtoroi-atomnyi-kreisergigant-5e85942a4dc6b06f644dc5d2 |title=Россия получит второй атомный крейсер-гигант |trans-title=Russia will receive a second nuclear-powered giant cruiser |date=2 April 2020 |website=[[Yandex Zen]] |language=ru |access-date=2020-04-02}}&lt;/ref&gt;
*** {{ladja|Ruska križarka|Pjotr Veliki||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;Pjotr&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.09.2022 | date=September 2022 | language=ru | accessdate=2022-12-11 | archive-date=2022-09-22 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220922233437/https://navy-korabel.livejournal.com/277552.html | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|author=Тяжелый атомный ракетный крейсер &quot;Петр Великий&quot; |url=https://flot.com/2022/%D0%A2%D0%B8%D1%85%D0%BE%D0%BE%D0%BA%D0%B5%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%B8%D0%B9%D0%A4%D0%BB%D0%BE%D1%82124/ |title=Крейсер &quot;Петр Великий&quot; поразил цель на дальности более 200 км |publisher=Flot.com |date= |accessdate=2022-09-27|language=ru}}&lt;/ref&gt;
** Raketna križarka {{ladja|Ruska križarka|Maršal Ustinov||2}} razreda [[Križarke razreda Atlant|''Atlant'']] (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-forces-in-mediterranean-wk062022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk06/2022|date=6. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/01/russian-forces-in-mediterranean-wk052022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk05/2022|date=30. januar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/black-sea-fleet-deployments-wk062022.html|title = Black Sea Fleet deployments-Wk06/2022|date=7. februar 2022|access-date=11. decembra 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/russia-sends-slava-class-cruiser-ustinov-in-the-mediterranean/|title = Russia Sends Slava-class Cruiser Ustinov in the Mediterranean|date = 7 February 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
** [[Fregata]] razreda [[Fregate razreda Admiral Gorškov|''Admiral Gorškov'']]:
***{{ladja||Admiral Gorškov|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;tass.coms&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |title=Головной фрегат &quot;Адмирал Горшков&quot; включили в боевой состав ВМФ России |publisher=[[TASS]] |date=28 July 2018 |access-date=28 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180728162303/http://tass.ru/armiya-i-opk/5410897 |archive-date=28 July 2018 |url-status=live |df=dmy-all }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Kasatonov|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1180703|title=Latest missile frigate enters service with Russian Navy|publisher=[[TASS]]|date=21 July 2020|access-date=21 July 2020}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Golovko|fregata|2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;Golovko&quot;/&gt;
*2. divizija protipodmorniških ladij (Severomorsk):
** Raketni rušilec razreda [[Rušilci razreda Fregat|''Fregat'']]:
***{{ladja||Vice-admiral Kulakov|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi tvit|number=1564153067716608000|user=NavyLookout|title=.@HMSLANCASTER currently shadowing Russian warships RFS Vice-Admiral Kulakov / Marshal Ustinov heading north throug…|date=29 August 2022}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Severomorsk|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12339995@egNews |title=Большой противолодочный корабль Северного флота «Североморск» вышел в Баренцево море для выполнения учебно-боевых задач |trans-title=Large anti-submarine ship of the Northern Fleet &quot;Severomorsk&quot; enters the Barents Sea to perform combat training missions |date=21 January 2021 |language=ru |publisher=Russian Ministry of Defence}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Levčenko|rušilec|2}} (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://tass.com/defense/1456373 | title=Russian Navy warship practices missile and artillery fire in Arctic drills|website=[[TASS]]|date=26. maj 2022|accessdate=1. januar 2023|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655?utm_source=google.com&amp;utm_medium=organic&amp;utm_campaign=google.com&amp;utm_referrer=google.com |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |website=TASS |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja||Admiral Čabanenko|rušilec|2}} (na modernizaciji do leta 2025)&lt;ref name=&quot;#1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://ic.pics.livejournal.com/navy_korabel/63221775/120824/120824_original.jpg|title=Боевые корабли основных классов ВМФ России на 01.12.2020|website=navy-korabel.livejournal.com/|date=1. januar 2020|accessdate=1. januar 2023|language=ru}}&lt;/ref&gt;
* 31. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
** [[Strateška jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Delfin|''Delfin'']]:&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-51|Verhoturje||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://thebulletin.metapress.com/content/4337066824700113/fulltext.pdf |title=Bulletin of the Atomic Scientists |publisher=Thebulletin.metapress.com |access-date=2011-08-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110808003434/http://bos.sagepub.com/ |archive-date=2011-08-08 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-114|Tula||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |title=Archived copy |access-date=2017-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170306035533/http://navaltoday.com/2017/02/27/russian-delta-class-ssbn-tula-leaves-hangar-during-refit/ |archive-date=2017-03-06 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet |url=https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |title=arhivska kopija |accessdate=2024-01-01 |archive-date=2022-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205170812/https://zvezdochka-ru.livejournal.com/397845.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-117|Brjansk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|title=&quot;Звездочка&quot; способна продлить срок службы АПЛ &quot;Брянск&quot; на 5 лет|website=ФлотПром|language=ru|access-date=2018-01-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014634/http://flotprom.ru/2017/%D0%97%D0%B2%D0%B5%D0%B7%D0%B4%D0%BE%D1%87%D0%BA%D0%B015/|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;https://tass.ru/armiya-i-opk/19566531&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-18|Karelija||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;thebulletin.metapress.com&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | date = January 2010 | url = http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | contribution = Karelia submarine returns to service | format = Blog | title = Russian strategic nuclear forces | publisher = Russian forces | access-date = 19 October 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110606223621/http://russianforces.org/blog/2010/01/karelia_submarine_returns_to_s.shtml | archive-date = 6 June 2011 | url-status = live | df = dmy-all }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-407|Novomoskovsk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url = http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | language = ru | title = News | work = Продолжаются ремонт и модернизация РПКСН &quot;Новомосковск&quot; | publisher = Flot | date = 2010-11-19 | access-date = 2011-08-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110723061816/http://flot.com/news/vpk/index.php?ELEMENT_ID=58265 | archive-date = 2011-07-23 | url-status = live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet| url= http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | title= Repairs and upgrade of SSBN Novomoskovsk is in progress | publisher= Rus Navy | date= 2010-11-19 | access-date= 2011-08-07 | archive-url= https://web.archive.org/web/20111018045028/http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=10837 | archive-date= 2011-10-18 | url-status= live }}&lt;/ref&gt;
** Strateška jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Borej|''Borej'']]:
***{{ladja|K-535|Jurij Dolgoruki||2}} (na remontu)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |title=Janes &amp;#124; Latest defence and security news |access-date=2016-03-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160326020822/http://www.janes.com/article/58992/russia-confirms-higher-level-of-submarine-activity |archive-date=2016-03-26 |url-status = live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-549|Knjaz Vladimir||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-russia-military-arctic-idUSKBN2BI2RZ|title = Three Russian submarines surface and break Arctic ice during drills|newspaper = Reuters|date = 26 March 2021|accessdate=29. december 2022|language=en}}&lt;/ref&gt;
*** {{ladja|K-555|Knjaz Požarski||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/politics/1993823|title=Putin attends ceremony of raising naval flag aboard latest strategic nuclear-powered sub|date=24 July 2025|website=TASS|language=en}}&lt;/ref&gt;
* 24. divizija podmornic (Gadžijevo, zaliv Jagelnaja guba):
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka-B|''Ščuka-B'']]:
***{{ladja|K-317|Pantera||2}} (v rezervi)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|title=К-317, &quot;Пантера&quot; Проект 971|website=www.deepstorm.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170707015145/http://deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/971/k317/k317.htm|archive-date=2017-07-07|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-328|Leopard||2}}  (na modernizaciji do leta 2024)&lt;ref name=&quot;iz.ru&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://iz.ru/news/686063|title=Бесшумные &quot;Суперакулы&quot; вооружили &quot;Калибрами&quot; - Новости - Известия - 28.04.2017|date=28 April 2017|access-date=16 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170716154915/http://iz.ru/news/686063|archive-date=16 July 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-461|Volk||2}}  (na modernizaciji do leta 2028)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|title=Подлодка &quot;Волк&quot; отправилась на ремонт|website=flotprom.ru|access-date=2017-07-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104014626/http://flotprom.ru/news/?ELEMENT_ID=169827|archive-date=2018-01-04|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://vpk.name/en/476272_source-the-submarine-wolf-with-caliber-will-return-to-the-navy-in-2023.html|title=Source: the submarine &quot;Wolf&quot; with &quot;Caliber&quot; will return to the Navy in 2023|website=ВПК.name}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-154|Tigr||2}} (na remontu)&lt;ref name=&quot;auto6&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|title=Russian Navy Akula-class Submarine K-154 Tigr to Complete Overhaul in 2023|first=Xavier|last=Vavasseur|date=February 4, 2020|access-date=August 22, 2020|archive-date=August 15, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200815023056/https://www.navalnews.com/naval-news/2020/02/russian-navy-akula-class-submarine-k-154-tigr-to-complete-overhaul-in-2023/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-157|Vepr||2}} (aktivna po modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.navylookout.com/royal-navy-shadows-russian-attack-submarines-from-the-arctic-into-the-north-sea/ | title=Royal Navy shadows Russian attack submarines from the Arctic into the North Sea &amp;#124; Navy Lookout | date=22 July 2022 }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-335|Gepard||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1304201|title=Russian Navy Akula-class sub hits enemy submarine in Arctic drills|access-date=2021-06-17|archive-date=2021-06-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210617153509/https://tass.com/defense/1304201|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 11. divizija podmornic (zaliv Zapadnaja Lica (s stranskima zalivoma Bolšaja Lopatkina guba in Nerpičja guba)): 
** [[Jurišna jedrska podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Antej|''Antej'']]:
***{{ladja|K-410|Smolensk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://tass.com/defense/1468249 | title='Severodvinsk,' 'Smolensk' submarines practice fire cruise missiles in Barents Sea }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://rusnavy.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=13956|title=Repair Works Started on SSN Smolensk|website=rusnavy.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url= http://www.kp.ru/online/news/1624404/|title= Атомоход &quot;Смоленск&quot; в 2014 году посетит Северный полюс|author= Ольга ЕФРЕМОВА - Сайт «Комсомольской правды»|date= 31 December 2013|access-date= 12 July 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170729051804/https://www.kp.ru/online/news/1624404/|archive-date= 29 July 2017|url-status= live|df= dmy-all}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-266|Orjol||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|title=Подводный крейсер &quot;Орел&quot; отправился к месту базирования|date=6 April 2017|access-date=6 April 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170406233002/https://rg.ru/2017/04/06/podvodnyj-krejser-orel-otpravilsia-k-mestu-bazirovaniia.html|archive-date=6 April 2017|url-status=live|df=dmy-all}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|title=Nuclear-powered Oscar-class submarine returns to Russian fleet|date=11 April 2017|access-date=2017-07-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702230620/http://navaltoday.com/2017/04/11/nuclear-powered-oscar-class-submarine-returns-to-russian-fleet/|archive-date=2017-07-02|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Ščuka|''Ščuka'']]:
***''Tambov'' (aktivna po modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/01/nuclear-sub-returns-russian-arctic-base-after-7-years-upgrade|title=Nuclear sub returns to Russian Arctic base after 7 years upgrade|website=The Independent Barents Observer|accessdate=2024-03-26|archive-date=2024-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20240225191643/https://thebarentsobserver.com/en/security/2023/01/nuclear-sub-returns-russian-arctic-base-after-7-years-upgrade|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/10/old-nuclear-sub-gets-new-life-nerpa-shipyard|title=Old nuclear sub gets new life at Nerpa shipyard|website=The Independent Barents Observer|access-date=2020-10-06|archive-date=2020-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009015403/https://thebarentsobserver.com/en/security/2020/10/old-nuclear-sub-gets-new-life-nerpa-shipyard|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://armstrade.org/includes/periodics/news/2023/0320/091572247/detail.shtml | title=ЦАМТО / / Российские подводники получат в 2023 году три атомные подводные лодки и две ДЭПЛ }}&lt;/ref&gt;
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Jasen|''Jasen'']]:
***{{ladja|K-560|Severodvinsk||2}} (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet| url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/09/new-intelligence-russia-sends-nuclear-submarine-to-mediterranean/ | title=New Intelligence: Russia Sends Nuclear Submarine to Mediterranean | date=2 September 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.slobodenpecat.mk/en/najmokjnata-ruska-nuklearna-podmornica-vplovi-vo-mediteranot/ | title=The most powerful Russian nuclear submarine has sailed into the Mediterranean - Free Press | date=5 September 2022 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://www.youtube.com/watch?v=NBG9MWQfsG8 | title=Russian Sub Ops Special Briefing: Severodvinsk Enters Med | website=[[YouTube]]|date=4. september 2022|accessdate=15. decembra 2022|language=en }}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-561|Kazan||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;mil521&quot;&gt;{{navedi splet|author=mil.ru|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12360071@egNews
|title=Атомный подводный ракетный крейсер «Казань» (проекта «Ясень-М») приказом Главкома ВМФ принят в состав Военно-Морского Флота в Северодвинске |publisher=structure.mil.ru|date=7 May 2021 |accessdate=7. maja 2021|language=ru}}&lt;/ref&gt;
***{{ladja|K-564|Arhangelsk||2}} (aktivna)&lt;ref name=&quot;2p&quot;&gt;{{navedi splet|title=Российскому флоту передали две атомные подлодки|url=https://flot.com/2023/%D0%92%D0%BC%D1%8435|date=30 Nov 2023|language=ru|publisher=Flotprom}}&lt;/ref&gt;
* 7. divizija podmornic (zaliva Ara guba in Ura guba): 
** Jurišna jedrska podmornica razreda [[Podmornice razreda Kondor|''Kondor'']]:
***''Pskov'' (neaktivna, v čakanju na remont)&lt;ref name =&quot;Kondor&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |title=Archived copy |access-date=2017-08-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170916100647/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nts/945A/K-336/K-336.htm |archive-date=2017-09-16 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2019/10/26/russian-submarines-to-test-new-weapons-off-norway/|title=Russian Submarine May Test New Weapons Off Norway This Week|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes}}&lt;/ref&gt;
***''Nižni Novgorod'' (neaktivna, v čakanju na remont)&lt;ref name =&quot;Kondor&quot;/&gt;
* 4. flotilja podmornic (Poljarni):
** [[Konvencionalna podmornica|Dizel-električna podmornica]] razreda [[Podmornice razreda Paltus|''Paltus'']]:
***''Kaluga''&lt;ref name=&quot;Б-800&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|title=Дизельная подлодка «Калуга» в 2012 году вернется в боевой состав Северного флота после модернизации|date=2011-11-22|publisher=ИТАР-ТАСС|accessdate=2011-12-16|archiveurl=https://www.webcitation.org/65sDk37iA?url=http://www.itar-tass.com/c9/278380.html|archivedate=2012-03-02}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews |title=Подводная лодка «Калуга» прибыла в базу после дальнего похода : Министерство обороны Российской Федерации&lt;!-- Заголовок добавлен ботом --&gt; |access-date=2020-05-05 |archive-date=2018-01-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180115002146/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12088620@egNews}}&lt;/ref&gt;
***''Vladikavkaz'' (aktivna)&lt;ref name=&quot;Pjotr&quot;/&gt;
** Dizel-električna podmornica razreda [[Podmornice razreda Lada|''Lada'']]:
***''Kronštadt'' (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |title=Project 677 lead submarine St. Petersburg passed all Russian Navy tests |website=Navy Recognition |accessdate=29 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170815140214/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2017/august-2017-navy-naval-forces-defense-industry-technology-maritime-security-global-news/5473-project-677-lead-submarine-st-petersburg-passed-all-russian-navy-tests.html |archive-date=15 August 2017 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 161. brigada podmornic:
**''Sarov''&lt;ref name=Sarov1&gt;{{navedi splet|url=http://www.informationdissemination.net/2007/12/russias-not-so-super-secret-special.html|title=Russia's Not So Super Secret Special Submarine|website=informationdissemination.net|date=18 December 2007|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov2&gt;{{navedi splet|url=http://www.military-today.com/navy/sarov.htm|title=Sarov|website=military-today.com|date=|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Sarov3&gt;{{navedi splet|url=https://www.globalsecurity.org/military/world/russia/20120.htm|title=Project 20120 Sarov Experimental Submarine|website=globalsecurity.org|date=|accessdate=10 March 2019}}&lt;/ref&gt;
* 29. divizija podmornic:
**''Orenburg''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |title=K-129, KC-129, БС-136, &quot;Оренбург&quot;, проекты 667БДР, 09786 |trans-title=K-129, KC-129, BS-136, &quot;Orenburg&quot;, projects 667BDR, 09786 |website=DeepStorm |language=ru |access-date=2010-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110929004900/http://www.deepstorm.ru/DeepStorm.files/45-92/nbrs/667BDR/K-129/K-129.htm |archive-date=2011-09-29 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**{{ladja|BS-64|Podmoskovje||2}}&lt;ref name=&quot;auto9&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/08/19/how-russian-spy-submarines-can-interfere-with-undersea-internet-cables/|title=How Russian Spy Submarines Can Interfere With Undersea Internet Cables|first=H. I.|last=Sutton|website=Forbes|access-date=2020-08-31|archive-date=2020-08-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20200831000325/https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/08/19/how-russian-spy-submarines-can-interfere-with-undersea-internet-cables/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/2020/04/navy-gets-new-vessel-secret-russian-underwater-operations-arctic|title=Navy gets new vessel for secret underwater operations in Arctic|access-date=2020-10-22|archive-date=2020-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201026083809/https://thebarentsobserver.com/en/2020/04/navy-gets-new-vessel-secret-russian-underwater-operations-arctic|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**{{ladja|BS-329|Belgorod||2}}&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1307509|title=Belgorod nuclear sub begins its first sea trials — source|access-date=2021-06-26|archive-date=2021-06-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210626114132/https://tass.com/defense/1307509|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=8177|title=Sevmash General Director Updates Belgorod Trials – SeaWaves Magazine|access-date=2021-01-13|archive-date=2021-01-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210115161411/https://seawaves.com/?p=8177|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/07/06/russian-navys-spy-submarine-losharik-1-year-after-fatal-accident/?sh=4c6b535c54fb|title=Losharik Spy Submarine Accident is Still a Problem for Russian Navy|website=[[Forbes]]|access-date=2020-12-07|archive-date=2021-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210227081955/https://www.forbes.com/sites/hisutton/2020/07/06/russian-navys-spy-submarine-losharik-1-year-after-fatal-accident/?sh=4c6b535c54fb|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9723-russia-continues-building-belgorod-submarine.html|title=Russia continues building Belgorod submarine|access-date=2021-02-23|archive-date=2021-02-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20210223025825/https://www.navyrecognition.com/index.php/focus-analysis/naval-technology/9723-russia-continues-building-belgorod-submarine.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Lošarik'' (v popravilu do leta 2024)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/28804/heres-everything-we-know-about-the-deadly-russian-submarine-fire|title=Here's Everything We Know About The Deadly Russian Submarine Fire (Updated)|first=Joseph|last=Trevithick|website=The Drive|date=2 July 2019|access-date=2020-08-31|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806124112/https://www.thedrive.com/the-war-zone/28804/heres-everything-we-know-about-the-deadly-russian-submarine-fire|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|title=Kremlin Releases New Details on Russian Submarine Fire, Identifies Sailors Killed|date=July 3, 2019|website=USNI News|access-date=August 31, 2020|archive-date=August 7, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200807054909/https://news.usni.org/2019/07/03/kremlin-releases-new-details-on-russian-submarine-fire-identifies-sailors-killed|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 7. brigada ladij:
**''Rassvet''&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1273225|title=Russian Navy frigate holds successful air defense firings in Arctic drills|access-date=2021-04-01|archive-date=2021-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210401180758/https://tass.com/defense/1273225|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Brest''&lt;ref name=&quot;structure.mil.ru&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405696@egNews |title=Малые противолодочные корабли Северного флота отработали поиск и атаку подводной лодки в Баренцевом море : Министерство обороны Российской Федерации |access-date=2022-01-28 |archive-date=2022-01-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128130020/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405696@egNews |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12345223@egNews|title = Small anti-submarine ship Brest of the Northern Fleet hit aerial targets during exercise in the Barents Sea : Ministry of Defence of the Russian Federation|website=eng.mil.ru}}&lt;/ref&gt;
**''Onega''&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=11625|title=Russians Conduct ASW Training in White Sea – SeaWaves Magazine|access-date=2021-05-20|archive-date=2021-05-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20210520112422/https://seawaves.com/?p=11625|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Narjan-Mar''&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;
**''Snežnogorsk''&lt;ref name=&quot;structure.mil.ru&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
**''Junga''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11514-russian-grisha-class-yunga-corvette-conducts-live-firing-drills-near-norway.html|title=Russian Grisha-class Yunga corvette conducts live-firing drills near Norway|website=Navyrecognition.com|access-date=12 April 2022|archive-date=2023-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20230411025208/https://navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/march/11514-russian-grisha-class-yunga-corvette-conducts-live-firing-drills-near-norway.html|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12356955@egNews|title=На Северном флоте началось межвидовое командно-штабное учение под руководством Главнокомандующего ВМФ России : Министерство обороны Российской Федерации|access-date=2021-04-22|archive-date=2021-04-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210422105744/https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12356955@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 121. brigada desantnih ladij:
**''Ivan Gren''&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405347@egNews |title=Северный флот начал учение с Арктической экспедиционной группировкой сил и войск : Министерство обороны Российской Федерации |access-date=2022-01-26 |archive-date=2022-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220126203019/https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12405347@egNews |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and|title=Russia's new landing ship sails into Pechenga Bay, takes on board a battalion of special operations troops|access-date=2021-07-05|archive-date=2021-06-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210628231042/https://thebarentsobserver.com/en/security/2021/06/russias-new-landing-ship-sails-pechenga-bay-takes-board-30-armored-vehicles-and|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Pjotr Morgunov''&lt;ref name=&quot;auto14&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/02/russian-naval-deployments-during.html|title=Russian Naval deployments during the Ukraine War|website=Russianfleetanalysis.blogspot.com|access-date=12 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2022/02/6-russian-warships-and-submarine-now-entering-black-sea-towards-ukraine/|title=6 Russian Warships And Submarine Now Entering Black Sea Towards Ukraine|first=H. I.|last=Sutton|website=Navalnews.com|date=8 February 2022|access-date=12 April 2022}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/43965/russias-landing-ships-are-headed-to-the-mediterranean-to-join-a-growing-armada|title=Russia's Landing Ships Are Headed To The Mediterranean To Join A Growing Armada (Updated)|first=Joseph|last=Trevithick|date=21 January 2022|website=The Drive|access-date=12 April 2022|archive-date=2024-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20240114163845/https://www.thedrive.com/the-war-zone/43965/russias-landing-ships-are-headed-to-the-mediterranean-to-join-a-growing-armada|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.thedrive.com/the-war-zone/43914/more-russian-landing-ships-leave-baltic-sea-amid-growing-fears-of-invasion-of-ukraine|title=More Russian Landing Ships Leave The Baltic Sea Amid Growing Fears Of Invasion Of Ukraine|first=Joseph|last=Trevithick|date=18 January 2022|website=The Drive|access-date=12 April 2022|archive-date=2023-06-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20230608081249/https://www.thedrive.com/the-war-zone/43914/more-russian-landing-ships-leave-baltic-sea-amid-growing-fears-of-invasion-of-ukraine|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9407-admiral-golovko-project-22350-frigate-to-join-northern-fleet-of-russian-navy.html|title=Admiral Golovko project 22350 frigate to join Northern fleet of Russian Navy|access-date=2020-12-12|archive-date=2020-12-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20201212143723/https://www.navyrecognition.com/index.php/news/defence-news/2020/december/9407-admiral-golovko-project-22350-frigate-to-join-northern-fleet-of-russian-navy.html|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.interfax.ru/russia/742631 |title=Большой десантный корабль &quot;Петр Моргунов&quot; передали ВМФ России&lt;!-- Bot generated title --&gt; |access-date=2020-12-23 |archive-date=2020-12-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201223140703/https://www.interfax.ru/russia/742631 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12341371@egNews|title = Новый большой десантный корабль &quot;Пётр Моргунов&quot; вошел в Баренцево море : Министерство обороны Российской Федерации}}&lt;/ref&gt;
**Olenegorskij Gornjak (močno poškodovana)''&lt;ref&gt;{{navedi novice |last=Balmforth |first=Tom |date=2023-08-04 |title=Ukrainian drone disables Russian warship near Russia's Novorossiysk port |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/world/europe/blasts-gunfire-reported-near-russian-black-sea-port-novorossiysk-2023-08-04/ |access-date=2023-08-10}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;auto14&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;/&gt;
**Kondopoga''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url = https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3129977/russia-sends-more-warships-black-sea-ukraine|title = Russia sends more warships to Black Sea amid tensions with Ukraine|date = 17 April 2021|access-date = 17 April 2021|archive-date = 17 April 2021|archive-url = https://web.archive.org/web/20210417162837/https://www.scmp.com/news/world/russia-central-asia/article/3129977/russia-sends-more-warships-black-sea-ukraine|url-status = live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://turkishnavy.net/foreign-warship-on-bosphorus/foreign-warship-on-bosphorus-in-2021/|title=Foreign Warships on Bosphorus in 2021|date=22 February 2021|access-date=10 July 2021|archive-date=1 July 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210701150945/https://turkishnavy.net/foreign-warship-on-bosphorus/foreign-warship-on-bosphorus-in-2021/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**Georgij Pobedonosec''&lt;ref name=&quot;auto14&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceD&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;thedrive.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;ReferenceE&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=15126|title=Northern Fleet Ships Leave Dudinka for the Kara Sea – SeaWaves Magazine|access-date=2021-09-16|archive-date=2021-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210916140901/https://seawaves.com/?p=15126|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**Aleksandr Otrakovskij''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://seawaves.com/?p=19409|title=Northern Fleet Ships Return to Severomorsk – SeaWaves Magazine|accessdate=2024-03-24|archive-date=2022-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220701053445/https://seawaves.com/?p=19409|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
* 5. brigada minolovcev:
**''Vladimir Gumanenko''&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{navedi novice|url=https://tass.com/defense/1296671|title=Russian Navy guided missile ships deploy to Barents Sea for drills|newspaper=Tass |access-date=2021-06-01|archive-date=2021-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210601145224/https://tass.com/defense/1296671|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**''Poljarnij''&lt;ref name =&quot;ships&quot;/&gt;
**''Kotelnič''&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;/&gt;
**''Jadrin''&lt;ref name=&quot;:9&quot;/&gt;
**''Kolomna''&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;/&gt;
**''Jelnja''&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;/&gt;
**''Soloveckij junga''&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://seawaves.com/2023/02/01/4335/ | title=Kola Flotilla Practices Submarine Escort Through Minefield | accessdate=2024-03-25 | archive-date=2023-03-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20230331124646/https://seawaves.com/2023/02/01/4335/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;navyrecognition.com&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://www.navyrecognition.com/index.php/naval-news/naval-news-archive/2022/april/11619-russian-navy-s-minesweepers-conduct-drills.html|title=Russian Navy's minesweepers conduct drills near Norway}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name =&quot;ships&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|title=Coastal minesweeper – Project 1265|access-date=2021-04-22|archive-date=2018-10-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20181022232458/http://russianships.info/eng/warships/project_1265.htm|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kolomna&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12289654@egNews|title=Seven Northern Fleet minesweepers conducted a tactical exercise in the Barents Sea : Ministry of Defence of the Russian Federation|access-date=2021-04-24|archive-date=2021-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424111836/https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12289654@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
* 81. brigada pomožnih ladij:
**ledolomilec ''Ilja Muromec'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12347386@egNews|title=The icebreaker Ilya Muromets went to sea to participate in a complex expedition of the Northern Fleet and the Russian Geographical Society : Ministry of Defence of the Russian Federation|access-date=2021-03-07|archive-date=2021-07-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210711062513/http://eng.mil.ru/en/structure/forces/navy/news/more.htm?id=12347386@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Sergej Osipov'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=БПК &quot;Адмирал Левченко&quot; и БДК &quot;Александр Отраковский&quot; вышли в Карское море|url=http://flot.com/2022/%25CF%25EE%25F5%25EE%25E415/|access-date=29 December 2022|website=Центральный Военно-Морской Портал}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Kama'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://eng.mil.ru/en/news_page/country/more.htm?id=12236631@egNews |title=Northern Fleet frigate Admiral Gorshkov makes a call at the port of Ecuador |date=13 June 2019 |website=Russian Ministry of Defence |access-date=2 February 2021}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Dubna'' (na modernizaciji)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | title=Кингисеппский машиностроительный завод | accessdate=2023-12-26 | archive-date=2022-09-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20220924102925/https://kmz1.ru/news/GlavnyydvigateltankeraDubnaprokhoditremontnaKMZ/ | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Vjazma'' (aktiven)&lt;ref name=&quot;auto23&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://tass.com/defense/1092347 |title=Drills involving Russian, Chinese and South African ships kick off in Cape Town |publisher=[[TASS]] |date=25 November 2019 |access-date=8 January 2020}}&lt;/ref&gt;
**tanker ''Akademik Pašin'' (aktiven)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022 }}&lt;/ref&gt;
* 518. divizion obveščevalskih ladij:
**''Viktor Leonov''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |title=Russian intelligence ship Viktor Leonov arrives in Havana |date=5 March 2020 |website=Navalpost |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2023-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231002005316/https://navalpost.com/russian-intelligence-ship-viktor-leonov-arrives-in-havana/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
**''Jurij Ivanov''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://tass.ru/armiya-i-opk/2144616 |title=ВМФ России пополнился новейшим судном связи &quot;Юрий Иванов |trans-title=Russian Navy adds new communications ship &quot;Yuri Ivanov&quot; |date=26 July 2015 |publisher=[[TASS]] |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://vpk-news.ru/news/28030 |title=Корабль спецназначения «Юрий Иванов» прибыл на Северный флот |trans-title=The special purpose ship &quot;Yuri Ivanov&quot; arrived at the Northern Fleet |date=16 November 2015 |website=vpk-news.ru |language=ru |accessdate=2024-03-28 |archive-date=2021-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211126235616/https://vpk-news.ru/news/28030 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
* 88. brigada pomožnih ladij:
**vlačilec ''Pamir''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://tass.ru/armiya-i-opk/15690655 |title=Корабли СФ провели учебно-боевые стрельбы в арктических районах вблизи трассы Севморпути |date=8 September 2022 |publisher=[[TASS]] |access-date=26 September 2022}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec ''Altaj''&lt;ref name=&quot;auto11&quot;&gt;{{navedi splet | url=https://russianfleetanalysis.blogspot.com/2022/08/russian-forces-in-mediterranean-wk342022.html | title=Russian forces in the Mediterranean - Wk34/2022 }}&lt;/ref&gt;
**vlačilec ''Nikolaj Čiker''&lt;ref name=&quot;autogenerated3&quot;&gt;{{navedi splet |url=http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=116981 |title=Отряд боевых кораблей Северного флота вышел из Североморска и взял курс на Северную Атлантику |trans-title=A detachment of warships of the Northern Fleet left Severomorsk and headed for the North Atlantic |date=11 July 2012 |website=Flot.com |language=ru |access-date=12 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140221182426/http://flot.com/news/navy/index.php?ELEMENT_ID=116981 |archive-date=21 February 2014 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec SB-9&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://russianships.info/eng/support/project_733.htm |title=Seagoing tug |website=Russianships.info |access-date=29 March 2024}}&lt;/ref&gt;
**vlačilec MB-15&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/support/project_714.htm |title=Seagoing tugs |website=Russianships.info |access-date=12 March 2021}}&lt;/ref&gt;
**bolnišnična ladja ''Svir'' (neaktivna od 2006)&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://forums.airbase.ru/2022/11/t106109_4--gospitalnye-suda-proekta-320-2.94.html | title=Госпитальные суда проекта 320/2 (4/4) &amp;#91;Форумы Balancer.Ru&amp;#93; }}&lt;/ref&gt;
**reševalna ladja za podmornice ''Mihail Rudnickij''&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://russianships.info/eng/rescue/project_05360.htm |title=Rescue ship - Project 05360, 05361 |website=Russianships.info}}&lt;/ref&gt;
**reševalna ladja za podmornice ''Georgij Titov'' (aktivna)&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://portnews.ru/news/309194/
|title=Спасатели Северного флота провели тренировку с экипажем глубоководного аппарата АС-34|language=Russian |website=portnews.ru |date=20 February 2021 |access-date=26 February 2021}}&lt;/ref&gt;

Pehota:
* 14. korpus:
**80. arktična motorizirana strelska brigada (Alakurtti)&lt;ref name=&quot;auto7&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|title=The Arctic Grows in Importance as Russia Establishes New Military District|date=June 18, 2020|access-date=October 5, 2020|archive-date=September 28, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200928160516/https://warsawinstitute.org/arctic-grows-importance-russia-establishes-new-military-district/|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.chathamhouse.org/2019/06/russias-military-posture-arctic/4-arctic-force-structure|title=4. Arctic Force Structure|access-date=2021-03-06|archive-date=2021-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210110221341/https://www.chathamhouse.org/2019/06/russias-military-posture-arctic/4-arctic-force-structure|url-status=live}}&lt;/ref&gt;
**200. motorizirana strelska brigada (Pečenga)&lt;ref name=&quot;auto7&quot;/&gt;
*61. brigada mornariške pehote&lt;ref name=&quot;auto1&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://thebarentsobserver.com/en/security/2022/03/hundreds-russian-arctic-troops-believed-be-involved-war-crimes-ukraine|title = Hundreds of Russian Arctic troops believed to be involved in war crimes in Ukraine|newspaper=The Independent Barents Observer}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet | url=https://function.mil.ru/news_page/country/more.htm?id=12453202@egNews | title=Marines of the Northern Fleet are improving their combat skills in the Arctic|publisher= Russian Ministry of Defence|date=2023-02-01}}&lt;/ref&gt;

==Orkester generalštaba==
[[slika:Band of the Northern Fleet.jpg|sličica|Orkester maja 2017]]
'''Vojaški orkester Severne flote''' ({{jezik-ru|Военный оркестр Северного флота}}) je vojaški orkester [[Oborožene sile Ruske federacije|Oboroženih sil Ruske federacije]], ki je del Službe vojaških orkestrov Oboroženih sil Ruske federacije. Nahaja se na generalštabu flote v [[Severomorsk]]u. Orkester se udeležuje državnih ruskih dogodkov in praznikov, kot je [[dan zmage]] in [[dan branilca domovine]] ter parade ob [[dan vojne mornarice (Rusija)|dnevu vojne mornarice]]. Udeležuje se ceremonialnega prihoda ladij na generalštab Severne flote.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Оркестр штаба Северного флота репетирует в походных условиях : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://syria.mil.ru/news/more.htm?id=10465651@egNews|access-date=2021-05-24|website=syria.mil.ru|archive-date=2020-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109180018/https://syria.mil.ru/news/more.htm?id=10465651@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

Nastopal je na pogrebih žrtev nesreče podmornice {{ladja|K-141|Kursk||2}} jeseni leta 2000.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=FnrIoD0kGfoC&amp;q=Military+Band+of+the+Northern+Fleet&amp;pg=PT118|title=Kursk Down: The Shocking True Story of the Sinking of a Russian Nuclear Submarine|first=Clyde|last=Burleson|date=December 14, 2008|publisher=Grand Central Publishing|isbn=9780446554565|via=Google Books}}&lt;/ref&gt; Sredi marca 2018 se je udeležil tekmovanja [[murmansk]]e [[Mornariška šola Nahimova|Mornariške šole Nahimova]], ki jo je vodil [[polkovnik]] [[Timofej Majakin]], starejši glasbeni direktor Oboroženih sil Ruske federacije.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=На Северном флоте завершился смотр-конкурс военных оркестров : Министерство обороны Российской Федерации|url=https://structure.mil.ru/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12166137@egNews|access-date=2021-05-24|website=structure.mil.ru|archive-date=2019-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20191216203159/https://structure.mil.ru/structure/okruga/north/news/more.htm?id=12166137@egNews|url-status=live}}&lt;/ref&gt;

==Poveljniki==

{| class=&quot;wikitable&quot;
|-
!Ime
!Obdobje poveljevanja
|-
|[[Zahar Aleksandrovič Zakupnev]] (flagman 1. stopnje)
|29. maj 1933–13. marec 1935&lt;br /&gt;Severna flotilja
|-
|[[Konstantin Ivanovič Dušenov]] (flagman 1. stopnje)
|13. marec 1935–11. maj 1937&lt;br /&gt;Severna flota&lt;br /&gt;11. maj 1937–28. maj 1938
|-
|[[Valentin Petrovič Drozd]] (viceadmiral)
|28. maj 1938–26. julij 1940
|-
|[[Arsenij Grigorjevič Golovko]] (admiral)
|26. julij 1940&lt;ref name =&quot;Golovko&quot;/&gt;–4. avgust 1946
|-
|[[Vasilij Ivanovič Platonov]] (admiral)
|4. avgust 1946–23. april 1952
|-
|[[Andrej Trofimovič Čabanenko]] (admiral)
|23. april 1952–28. februar 1962
|-
|[[Vladimir Afanasjevič Kasatonov]] (admiral)
|28. februar 1962–2. junij 1964
|-
|[[Semjon Mihajlovič Lobov]] (admiral flote)
|2. junij 1964–3. maj 1972
|-
|[[Georgij Mihajlovič Jegorov]] (admiral flote)
|3. maj 1972–1. julij 1977
|-
|[[Vladimir Nikolajevič Černavin]] (admiral flote)
|1. julij 1977–16. december 1981
|-
|[[Arkadij Petrovič Mihajlovski]] (admiral)
|16. december 1981–25. februar 1985
|-
|[[Ivan Matvejevič Kapitanec]] (admiral)
|25. februar 1985–19. marec 1988
|-
|[[Feliks Nikolajevič Gromov]] (admiral)
|19. marec 1988&lt;ref name=Bio&gt;{{navedi splet|url=http://dic.academic.ru/dic.nsf/enc_biography/40569/%D0%93%D1%80%D0%BE%D0%BC%D0%BE%D0%B2|title=Громов, Феликс Николаевич|website=dic.academic.ru|language=ru|accessdate=20. julij 2011}}&lt;/ref&gt;–14. marec 1992
|-
|[[Oleg Aleksandrovič Jerofejev]] (admiral)
|14. marec 1992–29. januar 1999&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.morpeh.com/http://www.morpeh.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=71&amp;catid=35&amp;Itemid=27|title=Список Командующих Северным флотом|author=|website=morpeh.com|date=2008-11-10|publisher=|lang=ru|accessdate=2019-01-17|archive-date=2019-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20190119181311/https://www.morpeh.com/http://www.morpeh.com/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=71&amp;catid=35&amp;Itemid=27}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vjačeslav Aleksejevič Popov]] (admiral)
|29. januar 1999–15. december 2001&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://expert.ru/expert/2001/46/46ex-novosti8_25208/ |title=Судьба адмирала Попова |access-date=2011-11-27 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304121656/http://expert.ru/expert/2001/46/46ex-novosti8_25208/}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Gennadij Aleksandrovič Sučkov]] (admiral)
|16. december 2001–29. maj 2004&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.smi.ru/text/04/05/31/2458890.html|title=Опять не тот|language=ru|website=smi.ru}}{{Slepa povezava|date=januar 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Mihail Leopoldovič Abramov]] (admiral)
|29. maj 2004&lt;ref&gt;Официальный отдел. Назначения. // [[Морской сборник]]. — 2004. — № 8. — С.5.&lt;/ref&gt;–26. september 2005
|-
|[[Vladimir Sergejevič Visocki]] (admiral)
|26. september 2005&lt;ref&gt;Официальный отдел. Назначения. // [[Морской сборник]]. — 2005. — № 11. — С. 4.&lt;/ref&gt;–11. september 2007
|-
|[[Nikolaj Mihajlovič Maksimov]] (viceadmiral)
|12. september 2007–30. marec 2011&lt;ref name=&quot;ed&quot;&gt;{{navedi splet|url=http://eurasian-defence.ru/?q=node/6003|publisher=Centre for Military-Political Research|website=eurasian-defence.ru|title=Максимов Николай Михайлович|language=ru|date=|accessdate=25 August 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Andrej Olgertovič Voložinski]] (kontraadmiral)
|30. marec 2011–24. junij 2011&lt;ref name=&quot;BO2&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://barentsobserver.com/ru/barentsfocus/novyy-komanduyushchiy-severnym-flotom|publisher=barentsobserver.com|title=Новый командующий Северным флотом|language=ru|date=18 May 2011|accessdate=13 September 2019|archive-date=2023-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20230104160948/https://barentsobserver.com/ru/barentsfocus/novyy-komanduyushchiy-severnym-flotom|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Vladimir Ivanovič Koroljov]] (admiral)
|24. junij 2011–november 2015&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://kremlin.ru/acts/bank/32716|publisher=kremlin.ru|title=Указ Президента Российской Федерации от 02.07.2010 г. № 822|language=ru|access-date=9. oktobra 2021}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Nikolaj Anatoljevič Jevmenov]] (admiral)
|November 2015–3. maj 2019&lt;ref name=&quot;mdf&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://structure.mil.ru/management/info.htm?id=12082301@SD_Employee|publisher=Ministry of Defence of the Russian Federation|title=Евменов Николай Анатольевич|language=ru|access-date=25. avgusta 2019}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Aleksandr Aleksejevič Mojsejev]] (admiral)
|3. maj 2019&lt;ref name=&quot;NT&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://navaltoday.com/2011/06/27/russia-northern-fleet-black-sea-fleet-get-new-commanders/|publisher=navaltoday.com|title=Russia: Northern Fleet, Black Sea Fleet Get New Commanders|accessdate=10 April 2019|date=27 June 2011}}&lt;/ref&gt;–2. april 2024&lt;ref name=&quot;Kabancov&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://tass.com/defense/1769271|title=Admiral Moiseyev appointed as Russian Navy’s new chief — defense minister|website=tass.ru|access-date=2. aprila 2024|language=en}}&lt;/ref&gt;
|-
|[[Konstantin Petrovič Kabancov]] (viceadmiral)
|2. april 2024&lt;ref name=&quot;Kabancov&quot;/&gt;–
|-
|}

==Opombe==

:{{note|Ščuka|A}} Razred ''Ščuka'' je bil najštevilčnejši razred jurišnih jedrskih podmornic v Sovjetski zvezi (26 enot) in takrat tudi najsodobnejši. Podmornice za Severno floto so bile izdelane v ladjedelnici [[Admiralti (ladjedelnica)|Admiralti]] in bile vključene v 33. divizijo podmornic v zalivu Zapadnaja Lica.
:{{note|Golovko|B}} Njegov sin Konstantin Golovko je bil komandir strateških jedrskih podmornic ''Rjazan'', ''Jekaterinburg'' in ''Tula''
:{{note|Kljujev|C}} Po operaciji je bil maja 1987 povišan v kapitana 1. stopnje
:{{note|Ševčenko|D}} Po operaciji je bil maja 1987 povišan v kontraadmirala
:{{note|Beketov|E}} Beketov je bil komandir podmornice K-140, ki bila nosilka prejšnjega rekorda izstrelitve osmih izstrelkov

==Sklici==
{{sklici|2}}

==Glej tudi==
* [[Seznam aktivnih ladij v Ruski vojni mornarici]], seznam ladij Severne flote

==Nadaljnje branje==
* {{navedi revijo|last=Åtland |first=Kristian |date=26 August 2011 |title=Russia's Armed Forces and the Arctic: All Quiet on the Northern Front? |journal=Contemporary Security Policy |volume=32 |issue=2 |doi=10.1080/13523260.2011.590354 |pages=267–285|s2cid=154905862 }}

==Zunanje povezave==
*[https://web.archive.org/web/20060824185313/http://www.mil.ru/848/1045/1274/8948/8949/index.shtml Uradna spletna stran] {{in lang|ru}}
*[https://bellona.org/news/nuclear-issues/russian-navy/2003-02-the-russian-northern-fleet-2 Spletna stran Bellona Foundation o Severni floti] {{in lang|en}}
*[https://m.youtube.com/watch?v=fRUSl6u0BBw »Slovo Slovanke« – Orkester generalštaba Severne flote (2014)]
*[https://m.youtube.com/watch?v=MeDxvxyj44o Orkester generalštaba Severne flote in Viktor Sednjev – Buzuki]
*[https://m.youtube.com/watch?v=33qmIXurhXc Orkester generalštaba Severne flote – Norilsk 29. 8. 2019]

{{Kategorija v Zbirki|Northern Fleet of Russia}}
{{portal|Vojaštvo}}
{{Ruske flote}}
{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Vojaške enote, ustanovljene leta 1933]]
[[Kategorija:Flote Ruske vojne mornarice]]
[[Kategorija:Nosilci reda rdeče zastave]]</text>
      <sha1>ea31ehx5bb67xa3r023je36b1empiig</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Preboj (slovenski film)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>501170</id>
    <revision>
      <id>6721659</id>
      <parentid>6667923</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:33:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Zasedba */ np</comment>
      <origin>6721659</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9729" sha1="ruf2rlngv33nu8kalllwz7119tgjnd8" xml:space="preserve">{{Infopolje Film
| name           = Preboj
| director       = [[Dejan Babosek]]
| producer       = Jernej Brajer&lt;br&gt;Aljaž Verhovnik&lt;br&gt;Dejan Babosek
| screenplay     = Dejan Babosek&lt;br&gt;Martin Horvat
| based on       = ''Past na Menini planini'' ([[Franc Sever - Franta]])
| studio         = Narayan produkcija
| distributor    = Fivia
| released       = 17. oktober 2019 (Slovenija)&lt;br&gt;5. julij 2020 (ZDA)
| runtime        = 86 minut
| country        = Slovenija
| language       = slovenščina&lt;br&gt;nemščina&lt;br&gt;srbščina
| budget         = 40.000 €
}}

'''''Preboj''''' je [[Slovenija|slovenski]] nizkoproračunski [[partizanski film]] iz leta [[2019]]. Režiral ga je [[Dejan Babosek]].

=== Zgodba ===
Marca 1945 se je v hudi zimi skupina 500 partizanov umaknila na visokogorsko planoto. Obkolila jih je SS divizija z 12 tisoč vojaki. Po peturni bitki so se pod vodstvom [[Franc Sever - Franta|Franca Severja - Frante]] prebili na prostost.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Epopeja slovenskega partizanstva|url=https://www.mladina.si/193499/epopeja-slovenskega-partizanstva/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-10|date=12. oktober 2019}}&lt;/ref&gt; 

Zgodba o bitki na [[Menina planina|Menini planini]] temelji na Frantini knjigi spominov, vključeni so bili še spomini kurirja Franca Bere, radiotelegrafista Rudija Fajferja, šifrantke Valerije Skrinjar Trvz ter mitraljezca Jožeta Strniše.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=»PREBOJ« – IGRANO-DOKUMENTARNI FILM O BITKI NA MENINI PLANINI|url=https://www.svobodnabeseda.si/preboj-igrano-dokumentarni-film-o-bitki-na-menini-planini/|accessdate=2021-06-10|language=sl-SI|website=svobodnabeseda.si}}&lt;/ref&gt;

=== Financiranje in produkcija ===
Vrednost projekta je bila ocenjena na 40.000 evrov.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=FILM O BITKI NA MENINI PLANINI|url=http://kd-severinsali.si/zanimivosti/film-o-bitki-na-menini-planini|accessdate=2021-06-10|language=sl-SI|date=14. januar 2019|website=KD Severin Šali|last=Koncilija|first=Franci}}&lt;/ref&gt; Dodani so bili arhivski filmski material in fotografije. [[Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije]] se je projekta lotila z lastnimi sredstvi ter s pomočjo donatorjev in sponzorjev. Donatorji določene višine zneska so dobili značko ali dve karti za ogled filma. Na slovenski spletni platformi za množično financiranje Adrifund so načrtovali zbiranje 10.000 evrov, dobili so jih 12.901 od 271 podpornikov. Skupaj je darovalo približno 1000 posameznikov.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://topnews.si/2019/10/13/video-nemci-vceraj-zasedli-ljubljano-ki-pa-je-bila-v-nekaj-minutah-spet-osvobojena-promocija-filma-preboj-pri-presernovem-spomeniku/|title=(VIDEO) Nemci včeraj “zasedli” Ljubljano, ki pa je bila v nekaj minutah spet “osvobojena” – Na promociji filma “Preboj” tudi transparent “Rešimo se Janše”|date=13. oktober 2019|accessdate=11. junij 2021|website=topnews.si|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231113/http://topnews.si/2019/10/13/video-nemci-vceraj-zasedli-ljubljano-ki-pa-je-bila-v-nekaj-minutah-spet-osvobojena-promocija-filma-preboj-pri-presernovem-spomeniku/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Jeseni 2018 so opravili zgodovinske raziskave, naredili scenarij in posneli intervjuje s preživelimi borci.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preboj - Adrifund|url=https://www.adrifund.com/project/view/629|website=www.adrifund.com|accessdate=2021-06-10|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231115/https://www.adrifund.com/project/view/629|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Snemanje se je začelo februarja 2019, končali so ga v 12 snemalnih dneh, snemali so na [[Velika planina|Veliki planini]] ter v [[Kamnik|Kamniku]] z okolico. Težave so imeli s spreminjajočim se vremenom in pomanjkanjem snega. Logistično podporo je nudilo Kulturno zgodovinsko društvo Triglav.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=V kina prihaja partizanska epopeja Preboj, poklon vrednotam NOB-ja|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-kina-prihaja-partizanska-epopeja-preboj-poklon-vrednotam-nob-ja/502253|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-10|language=sl|date=15. oktober 2019}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Poteka snemanje partizanskega filma »Preboj«|url=https://www.zzb-nob.si/aktualno/poteka-snemanje-partizanskega-filma-preboj/|website=Zveza združenj borcev za vrednote NOB|date=2019-02-18|accessdate=2021-06-10}}&lt;/ref&gt;

Najprej so načrtovali igrano-dokumenatrni film, nato pa so se odločili izdati najprej igranega, nato pa še igrano-dokumentarnega.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2019/10/21/film-o-legendarnem-partizanskem-preboju|title=Film o legendarnem partizanskem preboju|date=22. oktober 2019|accessdate=10. junij 2021|website=Primorske novice}}&lt;/ref&gt;

=== Promocija ===
Predstavitev filma je bila 12. oktobra 2019 v mestni hiši v Ljubljani. Pri Prešernovem spomeniku so igralci v vlogah nemških vojakov in partizanov prikazali zasedbo in osvoboditev Ljubljane. Prisotna sta bila tudi [[Milan Brglez]] in [[Svetlana Makarovič]].&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; 

== Odziv v medijih, pri kritikih in gledalcih ==

=== Mediji ===
[[Nova24TV|Nova24tv.si]] je Franto označila za vojnega zločinca in lažnivca ter zasmehovala ''Preboj'' zaradi številnih orožarskih pomanjkljivosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/video-fantazije-in-patetika-o-preboju-in-franti-kako-so-mu-v-enem-boju-zivljenje-resile-cutarica-cigaretnica-in-nato-se-partizanski-kurir/|title=[Video] Fantazije in patetika o Preboju in Franti: Kako so mu v enem boju življenje rešili čutarica, cigaretnica in nato še partizanski kurir|date=24. oktober 2019|accessdate=11. junij 2021|website=nova24tv.si}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/l-preboj-prva-objektivna-recenzija-partizanskega-filma-ki-spravlja-avtorje-zgodbe-in-filma-v-veliko-zadrego/|title=Preboj: Prva objektivna recenzija partizanskega filma, ki spravlja avtorje zgodbe in filma v veliko zadrego!|date=22. maj 2021|accessdate=11. junij 2021|website=nova24tv.si}}&lt;/ref&gt;

=== Kritiki ===
Anžeta Lebingerja film kljub dobrim namenom ni navdušil zaradi slabe nemščine in maloštevilnosti nemških vojakov, neprepričljivega trpljenja partizanov, odsotnosti vélikih igralcev, premajhnega proračuna in Baboskovega okornega scenarija.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042911769|title=Recenzija filma Preboj – Amaterji na Menini|date=22. oktober 2019|accessdate=10. junij 2021|website=Dnevnik|last=Lebinger|first=Anže|archive-date=2021-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20210610231113/https://www.dnevnik.si/1042911769|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Za [[Gorazd Trušnovec|Gorazda Trušnovca]] je žanr partizanskega filma zaradi velikih režiserskih imen iz preteklosti preveč svet, da bi si ''Preboj'' zaslužil to oznako. Napisal je, da gre za naivni ljubiteljski poskus zgodovinske inscenacije, ki včasih deluje kot karikatura ali pa nenamerna parodija, tudi zaradi glasbene opreme. Film se mu zdi zanimiv, ker kaže na resnico o [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]], ki ni bila vedno zmagovit in pogumen. Omenil je tudi slovensko ljubezen do zgodb o vojaških debaklih ([[Dražgoška bitka]], [[Pohorski bataljon]] in [[Krst pri Savici]]), t.i. »luzersko kulturosfero«. Zmagi grofa [[Andrej Turjaški|Andreja Turjaškega]], poveljnika kranjskih čet, nad trikrat večjo turško vojsko pri Sisku konec 16. stoletja, in [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] nad [[JLA]] se mu zdita v primerjavi s partizanščino za današnji čas preveč politično nekorektni.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preboj|url=https://ars.rtvslo.si/2019/10/preboj/|website=ars.rtvslo.si|accessdate=2021-06-10|date=18. oktober 2019|first=Gorazd|last=Trušnovec}}&lt;/ref&gt;

[[Marcel Štefančič jr.]] je dal oceno »proti«.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Preboj|url=https://www.mladina.si/193594/preboj/|website=Mladina.si|accessdate=2021-06-10|date=18. oktober 2019|publisher=ZAHTEVANA NAROČNINA|last=Štefančič mlajši|first=Marcel}}&lt;/ref&gt;

=== Obisk v kinu ===
Film je videlo 17.004 gledalcev.&lt;ref&gt;str. 24. Statistični podatki za leto 2019. https://www.film-center.si/media/cms/attachments/2020/11/09/Statistika_2019.pdf. pridobljeno 10. junija 2021&lt;/ref&gt;

== Zasedba ==
{{Columns-start}}
* [[Domen Valič]]: komandant Franc Sever - Franta
* Jernej Gašperin: radiotelegrafist Rudolf Pfeiffer
* Ana Špik: šifrantka Valerija Skrinjar Tvrz
* Lovro Zafred: mitraljezec Jože Strniša
* Denys Bilash: kurir Franc Bera
* [[Rok Vihar]]: general SS [[Erwin Rösener]]
* Jan Bučar: dr. Lazo
* Miha Rodman: komandant vdv bataljona
{{Column}}
* Dominik Vodopivec: partizan Dan
* Marko Plantan: SS poročnik Johaness Krepp
* [[Andrei Lenart]]: partizan Lovro
* Darja Krhin: bolničarka Ana
* [[Valentina Plaskan]]: bolničarka Vesna
* [[Darko Nikolovski]]: partizan Harkov
* Tines Špik: komandant brigade
* Tjan Premzl: sine
{{Columns-end}}

== Ekipa ==

* producenti: Jernej Brajer, Aljaž Verhovnik in Dejan Babosek
* fotografija. Gregor Kitek
* glasba: Tim Žibrat
* montaža: Dejan Babosek
* scenografija: Urška Mazej
* kostumografija: Barbara Drmota
* maska: Barbara Hren in Darja Krhin
* zvok: Borut Berden

== Nagrade ==

=== [[Festival slovenskega filma 2020|23. Festival slovenskega filma 2020]] ===

* vesna občinstva
* vesna za posebne dosežke

== Izdaje na nosilcih ==

* ''Preboj''. video DVD. Vojnik: Fivia, 2020

== Sklici ==
{{sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* {{BSF|preboj|Preboj}}
* {{IMDb-naslov|id=11006500}}

[[Kategorija:Filmi leta 2019]]
[[Kategorija:Slovenski vojni filmi]]
[[Kategorija:Partizanski filmi]]
[[Kategorija:Nizkoproračunski filmi]]
[[Kategorija:Neodvisni filmi]]</text>
      <sha1>ruf2rlngv33nu8kalllwz7119tgjnd8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Josip Šimunić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>503194</id>
    <revision>
      <id>6721553</id>
      <parentid>6261549</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:27:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* vrh */ pos.</comment>
      <origin>6721553</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4028" sha1="t36ra4g4as4dtyipo0yj324srnun4vg" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name                 = Josip Šimunić
| image                = &lt;!-- WD --&gt;
| height               = 195 cm
| birth_date           = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place          = &lt;!-- WD --&gt;
| position             = [[branilec (nogomet)|branilec]]
| youthyears1          = {{0|0000}}–1993 | youthclubs1 = [[Canberra FC|Croatia Deakin]]
| youthyears2          = 1993–1995 | youthclubs2 = [[FFA Centre of Excellence|Australian Institute of Sport]]
| years1   = 1995–1997 | clubs1   = [[Melbourne Knights]]                   | caps1   = 30  | goals1   = 3
| years2   = 1997      | clubs2   = [[Carlton S.C.]]&lt;ref name=&quot;kicker 1997/98&quot;&gt;{{navedi splet | url = http://www.kicker.de/news/fussball/intligen/intwettbewerbe/1997-98/9113/vereinsspieler_josip-simunic.html | title = Josip Simunic | language = de | website = kicker.de | access-date = 20 December 2015}}&lt;/ref&gt;
                        | caps2   =     | goals2   = 
| years3   = 1997–1999 | clubs3   = [[Hamburger SV]]                        | caps3   = 8   | goals3   = 0
| years4   = 1998–1999 | clubs4   = [[Hamburger SV II]]                     | caps4   = 6   | goals4   = 0
| years5   = 2000–2009 | clubs5   = [[Hertha BSC]]                          | caps5   = 222 | goals5   = 3
| years6   = 2009–2011 | clubs6   = [[TSG 1899 Hoffenheim|1899 Hoffenheim]] | caps6   = 41  | goals6   = 1
| years7   = 2011–2014 | clubs7   = [[GNK Dinamo Zagreb|Dinamo Zagreb]]     | caps7   = 68  | goals7   = 3
| totalcaps = 369
| totalgoals = 10
| nationalyears1 = 2001–2013
| nationalteam1  = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]]
| nationalcaps1  = 105
| nationalgoals1 = 3
| manageryears1 = 2015–2017 
| managerclubs1 = [[Hrvaška nogometna reprezentanca|Hrvaška]] (pom.) 
| manageryears2 = 2019–2023
| managerclubs2 = Hrvaška do 19 let
}}
'''Josip »Joe« Šimunić''', [[Hrvati|hrvaško]]-[[Avstralci|avstralski]] [[nogometaš]], * [[18. februar]] [[1978]], [[Canberra]], [[Avstralija]].

Trenutno je selektor hrvaške reprezentance do 19 let.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.klix.ba/sport/nogomet/zvanicna-fb-stranica-zrinjskog-svi-smo-mi-joe-simunic/131217079|title=Zvanična FB stranica Zrinjskog: Svi smo mi Joe Šimunić}}&lt;/ref&gt;

Šimunić, ki se je rodil v [[Avstralija|Avstraliji]] staršem bosanskih Hrvatov, je kariero začel pri Melbourne Knightsih, nato pa se preselil v [[Nemčija|Nemčijo]], kjer je 14 sezon preživel v Bundesligi s klubi [[Hamburger SV]], [[Hertha BSC|Hertho BSC]] in [[TSG 1899 Hoffenheim]], preden je kariero končal na [[Hrvaška|Hrvaškem]] z zagrebškim klubom [[Dinamo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search_by_id&amp;id=d1hgUBU%3D&amp;keyword=Magnus|title=Šȉmūn}}&lt;/ref&gt;

Za Hrvaško je igral od leta 2001 do 2013, nastopil je na petih večjih turnirjih za Hrvaško - na [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2002|svetovnih prvenstvih leta 2002]] in [[Svetovno prvenstvo v nogometu 2006|2006]] ter [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2004|evropskih prvenstvih v letih 2004]], [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2008|2008]] in [[Evropsko prvenstvo v nogometu 2012|2012]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Šimunić, Josip}}
[[Kategorija:Hrvaški nogometaši]]
[[Kategorija:Avstralski nogometaši]]
[[Kategorija:Hrvaški nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2002]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2004]]
[[Kategorija:Udeleženci Svetovnega prvenstva v nogometu 2006]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2008]]
[[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2012]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV]]
[[Kategorija:Nogometaši Hamburgerja SV II]]
[[Kategorija:Nogometaši Herthe Berlin]]
[[Kategorija:Nogometaši Dinama Zagreb]]
[[Kategorija:Nogometaši TSG 1899 Hoffenheima]]
[[Kategorija:Nogometaši Melbourne Knightsov]]
[[Kategorija:Nogometaši Carltona SC]]
[[Kategorija:FIFA klub 100]]</text>
      <sha1>t36ra4g4as4dtyipo0yj324srnun4vg</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luka Majcen</title>
    <ns>0</ns>
    <id>530165</id>
    <revision>
      <id>6721852</id>
      <parentid>6483624</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:44:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Nogometaši RoundGlassa Punjab]]; dodal [[Kategorija:Nogometaši Punjaba FC]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721852</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4751" sha1="drkdonesm4jd6uj8isq58j64m8sxmnp" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name           = Luka Majcen
| image          = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_date     = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place    = &lt;!-- WD --&gt;
| height         = 176 cm&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Luka Majcen |url=https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-majcen/ |website=worldfootball.net |access-date=14 October 2020 |archive-date=18 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220318113009/https://www.worldfootball.net/player_summary/luka-majcen/ |url-status=live | language=en }}&lt;/ref&gt;
| position       = [[napadalec (nogomet)|napadalec]]
| currentclub    = [[Diamond Harbour FC|Diamond Harbour]]
| clubnumber     = 
| youthyears1    = {{0|0000}}–2008
| youthclubs1    = [[NK Interblock|Interblock]]
| years1         = 2008–2011
| clubs1         = [[NK Interblock|Interblock]]
| caps1          = 74
| goals1         = 11
| years2         = 2008
| clubs2         = → [[NK Livar|Livar]] (pos.)
| caps2          = 7
| goals2         = 0
| years3         = 2011–2012
| clubs3         = [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]]
| caps3          = 31
| goals3         = 10
| years4         = 2012–2013
| clubs4         = [[FC Koper|Koper]]
| caps4          = 22
| goals4         = 0
| years5         = 2013–2014
| clubs5         = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]
| caps5          = 26
| goals5         = 6
| years6         = 2014–2015
| clubs6         = [[ND Gorica|Gorica]]
| caps6          = 29
| goals6         = 7
| years7         = 2016–2017
| clubs7         = [[NK Krka|Krka]]
| caps7          = 14
| goals7         = 2
| years8         = 2017–2020
| clubs8         = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]]
| caps8          = 96
| goals8         = 33
| years9         = 2020–2021
| clubs9         = [[Churchill Brothers FC Goa|Churchill Brothers]]
| caps9          = 15
| goals9         = 11
| years10        = 2021
| clubs10        = [[FC Bengaluru United|Bengaluru United]]
| caps10         =
| goals10        = 13
| years11        = 2022
| clubs11        = [[Gokulam Kerala FC|Gokulam Kerala]]
| caps11         = 13
| goals11        = 13
| years12        = 2022–2025
| clubs12        = [[RoundGlass Punjab FC|RoundGlass Punjab]]
| caps12         = 62
| goals12        = 34
| years13        = 2025–
| clubs13        = [[Diamond Harbour FC|Diamond Harbour]]
| caps13         = 
| goals13        = 
| nationalyears1 = 2007
| nationalteam1  = Slovenija do 18 let
| nationalcaps1  = 5
| nationalgoals1 = 0
| nationalyears2 = 2007
| nationalteam2  = Slovenija do 19 let
| nationalcaps2  = 7
| nationalgoals2 = 1
| nationalyears3 = 2009
| nationalteam3  = Slovenija do 20 let
| nationalcaps3  = 3
| nationalgoals3 = 0
| nationalyears4 = 2009
| nationalteam4  = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps4  = 3
| nationalgoals4 = 1
}}
'''Luka Majcen''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[25. julij]] [[1989]].

Majcen je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član indijskega kluba [[Diamond Harbour FC|Diamond Harbour]]. Pred tem je igral za slovenske klube [[NK Interblock|Interblock]], [[NK Livar|Livar]], [[NK Rudar Velenje|Rudar Velenje]], [[FC Koper|Koper]], [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], [[ND Gorica|Gorica]] in [[NK Krka|Krka]] ter indijske [[Churchill Brothers FC Goa|Churchill Brothers]], [[FC Bengaluru United|Bengaluru United]], [[Gokulam Kerala FC|Gokulam Kerala]] in [[RoundGlass Punjab FC|RoundGlass Punjab]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 261 tekem in dosegel 56 golov. Z Interblockom je osvojil [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v letih 2008 in 2009 ter [[SuperPokal Slovenije|SuperPokal]] leta 2008. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 18, 19, 20 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Majcen, Luka}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 20 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Interblocka]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Ivančne Gorice]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Rudarja Velenje]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Gorice]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Krke]]
[[Kategorija:Nogometaši Churchill Brothersa]]
[[Kategorija:Nogometaši Bengaluru Uniteda]]
[[Kategorija:Nogometaši Gokulama Kerala]]
[[Kategorija:Nogometaši Punjaba FC]]
[[Kategorija:Nogometaši Diamond Harbourja]]</text>
      <sha1>drkdonesm4jd6uj8isq58j64m8sxmnp</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Aljaž Antolin</title>
    <ns>0</ns>
    <id>548333</id>
    <revision>
      <id>6721605</id>
      <parentid>6708415</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:44:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>dp</comment>
      <origin>6721605</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2404" sha1="j6xujiimqwanxt8xoniticvknqnb8ik" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name          = Aljaž Antolin
| image         = &lt;!-- WD --&gt;
| fullname      = 
| birth_date    = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place   = &lt;!-- WD --&gt;
| height        = 179 cm
| position      = [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub   = [[ND Beltinci|Beltinci]]
| clubnumber    = 
| youthyears1   = 2007–2008
| youthclubs1   = [[ŠD Ižakovci|Ižakovci]]
| youthyears2   = 2008–2010
| youthclubs2   = [[ND Beltinci|Beltinci]]
| youthyears3   = 2010–2013
| youthclubs3   = [[ND Mura 05|Mura 05]]
| youthyears4   = 2013–2021
| youthclubs4   = [[NŠ Mura|Mura]]
| years1        = 2020–2021
| clubs1        = [[NŠ Mura|Mura]]
| caps1         = 3
| goals1        = 0
| years2        = 2021–2024
| clubs2        = [[NK Maribor|Maribor]]
| caps2         = 51
| goals2        = 1
| years3        = 2021
| clubs3        = → [[ND Beltinci|Beltinci]] (pos.)
| caps3         = 13
| goals3        = 4
| years4        = 2024–2026
| clubs4        = [[NŠ Mura|Mura]]
| caps4         = 58
| goals4        = 1
| years5        = 2026–
| clubs5        = [[ND Beltinci|Beltinci]]
| caps5         = 
| goals5        = 
| nationalyears1 = 2022–2023
| nationalteam1 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps1 = 11
| nationalgoals1 = 1
}}
'''Aljaž Antolin''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[2. avgust]] [[2002]], [[Murska Sobota]].

Antolin je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Nazadnje je bil član slovenskega kluba [[ND Beltinci|Beltinci]]. Pred tem je igral za slovenska kluba [[NK Maribor|Maribor]] in [[NŠ Mura|Muro]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 112 tekem in dosegel dva gola. Z Muro je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2020/21, z Mariborom pa v sezoni 2021/22. Bil je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|slovenske reprezentance 21 let]], za katero je v letih 2022 in 2023 odigral 11 tekem in dosegel en gol.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Antolin, Aljaž}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši NŠ Mure]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Nogometaši ND Beltincev]]
[[Kategorija:Murskosoboški športniki]]</text>
      <sha1>j6xujiimqwanxt8xoniticvknqnb8ik</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brunssum</title>
    <ns>0</ns>
    <id>550556</id>
    <revision>
      <id>6721692</id>
      <parentid>6287278</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T03:34:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721692</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="14654" sha1="f8ttbtgl0wtwsunurf49refhq6syk9j" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje|name=Brunssum|native_name={{native name|li|Broensem|icon=no}}|settlement_type=Občina
&lt;!-- Images, nickname, motto --&gt;|image_skyline=Vijverpark_Brunssum_NL.jpg|image_alt=|image_caption=Vijverpark (Pond park) v centru Brunssuma|image_flag=Brunssum vlag.svg|flag_size=100x67px|flag_alt=|image_shield=Brunssum wapen.svg|shield_size=100x80px|shield_alt=&lt;!-- Maps, coordinates --&gt;|image_map=Map - NL - Municipality code 0899 (2009).svg|map_alt=Prikaz lege Brunssuma na zemljevidu občin v Limburgu|map_caption=Lokacija v Limburgu|coordinates_footnotes=|subdivision_type=[[Država]]|subdivision_name=[[Nizozemska]]|subdivision_type1=[[Provinca]]|subdivision_name1=[[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]|government_footnotes=&lt;ref name=&quot;mayor_now&quot;&gt;{{navedi splet
 |url=http://www.brunssum.nl/De_gemeente_en_gemeentebestuur/Het_college_van_B_en_W/College_en_portefeuille 
 |title=College en portefeuille 
 |trans-title=Members and tasks of the executive board 
 |language=nl 
 |publisher=Gemeente Brunssum 
 |access-date=14 October 2013 
 |url-status=dead 
 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131010024150/http://www.brunssum.nl/De_gemeente_en_gemeentebestuur/Het_college_van_B_en_W/College_en_portefeuille 
 |archive-date=10 October 2013 
}}&lt;/ref&gt;|governing_body=[[Občinski svet]]|leader_party=[[Christian Democratic Appeal|CDA]]|leader_title=[[Župan]]|leader_name=[[Gerd Leers]] (v.d.)
&lt;!-- Geographic information --&gt;|unit_pref=Metric
&lt;!-- ALL fields with measurements have automatic unit conversion --&gt;
&lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;|area_footnotes=&lt;ref&gt;{{Dutch municipality total area|dataref}}&lt;/ref&gt;
&lt;!-- square kilometers --&gt;|area_total_km2={{Dutch municipality total area|Brunssum}}|area_land_km2={{Dutch municipality land area|Brunssum}}|area_water_km2={{Dutch municipality water area|Brunssum}}|elevation_footnotes=&lt;ref name=&quot;AHN&quot;&gt;{{navedi splet
 |url = http://www.ahn.nl/postcodetool
 |title = Postcodetool for 6444AT
 |language = nl
 |author = &lt;!--Staff writer(s); no by-line.--&gt;
 |work = Actueel Hoogtebestand Nederland
 |publisher = Het Waterschapshuis
 |access-date = 14 October 2013
 |archive-date = 2013-09-21
 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130921053543/http://www.ahn.nl/postcodetool
 |url-status = dead
 }}&lt;/ref&gt;|elevation_m=81|elevation_max_footnotes=&lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;|elevation_min_footnotes=&lt;!-- for references: use &lt;ref&gt; tags --&gt;|elevation_min_m=&lt;!-- Population, demographics --&gt;|population_footnotes=&lt;ref&gt;{{Dutch municipality population|dataref}}&lt;/ref&gt;|population_total={{Dutch municipality population|Brunssum}}|population_as_of={{MONTHNAME|{{Dutch municipality population|popbasemonth}}}} {{Dutch municipality population|popbaseyear}}|population_density_km2={{Dutch municipality population density|Brunssum}} &lt;!-- For automatic calculation: auto--&gt;|population_demonym=Kehba’s
&lt;!-- Other information --&gt;|timezone1=[[Central European Time|CET]]|utc_offset1=+1|timezone1_DST=[[Central European Summer Time|CEST]]|utc_offset1_DST=+2|postal_code_type=[[Pošta številka]]|postal_code=6440–6446|area_code_type=[[Omrežna skupina]]|area_code=045|website={{URL|1=http://www.brunssum.nl}}|footnotes=}}

[[Slika:Brunssum,_het_stadhuis_RM518600_IMG_8248_2021-02-21_11.55.jpg|sličica|270x270_pik| Brunssum, mestna hiša]]
'''Brunssum''' ({{IPA-nl|ˈbrʏnsʏm|lang|128 Brunssum.ogg}}; Limburgish) je občina in mesto v provinci [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]] na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Občina Brunssum je imela leta 2021  27,670 prebivalcev.

Brunssum je bil do leta 1973 središče premogovništva.

== Populacijski centri ==
{{Columns-list|
* Brunssum
* Bouwberg
* De Kling
* Haansberg
* Kruisberg
* Langeberg
* Onder-Merkelbeek
* Rumpen
* Treebeek|colwidth=10em}}

== Topografija ==
[[Slika:Gem-Brunssum-OpenTopo.jpg|brez|sličica|450x450_pik| ''Nizozemski topografski zemljevid Brunssuma, junij 2015'']]

== Zgodovina ==
Obstajajo znaki, da je bilo območje okoli Brunssuma že v prazgodovini. To velja tudi za sosednji občini Heerlen in Landgraaf. O prebivalcih je malo znanega. Najdbe tal in srednjeveški zapisi kažejo na neprekinjeno poselitev tega območja v zadnjih 2000 letih.

V srednjem veku so v [[Schutterspark|Schuttersparku]] za zaščito postavili utrdbo.

Župnija Brunssum je znana od leta 1150 in je skupaj s Schinveldom in Jabeekom tvorila magistrat v [[Dežela Valkenburg|deželi Valkenburg]]. Leta 1557 je španska vlada zastavila magistrat v Brunssumu, ki so ga sestavljali Brunssum, Schinveld in Jabeek, družini Hoen van Amstenrade, leta 1609 pa ga je prodala Arnoldu III. Huynu van Geleenu. Leta 1664 je bila dežela Geleen in Amstenrade pripojena fevdu Brunssum. Ob koncu Ancien Régime leta 1794 je Brunssum postal neodvisna občina.

Leta 1150 je v središču mesta že stala cerkev sv. Gregorja, leta 1579 pa so jo povzdignili v župnijsko cerkev. Cerkev svetega Gregorja je bila 4-krat prezidana. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1961, delno pa so jo financirali nizozemski državni rudniki, saj je bila tretja cerkev močno poškodovana zaradi posedanja tal zaradi dejavnosti rudarjenja premoga.

Grb mesta Brunssum je sestavljen iz grba družine Huyn in župnijskega svetnika.

== Gospodarstvo in infrastruktura ==
Do [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je bilo gospodarstvo Brunssuma povsem kmetijsko, trgovina in obrt pa sta se izvajala le v manjšem obsegu. To se je drastično  spremenilo z začetkom rudarjenja leta 1917. Enako temeljito se je gospodarska struktura spremenila s prestrukturiranjem  po koncu rudarske industrije črnega premoga leta 1973, in se premaknila k sodobnim storitvenim dejavnostim.

=== Rudarstvo ===
Na Brunssum je zlasti vplivalo [[rudarstvo]] , zlasti [[črni premog|črnega premoga]]. V veliki meri ohranjena rudarska naselja dajejo Brunssumu značilen videz. Poleg črnega premoga ima ali je imelo pomembno vlogo tudi pridobivanje [[rjavi premog|rjavega premoga]] ter pridobivanje kamenja in zemlje, predvsem kremenčevega peska . V nekaterih primerih so se nekdanje vrtine odprtih rudnikov uporabljale kot odlagališča smeti, ki jih zapolnijo in na koncu pokrijejo in zapečatijo. Nastali digestorski plin (deponijski plin z več kot 50-odstotno vsebnostjo metana) se zbira in uporablja za energijo v napravah za soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE).

==== Črni premog ====

V prvi polovici 20. stoletja je regija okrog [[Kerkrade]], [[Heerlen]]a, [[Hoensbroek]]a, Brunssuma, [[Eygelshoven]]a in [[Schaesberg]]a postala središče nizozemske proizvodnje premoga. Regija se je imenovala tudi »Oostelijke Mijnstreek« - vzhodno rudarsko območje (obstajal je tudi »Westelijke Mijnstreek« - zahodno rudarsko območje, ki so ga sestavljale občine [[Beek (občina)|Beek]], [[Schinnen]], [[Stein (Nizozemska)|Stein]] in takrat samostojna občina [[Geleen]]).&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=http://www.aachener-zeitung.de/lokales/region/immer-neue-schaeden-der-bergbau-holt-die-parkstad-ein-1.475166 |wayback=20121214065945 |text=I''mmer neue Schäden: Der Bergbau holt die Parkstad ein''. |archiv-bot=2023-03-25 12:14:42 InternetArchiveBot }} aachener-zeitung.de, 12. Dezember 2012&lt;/ref&gt;

Potem ko je nizozemska država prišla v posest številnih rudarskih koncesij, tudi za polje Hendrik, in je zaradi povečanih potreb po energiji (tudi zaradi prve svetovne vojne) prišlo do pomanjkanja v nizozemski energetski oskrbi (tudi zaradi prve svetovne vojne), se je domače rudarstvo okrepilo. Da bi razvili polje Hendrik na severu Brunssumer Heide-ja, so leta 1913 začeli izkopavati prva dva jaška Staatsmijn Hendrik. Leta 1917 je rudnik pridobil prvi premog.&lt;ref name=&quot;kalendarium&quot;&gt;{{Webarchiv|url=http://www.demijnstreek.net/destaatsmijnenhendrik.php |wayback=20160304110333 |text=Staatsmijn Hendrik 1915 - 1963 }} demijnstreek.net (''nizozemščina'')&lt;/ref&gt;

Trije jaški (številke I, II in IV) so bili zgrajeni na obsežnem rudarskem območju na severu Brunssum Heide ali na jugu Brunssuma v okrožju Rumpena. Jašek III, ki je služil predvsem kot vremenski jašek, se je nahajal nekaj kilometrov jugovzhodno v bližini mesta Nieuwenhagen, danes okrožje občine Landgraaf. Leta 1959 je jašek IV dosegel 1058 metrov, največjo globino med vsemi nizozemskimi rudniki. Že pred drugo svetovno vojno so podpornike postavljali na globini 700 metrov in 855 metrov. Na Staatsmijn Hendrik so rudarji v glavnem pridobivali s plinom bogat maščobni premog, iz katerega so proizvajali [[koks]]. Uhajanje rudniških plinov, začasne tehnične pomanjkljivosti in človeška malomarnost so pomenili, da je imel Hendrik največ nesreč od vseh nizozemskih rudnikov. Najhujša med njimi se je zgodila marca 1947 in zahtevala 13 življenj. &lt;ref&gt;[http://www.demijnen.nl/actueel/nieuws-item/mijnramp-hendrik-65-jaar-geleden-herdacht Mijnramp Hendrik, 65 jaar geleden herdacht] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304142238/http://www.demijnen.nl/actueel/nieuws-item/mijnramp-hendrik-65-jaar-geleden-herdacht |date=2016-03-04 }} De Mijnen.nl ('' nizozemščina '')&lt;/ref&gt;

Leta 1963 sta se Staatsmijn Emma in Staatsmijn Hendrik združili , tako da se je združeni rudnik imenoval Emma-Hendrik. Deset let kasneje se je premogovništvo v Brunssumu končalo. Po zaprtju premogovnika (glej tudi Zechendenken ) so postopoma porušili objekte in uporabili lokacijo za izgradnjo NATO baze, ki naj bi postala najpomembnejši novi delodajalec.

==== Rjavi premog ====

Na območju mesta Brunssum je bilo več površinskih rudnikov, od katerih so nekateri kopali lignit, drugi pa pesek, gramoz in glino. Težišče pridobivanja rjavega premoga je bilo med obema svetovnima vojnama in v petdesetih letih dvajsetega stoletja. ''Vijverpark'' v središču mesta je ostanek nekdanjega odprtega rudnika. Tu je bil miniran jašek, ki leži neposredno pod zemeljsko površino. Po razgradnji se je odkop delno napolnil z vodo. Nastalo jezero je zdaj središče parka, imenovanega po vodnem telesu Vijverpark (nemško: ribniški park). Rjavi premog so kopali tudi na vzhodu mesta pri Schuttersveldu in na mestu nekdanjega rudnika so tu uredili park z vodo. Pomemben ugoden dejavnik za razvoj rudarjenja rjavega premoga na območju Brunssuma je bilo močno povečanje nacionalnega povpraševanja po domačih virih primarne energije zaradi izgube uvoza iz Anglije in Nemčije. Podjetje Bergerode, Maatschappij tot Exploitatie van Mineralen je bilo ustanovljeno v Brunssumu že leta 1911. Maatschappij tot Exploitatie van Bruinkoolvelden Carisborg zu Heerlen je bil dejaven tudi v bližini Brunssuma in je bil najpomembnejše podjetje v rudarski industriji lignita na Nizozemskem. Nastalo je 22. septembra 1917. &lt;ref name=&quot;kalendarium&quot; /&gt;

=== Transport in logistika ===

Brunssum je povezan z glavnim cestnim omrežjem z državnimi cestami N 276 proti Sittard-Geleenu, N 247 proti Roermondu in N 299 preko Landgraafa in Kerkradeja do Herzogenratha. Z Akerstraat (od okrožja Rumpen do Heerlena), Emmaweg in Akerstraat-Noord (od okrožja Treebeek prek [[Hoensbroek]]a in Heerlerheidea do Heerlena) ter N 298 (čez Hoensbroek in Nuth do Valkenburga) in Grenzweg (smer Gangelt (D) ), Rimburgerweg (do Ubacha čez Worms in Übach-Palenberg  (D)).


== Poveljstvo Natovih združenih sil ==
V Brunssumu je trenutno sedež Poveljstva združenih zavezniških sil Brunssum ([[:en:Joint_Force_Command_Brunssum|Allied Joint Force Command Brunssum]]- JFC Brunssum), poveljstva [[NATO]] na operativni ravni eno raven pod vojaško-strateško ravnjo [[Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo|SHAPE]] v strukturi integriranega vojaškega poveljstva. Obstajajo tri operativne ravni Natovih poveljstev; drugi dve sta Poveljstvo združenih zavezniških sil v Neaplju in Poveljstvo združenih zavezniških sil v Norfolku. Poveljstvo je bilo od ustanovitve v [[Fontainebleau|Fontainebleauju]] [[Francija|v Franciji]] in preselitve v Brunssum leta 1967 znano kot Poveljstvo zavezniških sil v Srednji Evropi (HQ AFCENT). Ime je bilo spremenjeno v Regionalni štab zavezniških sil za Severno Evropo (RHQ AFNORTH), ko je prestrukturiranje leta 2000 vodilo do zaprtja HQ AFNORTH v Kolsåsu [[Norveška|na Norveškem]] . Trenutni naziv je bil sprejet leta 2004, da bi strukturi vojaškega poveljstva dodali prožnost z odstranitvijo regionalnih omejitev. Glavno oporišče, Hendrik Camp, je bilo zgrajeno na nekdanjem rudniku premoga, imenovanem Hendrik Mine. &lt;ref&gt;[http://www.jfcbs.nato.int/htm/about/history.htm]{{Mrtva povezava|date=March 2012}}&lt;/ref&gt;

V Brunssumu se nahaja tudi [[AFNORTH International School|Mednarodna šola AFNORTH]], ki se nahaja tik pred kampom Hendrik. Mednarodna šola AFNORTH je šola K-12, ki v glavnem nudi storitve ameriškim, [[Britanci|britanskim]], [[Kanadčani|kanadskim]] in [[Nemčija|nemškim]] vzdrževancem &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.afnorth-is.com/Directorate/curriculum.html|title=AFNORTH International School - Curriculum|publisher=Afnorth-is.com|accessdate=2012-03-07|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120223210410/http://www.afnorth-is.com/Directorate/curriculum.html|archivedate=2012-02-23}}&lt;/ref&gt; vojaškega osebja, dodeljenega JFC Brunssum, [[Kopenska vojska Združenih držav Amerike|bazi ameriške vojske]] v Brunssumu in letalski bazi Nata v Geilenkirchnu v Nemčiji; kot tudi nekdanje letalske baze Soesterberg na Nizozemskem.
[[Slika:Brunssummerheide.JPG|desno|sličica| Brunssumerheide]]

== Narava ==
''Brunssummerheide'' je naravna pokrajina s številnimi pohodniškimi in tekaškimi potmi. Prepolovi ga potok, imenovan ''Roode Beek'' (Rdeči potok). Brunssumerheide je zaščiten [[naravni rezervat]].

== Ljudje iz Brunssuma ==
[[Slika:Werner_Theunissen_along_with_band_members_of_Sweet_Reaction.jpg|sličica|250x250_pik| Mačka, 1973]]

* Eugène Gerards (1940–2018) nizozemsko-grški nogometaš, trener in skavt
* Jan Dietz (rojen 1945), nizozemski raziskovalec informacijskih sistemov in akademik
* Toni Willé (rojen 1953) nizozemski country pop izvajalec, nekdanji član skupine ''Pussycat''
* Pussycat nizozemska country in pop skupina (ustanovljena leta 1973) sester Kowalczyk ( ''Toni, Betty, Marianne'' )

== Galerija slik ==
&lt;gallery mode=packed&gt;
Slika:Brunssum-Sint-Clemenskerk (13).JPG|Brunssum, Cerkev sv. Klemensa
Slika:Brunssum-Groeneweg 10 (4).JPG|Brunssum, Groeneweg
Slika:Brunssum-Akerstraat 5-7 (1).JPG|Brunssum, Akerstraat
Slika:Brunssum, Limburg - panoramio.jpg|Brunssum, Limburg - panorama
&lt;/gallery&gt;

== Reference ==
{{Sklici|30em}}

== Zunanje povezave ==

* {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}}
* [http://www.brunssum.nl Official website]
* [http://www.jfcbs.nato.int/ Website for Allied Joint Force Command Brunssum]</text>
      <sha1>f8ttbtgl0wtwsunurf49refhq6syk9j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Janez Nepomuk Šlojsnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>554479</id>
    <revision>
      <id>6721869</id>
      <parentid>6627360</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:16:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>uvodna vrstica je za poklice, ne za funkcije</comment>
      <origin>6721869</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="43232" sha1="8jjo3a5uzxz34j0nxny1sfmq5ijkwm1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba}}
'''Janez Nepomuk Šlojsnik''' (tudi ''Schloissnigg, Johann Nepomuk, baron Freiherr von'', ''Schloißnig(g)'', avstrijski državni [[uradnik]] in [[politik]], * [[24. februar]] [[1809]], [[Dunaj]], † [[4. februar]] [[1883]], [[Dunaj]].

Bil je &quot;izrazito Slovencem naklonjen&quot; politik, cesarski namestnik na Koroškem v funkciji deželnega glavarja, deželni predsednik Kranjske, pripadnik slovenske stranke v kranjskem deželnem zboru.

== Rodovnik ==
[[File:Schloissnigg Stammtafel, Wurzbach.png|thumb|rodovnik Schloissnigg, 1875]]
Rodbina Šlojsnikovih je izvirala iz [[Notranja Avstrija|Notranje Avstrije]] ter je imela veje na [[Dunaj|Dunaju]], [[Spodnja Avstrija|Spodnji Avstriji]], [[Tirolska|Tirolskem]] in na [[Madžarska|Madžarskem]]. [[Constantin_von_Wurzbach|Wurzbachova]] oznaka o notranjeavstrijskem poreklu Šlojsnikovih je precej nenatančna, saj ta izraz zajema več kronovin s deloma slovensko govorečim prebivalstvom; poleg tega pojem ne omogoča etnične identifikacije, kar je svekakor lahko razumljivo.&lt;ref&gt;Constantin Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich Dreißigster Teil Schindler - Schmuzer (Wien 1875), Schloissnigg, S. 137-140, Stammtafel S. 139.&lt;/ref&gt;  &lt;ref&gt; Po spletnih raziskavah je ime Schloissnigg v [[Pofjuna|Podjuni]] in na [[Zilja|Zili]] do danes dokaj pogosto ime.&lt;/ref&gt; Rodbina je imela posesti v [[Notranja Avstrija|Notranji Avstriji]] in obsežno zemljiško posest na [[Madžarska|Madžarskem]].

[[File:Schloissnigg Trauungsbuch von St. Stephan, Wien 1733.png|thumb|poročna knjiga, Schloissnigg, Dunaj, sv. Stephan, 1733]]
Njegov prednik in praded po očetovi strani, Gregor(ius), je bil dvorni vojni svetovalec pod cesarjem [[Karel VI. Habsburški|Karlom VI.]]. 13. aprila 1733 se je poročil z Marijo Anno von Cremerius v cerkvi svetega Štefana na Dunaju ter umrl leta 1756. Glede na vpis v poročni matici iz cerkve svetega Štefana je bil Gregorius po rodu iz „Clagenfurt aus Cärnthen“ (iz [[Celovec|Celovca]] na [[Koroška|Koroškem]], kar daje Šlojsnikovim neposredno povezavo s Koroško.&lt;ref&gt; Archiv St.  Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733 &lt;/ref&gt;  

Jakob Schloissnigg, brat deda Johanna Nepomuka, je bil 9. septembra 1789 povišan v dedni [[vitez|viteški]] red, Johann Baptist Schloissnigg (* 23. november 1743, † 16. september 1804), sam dedek, pa je 26. julija 1792 prejel madžarski &quot;Indigenat&quot;, tj, postal je član plemištva na Madžarskem, 15. maja 1793 pa je bil povišan v dedni baronski čin. Franc I. (1777-1850), stric Johanna Nepomuka po očetovi strani, je bil leta 1825 povišan v spodnjeavstrijski plemiški stan. Njegov brat in oče Johanna Nepomuka, Johann Baptist Marcus (* 25. april 1782, † 30. september 1849), se je poročil z Angiolino, rojeno Drossi Plastera (Plaster po Steeb/Sterneck&lt;ref&gt; Ch. Steeb, T. Sterneck : Die Daublebsky, Freiherren von Sterneck zu Eberstein. Zur Geschichte und Genealogie der seit fast zweihundert Jahren in Kärnten beheimateten Linie einer böhmischen Adelsfamilie. Klagenfurt am Wörthersee 2011, 37–38, 74 &lt;/ref&gt;) (* 25. maj 1798, † 11. Jänner 1862), ki je bila pokopana na župnijskem pokopališču v [[Šenttomaž pri Celovcu|Šenttomažu pri Celovcu]] severovzhodno od Celovca in ima tam svoj nagrobni kamen.

[[File:Grabsteine in St. Thomas am Zeiselberg - Šenttomaž pri Celovcu (Kärnten - Koroška).png|thumb|nagrobni kamni, [[Šenttomaž pri Celovcu]] ([[Štalenska gora]], Koroška)]]
Janez Nepomuk Šlojsnik je imel tri brate in sestre: Theodorja Wilhelma (* 27. marec 1817), Victorja (* 10. marec 1818, † 14. julij 1851) in Angiolino (* 13. november 1823 Dunaj, † 10. december 1883 Gries pri Bolzanu), baronico von Sterneck iz zakona. Poročena je bila s Carlom Daublebskim (po Kneschke) (Daublewsky po Wurzbach), poročeno baronico von Sterneck in Ehrenstein, in je tudi pokopana v Šenttomažu pri Celovcu. Angiolina je leta 1860 kupila posestvo gradu [[Grad_Gundrska_vas | Gundrska vas]] pri Šenttomažu. Po smrti moža Karla in ker je njen zakon ostal brez otrok, je leto pozneje prodala posestvo Gundrska vas. Na nagrobnih kamnih najdemo grb rodbine Schloissnigg/Šlojsnikovih, in sicer merjasceva glava.

[[File:Schloissnig Parte, 1883, Adler Archiv Wien.png|thumb|osmrtnica Johann Nepomuk Schloissnigg (1883, Adler-Archiv, Dunaj)]]
Šlojsnikovo truplo, ki je umrl na Dunaju, so prenesli v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer so ga pokopali ob njegovi preminuli ženi Josefi, rojeni princesi [[Thurn und Taxis]] (vdova Karla Freiherr Wallbrunn, *1789, †21. september 1867) na zdaj opščenem pokopališču Sveti Krištof v Ljubljani-[[Bežigrad]].

== Delovanje na Koroškem ==
[[File:Porträt Baron Johann Nepomuk Schloissnigg - Baron Janez Nepomuk Šlojsnik.png|thumb|portret Janeza Nepomuka Šlojsnika, cesarskega predstavnika v funkciji deželnega glavarja Koroške]]Šlojsnik je bil v letih 1835-37 okrožni tajnik ([[nemški jezik|nemško]] ''Kreissekretär'') v Celovcu, v letih 1838-1840 tajnik in v letih 1841-1846 gubernijski svetnik pri ilirskem guberniju ([[nemški jezik|nemško]] ''Gubernialrat beim Illyrischen Gubernium'') v Ljubljani. 
Leta 1847 je Šlojsnik prišel v Celovec, leta 1849 postal tamkajšnji okrožni glavar ([[nemški jezik|nemško]] ''Kreishauptmann''), 8. decembra 1849 pa cesarski namestnik ([[nemški jezik|nemško]] ''Statthalter'') novoustanovljenega koroškega urada cesarskega namestništva z veljavnostjo od 2. januarja 1850. 
Šlojsnik je to funkcijo obdržal tudi po reorganizaciji zgoraj imenovanega deželnega organa, ki je bil z resolucijo z dne 1. julija 1853 preimenovan v deželno vlado, kar je stopilo v veljavo 29. maja 1854.

[[File:Schloissnig-Denkmal Hermagor - Foto Bernhard Gitschtaler.jpg|thumb|MSpmenik za Janeza Nepomuka Šlojsnika, [[Šmohor]](Koroška) - Foto Bernhard Gitschtaler]]
Na Koroškem se je Schloissnigg zavzemal za izboljšanje cestne in železniške infrastrukture. Tako so bile t.i. ''Šlojsnikove stene'' ([[nemški jezik|nemško]] ''Schloissniggwände'') blizu [[Šmohor|Šmohorja]] poimenovane po njemu, ker se je zavzel za širitev ceste skozi [[Zilja|Ziljo]]. Zavzemal pa se je tudi za izboljšanje stanja Celovca.

Zaradi svoje funkcije je bil Schloissnigg od 8. decembra 1849 do razpustitve leta 1854 po uradni dolžnosti predsednik komisije za zemljiško odvezo ([[nemški jezik|nemško]] ''Grundentlastungskommission'') kakor tudi tako imenovane Komisije za deželno organizacijo ([[nemški jezik|nemško]] ''Landesorganisierungskommission'').&lt;ref&gt;SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesorganisierungskommission. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 775-778. [COBISS.SI-ID 22139400] &lt;/ref&gt; Njena naloga je bila praktično izvajanje reforme sodstva in uprave, ki jo je predvidela oktroirana marčna ustava iz leta 1849, zemljiška reforma ter nato Silvestrski patent iz leta 1851.

Poleg &quot;upravnih&quot; vidikov je imela organizacijska delitev kronovin po besedah Rumplerja &quot;seveda tudi resno nacionalno politično komponento&quot;.&lt;ref&gt; H. Rumpler : Zentralistische Reichspolitik oder Germanisierung ? Zum nationalpolitischen Gehalt der Politik der Wiener Regierung gegenüber Illyrien-Krain von der Revolution 1848 zum Neoabsolutismus. In : H. Rumpler, A. Suppan : Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941/Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. Wien, München 1988, 76–77&lt;/ref&gt; (Delitev na okrožja bi lahko po njegovem mnenju &quot;služila tudi za zaščito nenemške manjšine v pretežno nemški kronski deželi&quot;).

Vendar je Šlojsnik po navedbah Rumplerja leta 1852 ocenil, da je razdelitev dežele Koroške v (etnično opredeljena) okrožja ([[nemški jezik|nemško]] ''Kreiseinteilung'') nepotrebna.&lt;ref&gt;H. Rumpler : Zentralistische Reichspolitik oder Germanisierung ? Zum nationalpolitischen Gehalt der Politik der Wiener Regierung gegenüber Illyrien-Krain von der Revolution 1848 zum Neoabsolutismus. In : H. Rumpler, A. Suppan : Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941/Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. Wien, München 1988,77&lt;/ref&gt;  

Na to, da Šlojsnikova motivacija pri tem ni bila nujno etnopolitična, kaže zlasti dejstvo, da je Šlojsnik revidiral enojezični nemški krajevni imenik Koroške, ki je bil pripravljen že v skladu z začasnim zakonom z dne 17. marca 1849.&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Ortsrepertorium. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 969-973. [COBISS.SI-ID 22148104] &lt;/ref&gt; Namesto tega je izdal dvojezični dekret o deželni razdelitvi z dne 23. decembra 1849,&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landeseinteilungs-Erlass (1), Kärntner, vom 23. Dezember 1849. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 754-764, ilustr. [COBISS.SI-ID 22131208] &lt;/ref&gt; objavljen v dvojezičnem Koroškem deželnem zakoniku in vladnem uradnem listu z dne 16. marca 1850.&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesgesetzblatt, zweisprachiges Kärntner. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 769-775, ilustr. [COBISS.SI-ID 22133768] &lt;/ref&gt;  S tem je hkrati potrjena konstitutivnost obeh narodov v deželi kot pravna kategorije.

==Delovanje v duhu 3. člena koroške deželne ustave iz leta 1849==
Člen 3 koroške deželne ustave z dne 30. decembra 1949 v razdelku 1 „O deželi“ določa: „Naroda, ki živita v deželi, sta enakopravna in imata nedotakljivo pravico ohranjati in gojiti svojo narodnost in jezik.“&lt;ref&gt;&quot;Cesarski patent z dne 30. decembra 1849 o uveljavitvi in razglasitvi deželne ustave za vojvodino Koroško s pripadajočim volilnim redom za deželni zbor&quot;, RGBl/Državni zakonik 8. januarja 1850 (Koroška deželna ustava, 1849, člen 3)&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Ponovna obravnava [[Koroški Slovenci|koroških Slovencev]] v deželni ustavi naj bi se ponovila šele leta 2017, in sicer v njenem temeljnem 5. členu, zlasti v drugem odstavku (prevod): &quot;(2)Koroška dežela v skladu z drugim odstavkom 8. člena Zveznega ustavnega zakona priznava svojo jezikovno in kulturno raznolikost, ki jo na Koroškem izraža slovenska narodna skupnost. Jezik in kulturo, tradicijo in kulturno dediščino je treba spoštovati, varovati in spodbujati. Skrb za deželo velja v enaki meri za vse rojake.&quot; Kärntner Landesverfassung, glej. člen 5:[https://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=LrK&amp;Gesetzesnummer=10000208]&lt;/ref&gt;

Za Šloisnikovo delovanje ves čas bivanja na Koroškem so značilna prizadevanja za slovenski jezik in slovenske ustanove ([[Mohorjeva družba|Mohorjevo]]), ki jih je izkazoval kot najvišji predstavnik dežele - cesarjev namestnik v funkciji deželnega glavarja.
&lt;Gallery&gt;
Kärntner Landesverfassung, Reichsgesetzblatt - RGBl 1850 (S. 1, deutsche Fassung).jpg|mini|Koroška deželna ustava, 1849/1850, str. 1.
Kärntner Landesverfassung, Reichsgesetzblatt - RGBl 1850 (S. 2, deutsche Fassung).jpg|mini|Koroška deželna ustava, 1849/1850, str. 2.
Kärntner Landesgesetzblatt - LGBl. 1854, zweisprachig.png|mini|Dvojezični koroški deželni zakonik, 1854.
Ortsverzeichnis_Kärnten_1860,_zweisprachig,_Digitalisat_(c)_Bojan_Schnabl.pdf|thumb|Dvojezični krajevni imenik celotne Koroške, 1860.
&lt;/Gallery&gt;

Z njegovim službovanjem je povezano dvojezično nemško-slovensko izdajanje deželnega zakonika (''Landesgesetzblatt'') med letoma 1850 in 1859.&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesgesetzblatt, zweisprachiges Kärntner. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 769-775, ilustr. [COBISS.SI-ID 22133768] &lt;/ref&gt; Šlojsnik je svoja slovenska pravna besedila podpisoval tudi v [[slovenski jezik|slovenskem]] pravopisu ''Šlojsnik''.

[[File:Schloissnigg - Landeseinteilungserlass 1854 (Einleitung).png|thumb|Koroški deželni uradni list, o teritorialni organizaciji, slovenska verzija, 8.9.1854]]
[[File:Landesorganisierungskommission, Landesgesetzblatt, Kärnten, slowenische Fassung, 30.11.1854.jpg|thumb|Carinthia, Provincial Law Gazette, 30.11.1854, on the estabilshment of an organisational commission (in Slovenian/Slovenian version)]]
Nadaljnji dvojezični krajevni imeniki, ki so bili objavljeni v koroških deželnih zakonikih, so izhajala tudi po formalni odpravi marčne ustave (odlok o teritorialni ureditvi dežele z dne 3. oktobra 1854 / ''Landeseinteilungs-Erlass vom 3. Oktober 1854'').&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landeseinteilungs-Erlass (2), Kärntner, vom 8. September 1854. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 764-766, ilustr. [COBISS.SI-ID 22131464] &lt;/ref&gt;)

[[File:Schloissnigg - Anleitung zur Verwendung des Gemeindeeigentums, 1850.jpg|thumb|dvojezični &quot;navod&quot; za opravljanje občoinkega blaga, Koroška 1850, naslovnica]]
[[File:Schloissnigg - Anleitung zur Verwendung des Gemeindeeigentums, Seite 2-3.jpg|thumb|dvojezični &quot;navod&quot; za opravljanje občinkega blaga, Koroška, str.2-3]]
Šlojsnik je tudi izdajatelj dvojezične zbirke obrazcev z datumom 24. december 1850 za nove občine, ustanovljene na podlagi zakona o občinah z dne 17. marca 1849 (podpisano Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik). &lt;ref&gt; Anleitung zur Verwaltung des Gemeinde-Eigenthums/Navod, kako gre s srenjsko lastnino gospodariti. [Verordnung ?] Nr. 11914 vom 24. Dezember 1850, gedruckt bei Ferd. V. Kleinmayr in Klagenfurt, [gezeichnet :] Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik, 73 S. (mit Formularen in beiden Landessprachen)&lt;/ref&gt; 

Leta 1852 je Schloissnigg postal predsednik začasnega parlamentarnega odbora ([[nemški jezik|nemško]] ''provisorischer Landtagsausschuss'') in stanovskega odbora ([[nemški jezik|nemško]] ''ständische Verordnetenstelle'').&lt;ref&gt;Odbor je bil stalni manjši parlament in je deloval v imenu večjega parlamenta, kadar ta ni zasedal. Stanovski odbor je bil organ, odgovoren za upravljanje premoženja stanov, in je moral delovati kot izvršilni organ za vse resolucije parlamenta in odbora.“ Citat: https://de.wikisource.org/wiki/ADB:Kalchberg,_Franz_Freiherr_von&lt;/ref&gt;

[[File:Kärntner Landesgesetzblatt - LGBl. 1854, zweisprachig.png|thumb|Uradni list Koroške, 1854, dvojezično (nemško, slovensko)]]
Šlojsnik se je zaradi dobrega znanja slovenščine zavzemal za kakovostne prevode pravnih besedil in posredoval pri uredništvu državnega zakonika&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Reichsgesetzblatt. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1116-1119. [COBISS.SI-ID 22173704] &lt;/ref&gt;, na primer zaradi pomanjkljivosti pri prevodu začasnega občinskega zakona. Zaradi povsem razumljivega nelagodja zaradi takrat novo nastale in neobičajne slovenske terminologije&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Terminologie. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1340-1347. [COBISS.SI-ID 22190088] &lt;/ref&gt; in pravnega jezika, ki sta ga leta 1849 oziroma 1851 izrazila deželna poslanca&lt;ref&gt;SCHNABL, Bojan-Ilija. Abgeordnete. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, a-I, S. 55-58, ilustr. [COBISS.SI-ID 22120200]&lt;/ref&gt; Johann Millonig in [[Andrej Einspieler]], je cesarski namestnik Šlojsnik opravil uradno poizvedbo in prišel do enakih [[sociolingvistika|sociolingvističnih]] zaključkov, ki jih je tudi že bil izrazil dekan Kaple ob Dravi Johann Rabitsch. Šlojsnik je prišel do zaključka : 

''To okoliščino je mogoče odpraviti le z nenehnim prizadevanjem za širjenje splošne izobrazbe, vendar bo objava zakonov v narečju verjetno težko in komaj uspešno sredstvo za obveščanje v vseh jezikih'' (izvirno [[nemški jezik|nemško]]: ''Diesem Umstande kann nur durch das rastlose Bestreben eine allgemeine Bildung zu verbreiten, abgeholfen werden, die Auflage der Gesetze im Volksdialekte aber dürfte in allen Sprachen ein schwieriges und kaum erfolgreiches Auskunftsmittel seyn''.&lt;ref&gt;po: T. Domej : Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksichtigung des Zeitalters 1740 bis 1848 (Phil. Diss.). Wien 1986, str. 443&lt;/ref&gt;

Obsežni dvojezični krajevni imenik Koroške iz leta 1860, ki je zadnje v vrsti uradnih dvojezičnih krajevnih imenikov, ki so bila povsem dvojezična za vso deželo, je verjetno prav tako treba pripisati Šlojsnikovi uradni dejavnosti.&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Ortsverzeichnis, zweisprachiges aus 1860. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 973-978. [COBISS.SI-ID 22148616] &lt;/ref&gt;

Apih ugotavlja, da je Šlojsnik pogosto naletel na odpor nemško usmerjene državne uprave in politične elite. &lt;ref&gt; J. Apih : Slovenci in 1848. leto. Ljubljana 1888 (http://sistory.si), 291 u. 298  f.&lt;/ref&gt;  Ko je bila Koroška konec leta 1860 kljub njegovim protestom upravno podrejena guberniju v Gradcu, je Šlojsnik odstopil.

== Konec Šlojsnikove funkcije na Koroškem ==
Konec leta 1860 je bila Koroška upravno podrejena guberniju v Gradcu, čeprav je bila neodvisnost in nedeljivost kronske dežele Koroške politična mantra dežele že od leta 1848.
Kot piše I. M. Binder o koroškem deželnem zboru leta 1848: &quot;Jasnih večin je bilo redko. Široko soglasje je obstajalo le pri vprašanju ustanovitve Koroške kot samostojne kronovine. Prvi razlog, da je deželni zbor 17. avgusta 1848 razpravljal o možnosti delitve dežele, so bile razprave v Državnem zboru o ukinitvi obstoječih dežel in razdelitvi upravnih območij po nacionalnih merilih. Na eni strani je bil predlog državnozborskega poslanca Dr. Ludwiga von Löhnerja, da je treba obstoječe deželne meje ukiniti, na drugi strani pa podobne zamisli na slovanski strani, ki bi lahko prizadele tudi Koroško. Poslanec Franz Ritter von Jacomini je 17. avgusta v parlamentu obsodil oba predloga, saj je prvi Koroško degradiral na departma, drugi pa je pomenil delitev kronske dežele. Poudaril je enotnost Nemcev in Slovanov&lt;ref&gt; Bojan-Ilija Schnabl: „Slawen“. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, Po-Ž, S. 1231-1232&lt;/ref&gt; na Koroškem. Predlog je bil v parlamentu sprejet soglasno. Deželna ustava z dne 31. avgusta 1848 se je zavzemala za nedeljivost vojvodine Koroške.&lt;ref&gt; Ustavni temeljni člen 3 te deželne ustave določa enake pravice obeh narodnosti (»Volksstämme“), torej kot konstitutivnih etničnih skupin/etnij/jezikovnih skupin: &quot;Naroda, ki živita v državi, sta enakopravna in imata nedotakljivo pravico ohraniti in vzdrževati svojo narodnost in jezik&quot;. Glej: Bojan-Ilija Schnabl: „Landesverfassung, Kärntner von 1849“. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, str. 785-792&lt;/ref&gt; 11. marca 1849 je dunajska vlada Koroško ločila od Ilirskega gubernija v Ljubljani, ki mu je bilo od leta 1814 začasno podrejeno okrožje Beljak, od leta 1825 pa okrožje Celovec. Koroška je ponovno pridobila upravno neodvisnost. &lt;ref&gt; Iris M. Binder: Der Kärntner Landtag. In: Die Habsburgermonarchie 1848 - 1918 : Verfassung und Parlamentarismus, Bd. VII, 2 : Die regionalen Repräsentativkörperschaften. Hg. Helmut Rumpler, Wien, ÖAW, 2000, S. 1719, 1720.&lt;/ref&gt; 

Ko je bila konec leta 1860 kljub Schloissniggovim protestom sprejeta odločitev o upravni podrejenosti Koroške graškemu guberniju, je Schloissnigg odstopil. Hkrati se je Koroška tako rekoč znebila &quot;problema Slovencem naklonjenega deželnega glavarja Šlojsnika&quot; - in to je eden od poskusov razlage - tako, da se je odpovedala osrednji politični mantri dežele, ki je več kot 150 let določala politični diskurz v deželi, namreč neodvisnosti in nedeljivosti dežele Koroške.&lt;ref&gt;Bojan-Ilija Schnabl: Johann Nepomuk Baron Schloissnigg (Šlojsnik), Statthalter von Kärnten (1850-1860) und Landespräsident von Krain. In: Carinthia I, Klagenfurt am Wörthersee 2017, 207. Jahrgang, S. 339-365.&lt;/ref&gt; To se na Koroškem ni ponovilo več kot 150 let, da bi &quot;Slovencem prijazen&quot; deželni glavar nemoteno opravljal svojo funkcijo (Hans Sima je moral po ostrih protestih leta 1974 odstopiti).

== Delovanje na Kranjskem ==
Zapisnik ministrskega sveta št. 264 z dne 1. oktobra 1862 vsebuje oceno Antona von Schmerlinga (1805-1893) - avtor februarske ustave in po njem imenovanega februarskega patenta iz leta 1861 - o Šlojsniku, ki je bi bil predviden za deželnega predsednika Kranjske:

''Od Ulepičeve smrti je [državni minister Schmerling] iskal primernega naslednika za mesto deželnega glavarja na Kranjskem, vendar med domačini ali med razpoložljivimi višjimi uradniki ni našel nikogar, ki bi bil zaradi svoje izjemne uspešnosti, porekla in jezikovnega znanja najprimernejši za to mesto. Ker vojvodina Kranjska ni bila tako velika dežela in slovensko gibanje ni bilo tako pomembno, prav tako pa ni imelo nobene utemeljitve, je nameraval za ta položaj predlagati razpoložljivega cesarskega namestnika barona Šlojsnika. Čeprav slednji ni bil posebno sposoben in ne preveč energičen, bi mu koristilo dejstvo, da je bil pred tem gubernijski svetnik v Ljubljani in je zato že poznal tamkajšnje razmere, in ker so bile razmere v Celovcu, kjer je bil nazadnje cesarski namestnik, precej podobne tistim v Ljubljani, je bilo mogoče upravičeno pričakovati, da bo dodeljeno mesto opravljal v zadovoljstvo. Prav tako je znal izvajati ustrezne reprezentativne naloge, njegovo imenovanje za glavarja dežele Kranjske pa bi prihranilo pokojnino v višini 6.000 fl.&quot;. Proti temu načrtu državnega ministra ni bilo pripomb. V zapisu je tudi navedeno: ''Z najvišjim odlokom z dne 10. oktobra 1862 je cesar odobril Schmerlingov predlog, HHStA, Kab. Kanzlei, KZ 3022/1862, objavljen v Wiener, dne 16. 10. 1862 (M)''.

Od 17. oktobra 1862 do 12. novembra 1865 je &quot;deloval z nazivom in značajem cesarskega namestnika&quot; ([[nemški jezik|nemško]]: ''Statthalter'') kot predsednik dežele Kranjske.&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landeschefs und Landeshauptmänner von Krain/Kranjska. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 753, ilustr. [COBISS.SI-ID 22139144] &lt;/ref&gt; Zaradi nemškega pritiska je bil od te funkcije odstavljen po padcu Belcredijeve vlade.

28. junija 1864 je Šlojsnik sledil [[Mihael Ambrož|Mihaelu Ambrožu]] na poslanskem mestu kot zastopnik kurije mest in trgov (Postojna, Vrhnika, Lož) v [[Kranjski deželni zbor|Kranjskem deželnem zboru]].&lt;ref&gt; Rahten, Andrej. &quot;Der Krainer Landtag&quot;. V Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch, ur. Die Habsburgermonarchie 1848-1918. Zv. 7/2: Die regionalen Repräsentativkörperschaften. Wien, 2000. Str. 1739-1768. ISBN 3-7001-2871-1&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1965.&lt;/ref&gt; 30. januarja 1867 pa je bil ponovno izvoljen. Vasilij Melik trdi: „V mestni skupini Postojna – Vrhnika – Lož je bil leta 1865 (sic!) izvoljen deželni predsednik baron Schloissnigg (sic!), ki se je pozneje sicer pridružil slovenski stranki, a ji ob času izvolitve nedvomno ni pripadal […].&lt;ref&gt;Vasilij Melik: Volitve na Slovenskem 1861-1918. Slovenska matica v Ljubljani 1965, S. 209&lt;/ref&gt;

Na zasedanju Kransjkega deželnega zbora 23. novembra 1865 je nasprotoval centralističnim, predvsem pa nemško usmerjenim prizadevanjem grofa [[Anastasius Grün|Antona von Auersperga]]. 12. februarja 1866 je kot predsednik pristojnega odbora zahteval uvedbo slovenskega (maternega) jezika v osnovnih in srednjih šolah. Njegova kritika volilnega postopka za [[Državni_zbor_(Avstrijsko_cesarstvo)|Državni zbor]] ([[nemški jezik|nemško]]: ''Reichsrat''), ki jo je oblikoval kot vodja drugega pristojnega odbora in jo predložil deželnemu zboru, je 1. marca 1867 privedla do njegove razpustitve, po kateri se je Schloissnigg umaknil iz javnega življenja.

Šlojsnik se je na Kranjskem zavzemal tudi za širitev železniške infrastrukture in za davčne olajšave za Ljubljano. 
Šlojsnik se je aktivno vključeval v slovensko kulturno življenje v Ljubljani. Šlojsnik je na primer promoviral ''[[Slovenska matica|Slovensko matico]]'' in naročil okrajnim uradom, naj javno izobesijo razpise za včlanitev v ''Slovensko matico'', kar je [[Janez Bleiweis]] pohvalil v ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Kmetijskih in rokodelskih novicah]]''.

== Pomen ==
Po končanem študiju prava je Šlojsnik opravljal več uradniških funkcij, zaradi katerih se kaže kot slovenofil in zagovornik slovenskih nacionalnih interesov.&lt;ref&gt; J. Apih : Slovenci in 1848. leto. Ljubljana 1888 (http://sistory.si), 291 u. 298  f.&lt;/ref&gt; 

[[File:Zweisprachige Landesverfassung Kärnten 30. 12. 1849.png|thumb|dvojezična koroška deželna ustava, 30.12.1849 (nemško, slovensko)]]
Njegovo zavzemanje proti centralizaciji ustreza integrativnemu razumevanju države, po katerem so Slovenci razumljeni kot konstitutivno ljudstvo notranjeavstrijskih dežel oziroma monarhije v celoti, kar v tem aspektu ustreza [[Klemens_Wenzel_von_Metternich|Metternichovemu]] razumevanju cesarstva kot države s številnimi narodi (pravno podlago za to sta predstavljala § 5 marčne ustave&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Oktroyierte Märzverfassung 1849. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 961-967. [COBISS.SI-ID 22145800] &lt;/ref&gt; in § 3 koroške deželne ustave iz leta 1849&lt;ref&gt;SCHNABL, Bojan-Ilija. Landesverfassung, Kärntner von 1849. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 785-792. [COBISS.SI-ID 22140168] &lt;/ref&gt; - čeprav je njena dejanska učinkovitost v literaturi opisana drugače. Šlojsnikovo delo temelji, kot je razvidno iz njegove ustavne funkcije, na doslednem uresničevanju ustavnega cilja, določenega v § 3 koroške deželne ustave, ki je predvideval dva konstitutivna naroda in dva deželna jezika&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. Landessprache. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 2, j-Pl, S. 778-785. [COBISS.SI-ID 22139656]&lt;/ref&gt; z enakimi pravicami.

Šlojsnik je bil najvišji politični predstavnik državne oblasti na Koroškem, ko je bila leta 1851 – torej po ustaljenem prepričanju v obdobju neoabsolutizma – ustanovljena [[Mohorjeva družba]], najpomembnejša koroška slovenska kulturna ustanova, ki je hkrati najstarejša ljudska založba v Avstriji in ki deluje vse do danes. V tej funkciji je tudi bil, ko so istega leta na celovški gimnaziji uvedli pouk [[slovenski jezik|slovenščine]]. Šlojsnik se je aktivno zavzemal za kakovostne slovenske prevode dvojezičnega deželnega zakonika, ki je izhajal celo desetletje. Ni povezan le z dvojezičnim koroškim deželnim zakonikom, temveč je dosledno objavljal tudi deželne odloke o organizacijski razdelitvi dežele, to so krajevni imeniki dežele v obeh deželnih jezikih, iz česar je mogoče sklepati tudi o takratnem razumevanju dežele, kot je bilo to zapisano že v deželni ustavi (za katero v literaturi piše, da ni bila uveljavljena v praksi, ker ni prišlo do volitev in do sestavljanja deželnega zbora). Schloissnig je izdal tudi praktični dvojezični priročnik za upravljanje občinskega premoženja z obrazci v obeh deželnih jezikih. &lt;ref&gt;''Anleitung zur Verwaltung des Gemeinde-Eigenthums/Navod, kako gre s srenjsko lastnino gospodariti''. [Verordnung ?] Nr. 11914 vom 24. Dezember 1850, gedruckt bei Ferd. V. Kleinmayr in Klagenfurt, [gezeichnet :] ''Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik'', 73 S. (mit Formularen in beiden Landessprachen)&lt;/ref&gt; 

Njegova razrešitev z mesta koroškega deželnega glavarja je bila povezana s kratko vključitvijo Koroške v kronovino [[Štajerska]].

V Ljubljani in na Kranjskem je pozneje spodbujal [[Slovenksa matica|Slovensko matico]], ''Akademijo Slovencev'', ki je bila ustanovljena na politično pobudo kot nadomestilo za neuveljavljeno slovensko univerzo ali visoko šolo. Vlada Richarda Belcredija je padla zaradi njegovega zavzemanja za slovenščino v osnovnih šolah.

== Recepcija ==
Šlojsniku je posvečen spomenik na Ziljski cesti blizu [[Šmohor]]ja, katere izgradnje je prodrl.

V spominskem parku [[Navje]], ki sta ga leta 1936 zasnovala slovenska arhitekta [[Jože Plečnik]] in Ivo Spinčič, so nagrobniki in epitafi velikih osebnosti iz slovenske politične in kulturne zgodovine (med drugim [[Anton Aškerc]], [[Janez Bleiweis]], [[Matija Čop]], [[Josip Jurčič]], [[Jernej Kopitar]], [[Anton Korošec]], [[Fran Levstik]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Josip Stritar]], [[Valentin Vodnik]]). Šlojsnikovega spomenika ni najti&lt;ref&gt;Tudi ni sledu po arhivih.&lt;/ref&gt;, kar je značilno za njegovo recepcijo v Sloveniji. Zanimivo je, da razen kratkih omemb v slovenskem zgodovinopisju skoraj ni novejših študij, kljub njegovi dokazani zavzetosti za slovenski jezik in slovenske ustanove na Koroškem in Kranjskem. Očitno njegovo nasprotovanje upravni delitvi države po etnično-jezikovnih mejah in/ali njegovo aristokratsko poreklo nista ustrezali družbenopolitično usmerjeni &quot;znanosti&quot; v socialistični R. Sloveniji.&lt;ref&gt;V slovenski &quot;zgodovinopisi&quot; literaturi najdemo le malo število mest, kjer je le na kratko omenjen.&lt;/ref&gt; Po drugi strani pa tudi na Koroškem njegova Slovencem načeloma prijazna usmerite ni bila v skladu z dolgoletnim mainstreamom.

[[File:Zweisprachige Landesverfassung Kärnten 30. 12. 1849.png|thumb|dvojezična koroška deželna ustava, 30.12.1849 (nemško, slovensko)]]
Kljub pomenu Šlojsnika za koroško in slovensko ustavno, državnopravno in kulturno zgodovino&lt;ref&gt; SCHNABL, Bojan-Ilija. ''Einleitung, Dimensionen einer modernen pluridisziplinären, interdisziplinären und interkulturellen Enzyklopädie zur slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, von den Anfängen bis 1942 = Lemma „Kulturgeschichte, slowenische in Kärnten/Koroška''. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 1, A-I, S. 15-37, ilustr.&lt;/ref&gt; po njem ni poimenovana niti ena ulica ali trg v deželni prestolnici Celovec. Enako velja za Ljubljano.&lt;ref&gt; Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. In : ''Koroški koledar'' 2012. Klagenfurt/Celovec [2011], 165–188. &lt;/ref&gt;

Šele v okviru arhivskih, izvornih arhivskih in terenskih raziskav v okviru [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]] (Böhlau 2016) ter spremljajočih publikacijah in zlasti monografske disertacije&lt;ref&gt; Bojan-Ilija Schnabl: Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. [Phil Diss.] Maribor, 2016. 701 S., ilustr. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634. [COBISS.SI-ID 22464264] &lt;/ref&gt; je bilo objavljeno o izrecno slovensko usmerjenem cesarskem namestniku v funkciji deželnega glavarja Koroške in deželnemu predsedniku Kranjske prvič vrsta obsežnih raziskav v obeh deželnih jezikih –  v nemščini&lt;ref&gt; Bojan-Ilija Schnabl: Johann Nepomuk Baron Schloissnigg (Šlojsnik), Statthalter von Kärnten (1850-1860) und Landespräsident von Krain. In: Carinthia I, Zeitschrift für geschichtliche Landeskunde von Kärnten, 207. Jahrgang 2017. Klagenfurt am Wörthersee, Geschichtsverein für Kärnten, 2017, S. 339-365, ilustr.&lt;/ref&gt; kakor tudi v slovenščini.

[[File:Touristische Informationstafel für Klagenfurt - Schloissnigg (Entwurf Bojan Schnabl).jpg|thumb|turistična informacijska tabla za J.N. Šlojsnika (večjezični osnutek Bojana Schnabla)]]
Od takrat ni bilo opaziti širšega sprejema v znanstveni skupnosti. To je presenetljivo, vsaj z vidika tradicionalnih pristopov in žarišč koroško-slovenskega in slovensko-slovenskega zgodovinopisja (oziroma njunih predstavnikov na raziskovalnih ustanovah v Republiki Sloveniji). Če je Šlojsnikovo delo leta 1860 pripeljalo koroško elito, da je opustila politično mantro o samostojnosti in nedeljivosti dežele Koroške do te mere, da je kronovina za kratek čas prešla pod graško gubernijo, kasneje pa je zaradi Šlojsnikovega zavzemanja za slovenske osnovne šole na Kranjskem padla Belcredijeva vlada, bi bilo pričakovati vsaj znanstveno razpravo in zlasti znanstveni diskurz na podlagi prvih obsežnih raziskav v okviru [[Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem|Enciklopedije slovenske kulturne zgodovine na Koroškem]] oz. disertacije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]]&lt;ref&gt; Bojan-Ilija Schnabl: Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. Maribor, 2016. 701 str., ilustr. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634. [COBISS.SI-ID 22464264] &lt;/ref&gt;. Takega diskurza ni bilo.

Iz vrste koroških deželnih glavarjev s koroško-slovenskimi koreninami, kot je bil Vinzenz Schumy (Landbund) 1923-1927 (le ta je bil v mladih letih slovenski zadružni aktivist v mlečni zadrugi v Šentjakobu v Rožu in se je podpisoval »Šumi«), Ferdinand Wedenig (SPÖ) 1947-1965 (ki je koristil svoje znanje slovenščine tudi službeno in v političnem kontekstu po vojni) ter Hans Sima (SPÖ) 1965-1974 (po rodu iz [[Trbiž]]a), izstopa Janez Nepomuk baron Šlojsnik / Johann Nepomuk Freiherr von Schloissnigg. On se je sicer rodil na Dunaju, vendar se je verjetno zavedal koroških korenin rodbine in se je izkazal kot dosledno slovensko usmerjeni predstavnik državne oblasti in kasneje poslanec slovenske politične strani v kranjskem deželnem zboru, ki je kljub pritiskom do konca življenja ohranil svoje razumevanje večnacionalne države.

Šlojsnik, ki se je politično opredelil za Slovenca in tako tudi deloval na Koroškem in v kranjskem deželnem zboru, ostaja edini &quot;zavedni Slovenec&quot; na najvišji politični funkciji v deželi Koroški. Zato je njegova zapuščina še toliko bolj izjemna.
== Arhivi == 
* Kärntner Landesarchiv
* Narodna in univerzitetna knjžnica Ljubljana (NUK) (www.dlib.si) 
* Universitätsbibliothek Klagenfurt
* Adler (www.adler-wien. at)
* Pfarrarchiv St. Stephan zu Wien 
* Matriken der Schottenpfarre (Wien) (www.matricula-online.eu/)
*  Privatarchiv Karl Hren (Anleitung zur Verwaltung des Gemeinde-Eigenthums/Navod, kako gre s srenjsko lastnino gospodariti, Nr. 11914 vom 24. 12. 1850)

== Viri ==
* KLA, Archiv Dietrichstein, Fasz. CCCIV, 42/8, fol. 272, 274 ; 
* Archiv St.  Stephan (Wien), Trauungsbuch, Tomus 47, Folio 5, recte 13. April 1733 ; 
* Verzeichnis der nach dem provisorischen Gesetze vom 17. März 1849 constituirten neuen Ortsgemeinden mit ihrer Zutheilung in die Gerichts- und Steueramts-Bezirke in dem Kronlande Kärnten. Klagenfurt (?) : [Kleinmayr], 1849 (?), 59 st.; 
* KLA-REPR-273/3-2014 ; Sig. L 25/1 ; Kärntner Landesgesetzblatt/ Koroški deželni zakonik 1850–1859 
* Landesgesetz- und Regierungsblatt für das Kronland Kärnten. II. Stück/Deželni zakonik in vladni list za koroško kronovino. II. del. Klagenfurt, 16. 3. 1850 
* Currende der politischen Organisirungs-Commission für Kärnten vom 23. Dezember 1849. Über die Eintheilung, den Umfang und Beginn der politischen Behörden im Kronlande Kärnten/Razglas politiške uravnavne komisije na Koroškem od 23. decembra 1849, Razdelik, obseg in začetek politiških oblastnij u koroškej kronovini. Schloißnigg, Commissions-Vorstand/ Šlojsnik, komisijski predsednik, 15–36 
* Anleitung zur Verwaltung des Gemeinde-Eigenthums/Navod, kako gre s srenjsko lastnino gospodariti. [Verordnung ?] Nr. 11914 vom 24. Dezember 1850, gedruckt bei Ferd. V. Kleinmayr in Klagenfurt, [gezeichnet :] Der Statthalter von Kärnten : Schloißnigg/Deželni poglavar na Koroškem : Šlojsnik, 73 S. (mit Formularen in beiden Landessprachen) 
* Novice, Ljubljana, Jg. 22, Nr. 31, S. 255 
* Partezettel (1883).  

== Leksiki == 
* Constantin Wurzbach, Biographisches Lexikon des Kaisertums Österreich Dreißigster Teil Schindler - Schmuzer (Wien 1875), Schloissnigg, S. 137-140, Stammtafel S. 139.
* Gothaisches Taschenbuch der freiherrlichen Häuser. Gotha 1853, 408–410. 
* Wiener genealogisches Taschenbuch, Bd. I (1926) 346, Bd. V (1933) 155 (Adler Signatur R-7.A) ; 
* Kranjec, Silvo: Schloissnigg, Janez Nepomuk, baron (1809–1885). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi543365/#slovenski-biografski-leksikon (7. november 2023). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.
* Österreichisches Biographisches Lexikon (ÖBL) 1815-1950, Bd. 10 (Lfg. 48, 1992), S. 216f. (R. Rill);
* W. v. Hueck (Bearb.) : Adelslexikon 12. Rol–Schm. Limburg/Lahn 2001, 492 f.; 
* SCHNABL, Bojan-Ilija. Schloissnigg, Johann Nepomuk, Baron Freiherr von. In: STURM-SCHNABL, Katja (Hg.), SCHNABL, Bojan-Ilija (Hg.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Wien; Köln; Weimar: Böhlau, 2016, Bd. 3, po-Ž, S. 1174-1179, ilustr. [COBISS.SI-ID 22177800] 

== Literatura == 
* J. Apih : Slovenci in 1848. leto. Ljubljana 1888 (http://sistory.si), 291 u. 298  f.; 
* Fran Ilešič : Korespondenca dr. Jos. Muršca (Schreiben von M. Cigale an J. Muršec vom 29. 12. 1849). In : L. Pintar (Hg.) : Zbornik znanstvenih in poučnih spisov, Nr. VII, Slovenska matica. Ljubljana 1905 ; 
* Josip Vošnjak : Spomini. Ljubljana 1905 ; 
* J. Mal : Zgodovina slovenskega naroda, najnovejša doba, Bd. 13. Celje 1935, 763 (Abbildung S. 763) ; 
* J. Mal : Zgodovina slovenskega naroda. Del 2. Celje 1993 (Nachdruck), 1042– 1043 ; 
* I. Prijatelj : Kulturna in politična zgodovina Slovencev, 1848–1895, Bd. IV. Ljubljana 1939, 86, 114, 117 ; 
* E. Pinzer : Geschichte Kärntens von 1850–60, 1 (phil. Diss.). Innsbruck 1953 ; 
* Vilfan, Sergij. Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1965.  
* E. Lußnig : Wahlen in Kärnten 1848–1867 (Dipl.-Arbeit Inst. für Geschichte, UBL Klagenfurt). Klagenfurt 1983 ; 
E. Webernig : Der Landeshauptmann von Kärnten. Ein historisch-politischer Überblick. Klagenfurt 1987 ; 
* H. Rumpler (Red.), W. Heindl (bearbeitet von) : ÖMR, III. Abteilung, Das Ministerium Buol-Schauenstein, Band 1, 14. April 1852–13. März 1853. Wien 1979, XXVII  ff, 301  ff. und III/Band 2, 15. März 1853–9. Oktober 1853. Wien 1979, XIII ff.; 
* T. Domej : Die Slowenen in Kärnten und ihre Sprache mit besonderer Berücksichtigung des Zeitalters 1740 bis 1848 (Phil. Diss.). Wien 1986, 439–444 ; 
* H. Rumpler (Red.), H. Brettner-Messler, K. Koch (bearbeitet von) : ÖMR, Abteilung V, Die Ministerien Erzherzog Rainer und Mensdorff, Band 4, 8. Mai 1862–31. Oktober 1862. Wien 1986, 45, 225 ff., Zitat S. 226 ; 
* H. Rumpler : Zentralistische Reichspolitik oder Germanisierung ? Zum nationalpolitischen Gehalt der Politik der Wiener Regierung gegenüber Illyrien-Krain von der Revolution 1848 zum Neoabsolutismus. In : H. Rumpler, A. Suppan : Geschichte der Deutschen im Bereich des heutigen Slowenien 1848–1941/Zgodovina Nemcev na območju današnje Slovenije 1848–1941. Wien, München 1988, 63–84 ; 
* J. Pleterski : Slowenisch oder deutsch ? Nationale Differenzierungsprozesse in Kärnten (1848–1914). Klagenfurt/Celovec 1996, S. 38 u. 156 
* Iris M. Binder: Der Kärntner Landtag. In: Die Habsburgermonarchie 1848 - 1918 : Verfassung und Parlamentarismus, Bd. VII, 2 : Die regionalen Repräsentativkörperschaften. Hg. Helmut Rumpler, Wien, ÖAW, 2000, S. 1719, 1720.
* Andrej Rahten: &quot;Der Krainer Landtag&quot;. V Helmut Rumpler in Peter Urbanitsch, ur. Die Habsburgermonarchie 1848-1918. Zv. 7/2: Die regionalen Repräsentativkörperschaften. Wien, 2000. Str. 1739-1768. ISBN 3-7001-2871-1
* W. Heindl (Red.), T. Kletečka (bearbeitet von) : ÖMR II. Abteilung, Das Ministerium Schwarzenberg, Band 1, 5. Dezember 1848–7. Jänner 1850. Wien 2002, 826 ; 
* Ch. Steeb, T. Sterneck : Die Daublebsky, Freiherren von Sterneck zu Eberstein. Zur Geschichte und Genealogie der seit fast zweihundert Jahren in Kärnten beheimateten Linie einer böhmischen Adelsfamilie. Klagenfurt am Wörthersee 2011, 37–38, 74 ; 
* Bojan-Ilija Schnabl: Dvojezična ustava Koroške in deželni glavar Janez Nepomuk Šlojsnik. In : Koroški koledar 2012. Klagenfurt/Celovec [2011], 165–188. 
* Bojan-Ilija Schnabl: Johann Nepomuk Baron Schloissnigg (Šlojsnik), Statthalter von Kärnten (1850-1860) und Landespräsident von Krain. In: Carinthia I, Zeitschrift für geschichtliche Landeskunde von Kärnten, 207. Jahrgang 2017. Klagenfurt am Wörthersee, Geschichtsverein für Kärnten, 2017, S. 339-365, ilustr.
* Bojan-Ilija Schnabl: Koroška deželna ustava 1849 ter njeni izvori in posledice. Maribor, 2016. 701 str., ilustr. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60634. [COBISS.SI-ID 22464264] 


== Sklici ==
{{sklici}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Nepomuk Šlojsar, Janez}}

[[Kategorija:Deželni glavarji Koroške]]
[[Kategorija:Avstrijski plemiči]]
[[Kategorija:Politiki v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Deželni glavarji Kranjske]]
[[Kategorija:Slovenski plemiči]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]</text>
      <sha1>8jjo3a5uzxz34j0nxny1sfmq5ijkwm1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Den Burg</title>
    <ns>0</ns>
    <id>557103</id>
    <revision>
      <id>6721835</id>
      <parentid>6715476</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:22:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721835</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17537" sha1="17sqnoqeazcr69ln4f51co5ujltptcv" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
| name = Den Burg
| native_name = 
| settlement_type = Vas
| image_skyline                   = Denburgaerial.JPG
| image_alt                       = 
| image_caption                   = Fotografija Den Burga iz zraka
| image_flag               = Texel_flag.svg
| flag_size               = 100x67px
| image_shield             = 
| shield_size             = 
| motto                    = 
| anthem                   = 
| image_map                = Map NL - Texel - Den Burg.svg
| map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije
| map_caption              = Lokacija na otoku Texel
| mapsize = 290px
| image_map2 = 
| map_caption2 = 
| mapsize2 = 
| subdivision_type = [[Suverena država]]
| subdivision_name = {{NLD}}
| subdivision_type1               = [[Province na Nizozemskem|Provinca]]
| subdivision_name1               = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]]
| subdivision_type2               = [[Občina]]
| subdivision_name2               = [[Texel]]
| established_title        = 
| demographics_type1              = 
| demographics1_title1            = 
| demographics1_info1             =  
| demographics1_info2             = 
| established_date         = 
| government_footnotes     =
| government_type = 
| governing_body                  = 
| leader_party                    = 
| leader_title                    = 
| leader_name                     = 
| leader_title1 = 
| leader_name1 = 
| leader_title2 = 
| leader_name2 = 
| leader_title3 = 
| leader_name3 = 
| legislature = 
| seat_type                = 
| seat                     = 
| seat1_type                      = 
| seat1                           = 
| coordinates              = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}}
| foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]]
| ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat
| image = Denburgaerial.JPG
| caption = Fotografija Den Burga iz zraka
| area_footnotes           = 
| area_urban_km2                  = 
| area_metro_km2                  = 
| population_footnotes     = 
| population_total         = 7,555
| population_as_of         = 1. januar 2021
| population_density_km2   = 
| population_demonym       = 
| timezone                 = [[Central European Time|CET]]
| utc_offset               = +1
| area_code_type           = 
| area_code                = 
| blank_name                      = 
| blank_info                      = 
| blank1_name                     = 
| blank1_info                     = 
| blank2_name                     = 
| blank2_info                     = 
| blank_name_sec2                 = 
| blank_info_sec2                 = 
| iso_code                        = 
| website                         = 
| official_name                   = 
| image_map1                      = 
}}
'''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')&lt;ref&gt;Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}&lt;/ref&gt; je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]].

Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]].

== Zgodovina ==
Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. 

V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu.

; Druga svetovna vojna

V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950.

Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]].

== Staro vaško jedro ==
[[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]]

''Zemljevid starega središča Den Burga.''

== Religija ==
Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]].

== Rojeni v Den Burgu ==

* [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike
* [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav 
* [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik

== Glej tudi ==

* Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu
* Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu

== Izobraževanje ==
V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ).

== Slike ==
&lt;gallery&gt;
Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled
Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev
Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici
Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu
Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju
&lt;/gallery&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi)

== Sklici ==
{{Sklici|30em}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Severna Holandija]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>17sqnoqeazcr69ln4f51co5ujltptcv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SŽ serija 310/316</title>
    <ns>0</ns>
    <id>562466</id>
    <revision>
      <id>6721747</id>
      <parentid>6425935</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:57:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Edgar Searle</username>
        <id>215370</id>
      </contributor>
      <comment>UIC</comment>
      <origin>6721747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4174" sha1="4u780rsgbkv0ye2p9f04c1ix5q04vrk" xml:space="preserve">{{infopolje Vlak
| name = SŽ 310/316
| image = Slovenian Pendolino at Zidani Most.jpg
| nicknames = 
| builder = [[Fiat Ferroviaria]]
| origin = [[Italija]]
| uicclass = (1A)(A1)+2′2′+(1A)(A1)
| fuelcap = 
| locoweight = 
| axleload = 
| wheeldiameter = 890 mm
| length = 81,2 m
| width = 2,80 m
| weight = 152 t
| minimumcurve = 
| enginetype = električni
| voltage = 3 kV DC
| multipleworking = 3
| topspeed = 200 km/h
| passengerseats = 164
| poweroutput = 2000 kW&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://issuu.com/bojan/docs/slovenian_railways_rolling_stock?documentId=080417115456-27f7b2a80ecb477c8f25a6f3598de013&amp;layout=grey |title=Slovenian Railways Rolling Stock |website=issuu.com |accessdate=2024-06-04 |language=en }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}&lt;/ref&gt;
|safety=
}}
'''SŽ serija 310/316''' je serija [[nagibni vlak|nagibnih]] [[elektromotorna garnitura|elektromotornih garnitur]] [[Slovenske železnice|Slovenskih železnic]] za visoke hitrosti. Tričlenske garniture [[Pendolino]], ki so zmožne doseči najvišjo hitrost 200&amp;nbsp;km/h, Slovenske železnice uporabljajo od leta 2000.

Sestavljene so iz dveh pogonskih členov, označenih kot 310, in vmesnega nepogonskega, numeriranega 316. Srednji člen je opremljen z barom, v enem od pogonskih členov je prvi razred s 30 sedeži, medtem ko je v sklopu drugega razreda 134 sedežev.

== Zgodovina ==
SŽ 310/316 je izvedba tretje generacije nagibnih vlakov Pendolino, ki jih je proizvajal italijanski [[Fiat Ferroviaria]] in ki v Italiji nosi oznako [[ETR 460]].&lt;ref name=&quot;zptvv&quot;&gt;{{navedi knjigo |title=Zgodovinski pregled tirnih vlečnih vozil na slovenskih železnicah v obdobju 1945–2021 |last=Ponikvar |first=Klemen |year=2021 |page=82 |url=http://miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/Tirna-vlecna-vozila_1945-2021.pdf}}&lt;/ref&gt; V Sloveniji je bila ETR 460 leta 1994 na preizkušanju in na promocijski vožnji 17. septembra med [[železniška postaja Rače|Račami]] in [[železniška postaja Hoče|Hočami]] dosegla hitrostni rekord na slovenskem železniškem omrežju, 208,2&amp;nbsp;km/h.&lt;ref name=&quot;zptvv&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{navedi revijo |title=Rekordi na tirih |last=Bogić |first=Mladen |date=oktober–november 2020 |journal=Nova proga |url=https://www.sz.si/wp-content/uploads/2022/02/NovaProga_10-11_2020.net_.pdf}}&lt;/ref&gt;

Septembra 1998 so Slovenske železnice s proizvajalcem sklenile pogodbo o dobavi treh garnitur. Uradno so jih prevzele 19. julija 2000, z rednimi vožnjami pa so pričele 24. septembra istega leta.&lt;ref name=&quot;zptvv&quot;/&gt;

Vozijo predvsem kot vlaki InterCity Slovenija (ICS) med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Maribor]]om, v preteklosti tudi na relaciji Maribor–[[Koper]]&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Kako na morje? Zapeljete se lahko tudi z vlakom. |date=2011-06-25 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/novice/kako-na-morje-zapeljete-se-lahko-tudi-z-vlakom/260599}}&lt;/ref&gt; in kot vlak [[EuroCity]] na relaciji [[Hodoš]]–Koper.&lt;ref&gt;{{navedi novice |title=Vlak Hodoš-Ljubljana-Koper (502 / 503) z novim voznim redom 2019/2020 hitrejši za 76 oz. 46 minut, nagibni vlak Pendolino ostaja |date=2019-12-30 |work=uporabnastran.si |url=https://www.blog.uporabnastran.si/2019/12/30/vlak-hodos-ljubljana-koper-502-503-2020-hitrejsi-za-76-46-minut-nagibni-vlak-pendolino-ostaja/}}&lt;/ref&gt; Med letoma 2003 in 2008 je obratovala tudi v mednarodnem prometu med Slovenijo in [[Benetke|Benetkami]].&lt;ref name=&quot;zptvv&quot;/&gt; Ker je hitrost na slovenskem železniškem omrežju omejena na 160&amp;nbsp;km/h, garniture na rednih vožnjah ne dosegajo svojih največjih hitrosti.

== Galerija ==
&lt;gallery&gt;
Slika:SŽ 310 005 (53139701993).jpg|SŽ 310/316 pri [[Spodnje Laže|Spodnjih Lažah]]
Slika:1. razred.jpg|Notranjost prvega razreda
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
* [https://www.miniaturna-zeleznica.eu/SZ_vlaki/elektro/310_316.php SŽ 310/316 – Tinetova stran o železnici]
* [https://www.vlaki.info/forum/viewtopic.php?t=189 Razprava o seriji 310/316 na forumu Vlaki.info]

{{SŽ vozni park}}

[[Kategorija:Elektromotorne garniture]]
[[Kategorija:Vozni park Slovenskih železnic]]</text>
      <sha1>4u780rsgbkv0ye2p9f04c1ix5q04vrk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Hulk (lik)</title>
    <ns>0</ns>
    <id>573354</id>
    <revision>
      <id>6721664</id>
      <parentid>6414435</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:46:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>CommonsDelinker</username>
        <id>5156</id>
      </contributor>
      <comment>[[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Museo_Madame_Tussauds_(25).jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi per [[:c:Commons:Deletion requests/Files in Category:Madame Tussauds Las Vegas|]]. Odstranjevanje.</comment>
      <origin>6721664</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1731" sha1="qbedfihwtqmrz62y8u2la0bcsn277d1" xml:space="preserve">{{drugipomeni2|Hulk}}
'''Hulk''' je [[izmišljena oseba]] in [[Strip|stripovski]] [[superjunak]] z nadnaravnimi sposobnostmi v stripih ameriške založbe [[Marvel Comics|Marvel]]. Ustvarila sta ga risarja [[Stan Lee]] in [[Jack Kirby]]. Prvič se je pojavil v stripu ''[[The Incredible Hulk]]'' (maj 1962). Gre za enega najbolj znanih Marvelovih superherojev.

== Življenjepis lika ==
Hulk nastane, ko je znanstvenik '''Bruce Banner''' izpostavljen velikim odmerkom [[Žarek gama|sevanja gama]], zaradi česar se spremeni v besno zeleno bitje. Bruce, ki je preživel težko otroštvo, je pred tem razvil [[Disociativna motnja identitete|disociativno motnjo identitete]] in potlačil svoja negativna čustva kot mehanizem obvladovanja. S spremembo v Hulka Bruce dobi veliko moči, ki jo pozneje uporabi v boju proti kriminalcem.

== Filmi ==
Po upodobitvah v stripih so kasneje posneli veliko filmov, v katerih se pojavlja Hulk.
* ''[[Hulk (film, 2003)|Hulk]]'' (2003)
* ''[[Neverjetni Hulk]]'' (2008)
* ''[[Planet Hulk]]'' (2010)

== Zunanje povezave ==
* [[marveldatabase:Hulk (Bruce Banner)|MDP: Hulk (dr susie)]] - Marvel Database Project {{en}}
* [http://www.comic-book-and-strip-service.com/incredible-hulk.html One of Stan Lee's Best] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20061010080719/http://www.comic-book-and-strip-service.com/incredible-hulk.html|date=2006-10-10}} Article on the Incredible Hulk's Popularity {{en}}
* [http://hulk.toonzone.net/ The 1982 Incredible Hulk Cartoon @ Toon Zone] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070807195126/http://hulk.toonzone.net/|date=2007-08-07}} {{en}}

{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Superheroji]]
[[Kategorija:Filmski liki]]
[[Kategorija:Marvelovi liki]]</text>
      <sha1>qbedfihwtqmrz62y8u2la0bcsn277d1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Carl Weathers</title>
    <ns>0</ns>
    <id>582124</id>
    <revision>
      <id>6721532</id>
      <parentid>6719244</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:49:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>odstranil [[Kategorija:Ameriški nogometaši]]; dodal [[Kategorija:Ameriški igralci ameriškega nogometa]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721532</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4804" sha1="7s38bgb6f8q1gsvj3olqj3gf450ea7m" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba|caption=Carl Weathers na New York Comc Con leta 2017.|years_active=1973–2024}}

'''Carl Weathers''', [[Američani|ameriški]] filmski [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[režiser]], [[producent]] in [[Nogomet|nogometaš]], * [[14. januar]] [[1948]] [[New Orleans]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[2. februar]] [[2024]] [[Los Angeles]], [[Združene države Amerike|ZDA]].

Njegove najbolj znane vloge so Apollo Creed v filmih [[Rocky]] (1976–1985), Al Dillon v filmu [[Predator (film)|Predator]] (1987), Jericho Jackson v [[Action Jackson (film)|Action Jackson]] (1988) Chubbs Peterson v komediji [[Happy Gilmore (film, 1996)|Gilmore igra golf]] (1996) in Chubbs v komediji [[Vražji Nicky (film, 2000)|Vražji Nicky]] (2000).&lt;ref&gt;{{navedi novice|last=Parker|first=Ryan|date=December 3, 2015|title=Carl Weathers Looks Back on Creed: Sparring With Ali, Slighting Stallone and Passing the Torch|url=https://www.hollywoodreporter.com/news/carl-weathers-looks-back-creed-845151|work=[[The Hollywood Reporter]]|access-date=July 22, 2017|archive-date=July 2, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702072736/http://www.hollywoodreporter.com/news/carl-weathers-looks-back-creed-845151|url-status=live}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;wapo&quot;&gt;{{navedi splet|last=Arnold|first=Gary|url=https://www.washingtonpost.com/archive/lifestyle/1979/06/25/carl-weathers-of-rocky-ii-in-search-of-something-cerebral/23cfbd13-1383-444a-a3d0-2257defaa43c/|title=Carl Weathers of 'Rocky II,' in Search of Something Cerebral|publisher=The Washington Post|date=June 25, 1979|access-date=July 22, 2017}}&lt;/ref&gt;

Poleg igranja v filmih je nastopil tudi v več vlogah v televizijskih serijah. Predvsem na samem začetku svoje kariere je sodeloval v klasičnih televizijskih oddajah (Starsky in Hutch, Barnaby Jones, Streets of San Francisco) po eno epizodo. Kasneje je igral tudi v glavnih vlogah, na primer v seriji [[The Law of the Street]] med letoma 1991 in 1993. Med letoma 2004 in 2013 je igral parodijo na samega sebe v humoristični seriji [[The Verdict: Family]]. Leta 2019 je upodobil Greefa Karge v televizijski seriji [[The Mandalorian]], ki temelji na [[Vojna zvezd|Vojni zvezd]].&lt;ref&gt;{{cite tweet|number=1637176527040438272|user=TheCarlWeathers|title=THE FOUNDLING is coming this week on Disney+ and is directed by Yours Truly. #TheMANDALORIAN #BePeace|date=March 18, 2023|access-date=March 28, 2023|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20230326103812/https://twitter.com/TheCarlWeathers/status/1637176527040438272|archive-date=March 26, 2023|url-status=live|first=Carl|last=Weathers}}&lt;/ref&gt; Kot glasovni igralec je sodeloval v več animiranih filmih, serijah in video igrah.

Kot nogometaš je Weathers igral za kljub Oakland Raiders iz Nacionalne nogometne lige in BC Lions iz Kanadske nogometne lige.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.filmreference.com/film/72/Carl-Weathers.html|title=Carl Weathers Biography (1948–)|publisher=Filmreference.com|access-date=July 22, 2017}}&lt;/ref&gt;

Weathers se je trikrat poročil in ločil. Z njegovo prvo ženo je imel dva otroka.

Leta 2024 je umrl zaradi [[Ateroskleroza|ateroskleroze]].&lt;ref&gt;{{navedi splet|last=Reilly|first=Patrick|date=2024-02-09|title=''Rocky'' star Carl Weathers' official cause of death revealed|url=https://nypost.com/2024/02/09/news/rocky-star-carl-weathers-official-cause-of-death-revealed/|access-date=2024-02-15|website=NY Post|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/popin/film_tv/umrl-je-igralec-carl-weathers.html|title=Umrl je igralec Carl Weathers|date=2. februar 2024|website=24ur}}&lt;/ref&gt;

== Filmografija (izbor) ==
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Leto
!Naslov
!Vloga
|-
|1973
|[[Past za inšpektorja Callahana (film, 1973)|Past za inšpektorja Callahana]]
|Demonstrator
|-
|1976
|[[Rocky]]
|Apollo Creed
|-
|1977
|[[Bližnja srečanja tretje vrste]]
|Vojaški policist
|-
|1978
|[[Sila 10 iz Navora (film, 1978)|Sila 10 iz Navora]]
|Sergeant Olen Weaver
|-
|1979
|[[Rocky 2]]
|Apollo Creed
|-
|1981
|[[Lov do smrti (film, 1981)|Lov do smrti]]
|Sundog
|-
|1982
|[[Rocky 3]]
|Apollo Creed
|-
|1987
|[[Predator (film)|Predator]]
|Al Dillon
|-
|1988
|[[Action Jackson (film, 1988)|Action Jackson]]
|Sergeant Jericho &quot;Action&quot; Jackson
|-
|1996
|[[Gilmore igra golf (film, 1996)|Gilmore igra golf]]
|Derick &quot;Chubbs&quot; Peterson
|-
|2000
|[[Vražji Nicky (film, 2000)|Vražji Nicky]]
|Chubbs
|-
|2006
|[[Banda saskvačevega cmočka (film, 2006)|Banda saskvačevega cmočka]]
|Dr. Artimus Snodgrass
|-
|2007
|[[Veliki povratek (film, 2007)|Veliki povratek]]
|Freddie Wiseman
|}

== Sklici ==
&lt;references /&gt;
{{DEFAULTSORT:Weathers, Carl}}
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Ameriški filmski igralci]]
[[Kategorija:Ameriški filmski režiserji]]
[[Kategorija:Ameriški igralci ameriškega nogometa]]</text>
      <sha1>7s38bgb6f8q1gsvj3olqj3gf450ea7m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Osnutek:Politična in pravna sotvarja &quot;carinske vojne&quot; v Sloveniji (1991)</title>
    <ns>118</ns>
    <id>584108</id>
    <revision>
      <id>6721673</id>
      <parentid>6721172</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T21:37:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Raprep</username>
        <id>220594</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721673</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="123702" sha1="fy8he2pfeia366nmsthy7r2w1vnsmfc" xml:space="preserve">{{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} &lt;!-- Ne odstranite te vrstice! --&gt;


{{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}}
{{Teme osnutkov|north-america|education}}
{{AfC topic|soc}}

== Povzetek ==
[[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala &quot;''centrifugalno federacijo''&quot;,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z ustavo vzpostavljena &quot;''decentralizacija brez odgovornosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; 

Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu &quot;''Kardeljeve ustave''&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=159–160}}&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=47–49}}&lt;ref name=&quot;:39&quot;&gt;{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}&lt;/ref&gt; Terjala je &quot;''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''&quot;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; (tj. združitev vseh Srbov v eni državi&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive.

Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]&quot; s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; Rezultat &quot;revolucije&quot; je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,&lt;ref name=&quot;:32&quot; /&gt; kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.&lt;ref name=&quot;:29&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo &quot;protibirokratski revoluciji&quot; in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo &quot;izvoziti&quot; še &quot;protibirokratsko revolucijo&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38}} &quot;Izvoz&quot; v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z &quot;revolucijo&quot; že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=37}} Z &quot;revolucijo&quot; je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je &quot;(pro)srbski blok&quot; tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ.

Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in &quot;evropeizacijo&quot; Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije (&quot;''Srboslavije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot; /&gt;{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=159}}

Ustava SFRJ je jamčila &quot;''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''&quot;.&lt;ref name=&quot;:37&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}&lt;/ref&gt; V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=12,16}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=70,72,371}}&lt;ref name=&quot;:33&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}&lt;/ref&gt; Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt; Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.&lt;ref name=&quot;:23&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija &quot;''država republikanske oblike''&quot; in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je z vstopom v jugoslovansko federacijo po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,&lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}&lt;/ref&gt; povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije.

23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti Republike Slovenije (RS) v okviru konfederalne Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:27&quot; /&gt; v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma  dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=74}} 

Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}&lt;/ref&gt; po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:14&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt; Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.&lt;ref name=&quot;:31&quot; /&gt;

Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,&lt;ref name=&quot;:9&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}&lt;/ref&gt; ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.&lt;ref name=&quot;:36&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}&lt;/ref&gt; Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev.&lt;ref name=&quot;:38&quot; /&gt; Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju &quot;carinskega&quot; odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}}&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je &quot;''sebična''&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=71}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:13&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo &quot;''partnerja za pogovore''&quot;.&lt;ref name=&quot;:20&quot; /&gt; Za začetek &quot;vojne&quot; je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;{{Rp|page=182}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}}   

Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;.&lt;ref name=&quot;:11&quot;&gt;Arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.&lt;/ref&gt;{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.&lt;ref name=&quot;:18&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=115}}&lt;ref name=&quot;:35&quot;&gt;''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.&lt;/ref&gt; Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.&lt;ref name=&quot;:35&quot; /&gt;{{Rp|page=182}} 

Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}}

== Predzgodovina (širša sotvarja) ==

=== &quot;Centrifugalna federacija&quot; ===
Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan &quot;''centrifugalni federalizem''&quot;.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&amp;lang=slv&amp;prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}&lt;/ref&gt; Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&amp;tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}&lt;/ref&gt; Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}&lt;/ref&gt; Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v &quot;''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''&quot;.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem.  

=== &quot;Protibirokratska revolucija&quot; ===
V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=48–49}}&lt;ref name=&quot;:30&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:39&quot; /&gt; Motila sta jih predvsem s &quot;''Kardeljevo ustavo''&quot;&lt;ref name=&quot;:28&quot; /&gt; – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}&lt;/ref&gt; – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter &quot;konfederalni način&quot; odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. &quot;Konfederalni način&quot; odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}}

Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času &quot;[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]&quot; je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. &quot;Revolucija&quot;, izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila &quot;ustrezne&quot; kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:30&quot; /&gt; PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet &quot;protibirokratske revolucije&quot; je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=34–38,416}} 

Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči &quot;konfederalnemu načinu&quot; odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega &quot;konfederalnega načina&quot; odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.&lt;ref name=&quot;:32&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt; 

=== Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved &quot;mitinga resnice&quot; in razpad ZKJ ===
Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus &quot;izvoza&quot; protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo &quot;Sever&quot;, v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila &quot;miting resnice&quot; srbskih nacionalistov v Ljubljani.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus &quot;evropeizacije&quot; in &quot;konfederalizacije&quot; programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja &quot;tovarišev&quot; iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=232—235}} 

=== &quot;Gremo v Evropo&quot; ===
Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina &quot;evropeizacije&quot;, približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko &quot;koprnenje&quot; po &quot;Evropi&quot; je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom &quot;Evropa zdaj&quot;. Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}&lt;/ref&gt; Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v &quot;Evropo 92&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=140}} Obče razširjena &quot;evropomanija&quot; se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}&lt;/ref&gt; A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.&lt;sup&gt;Zimmermann:48&lt;/sup&gt;}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v &quot;polnokrvno&quot; konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje &quot;Evrope&quot;, ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje &quot;Balkana&quot; in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med &quot;Evropo” in &quot;Balkanom&quot;. Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|&quot;Balkan&quot; naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) &quot;Evropa&quot; pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti &quot;Evrope&quot; projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o &quot;Balkanu&quot; oziroma &quot;Balkancih&quot;, ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}}

=== &quot;Izgon&quot; Slovenije iz Jugoslavije ===
8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. 

Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=81}}&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:26&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=159}}

Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}}  ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; 

=== Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij ===
Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.&lt;ref name=&quot;:37&quot; /&gt; Predsednik Predsedstva RS Kučan: &quot;''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''.&quot;&lt;ref name=&quot;:21&quot;&gt;{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:23&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}&lt;/ref&gt;{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} 

Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.&lt;ref name=&quot;:21&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi &quot;''potujoči cirkus predsedniških srečanj''&quot;) niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:25&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično.  

=== Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo ===
Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z &quot;''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''&quot;. Jugoslavija naj bi bila zasnovana &quot;''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=56–62}} 

=== Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS ===
Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:27&quot;&gt;{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}&lt;/ref&gt; Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}&lt;/ref&gt; je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=189}} –  4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=192}}

Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da &quot;''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''&quot;.&lt;ref name=&quot;:33&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}&lt;/ref&gt; Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=38}}&lt;ref name=&quot;:29&quot; /&gt; Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=74}}

=== Enostranske poteze RS ===
Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: &quot;''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=368}}

==== Štajerski preludij ====
Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=244,245,266,429}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}&lt;/ref&gt; Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=272,279}} 

Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=123—131}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun.

V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=280}}

==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ====
Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=9}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|pages=134—135}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.&lt;ref name=&quot;:14&quot; /&gt; V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno &quot;carinsko&quot; intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev&lt;ref&gt;{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}&lt;/ref&gt; in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.&lt;ref name=&quot;:25&quot; /&gt;{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.&lt;ref name=&quot;:13&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=33}}

Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.&lt;ref name=&quot;:31&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.&lt;ref name=&quot;:9&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:22&quot; /&gt;{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK &quot;aktivirala&quot; 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi &quot;[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]&quot; v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.&lt;sup&gt;Repe(''Jutri je nov dan''):81&lt;/sup&gt; V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} 

=== Blokada delovanja Predsedstva SFRJ ===
Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=316}} &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA.  

== Uvod v spopad (neposredno sotvarje) ==

=== Carine ===

Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem (&quot;ministrom&quot;) za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].&lt;ref name=&quot;:16&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.&lt;ref name=&quot;:36&quot; /&gt;{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.&lt;ref name=&quot;:34&quot; /&gt; Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun &quot;''za financiranje minimalnih funkcij federacije''&quot;&lt;ref name=&quot;:34&quot;&gt;»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&amp;#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&amp;#x20;42.&lt;/ref&gt; preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991&lt;ref name=&quot;:38&quot;&gt;{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}&lt;/ref&gt; skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bil prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.&lt;sup&gt;Hepe et al.:68&lt;/sup&gt;}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 &quot;''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''&quot;.&lt;ref name=&quot;:16&quot; /&gt;{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=273—275}} 

Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} 

== Oborožen spopad ==
=== Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije ===
Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, &quot;''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje vojne.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=38}} 
=== Izvršba odloka zvezne vlade ===
Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje, s katerim je angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ v Sloveniji oziroma na mednarodnih mejnih prehodih dobil tudi formalno podlago.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=40}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}&lt;/ref&gt; ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi carinskega odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. &quot;zagrebškega&quot; vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal &quot;[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]&quot; slovenske strani: ''&quot;Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''.&quot;&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, &quot;''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da &quot;''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''&quot;, čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=289}} 

=== TO (prva) prelije kri ===
Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.&lt;ref name=&quot;:17&quot;&gt;{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}&lt;/ref&gt; JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.&lt;sup&gt;Repe(''Jutri je nov dan''):286&lt;/sup&gt; Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo pri Medvedjeku pri Trebnjem.&lt;sup&gt;ibidem:294&lt;/sup&gt;}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.&lt;ref name=&quot;:19&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje &quot;sumljivih&quot; civilnih oseb.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=51,54—55}}

=== JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo ===
[[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]]
Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu &quot;polnega bojnega angažiranja&quot;, a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: &quot;''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''.&quot;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov &quot;pristop&quot; deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=48}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je &quot;angažirala&quot; 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse &quot;''relevantne politične faktorje''&quot; v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=49}}
[[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]]

=== Ofenziva oboroženih sil RS ===
Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}&lt;/ref&gt; Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

=== Ultimat generalov JLA ===
Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=297}}

Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja (&quot;ministra&quot;) za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 &quot;kazen&quot; za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=335}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=57}}

=== Diplomatska ofenziva &quot;evropske trojke&quot; ===
Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili &quot;mirovni paket&quot;. Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje &quot;evropske trojke&quot;, Skupščina RS pa dva dni kasneje.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}&lt;/ref&gt; Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred &quot;neizprosnimi Evropejci&quot; hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost.

==== &quot;Evropska trojka&quot; zahteva povrnitev na stanje pred  25. 6. 1991 ====
Na srečanju z &quot;evropsko trojko&quot; v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore &quot;trojke ES&quot;, da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji &quot;zamrznitve&quot; osamosvojitvenih procesov. Pomeni &quot;zamrznitev&quot; le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in &quot;trojka ES&quot; nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – &quot;trojka&quot; je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=341—347}}

==== &quot;Evropska trojka&quot; deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ====
Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je &quot;evropska trojka&quot; dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako &quot;resno&quot; upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=283}} prevzelo &quot;upravljanje&quot; JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi.

=== &quot;Golobi&quot; in &quot;jastrebi&quot; ===
Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: &quot;''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: &quot;''To je šele začetek''.&quot;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=195}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=61}}

2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške &quot;trojke ES&quot; De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med &quot;jastrebi&quot;, ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi &quot;golobi&quot; je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. &quot;Republiška koordinacija&quot; je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.&lt;ref name=&quot;:15&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z &quot;napadom diverzantov JLA&quot; so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}&lt;/ref&gt;

&quot;Koordinacija&quot; se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z &quot;golobi&quot; v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju &quot;carinskega&quot; odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v &quot;koordinaciji&quot; so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po &quot;pokanju&quot; podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja &quot;republiške koordinacije&quot; Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.&lt;ref name=&quot;:19&quot; /&gt;{{Rp|pages=86–87}}&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}&lt;/ref&gt;{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu &quot;republiški koordinaciji&quot;, sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.&lt;sup&gt;Remškar:85,86,88;Utenkar&lt;/sup&gt;}}

=== Stopicanje k miru ===
==== JLA diktira pogoje premirja ====
2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''&quot;Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''.&quot; Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=111}}&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na &quot;proti-slovenski diktat&quot; je (2. 7. 1991 ob 18. uri&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=112}}) ustavil napade &quot;pučistične&quot; JLA. &quot;Diktat&quot; je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=303}}

==== Starši nabornikov za mir ====
3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=305}}

==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ====
4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: &quot;''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=307}} 

Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt;{{Rp|page=340}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=67}}
=== Ultimat Evropske skupnosti na Brionih ===
==== Suspenz razglasitve samostojnosti ====
Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila &quot;ultimat&quot;, ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev &quot;diktat&quot;, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna (&quot;Badinterjeva&quot;) komisija]], &quot;''suspendirala razglasitev samostojnosti''&quot;&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.&lt;sup&gt;Repe(''Jutri je nov dan''):372&lt;/sup&gt;}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v &quot;carinski&quot; intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela.

==== Slovenska kapitulacija ====
Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: &quot;''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''.&quot;&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.&lt;ref name=&quot;:20&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}&lt;/ref&gt; Van den Broek, član posredniške &quot;trojke ES&quot;, je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.&lt;ref name=&quot;:24&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}&lt;/ref&gt; ES je Sloveniji postavila &quot;ultimat&quot;, ker je bila, opaža zgodovinar Repe, &quot;''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=358—359}}

==== Ratifikacija brionske deklaracije ====
10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=73}} Repe: &quot;''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru &quot;polnega bojnega angažiranja&quot; JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se &quot;carinski&quot; odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, &quot;''enega izmed očetov samostojne Slovenije''&quot;, samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: &quot;Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen&quot;|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}&lt;/ref&gt;
=== Žrtve ===
V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi &quot;''telesnih naporov''&quot;, drugi nekaj dni kasneje med &quot;''vračanjem na bojni položaj''&quot;.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}&lt;/ref&gt;{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.&lt;ref name=&quot;:15&quot; /&gt;

Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, &quot;''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''&quot;.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=314}}

Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,&lt;ref name=&quot;:17&quot; /&gt; nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze &quot;republiške koordinacije&quot; za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|page=317}}

== Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ ==
=== Slovensko-srbski dogovor ===
Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence &quot;goniti&quot; iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.&lt;ref name=&quot;:10&quot; /&gt;{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;{{Rp|pages=267—268}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} 
==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ====
18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve &quot;jugoslovanskega vprašanja&quot; ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;{{Rp|page=181}}&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=79}}

==== Presenečena &quot;Evropa&quot; ====
Tudi posredniška &quot;trojka ES&quot; ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih &quot;Evropejcev&quot; v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani &quot;Evropejci&quot; in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: &quot;''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''.&quot;&lt;ref name=&quot;:18&quot; /&gt;{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali &quot;drugo Jugoslavijo&quot; v katerikoli politično-organizacijski obliki.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=76}}

==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ====
Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji.

RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi &quot;''tehničnih težav''&quot; se je 26. 10. 1991.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.&lt;ref&gt;{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}&lt;/ref&gt; Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992.

=== JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska ===
JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije&lt;ref name=&quot;:11&quot; /&gt;{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:40&quot;&gt;{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}&lt;/ref&gt;{{Rp|pages=55—56}}

== Vojna hudodelstva in kazenski pregon ==
Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije:

* neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov &quot;''proti svojim''&quot;:&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=137}}
* okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}
* tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}
* da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker &quot;''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''&quot;.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=144}}

Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.&lt;ref name=&quot;:40&quot; /&gt;{{Rp|page=142}}

== Opombe ==
{{seznam opomb}}

== Sklici ==
{{sklici}}
__VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__</text>
      <sha1>fy8he2pfeia366nmsthy7r2w1vnsmfc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Edmond Dosti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>586637</id>
    <revision>
      <id>6721529</id>
      <parentid>6576025</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:44:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>+ 11 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]]</comment>
      <origin>6721529</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4154" sha1="f05y3ilqfpxv95xhnbjsijgto1rpcpe" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| fullname    = 
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height      = 
| position    = [[Napadalec (nogomet)|Napadalec]]
| youthyears1= {{0}}{{0}}{{0}}{{0}}–1983
| youthclubs1= [[FK Partizani Tirana|Partizani]]
| years1 = 1983–1988
| clubs1 = [[FK Partizani Tirana|Partizani]]&lt;ref name=&quot;auto&quot;&gt;{{Cite web|url=https://www.playerhistory.com/player/87909|title=PlayerHistory.com|website=playerhistory.com}}&lt;/ref&gt;
| caps1 = 
| goals1 = 
| years2 = 1988–1989
| clubs2 = [[KF Laçi|Laçi]]
| caps2 = 32 
| goals2 = 36
| years3 = 1989–1990
| clubs3 = [[KS Kastrioti|Kastrioti]]
| caps3 = 
| goals3 = 14
| years4 = 1990–1994
| clubs4 = [[FK Partizani Tirana|Partizani]]&lt;ref name=&quot;auto&quot;/&gt;
| caps4 = 67 
| goals4 = 45
| years5 = 1994
| clubs5 = [[NK Jadran Poreč|Jadran Poreč]]
| caps5 = 
| goals5 = 
| years6 = 1994–1995
| clubs6 = [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpija Ljubljana]]&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.prva-liga.net/|archive-url=https://web.archive.org/web/20081222002718/http://www.prva-liga.net/|url-status=usurped|archive-date=22 December 2008|title=prva-liga.net|website=prva-liga.net}}&lt;/ref&gt;
| caps6 = 22 
| goals6 = 18
| years7 = 1995–1996
| clubs7 = [[SK Vorwärts Steyr|Vorwärts Steyr]] 
| caps7 = 
| goals7 = 
| years8 = 1996–1997
| clubs8 = [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpija Ljubljana]]
| caps8 = 25
| goals8 = 12
| years9 = 1997–2002
| clubs9 = [[SC Eisenstadt|Eisenstadt]] 
| caps9 = 80
| goals9 =69 
| years10 = 2002–2003
| clubs10 = [[SC Opel Rüsselsheim|Opel Rüsselsheim]] 
| caps10 = 52
| goals10 = 42
| years11 = 2003–2004
| clubs11 = [[1. SC Sollenau|Sollenau]]
| caps11 = 60
| goals11 = 45
| years12 = 2004–2006
| clubs12 = [[ASKÖ Köttmannsdorf|Köttmannsdorf]]
| caps12 =36 
| goals12 =29 
| nationalyears1 = 1991–1995
| nationalteam1 = [[Albanska nogometna reprezentanca|Albanija]]
| nationalcaps1 = 6
| nationalgoals1 = 0
}}

'''Edmond Dosti''', [[Albanija|albanski]] nogometaš,&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://www.transfermarkt.com/edmond-dosti/profil/spieler/149979 |title=Edmond Dosti |website=Transfermarkt |access-date=10. julij 2025 |language=en}}&lt;/ref&gt; * [[5. februar]] [[1969]], [[Tirana]], [[Albanija]].

Igral je na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]].

==Klubska kariera==
Dosti je igral kot napadalec za FK Partizani  v Albaniji in za [[NK Olimpija Ljubljana (1945–2005)|Olimpijo Ljubljano]] v Sloveniji. Bil je najboljši strelec albanske superlige v sezoni 1992–93 z 21 goli. V isti sezoni je zmagal tudi naslov prvaka s Partizanijem, skupaj s soigralci reprezentance, kot sta Adnan Ocelli in Artan Bano.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://www.albania-sport.com/kepucet-arta.php|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110707103821/http://www.albania-sport.com/kepucet-arta.php|url-status=dead|title=Najboljši strelec albanske superlige|archivedate=7. julij 2011|language=sq}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |url=https://planetnogomet.si/novice/andrej-stare-30-let-kri-edmond-dosti/ |title=Andrej Stare: »30 let kri ... Edmond Dosti« |website=Planet Nogomet |access-date=10. julij 2025 |language=sl}}&lt;/ref&gt;

==Reprezentančna kariera==
Dosti je bil član albanske reprezentance med letoma 1991 in 1995. Skupno je odigral šest tekem, vse kot rezervni igralec.

==Naslovi==
'''Partizani'''
* Albanska superliga: 1992–93&lt;ref&gt;[https://www.rsssf.org/players/alba-champ-teams.html Albanija – zmagovalne ekipe] – RSSSF&lt;/ref&gt;

'''Olimpija Ljubljana'''
* [[Slovenska prva nogometna liga]]: 1994–95

==Sklici==
{{sklici}}

==Zunanje povezave==
* {{sports links}}

{{DEFAULTSORT:Dosti, Edmond}}
[[Kategorija:Albanski nogometaši]]
[[Kategorija:Albanski nogometni reprezentanti]]
[[Kategorija:Nogometaši FK Partizanija Tirana]]
[[Kategorija:Nogometaši KF Laçija]]
[[Kategorija:Nogometaši KS Kastriotija]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Jadrana Poreč]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije]]
[[Kategorija:Nogometaši SK Vorwärtsa Steyr]]
[[Kategorija:Nogometaši SC Eisenstadta]]
[[Kategorija:Nogometaši SC Opel Rüsselsheima]]
[[Kategorija:Nogometaši 1. SC Sollenauja]]
[[Kategorija:Nogometaši ASKÖ Köttmannsdorfa]]</text>
      <sha1>f05y3ilqfpxv95xhnbjsijgto1rpcpe</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Brule</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587040</id>
    <revision>
      <id>6721691</id>
      <parentid>6479140</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T03:31:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721691</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4389" sha1="hyc80vznhikg3gkzb0liey5l5qoro7a" xml:space="preserve">[[Slika:Sioux01.png|thumb|Nekdanja plemenska ozemlja skupin Sujev ali Sioux (zeleno): (Vzhodni) Dakota (Mdewakanton, Sisseton, Wahpekute, Wahpeton), Zahodni Dakota (Yanktonai in Yankton), pa tudi plemena Lakota in današnji rezervati (oranžno)]]

'''Brule''' ali '''Sicangu''' (''Sičhą́ǧu Oyáte'') so severnoameriško pleme [[ameriški staroselci|Indijancev Amerike]] in pripadajo plemenu [[Lakota (pleme)|Lakota]]. Ime Brulé (&quot;opečen&quot;) je francoski prevod plemenskega imena v njihovem jeziku (opečena stegna, opečeno stegno), tudi Sicangu, ime, ki izhaja iz pobega pred požarom na preriji, v katerem je veliko članov plemena utrpelo opekline. Polno ime je '''Sicangu Lakota Oyate''' ali ''Narod opečenih stegen''.

Lakota so pleme plemenske zveze [[Suji#Sedem_ognjev|Sedem ognjev ali Sujev]], jezikovne skupine [[Siouan]].  

Plemensko zvezo Sedem Ognjev ali Sujev tvorijo še štiri plemena vzhodnih Dakot [[Mdewakanton]], [[Sisseton]], [[Wahpekute]] in [[Wahpeton]] ter dve plemeni zahodnih Dakot [[Yanktonai]] in [[Yankton]].

[[Slika:Sioux_social_structure_council_fires.jpg|thumb|Zgodovinska razširjenost ljudstev Santee Dakota, Yankton-Yanktonai in Lakota (zemljevid še vedno napačno imenuje skupino Yankton-Yanktonai kot Nakota)]]

Lakote so se delili nadalje na tri regionalne skupine in sedem podplemen:

1. Severne Lakote
*[[Hunkpapa]]&lt;ref&gt;{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=166 |wayback=20060630072247 |text=Hunkpapa }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 Lakota Language Bowl Vocabulary Packet 2013] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250502065930/http://www.redcloudschool.org/document.doc?id=94 |date=2025-05-02 }} (Quelle für Bezeichnungen der Stämme/Bands sowie Soziopolitische Ergänzungen und Heiligen Pfeife in Lakota)&lt;/ref&gt;
*[[Sihasapa]] (Blackfeet, ne smejo se zamenjevati s sovražnimi [[Algonquian|algonkinsko govorečimi]] [[Blackfoot]])&lt;ref&gt;{{Webarchiv |url=http://www.standingrocktourism.com/history/chiefView.asp?ID=171 |wayback=20120826153120 |text=Blackfoot Sioux }}&lt;/ref&gt;

2. Srednje Lakote&lt;ref&gt;[http://lbha.proboards.com/index.cgi?board=Indians&amp;action=print&amp;thread=1491 Minneconjou and San Arc bands]&lt;/ref&gt;
*[[Minneconjou]]
*[[Sans Arc]] (Itazipco)
*[[Two Kettles]] (Oohenonpa ) (nekoč del skupine ''Wanhin Wega Band'' iz Minneconjou skupine, neodvisna od okoli leta 1840)&lt;ref&gt;[http://amertribes.proboards.com/index.cgi?board=twokettle1&amp;action=display&amp;thread=221 Two Kettles]&lt;/ref&gt;

3. Južne Lakote
*[[Oglala]]
*[[Brule]] (Sicangu)&lt;ref&gt;{{Webarchiv |url=http://www.lbst.org/ |wayback=20150502042403 |text=Lower Brule Sioux Tribe }}&lt;/ref&gt;

==Skupine ali Thiyóšpaye Brule==
Bruléji so pogosto skupaj z [[Oglala]] imenovani »južni Lakota« in so bili razdeljeni v tri glavne regionalne plemenske skupine:

* Zgornji Bruléji (»Heyata Wicasa Oyate«) (živeli so južneje in zahodneje od Spodnjih Bruléjev)
* Spodnji Bruléji (»Kul Wicasa Oyate«)&lt;ref&gt;{{Webarchiv|url=http://www.lbst.org/ |wayback=20150502042403 |text=Lower Brule |archiv-bot=2023-03-25 08:22:30 InternetArchiveBot }}&lt;/ref&gt; (živeli so v porečju reke Bele reke do njenega sotočja z [[misuri (reka)|reko Missouri]] in v dolini reke Missouri v [[Južna Dakota|Južni Dakoti]])
* (Zgornji) Bruléji reke Platte (odcepljena skupina Zgornjih Bruléjev, živeli so kot najjužnejša plemenska skupina vzdolž reke Platte)

Po izročilu Brulé Medicine Bull (Tatá'nka Wakan) so bile tri plemenske skupine nadalje razdeljene v več skupin (Thiyóšpaye ali skupine), ki so bile sestavljene iz več tiwahe (taborišč ali družinskih krogov):

* Iyák'oza (‘Spavined’)
* Čhokáta Wéla ('Krvavi v sredini')
* Šiyótȟaŋka ('Sundance Whistle')
* Kȟaŋǧíyuha (&quot;lastniki vran&quot;, isto ime je bilo dano bojevniškemu društvu Lakota)
* Pispíza Wičháša ('Prerijski pes')
* Waléǧa Úŋwohangpi ('Ponev iz posušenega mehurja')
* Wačhéuŋpa ('Pečeno meso')
* Šawála ('Shawnee')
* Iháŋktȟuŋwaŋ (&quot;Yankton&quot;, &quot;Vas na koncu&quot;)
* Naȟpáȟpa ('He Kicks It Off')
* Aŋpéwi Tȟáŋka ('Veliko sonce')
* Wabléniča ('Sirota')

Glej tudi:
*[[Suji]]
*[[Dakota]]
*[[Yankton]]
*[[Yanktonai]]
*[[Sisseton]]
*[[Wahpekute]]
*[[Wahpeton]]
*[[Mdewakanton]]

== Viri==
&lt;references /&gt;

{{Škrbina-etnična}}

[[Kategorija:Siouan]]
[[Kategorija:Ameriški staroselci]]
[[Kategorija:Lakota (pleme)]]</text>
      <sha1>hyc80vznhikg3gkzb0liey5l5qoro7a</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka pri Newtownu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>587161</id>
    <revision>
      <id>6721683</id>
      <parentid>6576051</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T00:23:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721683</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17397" sha1="5e8f2fhmvdxx6rtbwtmcqx9bj3gjvbk" xml:space="preserve">{{Infobox military conflict
| conflict          = Battle of Newtown
| partof            = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] in [[Severna fronta po saratoški kampanji|severne fronte po saratoški kampanji]], vrhunec [[Sullivanova odprava|Sullivanove odprave]]
| width             = 360px
| image             = NewtownBattlefieldView.jpg
| image_size        = 355
| caption           = View from the summit of Sullivan Hill, looking into Hoffman Hollow
| date              = Avgust 29, 1779
| place             = Ashland, Chemung County, [[New York]], mesto Elmira, Chemung County, New York, med današnjim mestom Elmira, New York in vasjo Waverly, okrožje Tioga, New York York
| coordinates       = {{coord|42.045278|-76.733333}}
| map_type          =
| map_relief        =
| latitude          =
| longitude         =
| map_size          =
| map_marksize      =
| map_caption       =
| map_label         =
| territory         =
| result            = Ameriška zmaga
| status            =
| combatants_header =
| combatant1        = {{flag|ZDA|1777|23px}}
| combatant2        = {{flagcountry|Kingdom of Great Britain|23px}}&lt;br /&gt;[[Slika:Flag_of_the_Iroquois_Confederacy.svg|24px]] [[Irokezi]]
| commander1        = [[John Sullivan]]&lt;br /&gt;James Clinton&lt;br /&gt;[[Enoch Poor]]&lt;br /&gt;Edward Hand&lt;br     /&gt;[[William Maxwell (patriot)|William Maxwell]]
| commander2        = [[John Butler (ranger)]]&lt;br /&gt;Walter Butler ([[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|Lojalist]])&lt;br /&gt;Sayenqueraghta&lt;br /&gt;Cornplanter&lt;br /&gt;[[Joseph Brant]]&lt;br /&gt;Fish Carrier (Ojageght)
| strength1         = 3.200 [[Kontinentalna vojska|kontinetalnih]] vojakov&lt;br /&gt;2 čet milice&lt;br /&gt;9 kosov topništva
| strength2         = 200–250 Butlerjevih Rangerjev&lt;br /&gt;300–350 [[Seneca (pleme)|Seneca]], [[Cayuga]], [[Mohawk]] in [[Lenape|Munsee Delaware]]&lt;br&gt;14 britanskih rednih vojakv (8. (kraljevi) pešpolk)
| casualties1       = 8 mrtvih&lt;br /&gt;31 ranjenih
| casualties2       = 12 Irokezov in 3 Rangerji mrtvi&lt;br /&gt;9 Irokezov in 3 Rangerji ranjeni&lt;br /&gt;2 Rangerja ujeta
| notes             =
| campaignbox       = {{Campaignbox Bitke na severna fronta po saratoški kampanji}}
}}

'''Bitka pri Newtownu''' (29. avgust 1779) je bila edina večja bitka '''[[Sullivanova odprava|Sullivanove odprave]]''', oborožene ofenzive, ki jo je vodil generalmajor [[John Sullivan]] in jo je ukazal [[George Washington]], da bi končal grožnjo [[Irokezi|Irokezov]], ki so se v [[ameriška vojna za neodvisnost |ameriški revolucionarni vojni]] postavili na stran Britancev. Sullivanovim štirim brigadam je nasprotovalo 250 [[Lojalisti (Ameriška vojna za neodvisnost)|lojalističnih vojakov]] iz Butlerjevih rangerjev, ki jim je poveljeval major [[John Butler (ranger)|John Butler]] in 350 Irokezov in Delaware ([[Lenape]]). Butler in [[mohawk|mohawški]] poglavar [[Joseph Brant]] se nista želela boriti pri Newtownu, ampak sta predlagala nadlegovanje sovražnika med pohodom, vendar sta ju preglasila Sayenqueraghta in drugi domorodni poglavarji.

Ta bitka, ki je bila najpomembnejši vojaški spopad kampanje, se je odvijala ob vznožju hriba ob reki Chemung, tik pred današnjo Elmiro v [[New York]]u.

==Teren==

Spopad se je zgodil ob visokem hribu, ki se zdaj imenuje Sullivan Hill in je del državnega parka Newtown Battlefield. Hrib, ki se razprostira od jugovzhoda proti severozahodu ob reki Chemung, je bil dolg eno miljo na svojem vrhu, ki se je dvigal 600 ft (180 m) nad potjo ob vznožju, ki je vodila v [[lenape|delawarsko]] vas Newtown. Pobocje hriba je bilo pokrito z borovci in gosto rastjo grmičastega hrasta. Hoffman Hollow, močvirnato območje majhnih gričev in gostih gozdov, je bilo tik vzhodno od hriba. Majhen vodotok, imenovan Baldwin Creek, je tekel skozi dolino in se izlival v reko Chemung (v Sullivanovih poročilih imenovano kot krak reke Cayuga). Potok je sledil hribu proti severozahodu na nasprotni strani od reke in je imel strme zahodne bregove.

==Priprave Irokezov in Britancev==

Maja 1779, kot odgovor na govorice o načrtovani ameriški invaziji na ozemlje Irokezov, sta Butler, skupaj s petimi četami Butlerjevih rangerjev in oddelkom 8. (Kraljevega) pehotnega polka, zapustila Fort Niagara in vzpostavila napredno operativno bazo v Kanadaseagi, ki se nahaja blizu severnega konca jezera Seneca ([[New York (zvezna država)|New York]]). Sredi avgusta sta se Butler, skupaj s približno 300 [[Seneca (pleme)|seneškimi]] in [[cayuga|cayuškimi bojevniki]], ki so jih vodili Sayenqueraghta, Cornplanter in Fish Carrier, premaknila južno do reke Chemung, kjer sta se jima pridružila Joseph Brant in Brantovi prostovoljci, pa tudi številni [[Lenape|Delaware]].

Butler in Brant sta predlagala, da bi bili zaradi velikosti in sestave Sullivanovih sil učinkovitejši napadi nadlegovanja kot pa neposreden spopad. Preglasili so ju Sayenqueraghta, Cornplanter in Delaware, ki so izbrali položaj na severni strani reke Chemung za zasedo.

Rangerji in njihovi domorodni zavezniki so na hitro zgradili podkvasto oblikovan, kamuflirano prsobran iz hlodov, približno 150 čevljev (46 metrov) visoko na jugovzhodnem vznožju hriba, v dosegu muškete od poti. Hrib je bil uporabljen kot opazovalna točka in ovira za približevanje kontinentalne vojske.

==Ekspedicija in bitka==

26. avgusta 1779 je Sullivan zapustil Fort Sullivan v Atenah v [[Pensilvanija|Pensilvaniji]], kjer sta se združila oba oddelka njegove vojske, z ocenjenimi 3.200 dobro oboroženimi vojaki. Počasi so se pomikali navzgor ob reki Chemung z namenom uničenja mest in pridelkov [[Irokezi|Šestih narodov]] v osrednjem New Yorku. Zjutraj v nedeljo, 29. avgusta, približno {{convert|10|mi|km}} gorvodno od Fort Sullivana, se je predhodnica, tri čete strelcev, prej iz &quot;Začasnega strelskega korpusa&quot; polkovnika [[Daniel Morgan|Daniela Morgana]], približala Butlerjevemu položaju. Sumili so na zasedo, zato so se ustavili in preiskali območje. Odkrili so skriti prsobran in takoj obvestili brigadnega generala Edwarda Handa. Hand je poslal svojo lahko pehoto, da zasede strelske položaje za bregom potoka Baldwin. Branilci so večkrat neuspešno poskušali zvabiti [[kontinentalna vojska|kontinentalce]] v zasedo. Ko je razširjena vojska še naprej prihajala in se zbirala, je Sullivan sklical vojaški svet s svojimi brigadnimi poveljniki. Skupaj so zasnovali načrt napada.

1. polk New Jerseyja, pod poveljstvom polkovnika Matthias Ogdena, je bil odcepljen od brigade New Jerseyja brigadnega generala [[William Maxwell (patriot)|William Maxwella]] in poslan zahodno ob reki Chemung na položaj na desnem boku majorja Butlerja. Podobno sta bili brigada New Yorka brigadnega generala James Clintona in brigada New Hampshirea brigadnega generala [[Enoch Poor|Enoch Poora]] poslani skupaj vzhodno, po ovinkasti poti skozi Hoffman Hollow, z nalogo, da se približata severovzhodnemu boku hriba. Ob koncu prve ure bi topništvo šestih tri-funtnih topov, dveh havbic in [[Možnar|možnarja]] postavljenih na vzpetini blizu poti, odprlo ogenj na prsobran.&lt;ref name=&quot;Mintz&quot;&gt;{{cite book |last1=Mintz |first1=Max M. |title=Seeds of Empire: the American Revolutionary Conquest of the Iroquois |date=1999 |publisher=New York University Press |location=New York |isbn=9780814756225 |url=https://archive.org/details/seedsofempireame00mint}}&lt;/ref&gt; Topovi bi signalizirali Handu, naj simulira napad na sredino podkve, takrat bi se brigade na severovzhodu povzpele na hrib in zavile levo, da bi napadle zadnji del prsobrana. Ko bi Hand slišal topove Poorjevega in Clintonovega napada, bi njegova brigada jurišala na utrdbe, podprta z Maxwellovo brigado, s čimer bi branilce postavila v navzkrižni ogenj.

Načrt je bil kompleksen in zasnovan v kratkem času, vendar je bil končni rezultat poraz za Butlerjeve Rangerje in njihove domorodne zaveznike. Prečkanje močvirnatega terena (ki ga je Sullivan poimenoval &quot;morass&quot;) v Hoffman Hollowu je upočasnilo napredovanje Poorjevih in Clintonovih brigad, kar je porušilo časovni načrt in povzročilo ravno dovolj zamude, da so Butler in Irokezi pobegnili vzdolž grebena hriba. Topniški baraž se je začel precej preden sta bila [[Enoch Poor|Poor]] in Clinton na položaju, kar je prisililo Rangerje in Irokeze, da so se umaknili iz prsobrana, preden so bili lahko obkoljeni. Medtem ko so se nekateri branilci obrnili in pobegnili, se je glavnina Butlerjevih sil spopadla z Američani med umikom.

[[Slika:Sullivan01.jpg|thumb|&lt;div style=&quot;text-align: center;&quot;&gt;Ilustracija požiga vasi Delaware Newtown s strani Sullivanovih sil 30. avgusta 1779&lt;/div&gt;]]

Skoraj vse žrtve kontinentalcev so se zgodile med protinapadom na 2. polk New Hampshirea pod poveljstvom podpolkovnika George Reida.&lt;ref name=&quot;Craft&quot;&gt;{{cite book |last=Craft |first=David |date=1887 |editor-last=Cook |editor-first=Frederick |title=Journals of the Military Expedition of Major General John Sullivan against the Six Nations of Indians in 1779 |publisher=Knapp, Peck &amp; Thomson |location=Auburn, New York |chapter=Historical Address |chapter-url=http://usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/sullbio.html#address |archive-date=2025-09-06 |access-date=2025-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250906030158/http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/sullbio.html#address |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Polk, dodeljen skrajni levi strani Poorjeve napadalne formacije, se je povzpel tam, kjer je bil naklon najstrmejši in precej zaostajal za preostalo brigado. Joseph Brant je vodil napad in skoraj obkolil Reida. Naslednji polk v vrsti, 3. polk New Hampshire pod poveljstvom podpolkovnika [[Henry Dearborn|Henryja Dearborna]] se je obrnil, izstrelil dva rafala in se vrnil po hribu navzdol, da bi pomagal Reidu, enako sta storila tudi dva Clintonova polka. Protinapad je bil odbit, vendar je omogočil večini Butlerjevih sil, da so pobegnile.&lt;ref name=&quot;Mintz&quot; /&gt;

Po opustošenju dveh vasi [[Lenape|Delaware]] in uničenju vseh pridelkov v bližini se je Sullivanova vojska obrnila proti severu in v naslednjih treh tednih uničila vsaj 40 na hitro zapuščenih vasi Seneca in Cayuga, preden se je vrnila v Fort Sullivan.&lt;ref name=&quot;Mintz&quot; /&gt;

==Sullivanove žrtve==

Viri se razlikujejo glede števila ameriških žrtev. Kapitan James Norris iz 3. polka New Hampshire je med bitko zabeležil tri mrtve in 36 ranjenih.&lt;ref name=&quot;Norris&quot;&gt;{{cite book |date=1887 |editor-last=Cook |editor-first=Frederick |title=Journals of the Military Expedition of Major General John Sullivan against the Six Nations of Indians in 1779 |publisher=Knapp, Peck &amp; Thomson |location=Auburn, New York |chapter=Journal of Major James Norris |chapter-url=http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/nhjournals.html#norris |archive-date=2025-09-06 |access-date=2025-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250906030157/http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/nhjournals.html#norris |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; V svojem poročilu Georgeu Washingtonu je general Sullivan prav tako poročal o treh mrtvih, vendar je število ranjenih povečal na 39.&lt;ref name=&quot;Sullivan&quot;&gt;{{cite web |title=To George Washington from Major General John Sullivan, 30 August 1779 |url=https://founders.archives.gov/documents/Washington/03-22-02-0237 |website=Founders Online |publisher=National Archives |access-date=17 February 2023}}&lt;/ref&gt; Pet ranjenih je umrlo zaradi ran v treh tednih po bitki, s čimer se je skupno število mrtvih povzpelo na osem.&lt;ref name=&quot;Mintz&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Craft&quot; /&gt;

'''Mrtvi:'''

*Poročnik Nathaniel McCauley (umrl 30. avgusta po amputaciji noge)&lt;ref name=&quot;Craft&quot; /&gt;

*Vojak Abner Dearborn (nečak podpolkovnika Henryja Dearborna, umrl 2. septembra)&lt;ref name=&quot;Dearborn&quot;&gt;{{cite book |date=1887 |editor-last=Cook |editor-first=Frederick |title=Journals of the Military Expedition of Major General John Sullivan against the Six Nations of Indians in 1779 |publisher=Knapp, Peck &amp; Thomson |location=Auburn, New York |chapter=Journal of Lieut.-Col. Henry Dearborn |chapter-url=http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/dearborn.html |archive-date=2025-09-06 |access-date=2025-07-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250906030158/http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/dearborn.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;

*Narednik Demeret in desetnik Hunter &lt;ref name=&quot;Craft&quot; /&gt;

*Josiah Mitchell, Sylvester Williams in dva druga vojaka.&lt;ref name=&quot;Craft&quot; /&gt;

'''Ranjen:'''

*Major Benjamin Titcomb&lt;ref name=&quot;Sullivan&quot; /&gt;

*Kapitan Elijah Clayes&lt;ref name=&quot;Sullivan&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Heitman |first1=Francis Bernard |title=Historical Register of Officers of the Continental Army During the War of the Revolution, April, 1775, to December, 1783 |year=1967 |publisher=Genealogical Publishing Com |isbn=9780806301761 |page=159 |url=https://books.google.com/books?id=30REVKaslfEC&amp;pg=PA159 |access-date=August 17, 2016 |language=en}}&lt;/ref&gt; (umrl 30. novembra 1779)

*Narednik Oliver Thurston&lt;ref name=&quot;Griffis&quot;&gt;{{cite book |last1=Griffis |first1=William Elliott |title=The New Hampshire Brigade in the Sullivan Campaign |date=1910 |publisher=New Hampshire Society, Sons of the American Revolution |location=Concord, New Hampshire}}&lt;/ref&gt;

*28 dodatnih ranjenih&lt;ref name=&quot;Craft&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Norris&quot; /&gt;

==Irokeške in britanske žrtve==

[[John Butler (ranger)|Major Butler]] je poročal o petih ubitih ali ujetih in treh ranjenih njegovih rangerjev, pa tudi o petih ubitih in devetih ranjenih med Irokezi.&lt;ref name=&quot;Graymont&quot; /&gt; Ameriški viri so poročali o dveh ujetih ujetnikih in dvanajstih mrtvih domorodcih, vključno z žensko.&lt;ref name=&quot;Mintz&quot; /&gt;

==Zapuščina==

[[File:Newtown Battlefield Monument August 2023.jpg|thumb|Spomenik, zgrajen leta 1912 in se nahaja v državnem parku Newtown Battlefield]]

Leta 1973 je zvezna vlada ustanovila &quot;Nacionalni zgodovinski spomenik Newtown Battlefield&quot;, s čimer je priznala njegovo pomembno zgodovino. Spomenik obsega skoraj {{convert|2100|acre|hectare}} v mestih Ashland, okrožje Chemung, New York, Chemung, New York in Elmira, New York.

Danes je mesto bitke delno zakrito z izvozom |Wellsburg avtoceste Interstate 86 (vzhod) in New York State Route 17. Več cestnih znakov v bližini križišča označuje različne lokacije čet.

Za obeležitev 100. obletnice bitke leta 1879 je bil majhen del zemljišča na vrhu današnjega Sullivan Hilla podarjen za ustanovitev parka Newtown Battlefield. Zgrajen je bil 40 čevljev visok stolp iz poljskega kamna. Ta stolp se je zrušil med nevihto 30. avgusta 1911. Istega leta je bilo 15 hektarjev zemljišča, vključno s parkom, prenesenih na državo New York in poimenovanih Newtown Battlefield Reservation. Nov 80 čevljev visok granitni obelisk je bil postavljen in posvečen leta 1912. Nadaljnja širitev je sčasoma privedla do ustanovitve 372 hektarjev velikega &quot;Newtown Battlefield State Park&quot;.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Venables |first1=Brant |title=A Battle of Remembrance: Memorialization and Heritage at the Newtown Battlefield, New York |journal=Northeast Historical Archaeology |date=2012 |volume=41 |issue=8 |pages=144–165 |doi=10.22191/neha/vol41/iss1/8 |url=https://orb.binghamton.edu/neha/vol41/iss1/8/}}&lt;/ref&gt; 

&quot;American Battlefield Trust&quot; in njegovi partnerji so pridobili in ohranili dodatnih 68 hektarjev bojišča, ki meji na &quot;Newtown Battlefield State Park&quot;.&lt;ref&gt;{{Cite web|url= https://www.battlefields.org/visit/battlefields/newtown-battlefield|title=Newtown Battlefield|website=[[American Battlefield Trust]]|access-date=June 19, 2023}}&lt;/ref&gt;

V prizadevanju za vključitev lokacije bojišča Newtown v &quot;Nacionalni sistem parkov&quot; je bila s strani kongresnika Randy Kuhla predlagana kongresna resolucija H.R. 6866, ki je ministru za notranje zadeve Dirk Kempthorneu naročila, naj izvede posebno študijo virov za oceno pomembnosti bojišča Newtown ter primernosti in izvedljivosti njegove vključitve v &quot;Nacionalni sistem parkov&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web | url=https://www.congress.gov/bill/110th-congress/house-bill/6866/text | title=Text - H.R.6866 - 110th Congress (2007-2008): To direct the Secretary of the Interior to conduct a special resource study to evaluate the significance of the Newtown Battlefield located in Chemung County, New York, and the suitability and feasibility of its inclusion in the National Parks System, and for other purposes | date=12 September 2008 }}&lt;/ref&gt; Predlog zakona je zastal januarja 2009, potem ko je bil posredovan &quot;Subcommittee on National Parks, Forests and Public Lands&quot;.&lt;ref&gt;{{cite web |title=H.R. 6866 |url=https://www.c-span.org/congress/bills/bill/?110/hr6866 |website=Congressional Chronicle |publisher=C-SPAN |access-date=10 February 2023}}&lt;/ref&gt;

==Opombe==
{{sklici|30em}}

==Zunanje povezave==
*[http://www.usgwarchives.net/pa/1pa/1picts/sullivan/sitetoc.html Journals of Major General John Sullivan's Expedition online]
*[https://parks.ny.gov/parks/newtownbattlefield/details.aspx Newtown Battlefield State Park]
*[https://www.battlefields.org/learn/maps/newtown-aug-29-1779 American Battlefield Trust map of the Battle of Newtown]

{{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}}

[[Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne]]
[[Kategorija:Bitke leta 1779]]
[[Kategorija:Bitke Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Bitke v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Severna fronta po saratoški kampanji]]</text>
      <sha1>5e8f2fhmvdxx6rtbwtmcqx9bj3gjvbk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:MaksiKavsek</title>
    <ns>3</ns>
    <id>587841</id>
    <revision>
      <id>6721857</id>
      <parentid>6713691</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:08:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>SirFranzPaul</username>
        <id>189873</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dodatek k etnogenezi */ odgovor</comment>
      <origin>6721857</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="18452" sha1="do089glgpcu9cbh560pxygsc4xmnclc" xml:space="preserve">== Serija o protestantizmu ==

PS: Pogovorno stran si raje arhiviraj kot pa da jo brišeš, to storiš s premikom pogovorov na podstran, npr. [[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek/Arhiv 1|Arhiv 1]].

Morda bi bilo zelo dobrodošlo, če bi se za vse te protestantske pisce naredila pasica, kot jo ima krščanstvo ({{tl|Krščanstvo}}). Kaj praviš? Tako bi lahko naredil nek hiter neke vrste meni za navigacijo, pisci pa bi bili verjetno lepo spravljeni po struji/obdobju ... Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:04, 9. november 2025 (CET)

:Bi lahko ti @[[Uporabnik:A09|A09]] naredil predlogo protestantski pisci? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:09, 9. november 2025 (CET)
::Bom poskusil, ampak kasneje zvečer. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 17:15, 9. november 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]] Dobro, drugače pa bom kmalu naredil še o (protestantu) Janžu Schweigerju. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 17:16, 9. november 2025 (CET)
:::@[[Uporabnik:A09|A09]], bi lahko zdaj to naredil? [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:39, 4. december 2025 (CET)
::::Živjo. Slučajno sem opazil tole o infopolju in sem sklenil poskusiti sam. [[Uporabnik:SirFranzPaul/peskovnik 2|Kako se ti zdi nekaj takega?]]
::::[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 01:52, 12. maj 2026 (CEST)

== Sprememba stanja vaše [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|predložitve]]: osnutek [[Leopoldina Rozman]] je bil sprejet ==
&lt;div style=&quot;border:solid 1px #57DB1E; background:#E6FFE6; padding:1em; padding-top:0.5em; padding-bottom:0.5em; width:20em; color:black; margin-bottom: 1.5em; width: 90%;&quot;&gt;[[File:AFC-Logo.svg|50px|left]] '''Stran [[Leopoldina Rozman]], ki ste jo predložili v pregled za ustvaritev, je bila ustvarjena.'''&lt;br /&gt;

Čestitamo in hvala za pomoč pri razširjanju obzorja Wikipedije! Upamo, da boste še naprej kakovostno prispevali. &lt;!--{{SAFESUBST:&lt;noinclude/&gt;#if:{{{class|}}}|&lt;br /&gt;

Članek je bil ocenjen kot raven '''{{SAFESUBST:&lt;noinclude/&gt;ucfirst:{{{class}}}}}''', kar je zabeleženo na njegovi {{SAFESUBST:&lt;noinclude/&gt;#if:{{{1|}}}|[[{{SAFESUBST:&lt;noinclude/&gt;TALKPAGENAME:{{{1}}}}}|pogovorni strani]]|pogovorni strani}}. {{SAFESUBST:&lt;noinclude/&gt;#switch: {{{class}}}
 | škrbina | stub = Za nove članke je običajno, da se začnejo kot škrbine in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven.
 | začetek | start = Večina novih člankov se začne kot škrbina ali na začetni ravni in nato z [[Wikipedija:Razvoj članka|razvojem]] dosežejo višjo raven.
 | C = To je odlična ocena za nov članek in ga uvršča med najboljše sprejete predložitve — iskrena hvala!
 | B = To je fantastična ocena za nov članek in ga uvršča med vrhunske sprejete predložitve — prav zares hvala!
}} Morda si boste želeli ogledati [[wikpedija:Članki za ustvaritev/Shema ravni|shemo ravni]], da vidite, kako lahko članek izboljšate.}}--&gt;

&lt;div class=&quot;autoconfirmed-show&quot;&gt;Ker ste v času več kot štirih dni opravili vsaj 10 urejanj, lahko zdaj [[Wikipedija:Vaš prvi članek|ustvarjate članke sami]], ne da bi morali za to predložiti prošnjo. Če pa želite, lahko svoje delo še naprej predlagate v pregled preko [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankov za ustvaritev]].&lt;/div&gt;

Če imate kakršno koli vprašanje, ga lahko postavite na '''&lt;span class=&quot;plainlinks&quot;&gt;[//sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Forum_za_pomo%C4%8D&amp;action=edit&amp;section=new&amp;nosummary=1&amp;preload=Template:AfC_talk/HD_preload&amp;preloadparams%5B%5D=Leopoldina_Rozman forumu za pomoč]&lt;/span&gt;'''.&lt;span class=&quot;unconfirmed-show&quot;&gt; Ko boste opravili vsaj 10 urejanj in imeli račun vsaj štiri dni, boste lahko [[Wikipedija:Vaš prvi članek|članke ustvarjali sami]], ne da bi morali za to zaprositi na [[Wikipedija:Članki za ustvaritev|člankih za ustvaritev]].&lt;/span&gt;

Če nam želite pri tem postopku pomagati, nam {{lc:{{leave feedback/link|page=Wikipedija:Članki za ustvaritev|pustite povratno informacijo}}}}.

Še enkrat hvala in uspešno urejanje!
'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 16:21, 26. november 2025 (CET)&lt;/div&gt;&lt;!--Predloga:ČU pogovor--&gt;

== Sfn sklici ==

Hojla, prosim te, če bi lahko v članku [[druga svetovna vojna na Slovenskem]] popravil {{tl|sfn}} sklice. Da ti pravilno delujejo, morajo biti priimki ločeni z navpičnico in ne podpičjem. Hvala in LP! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 18:47, 28. november 2025 (CET)

:Zdravo, bom jutri tole dokončno uredil - drugače pa mislim, da bom raje uporabljal kar navaden sistem sklicevanja za posamezne str. ipd. (kot je npr. večina sklicev pri [[Janez Vajkard Valvasor]]). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:48, 28. november 2025 (CET)

==Cerkev sv. Jurija, Slovenske Konjice==
Prosim, ne dopolnjuj članka, ki je v izboru za [[Izbrani članki|izbrani članek]], s strokovno nepreverjenimi in zastarelimi viri iz časa Dravske banovine, ki ne ustrezajo sedanjemu stanju sakralnega objekta!!

Lep pozdrav! Shabicht (✉) 12:47, 11. december 2025 (CEST)
: @[[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] Čeprav je vir star še ne pomeni da je strokovno nepreverljiv. Drugače pa tisti opis vsebuje precej podatkov, ki jih očitno nisi mogel izbrskati, kljub večletnemu delu. Drugače pa zgodovina ni samo to kar je bilo npr. pred 300 leti ampak tudi v času Dravske banovine (vhod npr. je še vedno enak itn.) Tako, da ne vidim argumentov za tvoje trditve. Lp

== Vabilo k urejevalskemu maratonu ==

MaksiKavsek, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:26, 19. december 2025 (CET)

:@[[Uporabnik:A09|A09]], hej. Že delam na članku o cerkvi sv. Štefana v Solkanu. [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 14:31, 19. december 2025 (CET)
::Sem videl, toplo pozdravljam! '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:34, 19. december 2025 (CET)

== Nagrada za sodelovanje na urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica ==

Živjo, MaksiKavsek!

Hvala še enkrat za sodelovanje na [[:meta:Gorizia-Nova_Gorica_2025|urejevalnem maratonu Gorizia–Nova Gorica]], ki smo ga organizirali skupaj z Wikimedia Italia.

Z veseljem ti sporočam, da si bil med najbolj aktivnimi udeleženci dogodka, zato bi ti rada Wikimedia Italia kot simbolično zahvalo poslala razglednico/nagrado po pošti.

Ker ti na Wikipediji ne morem poslati e-maila neposredno (te funkcije nimaš omogočene v nastavitvah), te prosim, da mi svoj poštni naslov pošlješ na email: geograf.wiki@gmail.com

Naslov mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in kraj, država (če ni Slovenija).

'''Prosim, ne objavljaj svojega naslova tukaj na pogovorni strani, ker je stran javna.'''

Naslov bomo uporabili izključno za pošiljanje razglednice in ga ne bomo shranjevali ali uporabljali za druge namene.

Še enkrat hvala za tvoj prispevek k Wikipediji! Upam, da se vidimo tudi na naslednjih WikiKlub dogodkih!

Lp, — &lt;i&gt;[[Uporabnik:GeographieMan|&lt;b&gt;&lt;span style=&quot;color: #4863A0;&quot;&gt;GeographieMan&lt;/span&gt;&lt;/b&gt;]]&lt;/i&gt;&lt;sup&gt;&lt;nowiki&gt;[&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:GeographieMan|&lt;b&gt;~MSG~&lt;/b&gt;]]&lt;nowiki&gt;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/sup&gt; 15:55, 26. januar 2026 (CET)

:{{urejeno}} [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 16:10, 26. januar 2026 (CET)

== Ilirske province ==

Hoj, sem videl, da si dodajal o rudarstvu in metalurgiji Ilirskih provinc. Kar si zapisal je zelo pregledno in ne preveč nadrobno, če pa potrebuješ še kakšen vir, ti toplo svetujem branje [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7DZ5CDLU Geschichte des Eisens in Krain, Görz und Istrien : mit 177 Illustrationen, einem Faksimile und einer Karte im Text : von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts], za idrijski rudnik kot najbolj vplivnega na Slovenskem pa ti svetujem branje ''Zgodovina Idrije'' od Mihaela Arka, ki tri francoske okupacije prav tako podrobno in natančneje obravnava :) Pohvale za spisano in lepo nedeljo še naprej, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 13:59, 3. maj 2026 (CEST)

:@[[Uporabnik:A09|A09]] Hvala za predlog, bom pregledal (čeprav [[Melita Pivec Stele|Pivec Steletova]] pravi, da iz arhivskih virov praktično nič ne vemo o dejanski proizvodnji, prim. str. 55.). Mimogrede, ali si videl moj komentar glede [[Pogovor:Seznam nekdanjih naselij v Sloveniji|nekdanjih naselij]]? Nisi namreč še podal svojega mnenja o mojem predlogu. Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 18:11, 5. maj 2026 (CEST)
::Sem videl, pa sem pozabil odpisat. Bom komentiral kasneje, imam namreč par zadržkov. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:21, 6. maj 2026 (CEST)

== Dodatek k etnogenezi ==

Pozdrav. Predlagal bi, da v članek o slovenski etnogenezi vključiš tudi informacijo, da pisec Andrija Jambrešić v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot &quot;slovenskoga naroda deržava&quot;.
Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 02:06, 12. maj 2026 (CEST)

:@[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]], ali lahko poveš na kateri str. se nahaja ta navedek? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:44, 17. julij 2026 (CEST)
::[https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up Stran 459 (458 v PDFju)]. Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 20:50, 17. julij 2026 (CEST)
:::Hvala. @[[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] pa si mimogrede videl moj komentar v članku ''[[Pogovor:Karantanija|Karantanija]]'' glede meje na zahodu. Sicer pa, če imaš čas lahko tudi ustvariš zemljevid za &quot;večjo&quot; Karantanijo; kakršen obseg so imeli v mislih starejši slovenskih zgodovinarji (J. Sket), ki je sicer danes ''manj verjetna'' - opisano [[Karantanija#Ozemlje|tu]]. Lp, [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 20:55, 17. julij 2026 (CEST)
::::Bom uredil v naslednjih dneh. Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 22:50, 17. julij 2026 (CEST)
:Še en dodatek, ki ga predlagam; pri etimologiji Slovanov bi lahko omenil starejšo teorijo o izpeljavi iz besede &quot;slava&quot;, ki jo omenja tudi Bohorič v Zimskih uricah: &quot;Pridevek Slovani (Slavos) to ljudstvo dobilo po zaslugi za slavna dela. Zakaj Slava našim ljudem pomeni isto kar glorija, in od tega se Slovani imenujejo tako rekoč hvalni, častni in slavni.&quot; (https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1) Lp, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 13:08, 30. julij 2026 (CEST)

== Peter Kartin ==

Pozdravljen,

sem videl, da si dodal podatek o Levu Miličinskemu. To je sicer meni neznan podatek, me samo zanima, kje si ga pridobil? Sem moral nekje spregledati… Sicer je pa sklic na revijo nepotreben in tudi delno napačen, saj očitno je podatek tudi v omenjeni reviji, a sem ga vključil iz arhiva. Sem pa hvaležen za popravke.


Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 12:56, 31. maj 2026 (CEST)

:Podatek o mentorju: https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/3373588#full: Milčinski, Lev (mentor). Bi pa vprašal glede: ARS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, ''št.'' 4481 (je to številka, škatla ali kaj točno). Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:42, 31. maj 2026 (CEST)
::Aha, hvala za podatek. 1589/IV je pa torej fond, 4481 je pa škatla.
::Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 14:41, 31. maj 2026 (CEST)
:::Me pa iz radovednoati zanima kako si naletel, da so ravno v tej škatli CK ZKS zapiski o Kartinu; si fond pregledal sistematično ali kako? Lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 15:24, 31. maj 2026 (CEST)
::::Dobil sem informacije direktno iz arhiva, na vprašanje namreč, če imajo dokumente v zvezi s Petrom Kartinom, so mi odgovorili čisto natančno kje imajo spravljenih teh okoli 5 dokumentov o njem. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 18:29, 31. maj 2026 (CEST)
:::::@[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]]: Arhivski viri pač niso sprejemljiv [[WP:RS|zanesljiv vir]], v kolikor ti niso javno objavljeni v npr. znanstvenih revijah, vsekakor pa obvezno preberi še [[WP:OR|pravilnik o izvirnem raziskovanju]] ter odstrani vse, kar ni mogoče referencirat s prosto dostopnimi/javno objavljenimi viri. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 12:44, 1. junij 2026 (CEST)
::::::Nočem biti nesramen ampak mimogrede @[[Uporabnik:A09|A09]] idr. povej, da naj to (bolj) dosledno opozarjajo(/te), saj potem npr. [[Janez Nepomuk Šlojsnik#Viri|tole]] tudi ne pride v upoštev. Pa tudi ne vem čisto zakaj si dal np [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja#Zanesljive publikacije|sem]], saj arhivsko gradivo ≠ publikaciji. (Arhivsko gradivo tega podfonda, kot [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/details?id=318173&amp;refCode=SI%20AS%201589/IV&amp;type=&amp;subId=&amp;subLink= piše], je &quot;javno dostopno&quot;). Sem pa videl tudi, da si brisal seznam na strani za [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slu%C5%BEba_dr%C5%BEavne_varnosti&amp;diff=prev&amp;oldid=6683629 SDV]; enkrat bo tudi tu treba z ustreznimi referencami označiti kdo je bil kje in kaj je delal/poročal/obveščal/vohunil ipd. Lp,  [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 13:45, 1. junij 2026 (CEST)
:::::::Eno je &quot;javno dostopno&quot; z obiskom in brskanjem po arhivu, drugo pa je javno dostopno z obiskom knjižnice ali ustreznega spletišča. Razlika je ogromna. Poleg tega te neprevidna uporaba arhivskih virov zelo hitro pripelje v neko sklepanje, ki ni utemeljeno nikjer drugje, kar je bistveno večja napaka kot sama uporaba arhiva. Drugače pa obstaja tudi npr. ''Arhivi'', znanstvena revija, ki objavlja, preučuje in piše o arhivskem materialu na Slovenskem, tako da je referenciranje tovrstnih del meni dosti bolj sprejemljivo kakor neposreden obisk arhiva in pisanje na podlagi izsledkov od tod.
:::::::Glede SDV si dobrodošel k dopolnitvam, vendar pavšalne trditve s prej navedene spletne strani (glede na anonimno opazko se sprašujem, če je ta sploh zanesljiv vir) se mi sploh za biografije še živečih oseb ne zdijo ravno zadosten vir – mislim, da se oba zavedava, da je &quot;udbovec&quot; (ali pa SDVjevec) danes prevečkrat rabljena kot neka politična nalepka kakor v dejstvih utemeljena oznaka. '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 14:40, 1. junij 2026 (CEST)
::::::::@[[Uporabnik:A09|A09]] glede delne nezanesljivosti arhivskega gradiva se sicer strinjam, a je potem edino smiselno pač izbrisati članek. Iz arhivskega gradiva pač izhajata dve tretjini članka, pisanje člankov s tremi stavki se mi pa ne zdi ne smiselno ne priročno oziroma informativno za bralca omenjenega članka. Znanstvene revije pa o temi seveda ne pišejo. Glede tovrstne teme o Petru Kartinu se na spletu ali kateremkoli t. i. “javnem” dostopnem viru, milo rečeno, ne najde nič od nič. Njegova disertacija je pač ohranjena v knjižnicah, a to pač ne pove nič o njem samem. Da o omenjeni reviji ''Arhivi'' ali čimerkoli podobnem sploh ne govorim. Mi je jasno, da za članek izsledki iz arhiva niso najprimernejši. Se pa strinjam z @[[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]], da obstaja dosti člankov na podlagi arhivskega gradiva. In se strinjam tudi, da to pač javnosti (oziroma nekaterim piscem člankov na Wikipediji) to ni znano. Lp [[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|Jonatan Melik Kurinčič]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 19:11, 1. junij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>do089glgpcu9cbh560pxygsc4xmnclc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bund, Šanghaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588113</id>
    <revision>
      <id>6721693</id>
      <parentid>6719493</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T03:47:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721693</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="21155" sha1="ju4w26s7kobh6kzpwdr1crctv78sc7f" xml:space="preserve">[[File:The Bund 2.jpg|thumb|320px|Bund leta 2022]]
{{Infobox Chinese
|pic=Bund (Chinese characters).svg
|piccap=&quot;Bund&quot; v poenostavljenih (zgoraj) in tradicionalnih (spodaj) kitajskih pismenkah
|picsize=125px
|s=外滩
|t=外灘
|p=Wàitān
|mi={{IPAc-cmn|wai|4|.|t|an|1}}
|wuu=Nga&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;-thae&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt; ([[Shanghainese]])
|l=&quot;Outer Beach&quot;
|order=st
}}
[[File:Shanghai 1933.jpg|thumb|upright| Zemljevid Bunda iz leta 1933]]
'''Bund''' ({{zh|s=外滩|t=外灘|p=Wàitān}}, šanghajsko prečrkovano: ''Nga&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;thae&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;'', {{IPA|wuu|ŋà.tʰɛ́|pronounced}}, {{zh |l=Zunanja obala}}}}) je obalno območje in zaščiteno zgodovinsko okrožje v osrednjem [[Šanghaj]]u. Območje se osredotoča na odsek ceste Džongšan (vzhodna cesta Džongšan št. 1) znotraj nekdanjega mednarodnega naselja Šanghaj, ki poteka vzdolž zahodnega brega reke Huangpu v vzhodnem delu Huangpuja. Območje ob reki je obrnjeno proti sodobnim nebotičnikom [[Ludžjadzui]] v [[Pudong]]u. Bund se običajno nanaša na stavbe in pomole na tem odseku ceste, pa tudi na nekatera sosednja območja. Ta regija ima pomemben evropski vpliv, saj je slog mnogih struktur najbolj primerljiv s slogom evropskih mest, zlasti gotsko, baročno, neoklasicistično, romansko, art deco in renesančno arhitekturo. Poleg tega so tam nekatere najboljše mestne restavracije.&lt;ref&gt;{{navedi splet |last=Waheed |first=Abdul Muqeet |date=2022-12-29 |title=Best Places to Visit in Shanghai – China Travel Guide |url=https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |access-date=2023-05-23 |website=Top Travel Advice |language=en-US |archive-date=2023-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230604101200/https://toptraveladvice.com/blog/best-places-to-visit-in-shanghai-china-travel-guide/ |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Od 1860-ih do 1930-ih je bilo bogato in močno središče tujega establišmenta v Šanghaju, ki je delovalo kot pravno zaščiteno pogodbeno pristanišče.

== Ime ==
Izraz ''bund'' (nasip) si je [[angleščina]] sposodila iz hindustanščine in se je prvotno nanašal na nasip. V kitajskih pogodbenih pristaniščih se je uporabljal posebej za nasipani pomol, ki poteka vzdolž obale.&lt;ref&gt;{{cite OED|bund|id=24741}}&lt;/ref&gt; Kitajsko ime za nasip ni povezano z izvorom: dobesedno pomeni »zunanji breg« in ta del rečnega obrežja loči od »notranjega brega« ob starem mestu Šanghaj.

== Zgodovina ==
[[File:The Bund, Shanghai in 1926 as seen from the US Consulate General.png|thumb|300px|Bundp leta 1926, kot ga je videl generalni konzulat ZDA na cesti Huangpu]]
[[File:1930s shanghai city.jpg|thumb|Bund v Šanghaju v tridesetih letih 20. stoletja]]
[[File:Japanese cruiser Izumo in Shanghai.jpg|thumb|Bund leta 1937, japonska križarka ''Izumo'' v ospredju]]

Šanghajski Bund ima na desetine zgodovinskih stavb, ki obdajajo reko Huangpu, v katerih so nekoč delovale številne banke in trgovske hiše iz Združenega kraljestva, Francije, Združenih držav Amerike, Italije, Rusije, Nemčije, Japonske, Nizozemske in Belgije, pa tudi konzulati Rusije in Velike Britanije, časopis, Šanghajski klub in Masonski klub. Bund leži severno od [[Staro mesto Šanghaj|starega, obzidanega mesta Šanghaj]]. Sprva je bila to britanska naselbina; kasneje sta bili britanski in ameriški naselbini združeni v Mednarodni naselbini leta 1863. Veličastne poslovne stavbe v slogu Beaux Arts so nastale v letih okoli preloma 20. stoletja, ko se je Bund razvil v pomembno finančno središče Vzhodne Azije. Neposredno južno in severovzhodno od starega obzidanega mesta je bil nekdanji francoski Bund (''quai de France'', del francoske koncesije v Šanghaju) primerljive velikosti kot Bund, vendar je deloval bolj kot delovno pristanišče.

Do 1940-ih je Bund gostil sedeže mnogih, če ne večine, večjih finančnih institucij, ki so delovale na Kitajskem, vključno s ''velikimi štirimi'' nacionalnimi bankami v času Republike Kitajske. Vendar pa so se s komunistično zmago v kitajski državljanski vojni številne od teh finančnih institucij v 1950-ih postopoma preselile v [[Hongkong]]. Hoteli in klubi so bili zaprti ali preurejeni v druge namene. Odstranjeni so bili tudi kipi kolonialnih osebnosti in tujih veljakov, ki so bili posejani ob reki.

=== Po kulturni revoluciji ===
[[File:The Russian Consulate on the Bund, Huangpu Road.jpg|thumb|Ruski konzulat na ''severnem Bundu'' na naslovu Huangpu Rd 20, okrožje Hongkou]]

Konec 1970-ih in začetek 1980-ih, z otoplitvijo gospodarske politike v Ljudski republiki Kitajski, so stavbam na Bundu postopoma vrnili prvotno namembnost. Vladne institucije so bile preseljene v korist finančnih institucij, hoteli pa so ponovno začeli poslovati kot taki. Tudi v tem obdobju je vrsta poplav, ki so jih povzročili [[tajfun]]i, spodbudila občinsko oblast k izgradnji visokega nasipa ob reki, zaradi česar je nasip zdaj približno 10 metrov višji od nivoja ulice. V 1990-ih je bila cesta DŽongšan (poimenovana po Sun Jat-senu), cesta, na kateri je Bund v središču, razširjena na deset pasov. Posledično je večina parkov, ki so obstajali ob cesti, izginila. V tem obdobju so bili odstranjeni tudi trajektni pomoli, ki so povezovali Bund in Pudong, ki so služili prvotnemu namenu območja. Številne križarjenja za prosti čas še vedno vozijo z bližnjih pomolov.

V 1990-ih je šanghajska vlada poskušala promovirati razširjen koncept Bunda, da bi spodbudila turizem in vrednost zemljišč na bližnjih območjih ter uskladila promocijo ''kolonialnih ostankov'' s socialistično ideologijo. V razširjeni obliki se je izraz ''Bund'' (kot ''Novi Bund'' ali ''Severni Bund'') uporabljal za območja južno od ceste Janan in odsek rečne obale severno od reke Sudžov (Džabei). Takšna uporaba izraza pa ostaja redka zunaj turistične literature. 28. marca 2010, na predvečer odprtja svetovne razstave Expo, je Bund v celoti zaključil svoj projekt prenove.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Archived |url=https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |website=finance.ifeng.com |access-date=6 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220619171616/https://finance.ifeng.com/news/20100210/1822329.shtml |archive-date=June 19, 2022}}&lt;/ref&gt;

=== Prenova v 21. stoletju ===
Od leta 2008 je bila izvedena večja preureditev prometnega toka vzdolž Bunda. Prva faza načrta je vključevala južni konec Bunda in porušila del dvignjene hitre ceste Janan Road, vključno z odstranitvijo velike dvignjene izvozne konstrukcije hitre ceste, ki je prej dominirala na sotočju ceste Janan in Bund. Druga faza je vključevala enoletno obnovo stoletnega [[Most Vaibaidu|mostu Vaibaidu]] na severnem koncu Bunda. V tretji fazi je bila nekdanja 10-pasovna cesta rekonstruirana v dveh nivojih, s šestimi pasovi v novem predoru. Izpraznjen cestni prostor je bil uporabljen za razširitev urejene promenade ob obali.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=The Bund, Rebounded|url=http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|publisher=NBBJ architects|access-date=28 May 2013|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20130621005028/http://www.nbbj.com/work/shanghai-bund/|archive-date=21 June 2013}}&lt;/ref&gt; Novi betonski most, ki je bil zgrajen leta 1991 za razbremenitev prometa na mostu Vaibaidu, je zaradi nove dvonivojske ceste postal zastarel in porušen. Bund je bil ponovno odprt za javnost v nedeljo, 28. marca 2010, po obnovi za razstavo Expo 2010.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|title=Bigger and better: The Shanghai Bund is back – CNN Travel|website=cnngo.com|access-date=9 May 2018|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101093739/http://www.cnngo.com/shanghai/none/bund-back-182534|archive-date=1 November 2012}}&lt;/ref&gt;
[[File:ICBC building on the Bund, Shanghai.jpg|thumb|ICBC in druge stavbe na obali Bund, 2018]]
[[File:Customs House 20212-Shanghai (32203033004).jpg|thumb|Finančni trg Bund s kipom bika]]

31. decembra 2014 ob 23.36 je na obali prišlo do stampeda. V incidentu je bilo ubitih najmanj 36 ljudi in 47 ranjenih. Prvi incident&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |script-title=zh:上海外滩发生踩踏事件多人受伤 |publisher=[[Sina Corp|Sina]] News |date=2015-01-01 |accessdate=2025-08-08 |archive-date=2015-01-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150101054340/http://news.sina.com.cn/c/2015-01-01/013731350255.shtml |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; se je zgodil v bližini trga Čen Ji, kjer se je za praznovanje novega leta zbrala velika množica, ocenjena na približno 300.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi novice | url = https://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | title = Shanghai new year crush kills 35 | work = BBC News | access-date = 31 December 2014 | date = 31 December 2014 | url-status = live | archive-url = https://web.archive.org/web/20141231232037/http://www.bbc.co.uk/news/world-asia-china-30646918 | archive-date = 31 December 2014 }}&lt;/ref&gt;

Obala je ena najvidnejših značilnosti, če ga gledamo s [[svetovni finančni center, Šanghaj|Šanghajskega svetovnega finančnega centra]] v Pudongu in njegove razgledne ploščadi v 100. nadstropju.

== Položaj ==
[[Image:China Merchant Bank et AIA.jpg|thumb|Kitajska trgovska banka]]

Bund se razteza 1,6 km vzdolž brega reke Huangpu. Tradicionalno se začne na cesti Janan (prej avenija Edwarda VII.) na jugu in konča pri mostu Vaibaidu (prej Vrtni most) na severu, ki prečka potok Sudžov.

Bund se osredotoča na odsek ceste Džongšan, poimenovane po Sun Jat-senu. Cesta Džongšan je večinoma krožna cesta, ki je tvorila tradicionalno konceptualno mejo mesta Šanghaj. Zahodno od tega odseka ceste stoji približno 52 stavb različnih zahodnih klasičnih in modernih slogov, kar je glavna značilnost Bunda (glejte Arhitektura in stavbe spodaj). Vzhodno od ceste je bil prej pas parka, ki se je končal s parkom Huangpu. (Ta park je mesto zloglasnega znaka, ki naj bi glasil ''brez psov in Kitajcev'', čeprav to natančno besedilo ni nikoli obstajalo.) To območje je zdaj zaradi širitve ceste precej zmanjšano. Vzhodneje je visok nasip, zgrajen v 1990-ih za zaščito pred poplavami. Gradnja tega visokega zidu je dramatično spremenila videz Bunda.

V bližini križišča z [[Nankinška cesta|Nankinško cesto]] stoji edini bronasti kip vzdolž Bunda, kip vojaškega častnika Čen Jija, ki je bil prvi komunistični župan Šanghaja. Na severnem koncu Bunda, ob reki, je park Huangpu, v katerem je Spominski stolp ljudskih junakov Šanghaja – visok, abstrakten betonski stolp, ki ga je leta 1993 zgradila šanghajska vlada kot spomenik v spomin na kitajske revolucionarne mučenike, pa tudi na tiste, ki so umrli v boju proti naravnim nesrečam na Kitajskem.

== Arhitektura in stavbe ==
Na Bundu je 52 stavb različnih arhitekturnih slogov, večinoma [[Eklekticizem v arhitekturi|eklektičnih]], nekatere pa imajo pretežno [[romanska arhitektura|romanski]], [[gotska arhitektura|gotski]], [[renesančna arhitektura|renesančni]], [[baročna arhitektura|baročni]], neoklasicistični ali beaux-art slog, številne pa so v slogu [[art déco]] (Šanghaj ima eno najbogatejših zbirk arhitektur art déco na svetu). Z juga so glavne stavbe:
* '''Ameriški klub''' na 209 Fuzhou Rd – Generalka Claire Chennault, takratna izvršna direktorica China Post 1, je prostore uporabljala do leta 1948. Zgradil jih je [[László Hudec]] iz podjetja Curry &amp; Co. med letoma 1923 in 1925 v ameriško-jurijevskem slogu. Prvotno zgrajen kot klub samo za moške, potem ko je leta 1922 kupil zemljišče, je bil priljubljen klub za izseljence. Šestnadstropna stavba s kletjo, približno 1000 m² na nadstropje, zasnovana v običajni jekleno-betonski konstrukciji, ki prevladuje na območju Bunda v Šanghaju. Z bari, biljardnico in 50 spalnicami je bil na voljo tudi strešni vrt.
* '''Stavba Asia Building''' (št. 1, Bund), prvotno stavba McBain, je gostila pisarne Royal Dutch Shell in Asiatic Petroleum Company.
* '''Stavba Shanghai Club''' (št. 2, Bund), ki je bil glavni družabni klub za britanske državljane v Šanghaju. Od leta 2010 je hotel Waldorf-Astoria Shanghai Hotel.
* '''Stavba Union Building''' (št. 3, Bund) je prej gostila številne zavarovalnice, zdaj pa je nakupovalno središče.
* '''Stavba Mercantile Bank of India, London and China''' (št. 4, Bund) je gostila Mercantile Bank of India, London and China, zgrajena med letoma 1916 in 1918.
* '''Stavba Nissin''' (št. 5, Bund), je bila sedež japonske ladijske družbe.
* '''Stavba China Merchants Bank''' (št. 6, Bund), je bila sedež prve kitajske banke na Kitajskem in je zdaj podružnica HSBC v Šanghaju.
* '''Stavba Great Northern Telegraph''' (št. 7, Bund), je bila sedež podjetja Great Northern Telegraph Company. Mesto prve telefonske centrale v Šanghaju leta 1882.
* '''Stavba Russel &amp; Co.''', (št. 9, Bund), v kateri trenutno domuje skupina China Merchants Group, je tudi vodilna trgovina v Šanghaju znamke Dolce &amp; Gabbana.
* '''[[Stavba HSBC, Bund|Stavba HSBC]]''' (št. 12, Bund), ki jo zdaj uporablja razvojna banka Šanghajski Pudong, je bila nekoč sedež banke Hongkonške in Šanghajske bančne korporacije , ki se v 1990-ih ni uspela dogovoriti s šanghajsko vlado o ponovnem nakupu stavbe, ko se je šanghajska vlada izselila iz stavbe, ki jo je uporabljala od 1950-ih. Sedanja stavba je bila dokončana leta 1923. Takrat so jo imenovali »najrazkošnejša stavba med Sueškim prekopom in Beringovo ožino«&quot;. Njeni znani stropni mozaiki so bili v celoti obnovljeni in si jih je mogoče ogledati v vhodni dvorani.
* '''[[Carinarnica, Šanghaj|Carinarnica]]''' (št. 13, Bund) je bila zgrajena leta 1927 na mestu prejšnje carinarnice v tradicionalnem kitajskem slogu. Ura in zvon sta bila zgrajena v Angliji in posnemata Big Ben.
* '''Stavba Kitajske banke komunikacij''' (št. 14, Bund) je bila zadnja stavba, zgrajena na Bundu pred ustanovitvijo Ljudske republike. Danes v njej domuje Šanghajski svet sindikatov.
* '''Stavba Rusko-kitajske banke''' (št. 15, Bund) je zdaj Kitajski sistem trgovanja z devizami (CFETS; prej Šanghajska borza zlata).
* '''Stavba Banke Tajvana''' (št. 16, Bund) je zdaj Kitajska trgovska banka.[[Slika:WaibaiduBridgeOld1.jpg|thumb|Pogled proti Bund iz Broadway Mansions v začetku 20. stoletja]]
* '''Stavba North China Daily News''' (št. 17, Bund) je bila takrat dom najvplivnejšega angleško govorečega časopisa v Šanghaju. Danes je v njej zavarovalnica AIA Insurance.
* '''Stavba Chartered Bank''' (št. 18, Bund) je bila sedež šanghajske banke, ki je kasneje postala Standard Chartered Bank. V stavbi so danes dizajnerske trgovine, restavracija Mr &amp; Mrs Bund in ustvarjalni razstavni prostor. Sedež kitajsko-poljske ladijske družbe Chipolbrok (1962–1998).
* '''Hotel Peace''' (št. 19, Bund) je danes del hotela Hotel Peace.
* '''Sassoon House''' (št. 20, Bund) s pripadajočim hotelom Cathay Hotel je zgradil sir Victor Sassoon. Znan je bil in je še danes po svoji jazz skupini v kavarni. V zgornjem nadstropju je bilo prvotno Sassoonovo zasebno stanovanje. Danes je to drugi del hotela Peace Hotel.
* '''Stavba Banke Kitajske'''(št. 23, Bund) je bila sedež Banke Kitajske. Zakrneli videz stavbe pripisujejo Sassoonovemu vztrajanju, da nobena druga stavba na Bundu ne more biti višja od njegove.
* '''Stavba Yokohama Specie Bank''' (št. 24, Bund) je bila do leta 1945 v njej japonska banka Yokohama Specie Bank, danes pa je v njej šanghajska podružnica Industrijske in komercialne banke Kitajske.
* '''Stavba zavarovalnice Jangce''' (št. 26, Bund) je danes v šanghajski podružnici Kmetijske banke Kitajske
* '''Stavba Jardine Matheson''' (št. 27, Bund) je bilo v njej takrat mogočno podjetje Jardine Matheson. Danes je v pritličju trgovina Rolex, pisarne in House of Roosevelt, bar in restavracija.
* '''Stavba Glen Line''' (št. 2 East Beijing Road) danes gosti Shanghai Clearing House.
* '''Stavba Banque de l'Indochine''' (št. 29, The Bund) je gostila francosko banko, Banque de l'Indochine
* '''Nekdanji generalni konzulat Združenega kraljestva''' (št. 33, The Bund) je gostil generalni konzulat Združenega kraljestva. Stavba je bila prenovljena in leta 2010 ponovno odprta kot št. 1 Waitanyuan, zasebna restavracija za vlado. Del lokacije je bil uporabljen tudi za gradnjo hotela Peninsula v Šanghaju, ki je bil odprt leta 2010.
* '''Gutzlaffov signalni stolp''', znan tudi kot vremenski stolp Bund, je prvotno zagotavljal vremenske informacije ladjam na reki Huangpu, sedanja struktura pa datira iz leta 1907.
* '''West Bund Art &amp; Design''' (西岸艺术与设计博览会) gosti letni mednarodni sejem sodobne umetnosti, ki poteka v Šanghaju na Kitajskem

== V popularni kulturi ==
Obstajajo številne študije v kitajščini in angleščini ter številne priljubljene predstavitve.&lt;ref&gt;Robert Nield, ''China's Foreign Places: The Foreign Presence in China in the Treaty Ports'' (2015) [https://books.google.com/books?isbn=9888139282 Online]&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Jeremy E. Taylor,  &quot;The bund: littoral space of empire in the treaty ports of East Asia.&quot; ''Social History'' 27.2 (2002): 125–142.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Yvonne Schulz Zinda,  &quot;Representation and Nostalgic Re-invention of Shanghai in Chinese film.&quot; in ''Port Cities in Asia and Europe'' (2008): 159+.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Peter Hibbard, ''The Bund Shanghai: China Faces West'' (Odyssey Illustrated Guides, 2007)&lt;/ref&gt; 

Bund je bil predstavljen v romanu ''Imperij sonca'' britanskega avtorja J. G. Ballarda iz leta 1984, ki temelji na njegovih izkušnjah kot dečka med japonsko invazijo in okupacijo. Knjiga je bila posneta v film Stevena Spielberga. 

Uvodne strani romana ''Cryptonomicon'' Neala Stephensona iz leta 1999 se dogajajo na Bund novembra 1941, ko se civilni red sesuje pod grožnjo japonske invazije.

Bund je prizorišče (in soimenjakinja) hongkonške televizijske serije ''Bund'' (1980) in filma ''Shanghai Grand'' (1996). Zgodba obeh vključuje gangsterje iz obdobja pred drugo svetovno vojno, ki se potegujejo za nadzor nad Bundom. 

''Bund'' je pesem, ki jo je napisala elektronska glasbena skupina The Shanghai Restoration Project in je izšla na prvem istoimenskem albumu skupine, navdihnjena s šanghajskimi jazz skupinami iz 1930-ih. Instrumentalna različica pesmi z naslovom ''The Bund (Instrumental)'' je bila izdana leta 2008 na albumu skupine Day – Night (Instrumentals).

Bund je bil predstavljen na premieri igre ''The Amazing Race 21'',&lt;ref&gt;{{cite magazine|url=https://ew.com/recap/the-amazing-race-season-21-episode-1/|title=The Amazing Race season premiere recap: Phil-opian Tubes|magazine=Entertainment Weekly|last=Hoffa|first=Meredith|date=October 1, 2012|access-date=November 27, 2020}}&lt;/ref&gt; finalu igre ''The Amazing Race: China Rush 1'' in premieri igre ''The Amazing Race: China Rush 3''.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://travel.cnn.com/shanghai/life/amazing-race-travel-real-china-576-minutes-085625/|title='The Amazing Race:' Travel the 'real China' in 576 minutes|work=CNN|date=August 17, 2012|access-date=November 27, 2020|archive-date=2013-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20130710061020/http://travel.cnn.com/shanghai/life/amazing-race-travel-real-china-576-minutes-085625/|url-status=dead}}&lt;/ref&gt; Bund je eden od igralnih nivojev v igri ''The King of Fighters XIV''.

== Galerija ==
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;160&quot;&gt;
File:Bund at night.jpg|Stavba Hongkonške in Šanghajske banke ter stavba Šanghajske carinarnice
File:The Bund, Shanghai, c1890s.jpg|Okoli 1890-ih
File:HSBC Building, Shanghai 1.jpg|Stavba HSBC
File:Former Yokohama Specie Bank Building Shanghai.jpg|Nekdanja stavba Yokohamske Specie banke
File:Glen Line Building, Shanghai.jpg|Stavba Glen Line
File:Monument to the People's Heroes, Shanghai.jpg|Spomenik ljudskim herojem, Šanghaj
File:View from Shanghai Tower Observation Deck.jpg|Pogled na Bund z razgledne ploščadi Šanghajskega stolpa
File:The Bund by night.jpg|Bund ponoči
&lt;/gallery&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{Commons category|The Bund}}
{{wikivoyage|Shanghai/Huangpu#The_Bund|The Bund}}
* [https://web.archive.org/web/20060427213758/http://www.talesofoldchina.com/shanghai/places/t-buil01.htm Detailed list of buildings along the Bund]
* [http://hua.umf.maine.edu/China/images/Bund_Key_to_Buildings/Bund_Key.html Key to Buildings with history]
* [http://shanghai.heliohost.org/world-architecture-on-the-bund What year the buildings were built on the Bund]
* [http://www.criticalpast.com/video/65675066300_Huangpu-River_Shanghai-Bund_sail-boats-in-river_paddle-wheel-steam-boat_bridge-across-river Historic film footage of buildings along The Bund in year 1928 (begins at 0:40 in linked video clip).]
* [https://www.youtube.com/watch?v=rbY6e8MUqJM Video of a walk along the Bund Promenade]
* [https://archive.argent.photos/photo_gallery/kites-on-the-bund/ A gallery of images featuring kite enthusiasts flying kites in the early morning along the Bund in Shanghai]

{{coord|31|14|16.9|N|121|29|10.1|E|region:CN-31_type:landmark|display=title|name=The Bund}}

[[Kategorija:Šanghaj]]
[[Kategorija:Ulice na Kitajskem]]</text>
      <sha1>ju4w26s7kobh6kzpwdr1crctv78sc7f</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka pri Paulus Hook</title>
    <ns>0</ns>
    <id>588115</id>
    <revision>
      <id>6721684</id>
      <parentid>6719494</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T00:25:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721684</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9925" sha1="ny427fir4t556xobci824rq9qobecc8" xml:space="preserve">{{Infobox military conflict
| conflict    = Bitka pri Paulus Hook
| image       = 
| caption     = 
| partof      = [[Ameriška vojna za neodvisnost|ameriške vojne za neodvisnost]] in [[Severna fronta po saratoški kampanji|severne fronte po saratoški kampanji]]
| date        = Avgust 19, 1779
| place       = Paulus Hook, Jersey City, [[New Jersey]]
| result      = Ameriška zmaga
| combatant2  = {{flagcountry|Kingdom of Great Britain}}
| combatant1  = {{flag|ZDA|1777}}
| commander2  = William Sutherland
| commander1  = [[Henry Lee III]]
| strength2   = 250
| strength1   = 300
| casualties2 = 50 ubitih in ranjenih&lt;br&gt;158 ujetih&lt;br&gt;(vključno s 7 do 9 častniki)
| casualties1 = 2 ubita&lt;br&gt;3 ranjeni&lt;br&gt;7 ujetih
| campaignbox = {{Campaignbox Bitke na severna fronta po saratoški kampanji}}
}}

'''Bitka pri Paulus Hook''' se je bila 19. avgusta 1779 med [[Kontinentalna vojska|kontinentalno vojsko]] in britanskimi silami v [[Ameriška osamosvojitvena vojna|ameriški revolucionarni vojni]]. Patriote je vodil major [[Henry Lee III|Light Horse Harry Lee]], ki je sprožil nočni napad na britansko utrdbo v današnjem središču Jersey Cityja. Presenetili so Britance, zajeli 158 ujetnikov in se umaknili ob zori. Kljub temu, da so obdržali utrdbo in njene topove, so Britanci izgubili velik del nadzora nad [[New Jersey]]jem. Leeja je Drugi kontinentalni kongres nagradil z zlato medaljo, edinim častnikom, kateri ni bil general, ki je prejel takšno nagrado med vojno.

==Bitka==

Ob štirih popoldne 8. avgusta 1779 je major Henry &quot;Light Horse Harry&quot; Lee s štiristo pešaki in enoto razjahane konjenice krenil iz New Bridgea (zdaj River Edge, New Jersey) na {{convert|714|mi|km}} dolg pohod skozi gozd, da bi napadel britansko utrdbo pri Paulus Hooku. Odposlal je konjeniške patrulje, da bi opazovale komunikacijo z reko North River, in postavil pehotne enote na različne ceste, ki so vodile do Paulus Hooka. Pri Union Hillu se je umaknil v gozd, kjer se je zaradi strahopetnosti ali izdaje vodnika pohod podaljšal na tri ure, preden so našli pravo pot.

Major Lee in njegovi možje so prispeli do Prior's Mill ob 3. uri zjutraj, 19. avgusta 1779; ob 3:30 so dosegli jarek na današnjem križišču Newark Avenue in Warren Street. Plima je naraščala, vendar je poročnik Rudolph ugotovil, da je kanal prehoden, in pod vodstvom poročnikov McCallisterja in Rudolpha so se čete prebile in kmalu zavzele zunanjo utrdbo. Major Sutherland, ki je poveljeval utrdbi, se je umaknil v majhno [[Reduta|reduto]] z nekaj častniki in štiridesetimi [[Hesseški najemniki|hesseškimi najemniki]]. Bilo je skoraj zora in [[Major (ZDA)|major]] Lee ni imel časa, da bi jih izgnal. Namjeraval je požgati barake, vendar se je, ko je v njih našel bolne vojake, ženske in otroke, vzdržal. Umaknil se je in s seboj odnesel sto devetinpetdeset ujetnikov, častnikov in mož. Izgubil je dva ubita moža in imel tri ranjene.

[[Stotnik]] Forsyth je dobil ukaz, naj se odpravi v Prior's Mill, naj zbere može, ki so najbolj primerni za akcijo, in zavzame položaj na Bergen Heightsu, da bi pokril umik. Ta položaj je bil v gozdu blizu avenij Bergen in Sip (današnji trg Journal Square), kjer naj bi kril umik. Ta položaj naj bi bil približno na mestu, kjer zdaj stoji hiša dr. Hornblowerja, Bergen Avenue 631. Babica dr. Hornblowerja je bila takrat majhna deklica, Anna Merselis in tisto jutro je med iskanjem krave naletela na Leejeve vojake, ki so jo zadržali, medtem ko so čakali, da bi preprečili, da bi o njihovi prisotnosti poročala morebitnim sovražnikom. Vojaki so ostali tam, dokler niso poslali slov, da bi preverili ali so tam čolni, ki jih je major Lee po dogovoru čakal nanj pri Dow's Ferryju. Nameraval je prečkati reko Hackensack in po avtocesti Belleville doseči višje ležeče območje vzhodno od reke Passaic ter se tako vrniti v New Bridge; toda čolne so premestili v Newark, New Jersey in major Lee se je moral z uničenim strelivom in utrujenimi možmi, polnimi ujetnikov, vrniti po poti, ki bi jo lahko prekinile čete iz New Yorka. Z neustrašnim pogumom in modrimi previdnostnimi ukrepi so se pogumne čete podale na {{convert|14|mi|km}} povratni pohod do New Bridgea; pri &quot;Weehocku&quot; (današnji Weehawken, New Jersey Weehawken) je stotnik Catlett prišel s petdesetimi možmi in dobrim strelivom. Na cesti Fort Lee Historic Park ga je polkovnik Ball srečal z dvesto svežimi možmi, major Lee pa je s svojimi možmi varno prispel v New Bridge okoli ene ure popoldne. Angleži so bili zaradi tega zelo razburjeni, Američani pa izjemno navdušeni.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.revolutionarywarnewjersey.com/new_jersey_revolutionary_war_sites/towns/jersey_city_nj_revolutionary_war_sites.htm|title=REVOLUTIONARY WAR SITES IN JERSEY CITY, NEW JERSEY|website=revolutionarywarnewjersey.com|access-date=February 3, 2025}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://njcu.libguides.com/paulushook|title=Paulus Hook|website=njcu.libguides.com|access-date=February 3, 2025|archive-date=2025-05-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20250523180244/https://njcu.libguides.com/PaulusHook|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi novice| url=https://timesmachine.nytimes.com/timesmachine/1879/08/20/81758040.pdf | work=The New York Times | title=Recalling Paulus Hook; Jersey City's Revolutionary Battle. Major Harry Lee's Dashing Exploit One Hundred Years Ago--His Attack Upon And Capture Of A British Garrison--Yesterday's Commemorative Exercises | date=August 20, 1879|accessdate=February 3, 2025}}&lt;/ref&gt;

V pismu kongresu je [[George Washington]] dejal:

&lt;blockquote&gt;

Major je ob tej priložnosti pokazal izjemno mero preudarnosti, spretnosti in poguma, kar je v največjo čast njemu in vsem častnikom in možem pod njegovim poveljstvom. Položaj utrdbe je poskus naredil kritičen, uspeh pa briljanten.

&lt;/blockquote&gt;&lt;ref name=&quot;Revolutionary&quot;&gt;{{navedi splet|url=https://revolutionarywar.us/year-1779/battle-paulus-hook/|title=The Battle of Paulus Hook|website=revolutionarywar.us|accessdate=February 3, 2025}}&lt;/ref&gt;

==Kongresna resolucija==

24. septembra je kongres sprejel naslednje resolucije glede zadeve:

&lt;blockquote&gt;

Sklep: Naj se zahvala kongresa izreče Njegovi Ekscelenci [[George Washington|generalu Washingtonu]] za tako modro ukazovanje nedavnega napada na sovražnikovo utrdbo in delo pri Powles Hooku.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj se zahvala kongresa izreče [[William Alexander, lord Stirling|generalmajorju Lordu Stirlingu]] za preudarne ukrepe, ki jih je sprejel za pospešitev podviga in zagotovitev umika skupine.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj se zahvala kongresa izreče [[Henry Lee III|majorju Leeju]] za izjemno preudarnost, spretnost in pogum, ki jih je pokazal ob tej priložnosti; in da odobravajo človečnost, pokazano v okoliščinah, ki so spodbujale k strogosti, kot častno za orožje Združenih držav in skladno z plemenitimi načeli, na katerih so bila sprejeta.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj kongres visoko ceni disciplino, trdnost in duh, ki so jih pokazali častniki in vojaki pod poveljstvom majorja Leeja med pohodom, akcijo in umikom, in medtem ko z izjemnim zadovoljstvom priznavajo zasluge teh pogumnih mož, čutijo dodatno zadovoljstvo, ko jih obravnavajo kot del vojske, v kateri so številni pogumni častniki in vojaki z veselim opravljanjem vsake dolžnosti pod vsako težavo dokazali, da si goreče želijo dati resnično veličastne primere, ki jih zdaj prejemajo.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj kongres pravično ceni vojaško previdnost, tako srečno združeno z drzno dejavnostjo poročnikov McCollisterja in Rudolpha pri vodenju obupnega upanja.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj se pod vodstvom Odbora za zakladnico izdela zlata medalja, ki bo simbolizirala to zadevo, in se podeli majorju Leeju.

&lt;br&gt;

Sklep: Naj se poročnikoma McCallisterju in Rudolphu podelita brevet ter plača in preživnina kapitana.

&lt;/blockquote&gt;

==Medalja==

Kongres je majorju Leeju podelil tudi 1.000 dolarjev, ki naj bi jih razdelil med vojake, ki so sodelovali v napadu. Na eni strani medalje, podeljene majorju Leeju, je njegov doprsni kip z besedami ''Henrico Lee, Legionis Equit Praefecto Comitia Americana''. Ameriški kongres Henryju Leeju, polkovniku konjenice.&quot; Na hrbtni strani: ''Non Obstantib fluminibus vallis astutia et virtute bellica parva manu hostes vicit victosq armis humanitate devinxit. In mem. pugn. ad Paulus Hook, die XIX August, 1779.'' &quot;Kljub rekam in jarkom je z majhno skupino premagal sovražnika z vojaško spretnostjo in pogumom ter s svojo človečnostjo trdno zvezal tiste, ki so bili premagani z njegovim orožjem. V spomin na spopad pri Paulus Hooku, 19. avgust 1779.&lt;ref name=&quot;Revolutionary&quot;/&gt;

==Sklici==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo|last=Eaton|first=Harry|title=Jersey City and its historic sites|url=https://archive.org/details/cu31924074466800|publisher=The Woman's Club|year=1899|location=Jersey City, NJ|oclc=6340873}} (much of the article text is presently copied from this public-domain work)

==Zunanje povezave==
*[https://books.google.com/books?id=kAwvAAAAYAAJ&amp;q=Memorial+concerning+the+battle+of+Paulus+Hook Memorial of the centennial celebration of the battle of Paulus Hook, August 19, 1879. See Major Lee 1779 report at pp.64-68]
*[http://www.doublegv.com/ggv/battles/Paulus.html Accounts of Battle of Paulus Hook {reference only}]
*[http://www.njcu.edu/programs/jchistory/Pages/P_Pages/Paulus_Hook.htm NJ City University]
*[https://www.paulushook.org/battle Historic Paulus Hook Association HPHA Battle of Paulus Hook]
*[https://archive.today/20130115045808/http://govnoblog.biz/the-attack-2/ Description of events]

{{Predloga:Kampanje ameriške vojne za neodvisnost}}

[[Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne]]
[[Kategorija:Bitke leta 1779]]
[[Kategorija:Bitke Združenih držav Amerike]]
[[Kategorija:Bitke v Združenih državah Amerike]]
[[Kategorija:Bitke Združenega kraljestva]]
[[Kategorija:Severna fronta po saratoški kampanji]]</text>
      <sha1>ny427fir4t556xobci824rq9qobecc8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:MaksiKavsek</title>
    <ns>2</ns>
    <id>590735</id>
    <revision>
      <id>6721670</id>
      <parentid>6717398</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:58:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>MaksiKavsek</username>
        <id>244409</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zamenjan sprotni sklic</comment>
      <origin>6721670</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9089" sha1="f7248aqncixnzd057bbdqin97kq0s4c" xml:space="preserve">{| cellspacing=&quot;0&quot; cellpadding=&quot;10&quot; style=&quot;background:#DCDCDC; margin-bottom: 0.5em; border:1px solid #000000&quot;
|
{{navedek|Pišem na Slovenskem od Slovencev za Slovence.}}&lt;div align=&quot;right&quot;&gt;&lt;small&gt;— [[Dragotin Ferdinand Ripšl]],&lt;ref&gt;[https://365.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/174700228 Dragotin Ferdinand Ripšl], 00.17–00.20, oddaja Obzorja duha, 365.rtvslo.si, pridobljeno 19. junij 2026.&lt;/ref&gt;

|}

Roj. [[Anno Domini|po Kristusu]], [[Vojvodina Štajerska|dežela Štajerska]], večinoma [[Slovenci|slovenskega]] izvora; (dokazano) po rodu iz dežel: [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] ([[Dolenjska]], [[Notranjska]]), [[Spodnja Štajerska]], [[Spodnja Avstrija]] in [[Mejna grofija Moravska|Moravska]]. 

Naziv ''Kavšek'' je hišno/domače ime prednikov iz Radeža, kjer so živeli predniki po moški liniji.

Peskovnik: [[Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik|1]] 

Knjižnica: [[Uporabnik:MaksiKavsek/Knjižnica|1]]

&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&amp;&amp;stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite journal|last=Vodnik|first=Valentin|year=1848|title=Povedanje od slovenskiga jezika|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL|journal=Kmetijske in rokodelske novice|language=slovenščina|volume=6|issue=42|cobiss=29753089}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite book|last=Orožen|first=Ignacij|title=Das Bisthum und die Diözese Lavant|publisher=J. Rakusch|location=Celje|year=1881|volume=IV|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG|cobiss=30015233|language=de, la|page=491|authorlink=Ignacij Orožen}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Cite book|author=Valvasor|title=Die Ehre dess Hertzogthums Crain|location=Nürnberg|year=1689|first=Janez Vajkard|publisher=Wolfgang Moritz Endter|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQQSKQM6|cobiss=29952257|volume=III. Knj. XI|pages=463-5}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite book |last=Gršak |first=Ivan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer : dežela in ljudstvo |publisher=Slovenska Matica |year=1870 |place=Ljubljana |page=106 |language=sl}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Fabjan, Fabiani, Bandelj, Bandelli|url=https://www.domovina.je/fabjan-fabiani-bandelj-bandelli|website=Domovina.je|accessdate=2026-07-17|language=sl|date=25. 4. 2019|last=Mamić|first=Tino}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite journal |last=Horjak |first=Luka |year=2021 |title=Izgovor črke &lt;l&gt; kot jezikoslovno vprašanje do konca 19. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OUJ3AS2C |journal=Jezik in slovstvo |language=sl |volume=66 |issue=1 |pages=73–87, 136 |cobiss=65234179}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite book |last=Erjavec |first=Fran |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR |title=Slovenija in Slovenci |publisher=Slovenska straža |year=1940 |location=Ljubljana |page=25 |language=sl |cobiss=89653}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{cite book |url=https://www.pei.si/ISBN/zbrana-dela-primoza-trubarja-xi-primoz-trubar-nemski-spisi-1550-1581 |title=Zbrana dela Primoža Trubarja. Zv. XI: Primož Trubar, nemški spisi 1550–1581 |publisher=Pedagoški inštitut |year=2011 |editor-last=Vrečko |editor-first=Edvard |place=Ljubljana |pages=471–472 |language=sl |doi=10.32320/978-961-270-098-0}}&lt;/ref&gt;

O slovenski zgodovini preko peresa Simona Jenka, ki pojasnjuje kakšno je bilo v 2. polovici 19. stoletja (in je še dandanašnji) stanje o nivoju (ne)vedenja in (ne)zavedanja zgodovine in izvora (prednikov) Slovencev:

&lt;poem align=&quot;left&quot;&gt;
Bridka žalost me prešine,
Ko se spomnim '''domovine''',
'''Vsemu svetu nepoznane,'''
'''Od nikogar spoštovane.'''

Kdo spominja se nekdanjih
V revni zemlji pokopanih?
Tiho bori vnuk koraka
Čez grob borega očaka.

V zlatih črkah v zgodovini
Se beró narodov čini;
'''Le od našega ni glasa'''
'''S prejšnjega ne zdanj'ga časa.'''

I ko ura nam odbije,
Črna zemlja nas pokrije;
Kdo bo še po nas poprašal?
Kdo se z nami bo ponašal?

'''Kako rod za rodom gine,'''
'''To povest je domovine,'''
'''Vsemu svetu nepoznane,'''
'''Od nikogar spoštovane.'''
&lt;/poem&gt;
- [[Simon Jenko]], 1865

Za optimistično slovensko prihodnost:

&lt;poem align=&quot;left&quot;&gt;
Dovolj nam kamnov jo pobrál
Sovrág za svoje hrame,
Odslè pa z naših svetih tal
Ne enega ne vzame.
Naš kamen slednji nam je svet
In čuval bo '''Slovén''' ga vnét,
Naš dom naj ž njim se viša,
Ne vragov naših hiša!

'''Ne bo nas več tujčín teptàl'''
'''Ne tlačil nas krvavo,'''
'''Naš rod bo tù gospodovàl,'''
'''Naš jezik, naše pravo!'''
'''Pod streho našo tuji ród'''
'''Naj gost nam bo, a ne gospód;'''
'''Mi tu smo gospodarji'''
In Bog in naši carji!

Učakal rad bi srečni dan,
Dan našega združenja.
Bi zrl kakó en krov prostrán
Čez dom se ves razpenja.
Naš prápor bi na krov pripél,
Dom blagoslôvil bi vesél:
„'''Bog žívi vse Slovene,'''
'''Pod streho hiše ene'''!“
&lt;/poem&gt;

- [[Simon Gregorčič]], 1884

Možnost Slovenca

&lt;poem align=&quot;left&quot;&gt;
'''Slovenc, tvoja zemlja je zdrava
in pridnim nje lega najprava.'''
Pólje, vinograd,
gora, morjé,
ruda, kupčija
tebe rede.

Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave.
'''Išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo boš, ak
nisi zaspan.'''

Lej, stvarnica vse ti ponudi,
iz rok ji prejemat ne mudi!
'''Lenega čaka
strgan rokav,
palca beraška,
prazen bokal.'''
&lt;/poem&gt;

- [[Valentin Vodnik]], 1795
 
in še žrtvovalnost Slovenca

&lt;poem align=&quot;left&quot;&gt;
Pravizhna vojska je letá
Bog bó nam dal mozhnoſt,
Deshéla, Zéſar naſ imá
Opómnit na dolshnoſt.

Katér'ga pak ſmert pokoſí
In' v bóju vershe snák,
Njegovi núk ga ſhe zhasti,
Zhaſtitliv je Vojſhák. 

Njegóva zhaſt dotikala 
Bo vsók' nebeſhki ſtrop, 
Deshéla próſta zirala
Bo s'róshzam njéga grob. 

[…]

Katér pa níma nizh ſerza, 
Jit sa Deshelo v' brán, 
Neſrezhe jámo ſeb’ kopá, 
Oſtúdne ſúſhnoſt' ſtán.
&lt;/poem&gt;

- [[Janez Nepomuk Primic]], 1809

== Obiskane tuje države ==
{| class=&quot;wikitable sortable&quot; align=&quot;center&quot;
![[Država]]
|-
|{{zastava|Hrvaška}}
|-
|{{zastava|Avstrija}}
|-
|{{zastava|Italija}}
|-
|{{zastava|Švica}}
|-
|{{zastava|Nemčija}}
|-
|{{zastava|Nizozemska}}
|-
|{{zastava|Češka}}
|-
|{{zastava|Madžarska}}
|-
|{{zastava|Liechtenstein}}
|-
|{{zastava|Slovaška}}
|-
|{{zastava|Bolgarija}}
|-
|{{zastava|Turčija}}
|-
|{{zastava|Grčija}}
|-
|{{zastava|Srbija}}
|-
|{{zastava|Severna Makedonija}}
|}

== Kaj je treba napisati oz. prevesti ==

* [[Koroški partizani]] (Kärntner Partisanen) !!!
* [[Čedadski evangelij]]
* [[Škofjeloški rokopis]] (1466)
* [[Goriški rokopis]] (1551)
* [[Turjaški rokopis]] (14./15. stol.)
* [[Benedikt Pyroter]] (Piroter?)
* [[Lukež Klinc]] (ok. 1500–1570)
* [[Paul Wiener]] (1495–1554)
* [[Gabrijel Jurjević|Gabrijel Jurjevič]] (ok. 1620–1704){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}}
* [[Matijaš Magdalenić|Matijaš Magdalenič]] (ok. 1625 – po 1670){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}}
* [[Peter Petretič]] (1648–1667){{efn|Po narodnosti slovensko-hrvaškega porekla in ne samo hrvaškega.}}
* [[Jernej Basaj]] (1719–1784)
* [[Jurij Kosmač]] (1799–1872)
* [[Barok na Slovenskem]]
* [[Salzburg (vojvodina)]]
* [[Zgodovina slovenskega slovstva]]
* [[Narodna zgodovina]]
* [[Prazgodovina na Slovenskem]]
* [[Društvo kmečkih fantov in deklet (DKFiD)]]
* [[Operacijska cona Jadransko primorje]] (Operationszone Adriatisches Küstenland)
* [[Marjan Pavšer]] (1926–2009)
* [[Slomščica]] (potok)
* [[Neoilirizem]]
* [[Arheogenetika]]
* [[Entogeneza]] (Ethnogenesis)
* [[Etnogeneza Slovencev]]
* [[Rabeljča vas]] (Ptuj)
* [[Gastuž]], Žiče
* [[Dvorec Zreče]]
* [[Thaya]] reka
* [[Romantika na Slovenskem]]
* [[Janez Krstnik Prešeren]] (1656–1704)
* [[Cerkev Brezmadežnega spočetja device Marije, Širje]]
* Obleganje Beograda (1456) (Siege of Belgrade (1456))
* [[Psihopatografija Adolfa Hitlerja]]
* [[Južnoslovanski biblijski inštitut]] ali Uraški biblični inštitut / zavod (South Slavic Bible Institute)
* [[Moravska vrata]]
* [[Kranjska kmetijska družba]]
* [[7. armada (Kraljevina Jugoslavija)]]
* One-name study
* [[Zgodovina slovenskega zgodovinopisja]]

== Kaj je treba urediti ==

* [[Socialistična republika Slovenija]] (nujno!)
* [[Dravska banovina]] (nujno!)
* [[Seznam nemških imen krajev v Sloveniji]] (nujno!)
* [[Zgodovina Slovenije od leta 1945 do leta 1991]] (nujno!)
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] (sklici, viri)
* [[Adam Bohorič]]
* [[Jožef Hasl]]
* [[Slavonija]] (prohrvaško)
* [[Zedinjena Slovenija]]
* [[Slovenščina in književnost v 17. in 18. stoletju]]
* [[Sevnica]]
* [[:en:Hošperk_Castle|Dvorec Hošperk]]
* [[Hans Steinacher]]
* [[Janez Nepomuk Šlojsnik]]
* [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|Povojni poboji]]
* [[Pliberški pokol]]
* [[Matija Vertovec]]
* [[Partizanski zločini v drugi svetovni vojni]]
* [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]]
* [[Karantanci]] - ljudstvo, pleme ali geografska pripadnost Sclavov Grdina (2012), str. 9-10

== Opombe ==
{{notelist|group=lower-alpha}}

== Sklici ==
{{Sklici}}</text>
      <sha1>f7248aqncixnzd057bbdqin97kq0s4c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabniški pogovor:JurovicRobert</title>
    <ns>3</ns>
    <id>596237</id>
    <revision>
      <id>6721707</id>
      <parentid>6598804</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:29:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>+</comment>
      <origin>6721707</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3932" sha1="ljsg1yulkeeorp8eomnftprt43zzvh4" xml:space="preserve">== Predlog za premik v glavni imenski prostor ==
Pozdravljeni. Članek v peskovniku je vsebinsko urejen, ima navedene sklice in je napisan nevtralno ter preverljivo. 
Prosim za pregled in morebiten premik v glavni imenski prostor kot samostojen biografski članek.
Hvala.{{nepodpisani|JurovicRobert}}
:{{ping|JurovicRobert}} Kateri osnutek si pa imel v mislih? Med tvojimi prispevki ga ni – je bil morda osnutek objavljen pod drugim uporabniškim imenom? LP;--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 02:06, 1. januar 2026 (CET)

:@A09: Hvala za odziv. Osnutek se nahaja tukaj:
:https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:JurovicRobert_CDE/peskovnik
:Gre za biografski osnutek z referencami in preverljivimi viri. Ustvarjen je bil pod tem računom in ga predlagam za premik v glavni imenski prostor. 
:Če je potrebno karkoli dopolniti, z veseljem uredim.
:Lep pozdrav. [[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]] ([[Uporabniški pogovor:JurovicRobert|pogovor]]) 10:34, 1. januar 2026 (CET)
::@[[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]]: Na danem naslovu (še) ni vsebine, prosim te, če shraniš stran (urejanje) s klikom na gumb {{button|Objavi spremembe}}. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:42, 1. januar 2026 (CET)

::Da ne bo slabe volje po nepotrebnem - če sklepam po naslovu osnutka, gre za avtobiografski prispevek, taki pa v Wikipediji niso dobrodošli. Prosim, da namesto tega prebereš [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in pripomoreš k nastanku članka raje posredno. Če ni avtobiografija, pa kar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:51, 1. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::hvala za pojasnilo in opozorilo glede navzkrižja interesov. Stran
:::Uporabnik:JurovicRobert/peskovnik
:::je mišljen izključno kot osebni peskovnik za strukturiranje osnovnih, preverljivih informacij.
:::Zavedam se, da avtobiografski prispevki niso primerni za neposredno objavo v glavnem imenskem prostoru. Vesel bom usmeritev, kako lahko k morebitnemu nastanku članka prispevam posredno (npr. preko virov, predlogov ali sodelovanja z neodvisnimi uredniki).
:::Lep pozdrav,
:::JurovicRobert [[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]] ([[Uporabniški pogovor:JurovicRobert|pogovor]]) 12:16, 2. januar 2026 (CET)

::::Tudi peskovniki so namenjeni samo pripravi za objavo. Predlagam, da namesto Wikipedije v namen &quot;strukturiranja osnovnih, preverljivih informacij&quot; raje postaviš osebno spletno stran kje drugje. Za posredno prispevanje je najboljši način zbiranje čim lažje dostopnih virov, na podlagi katerih bi lahko kdo nevpleten napisal objektiven članek. Z &quot;viri&quot; so mišljeni prispevki o tebi, ki so jih objavili ugledni in zaupanja vredni izdajatelji (sem spadajo regionalni in nacionalni časopisi, revije, TV-postaje ipd.), pri čemer mora biti prispevek kaj več kot samo bežna omemba - več na [[Wikipedija:Preverljivost]]. V trenutni obliki v peskovniku informacije nikakor niso preverljive, vsaj ne po Wikipedijinih standardih.
::::PS: na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi nas ni treba vikati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:48, 2. januar 2026 (CET)

Zgoraj napisano še vedno velja. V vmesnem času je skupnost sprejela soglasje, da avtobiografije kategorično zavračamo, česar ni možno zaobiti z &quot;neodvisnim pregledom&quot; - več na [[Wikipedija:Avtobiografija]], kjer so podani nadaljnji napotki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:29, 30. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>ljsg1yulkeeorp8eomnftprt43zzvh4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721732</id>
      <parentid>6721707</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:45:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-42288-72</username>
        <id>263627</id>
      </contributor>
      <comment>/* Predlog za premik v glavni imenski prostor */ odgovor</comment>
      <origin>6721732</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4323" sha1="agzdvidackyo9twf5tzuvetz183ynb7" xml:space="preserve">== Predlog za premik v glavni imenski prostor ==
Pozdravljeni. Članek v peskovniku je vsebinsko urejen, ima navedene sklice in je napisan nevtralno ter preverljivo. 
Prosim za pregled in morebiten premik v glavni imenski prostor kot samostojen biografski članek.
Hvala.{{nepodpisani|JurovicRobert}}
:{{ping|JurovicRobert}} Kateri osnutek si pa imel v mislih? Med tvojimi prispevki ga ni – je bil morda osnutek objavljen pod drugim uporabniškim imenom? LP;--'''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 02:06, 1. januar 2026 (CET)

:@A09: Hvala za odziv. Osnutek se nahaja tukaj:
:https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:JurovicRobert_CDE/peskovnik
:Gre za biografski osnutek z referencami in preverljivimi viri. Ustvarjen je bil pod tem računom in ga predlagam za premik v glavni imenski prostor. 
:Če je potrebno karkoli dopolniti, z veseljem uredim.
:Lep pozdrav. [[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]] ([[Uporabniški pogovor:JurovicRobert|pogovor]]) 10:34, 1. januar 2026 (CET)
::@[[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]]: Na danem naslovu (še) ni vsebine, prosim te, če shraniš stran (urejanje) s klikom na gumb {{button|Objavi spremembe}}. LP, '''[[Uporabnik:A09|&lt;span style=&quot;color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;A09&lt;/span&gt;]]'''&lt;nowiki&gt;|&lt;/nowiki&gt;[[Uporabniški pogovor:A09|&lt;span style=&quot;color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3&quot;&gt;(pogovor)&lt;/span&gt;]] 11:42, 1. januar 2026 (CET)

::Da ne bo slabe volje po nepotrebnem - če sklepam po naslovu osnutka, gre za avtobiografski prispevek, taki pa v Wikipediji niso dobrodošli. Prosim, da namesto tega prebereš [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] in pripomoreš k nastanku članka raje posredno. Če ni avtobiografija, pa kar. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 11:51, 1. januar 2026 (CET)
:::Pozdravljeni,
:::hvala za pojasnilo in opozorilo glede navzkrižja interesov. Stran
:::Uporabnik:JurovicRobert/peskovnik
:::je mišljen izključno kot osebni peskovnik za strukturiranje osnovnih, preverljivih informacij.
:::Zavedam se, da avtobiografski prispevki niso primerni za neposredno objavo v glavnem imenskem prostoru. Vesel bom usmeritev, kako lahko k morebitnemu nastanku članka prispevam posredno (npr. preko virov, predlogov ali sodelovanja z neodvisnimi uredniki).
:::Lep pozdrav,
:::JurovicRobert [[Uporabnik:JurovicRobert|JurovicRobert]] ([[Uporabniški pogovor:JurovicRobert|pogovor]]) 12:16, 2. januar 2026 (CET)

::::Tudi peskovniki so namenjeni samo pripravi za objavo. Predlagam, da namesto Wikipedije v namen &quot;strukturiranja osnovnih, preverljivih informacij&quot; raje postaviš osebno spletno stran kje drugje. Za posredno prispevanje je najboljši način zbiranje čim lažje dostopnih virov, na podlagi katerih bi lahko kdo nevpleten napisal objektiven članek. Z &quot;viri&quot; so mišljeni prispevki o tebi, ki so jih objavili ugledni in zaupanja vredni izdajatelji (sem spadajo regionalni in nacionalni časopisi, revije, TV-postaje ipd.), pri čemer mora biti prispevek kaj več kot samo bežna omemba - več na [[Wikipedija:Preverljivost]]. V trenutni obliki v peskovniku informacije nikakor niso preverljive, vsaj ne po Wikipedijinih standardih.
::::PS: na pogovornih straneh se po dogovoru tikamo, da je bolj kolegialno vzdušje. Tudi nas ni treba vikati. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 14:48, 2. januar 2026 (CET)

Zgoraj napisano še vedno velja. V vmesnem času je skupnost sprejela soglasje, da avtobiografije kategorično zavračamo, česar ni možno zaobiti z &quot;neodvisnim pregledom&quot; - več na [[Wikipedija:Avtobiografija]], kjer so podani nadaljnji napotki. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] &lt;sup&gt;[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]&lt;/sup&gt; 07:29, 30. julij 2026 (CEST)

:Hvala za pojasnilo. Razumem in bom spoštoval sprejeto pravilo. Osnutka ne bom več predlagal za objavo ali ga poskušal prestaviti v glavni imenski prostor. Morebitno pripravo članka bom v celoti prepustil neodvisnim urednikom. Lep pozdrav. [[Posebno:Prispevki/&amp;#126;2026-42288-72|&amp;#126;2026-42288-72]] ([[Uporabniški pogovor:&amp;#126;2026-42288-72|pogovor]]) 08:45, 30. julij 2026 (CEST)</text>
      <sha1>agzdvidackyo9twf5tzuvetz183ynb7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Izseljenstvo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>599931</id>
    <revision>
      <id>6721806</id>
      <parentid>6650668</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:00:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6721806</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13682" sha1="rj7y319w9syrmf1sx1wjj9epqj8gqtw" xml:space="preserve">


[[Slika:AustroAmericana Auswanderer2.jpg|250px|thumb|desno|Izseljenci v tržaškem pristanišču (med 1900 in 1910)]]
'''Izseljenstvo''' ali '''emigracija''' je povsod prisoten družbeni pojav, ki pomeni množično organizirano ali individualno odseljevanje ljudi iz države. Tak ima pomembne socialne, gospodarske, kulturne in politične posledice tako za državo, iz katere ljudje odhajajo, kot za državo, kamor prihajajo. Izseljenstvo se pojavlja pogosto zaradi kombinacij raznih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve ljudi in posledično na njihova življenja.

==Ekonomski, politični, okoljski razlogi izseljevanja==
[[Slika:Ansichtskarte Reedereiflagge Freiheitsstatue, um 1909.jpg|280px|thumb|levo|Dopisnica Austro-Americana Line ladijske družbe bratov Cosulich]]
Ekonomski razlogi, povezani s selitvami prebivalstva, so predvsem [[revščina]], [[brezposelnost]] in nizki dohodki. Na odločitev za izselitev pomembno prispevajo tudi politične razmere, kot so vojne, diktature, spremembe režimov ter etnično ali versko preganjanje. V nekaterih okoljih k odhodu ljudi poleg zaposlitvenih možnosti botrujejo še okoljske spremembe, na primer [[suša|suše]], [[Poplava|poplave]], [[potres|potresi]], [[požar|požari]] ter splošna degradacija narave.

Selitve so pogosto povezane tudi z osebnimi ali družinskimi razlogi, kot sta združitev družine ali iskanje boljših izobraževalnih priložnosti. Izseljevanje lahko močno zaznamuje družbo oziroma državo, iz katere ljudje odhajajo: zmanjšuje razpoložljivo delovno silo, pogosto prav med mladimi in izobraženimi, povečuje staranje prebivalstva ter spreminja kulturno podobo skupnosti. Po drugi strani pa lahko predstavlja tudi pomemben vir finančne podpore domačemu gospodarstvu, saj izseljenci pogosto pošiljajo denar svojim družinam in sorodnikom v domovino.

==Globalizacija==
[[Globalizacija]] sama izseljevanja ne povzroča, ga pa olajšuje, saj sta z njo povezana tako lažje gibanje ljudi kot odprt mednarodni trg dela.
V sodobnem svetu sta izseljevanje in priseljevanje del širšega procesa globalne mobilnosti, kjer se ljudje selijo zaradi dela, študija ali boljših življenjskih možnosti. Postaja stalnica družbenega razvoja, ne le izjemen dogodek.

==Priseljevanje==
Za države in okolja, ki sprejemajo izseljence, to pomeni povečanje [[Trg dela|trga dela]] in opravljanje [[Deficitarni poklic|deficitarnih poklicev]], ki jih domačini nočejo opravljati. Emigranti pomenijo tudi večjo kulturno raznolikost in nove družbene vplive. Priseljevanje, posebej množično, je lahko vir tudi težav in izzivov, povezanih z [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] in [[Integracija|integracijo]] priseljencev večinski kulturi države, v katero so se priselili, ter njihovo jezikovno, kulturno, civilizacijsko, družbeno in socialno vključenostjo. Povzroči lahko tudi razne politične napetosti (npr. [[nacionalizem]]), če družba ni pripravljena na priseljence iz drugačnih kultur.

== Psihološki, sociološki in antropološki vidiki izseljevanja==
Izseljevanje samo je človeška izkušnja, ki vključuje iskanje varnosti, željo po boljšem življenju, tveganje, negotovost in prilagajanje, preoblikovanje identitete in pripadnosti.

&lt;nowiki&gt;Tukaj vstavite neoblikovano besedilo&lt;/nowiki&gt;==Zgodovina izseljevanja Slovencev==
[[Slika:ÖL SS Imperator.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica parnika SS Imperator avstrijskega Lloyda v tržaškem pristanišču]]

'''Gospodarsko izseljevanje (19. stoletje − 1941)'''&lt;br&gt;
Gospodarsko izseljevanje Slovencev v tem obdobju je bil eden najobširnejših in najdlje trajajočih [[Migracija ljudi|migracijskih procesov]] v slovenski zgodovini. Največ ljudi je zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanado]], [[Argentina|Argentino]] in [[Avstralija|Avstralijo]] odšlo iz kmečkih okolij, zaradi propada kmetij ali drugih ekonomskih vzrokov, ker niso našli zaposlitev v bolj urbaniziranih in industrijsko bolj razvitih središčih. Slovenske pokrajine (zlasti [[Gorenjska]], [[Dolenjska]], [[Notranjska]], deloma [[Štajerska]]) so bile izrazito agrarne, z majhnimi kmetijami in razdrobljenimi posestvi, sistem dedovanja je povzročal delitev kmetij na vedno manjše dele, kmetje pa na njih niso mogli preživljati vseh članov pogosto številčnih družin, saj so bili velikokrat odvisni tako od skromnih pridelkov, sezonskega dela, slabih letin in visokih davkov. V primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo je bilo na Slovenskem malo industrije. Kmetje so se v [[Združene države Amerike|ZDA]] zaposlili kot rudarji (Ohio, Pennsylvania, Minnesota), kot delavci v jeklarnah in železarnah (npr. Pittsburg, Chicago) ali kot gozdarji.&lt;br&gt; 
Izseljevanje slovenskih rudarjev je bilo tesno povezano z gospodarsko zaostalostjo slovenskega prostora in hitrim razvojem rudarske industrije v Zahodni Evropi. Večinoma so izseljeni rudarji delali v francoskih rudarskih področjih Lorene in Alzacije, pa tudi v belgijskih rudnikih v Valoniji, v Nemčiji v Porurju, manjši del pa tudi v rudnikih železove rude in železarnah v Luksemburgu.

====Aleksandinke====
[[Slika:Aleksandrinke v parku.jpg|250px|thumb|desno|Aleksandrinke v parku]]
Slovenske ženske, imenovane [[Aleksandrinka|Aleksandrinke]], večinoma iz [[Goriška brda|Goriških brd]], [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], [[Kras (območje)|Krasa]] in okolice [[Trst|Trsta]], so od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne odhajale na delo v [[Egipt]], predvsem v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (odtod poimenovanje). Tam so opravljale dela varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in celo dojilj, pri bogatih arabskih in tujih družinah. Samske se velikokrat niso vrnile iz Egipta, saj so bili tam boljši življenjski pogoji, poročene pa so zelo pogrešale može ter otroke, čeprav so s pošiljanjem svojih prejemkov poskrbele za njihovo blagostanje, včasih tudi za nadaljnji obstoj družinske kmetije. Nekatere izmed poročenih so se trajno vrnile ali vsaj občasno vračale domov k družini, številne pa so tudi po prenehanju dela ostale v Egiptu.
{{glavni|Aleksandrinka}}

====Selitve Slovencev med in po prvi svetovni vojni====
[[Prva svetovna vojna]] (1914−1918) je močno vplivala na prebivalstvo slovenskih dežel v Avstro-Ogrski. Zaradi bojev na [[Soška fronta|Soški fronti]] je prišlo do množičnih evakuacij civilistov, zlasti iz Goriške, Vipavske doline, Krasa in okolice Trsta.
Avstro-ogrske oblasti so prebivalstvo iz bližine fronte preselile v notranjost monarhije, v začasno organizirana begunska taborišča na Štajerskem (npr. [[Taborišče Šterntal|Strnišče]]), Koroškem, v Avstriji, pa tudi na Češkem in Moravskem. Največje med njimi je bilo v Brucku na Lajti (Bruck an der Leitha), kjer je bilo nastanjeno več tisoč ljudi. Po zasedbi dela slovenskega ozemlja s strani Kraljevine Italije, že leta [[1915]], je bilo več tisoč Slovencev prisilno preseljenih v zbirne centre v notranjosti Italije, predvsem v Toskani, Umbriji in Kampaniji. Ko je bila z [[Senžermenska pogodba|senžermensko mirovno pogodbo]] Primorska priključena k [[Kraljevina Italija|Italiji]] (1920) so se številni Slovenci, ki niso soglašali z italijansko [[Fašizem v Italiji|fašistično oblastjo]], preselili v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]] oz. kasnejšo [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Ocenjuje se, da je iz Primorske med letoma 1920 in 1940 odšlo okoli 70.000 ljudi, kar predstavlja enega največjih slovenskih migracijskih valov.

====Prisilno izseljevanje med drugo svetovno vojno====
Okupacijske države [[Tretji rajh|Nemčije]], [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] in [[Madžarska|Madžarske]] so izvajale načrtne deportacije Slovencev, katerih namen je bilo etnično preoblikovanje zasedenih območij, uničiti slovensko narodno identiteto in ustvariti prostor za lastno prebivalstvo. Iz Štajerske in Gorenjske je bilo izseljenih približno 37.000 Slovencev in njihovih družinskih članov (učitelji, duhovniki, kulturni delavci, premožnejši kmetje, narodno zavedne družine), največ v [[Srbija|Srbijo]], [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]], [[Avstrija|Avstrijo]] ter v delovna taborišča v Nemčiji. V Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so Italijanske oblasti Slovence in politično sumljive posameznike ter družine partizanov pošiljale v t.i. [[Internacijsko taborišče|internacijska taborišča]] na otoku Rabu, Renicci, Visco, v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], npr. v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]] ali v [[uničevalno taborišče]] [[Rižarna, Trst|Tržaško rižarno]].

====Slovenci v begunskih taboriščih in izseljevanje po drugi svetovni vojni====
Po koncu druge svetovne vojne je prišlo do množičnega bega civilistov in pripadnikov poraženih vojaških formacij iz območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev, ki so bežali zaradi povojnih reprisalij nove komunistične oblasti, v strahu pred političnimi pregoni, v negotovosti zaradi sprememb družbenega sistema ter zaradi posledic vojnega in povojnega nasilja. Največ slovenskih beguncev je bilo nastanjenih v začasnih taboriščih v Avstriji ([[Vetrinj]] - Viktring, Lienz, Spittal, Peggetz) in tudi Italiji (Servigliano, Fermo, Senigallia, Rimini),  ki so jih upravljale vojaške enote zaveznikov (ZDA, Velika Britanija), ob pomoči [[Rdeči križ|Mednarodnega Rdečega križa]]. Taborišča so bila pogosto prenatrpana, razmere skromne, vendar je v njih slovenska skupnost vzpostavila presenetljivo živahno kulturno življenje. Med letoma 1947 in 1950 so begunce začele sprejemati različne države, med njimi [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], [[Avstralija]], [[Argentina]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;ref name=&quot;zbornik&quot;&gt;Trebše-Štolfa, Milica, ed., Klemenčič, Matjaž, resp. ed.: ''Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice''. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}&lt;/ref&gt; in tudi [[Venezuela]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Banko |first1=Catalina |last2= |first2= |year=2016 |title=Un refugio en Venezuela: Los inmigrantes de Hungría, Croacia, Eslovenia, Rumania y Bulgaria |journal=Tiempo y Espacio |volume=34 |issue=65 |pages=63-75 |publisher=Centro de Investigaciones Históricas Mario Briceño Iragorry  |doi=|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=6179733 |accessdate=12. julij 2018|language=ES }}&lt;/ref&gt; Veliko družin je odšlo skupaj, nekatere pa so se združile šele kasneje.
{{glavni|Slovensko povojno begunstvo}}

==Druge oblike izseljevanja in mobilnosti==

'''Gastarbajtarstvo (1960−1980)'''&lt;br&gt;Izraz označuje množično odhajanje delavcev iz tedanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (tudi [[Slovenija|Slovenije]]) v zahodnoevropske države, predvsem zaradi pomanjkanja dela doma, velikega povpraševanja po delovni sili v tujini in možnosti večjega zaslužka. V zvezi s tem so države podpisovale medsebojne sporazume, ki pa so predvidevali, da se delavci po nekaj letih vrnejo domov. Veliko Slovencev je v tujini ostalo dlje, nekateri tudi za trajno, številni so s seboj kasneje pripeljali svoje družinske člane, skupaj pa pa so postali del [[Diaspora|diaspor]] - stalnih slovenskih izseljenskih skupnosti v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]].

'''Čezmejno delo Slovencev'''&lt;br&gt;Slovenski čezmejni delavci živijo v Sloveniji, vendar delajo v sosednjih državah (največ v [[Avstrija|Avstriji]], pa tudi v [[Italija|Italiji]]), kar pomeni, da se ne preselijo v tujino, ampak se tja dnevno ali tedensko vozijo na delo. Tovrstno delo je večinoma začasno, odvisno od zaposlitve, pogosto pa se konča, ko se najde primernejše ali bolje plačano delo doma. Čezmejno delo je primer mobilnosti na trgu delovne sile, kar omogoča tudi [[Schengensko območje]] [[Evropska unija|Evropske unije]], v skladu s štirimi temeljnimi svoboščinami notranjega trga,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://commission.europa.eu/index_en |title=Making business easier with EU Inc. One Europe, one market |publisher= Directorate-General for Communication|date= 18. marec 2026|language=en}}&lt;/ref&gt; ki omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A12012E026 |title=Pogodba o delovanju Evropske unije – Člen 26 |publisher=EUR-Lex|date=26. oktober 2012 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Migrantski delavec}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |author=Mlekuž, Jernej |year=2021 |title=ABCČĆ migracij |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0503-7|cobiss=41597955 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Strle, Urška |year=2025 |title=Kanadskim sanjam naproti: k zgodovini migracij Slovencev |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0950-9 |cobiss=224694019 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=Kalc, Aleksej|author2=Milharčič-Hladnik, Mirjam|author3=Žitnik Serafin, Janja|year=2024 |title=Doba velikih migracij na Slovenskem |publisher=Založba ZRC SAZU|isbn=978-961-05-0263-0|cobiss=213294339 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Čelik, Pavle |year=2022 |title=Begunstvo v Sloveniji v 20. in 21. stoletju |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |isbn=978-961-7104-13-4|cobiss=99029507 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Migracija ljudi]]

==Zunanje povezave==
* [https://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Drnovsek_slo.htm Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih] pridobljeno 25. marca 2026

[[Kategorija:Migracije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>rj7y319w9syrmf1sx1wjj9epqj8gqtw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721808</id>
      <parentid>6721806</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:00:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <origin>6721808</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13686" sha1="9blz03my6rtk6iiwnxahtnua0t8cggu" xml:space="preserve">


[[Slika:AustroAmericana Auswanderer2.jpg|250px|thumb|desno|Izseljenci v tržaškem pristanišču (med 1900 in 1910)]]
'''Izseljenstvo''' ali '''emigracija''' je povsod prisoten družbeni pojav, ki pomeni množično organizirano ali individualno odseljevanje ljudi iz države. Kot tak ima pomembne socialne, gospodarske, kulturne in politične posledice tako za državo, iz katere ljudje odhajajo, kot za državo, kamor prihajajo. Izseljenstvo se pojavlja pogosto zaradi kombinacij raznih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve ljudi in posledično na njihova življenja.

==Ekonomski, politični, okoljski razlogi izseljevanja==
[[Slika:Ansichtskarte Reedereiflagge Freiheitsstatue, um 1909.jpg|280px|thumb|levo|Dopisnica Austro-Americana Line ladijske družbe bratov Cosulich]]
Ekonomski razlogi, povezani s selitvami prebivalstva, so predvsem [[revščina]], [[brezposelnost]] in nizki dohodki. Na odločitev za izselitev pomembno prispevajo tudi politične razmere, kot so vojne, diktature, spremembe režimov ter etnično ali versko preganjanje. V nekaterih okoljih k odhodu ljudi poleg zaposlitvenih možnosti botrujejo še okoljske spremembe, na primer [[suša|suše]], [[Poplava|poplave]], [[potres|potresi]], [[požar|požari]] ter splošna degradacija narave.

Selitve so pogosto povezane tudi z osebnimi ali družinskimi razlogi, kot sta združitev družine ali iskanje boljših izobraževalnih priložnosti. Izseljevanje lahko močno zaznamuje družbo oziroma državo, iz katere ljudje odhajajo: zmanjšuje razpoložljivo delovno silo, pogosto prav med mladimi in izobraženimi, povečuje staranje prebivalstva ter spreminja kulturno podobo skupnosti. Po drugi strani pa lahko predstavlja tudi pomemben vir finančne podpore domačemu gospodarstvu, saj izseljenci pogosto pošiljajo denar svojim družinam in sorodnikom v domovino.

==Globalizacija==
[[Globalizacija]] sama izseljevanja ne povzroča, ga pa olajšuje, saj sta z njo povezana tako lažje gibanje ljudi kot odprt mednarodni trg dela.
V sodobnem svetu sta izseljevanje in priseljevanje del širšega procesa globalne mobilnosti, kjer se ljudje selijo zaradi dela, študija ali boljših življenjskih možnosti. Postaja stalnica družbenega razvoja, ne le izjemen dogodek.

==Priseljevanje==
Za države in okolja, ki sprejemajo izseljence, to pomeni povečanje [[Trg dela|trga dela]] in opravljanje [[Deficitarni poklic|deficitarnih poklicev]], ki jih domačini nočejo opravljati. Emigranti pomenijo tudi večjo kulturno raznolikost in nove družbene vplive. Priseljevanje, posebej množično, je lahko vir tudi težav in izzivov, povezanih z [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] in [[Integracija|integracijo]] priseljencev večinski kulturi države, v katero so se priselili, ter njihovo jezikovno, kulturno, civilizacijsko, družbeno in socialno vključenostjo. Povzroči lahko tudi razne politične napetosti (npr. [[nacionalizem]]), če družba ni pripravljena na priseljence iz drugačnih kultur.

== Psihološki, sociološki in antropološki vidiki izseljevanja==
Izseljevanje samo je človeška izkušnja, ki vključuje iskanje varnosti, željo po boljšem življenju, tveganje, negotovost in prilagajanje, preoblikovanje identitete in pripadnosti.

&lt;nowiki&gt;Tukaj vstavite neoblikovano besedilo&lt;/nowiki&gt;==Zgodovina izseljevanja Slovencev==
[[Slika:ÖL SS Imperator.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica parnika SS Imperator avstrijskega Lloyda v tržaškem pristanišču]]

'''Gospodarsko izseljevanje (19. stoletje − 1941)'''&lt;br&gt;
Gospodarsko izseljevanje Slovencev v tem obdobju je bil eden najobširnejših in najdlje trajajočih [[Migracija ljudi|migracijskih procesov]] v slovenski zgodovini. Največ ljudi je zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanado]], [[Argentina|Argentino]] in [[Avstralija|Avstralijo]] odšlo iz kmečkih okolij, zaradi propada kmetij ali drugih ekonomskih vzrokov, ker niso našli zaposlitev v bolj urbaniziranih in industrijsko bolj razvitih središčih. Slovenske pokrajine (zlasti [[Gorenjska]], [[Dolenjska]], [[Notranjska]], deloma [[Štajerska]]) so bile izrazito agrarne, z majhnimi kmetijami in razdrobljenimi posestvi, sistem dedovanja je povzročal delitev kmetij na vedno manjše dele, kmetje pa na njih niso mogli preživljati vseh članov pogosto številčnih družin, saj so bili velikokrat odvisni tako od skromnih pridelkov, sezonskega dela, slabih letin in visokih davkov. V primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo je bilo na Slovenskem malo industrije. Kmetje so se v [[Združene države Amerike|ZDA]] zaposlili kot rudarji (Ohio, Pennsylvania, Minnesota), kot delavci v jeklarnah in železarnah (npr. Pittsburg, Chicago) ali kot gozdarji.&lt;br&gt; 
Izseljevanje slovenskih rudarjev je bilo tesno povezano z gospodarsko zaostalostjo slovenskega prostora in hitrim razvojem rudarske industrije v Zahodni Evropi. Večinoma so izseljeni rudarji delali v francoskih rudarskih področjih Lorene in Alzacije, pa tudi v belgijskih rudnikih v Valoniji, v Nemčiji v Porurju, manjši del pa tudi v rudnikih železove rude in železarnah v Luksemburgu.

====Aleksandinke====
[[Slika:Aleksandrinke v parku.jpg|250px|thumb|desno|Aleksandrinke v parku]]
Slovenske ženske, imenovane [[Aleksandrinka|Aleksandrinke]], večinoma iz [[Goriška brda|Goriških brd]], [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], [[Kras (območje)|Krasa]] in okolice [[Trst|Trsta]], so od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne odhajale na delo v [[Egipt]], predvsem v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (odtod poimenovanje). Tam so opravljale dela varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in celo dojilj, pri bogatih arabskih in tujih družinah. Samske se velikokrat niso vrnile iz Egipta, saj so bili tam boljši življenjski pogoji, poročene pa so zelo pogrešale može ter otroke, čeprav so s pošiljanjem svojih prejemkov poskrbele za njihovo blagostanje, včasih tudi za nadaljnji obstoj družinske kmetije. Nekatere izmed poročenih so se trajno vrnile ali vsaj občasno vračale domov k družini, številne pa so tudi po prenehanju dela ostale v Egiptu.
{{glavni|Aleksandrinka}}

====Selitve Slovencev med in po prvi svetovni vojni====
[[Prva svetovna vojna]] (1914−1918) je močno vplivala na prebivalstvo slovenskih dežel v Avstro-Ogrski. Zaradi bojev na [[Soška fronta|Soški fronti]] je prišlo do množičnih evakuacij civilistov, zlasti iz Goriške, Vipavske doline, Krasa in okolice Trsta.
Avstro-ogrske oblasti so prebivalstvo iz bližine fronte preselile v notranjost monarhije, v začasno organizirana begunska taborišča na Štajerskem (npr. [[Taborišče Šterntal|Strnišče]]), Koroškem, v Avstriji, pa tudi na Češkem in Moravskem. Največje med njimi je bilo v Brucku na Lajti (Bruck an der Leitha), kjer je bilo nastanjeno več tisoč ljudi. Po zasedbi dela slovenskega ozemlja s strani Kraljevine Italije, že leta [[1915]], je bilo več tisoč Slovencev prisilno preseljenih v zbirne centre v notranjosti Italije, predvsem v Toskani, Umbriji in Kampaniji. Ko je bila z [[Senžermenska pogodba|senžermensko mirovno pogodbo]] Primorska priključena k [[Kraljevina Italija|Italiji]] (1920) so se številni Slovenci, ki niso soglašali z italijansko [[Fašizem v Italiji|fašistično oblastjo]], preselili v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]] oz. kasnejšo [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Ocenjuje se, da je iz Primorske med letoma 1920 in 1940 odšlo okoli 70.000 ljudi, kar predstavlja enega največjih slovenskih migracijskih valov.

====Prisilno izseljevanje med drugo svetovno vojno====
Okupacijske države [[Tretji rajh|Nemčije]], [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] in [[Madžarska|Madžarske]] so izvajale načrtne deportacije Slovencev, katerih namen je bilo etnično preoblikovanje zasedenih območij, uničiti slovensko narodno identiteto in ustvariti prostor za lastno prebivalstvo. Iz Štajerske in Gorenjske je bilo izseljenih približno 37.000 Slovencev in njihovih družinskih članov (učitelji, duhovniki, kulturni delavci, premožnejši kmetje, narodno zavedne družine), največ v [[Srbija|Srbijo]], [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]], [[Avstrija|Avstrijo]] ter v delovna taborišča v Nemčiji. V Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so Italijanske oblasti Slovence in politično sumljive posameznike ter družine partizanov pošiljale v t.i. [[Internacijsko taborišče|internacijska taborišča]] na otoku Rabu, Renicci, Visco, v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], npr. v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]] ali v [[uničevalno taborišče]] [[Rižarna, Trst|Tržaško rižarno]].

====Slovenci v begunskih taboriščih in izseljevanje po drugi svetovni vojni====
Po koncu druge svetovne vojne je prišlo do množičnega bega civilistov in pripadnikov poraženih vojaških formacij iz območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev, ki so bežali zaradi povojnih reprisalij nove komunistične oblasti, v strahu pred političnimi pregoni, v negotovosti zaradi sprememb družbenega sistema ter zaradi posledic vojnega in povojnega nasilja. Največ slovenskih beguncev je bilo nastanjenih v začasnih taboriščih v Avstriji ([[Vetrinj]] - Viktring, Lienz, Spittal, Peggetz) in tudi Italiji (Servigliano, Fermo, Senigallia, Rimini),  ki so jih upravljale vojaške enote zaveznikov (ZDA, Velika Britanija), ob pomoči [[Rdeči križ|Mednarodnega Rdečega križa]]. Taborišča so bila pogosto prenatrpana, razmere skromne, vendar je v njih slovenska skupnost vzpostavila presenetljivo živahno kulturno življenje. Med letoma 1947 in 1950 so begunce začele sprejemati različne države, med njimi [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], [[Avstralija]], [[Argentina]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;ref name=&quot;zbornik&quot;&gt;Trebše-Štolfa, Milica, ed., Klemenčič, Matjaž, resp. ed.: ''Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice''. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}&lt;/ref&gt; in tudi [[Venezuela]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Banko |first1=Catalina |last2= |first2= |year=2016 |title=Un refugio en Venezuela: Los inmigrantes de Hungría, Croacia, Eslovenia, Rumania y Bulgaria |journal=Tiempo y Espacio |volume=34 |issue=65 |pages=63-75 |publisher=Centro de Investigaciones Históricas Mario Briceño Iragorry  |doi=|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=6179733 |accessdate=12. julij 2018|language=ES }}&lt;/ref&gt; Veliko družin je odšlo skupaj, nekatere pa so se združile šele kasneje.
{{glavni|Slovensko povojno begunstvo}}

==Druge oblike izseljevanja in mobilnosti==

'''Gastarbajtarstvo (1960−1980)'''&lt;br&gt;Izraz označuje množično odhajanje delavcev iz tedanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (tudi [[Slovenija|Slovenije]]) v zahodnoevropske države, predvsem zaradi pomanjkanja dela doma, velikega povpraševanja po delovni sili v tujini in možnosti večjega zaslužka. V zvezi s tem so države podpisovale medsebojne sporazume, ki pa so predvidevali, da se delavci po nekaj letih vrnejo domov. Veliko Slovencev je v tujini ostalo dlje, nekateri tudi za trajno, številni so s seboj kasneje pripeljali svoje družinske člane, skupaj pa pa so postali del [[Diaspora|diaspor]] - stalnih slovenskih izseljenskih skupnosti v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]].

'''Čezmejno delo Slovencev'''&lt;br&gt;Slovenski čezmejni delavci živijo v Sloveniji, vendar delajo v sosednjih državah (največ v [[Avstrija|Avstriji]], pa tudi v [[Italija|Italiji]]), kar pomeni, da se ne preselijo v tujino, ampak se tja dnevno ali tedensko vozijo na delo. Tovrstno delo je večinoma začasno, odvisno od zaposlitve, pogosto pa se konča, ko se najde primernejše ali bolje plačano delo doma. Čezmejno delo je primer mobilnosti na trgu delovne sile, kar omogoča tudi [[Schengensko območje]] [[Evropska unija|Evropske unije]], v skladu s štirimi temeljnimi svoboščinami notranjega trga,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://commission.europa.eu/index_en |title=Making business easier with EU Inc. One Europe, one market |publisher= Directorate-General for Communication|date= 18. marec 2026|language=en}}&lt;/ref&gt; ki omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A12012E026 |title=Pogodba o delovanju Evropske unije – Člen 26 |publisher=EUR-Lex|date=26. oktober 2012 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Migrantski delavec}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |author=Mlekuž, Jernej |year=2021 |title=ABCČĆ migracij |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0503-7|cobiss=41597955 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Strle, Urška |year=2025 |title=Kanadskim sanjam naproti: k zgodovini migracij Slovencev |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0950-9 |cobiss=224694019 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=Kalc, Aleksej|author2=Milharčič-Hladnik, Mirjam|author3=Žitnik Serafin, Janja|year=2024 |title=Doba velikih migracij na Slovenskem |publisher=Založba ZRC SAZU|isbn=978-961-05-0263-0|cobiss=213294339 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Čelik, Pavle |year=2022 |title=Begunstvo v Sloveniji v 20. in 21. stoletju |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |isbn=978-961-7104-13-4|cobiss=99029507 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Migracija ljudi]]

==Zunanje povezave==
* [https://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Drnovsek_slo.htm Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih] pridobljeno 25. marca 2026

[[Kategorija:Migracije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>9blz03my6rtk6iiwnxahtnua0t8cggu</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721811</id>
      <parentid>6721808</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:02:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Shabicht</username>
        <id>3554</id>
      </contributor>
      <comment>/* Psihološki, sociološki in antropološki vidiki izseljevanja */</comment>
      <origin>6721811</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="13633" sha1="brfh8p71n1nguttzidqhcvzc9fxmxpn" xml:space="preserve">


[[Slika:AustroAmericana Auswanderer2.jpg|250px|thumb|desno|Izseljenci v tržaškem pristanišču (med 1900 in 1910)]]
'''Izseljenstvo''' ali '''emigracija''' je povsod prisoten družbeni pojav, ki pomeni množično organizirano ali individualno odseljevanje ljudi iz države. Kot tak ima pomembne socialne, gospodarske, kulturne in politične posledice tako za državo, iz katere ljudje odhajajo, kot za državo, kamor prihajajo. Izseljenstvo se pojavlja pogosto zaradi kombinacij raznih družbenih dejavnikov, ki vplivajo na odločitve ljudi in posledično na njihova življenja.

==Ekonomski, politični, okoljski razlogi izseljevanja==
[[Slika:Ansichtskarte Reedereiflagge Freiheitsstatue, um 1909.jpg|280px|thumb|levo|Dopisnica Austro-Americana Line ladijske družbe bratov Cosulich]]
Ekonomski razlogi, povezani s selitvami prebivalstva, so predvsem [[revščina]], [[brezposelnost]] in nizki dohodki. Na odločitev za izselitev pomembno prispevajo tudi politične razmere, kot so vojne, diktature, spremembe režimov ter etnično ali versko preganjanje. V nekaterih okoljih k odhodu ljudi poleg zaposlitvenih možnosti botrujejo še okoljske spremembe, na primer [[suša|suše]], [[Poplava|poplave]], [[potres|potresi]], [[požar|požari]] ter splošna degradacija narave.

Selitve so pogosto povezane tudi z osebnimi ali družinskimi razlogi, kot sta združitev družine ali iskanje boljših izobraževalnih priložnosti. Izseljevanje lahko močno zaznamuje družbo oziroma državo, iz katere ljudje odhajajo: zmanjšuje razpoložljivo delovno silo, pogosto prav med mladimi in izobraženimi, povečuje staranje prebivalstva ter spreminja kulturno podobo skupnosti. Po drugi strani pa lahko predstavlja tudi pomemben vir finančne podpore domačemu gospodarstvu, saj izseljenci pogosto pošiljajo denar svojim družinam in sorodnikom v domovino.

==Globalizacija==
[[Globalizacija]] sama izseljevanja ne povzroča, ga pa olajšuje, saj sta z njo povezana tako lažje gibanje ljudi kot odprt mednarodni trg dela.
V sodobnem svetu sta izseljevanje in priseljevanje del širšega procesa globalne mobilnosti, kjer se ljudje selijo zaradi dela, študija ali boljših življenjskih možnosti. Postaja stalnica družbenega razvoja, ne le izjemen dogodek.

==Priseljevanje==
Za države in okolja, ki sprejemajo izseljence, to pomeni povečanje [[Trg dela|trga dela]] in opravljanje [[Deficitarni poklic|deficitarnih poklicev]], ki jih domačini nočejo opravljati. Emigranti pomenijo tudi večjo kulturno raznolikost in nove družbene vplive. Priseljevanje, posebej množično, je lahko vir tudi težav in izzivov, povezanih z [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] in [[Integracija|integracijo]] priseljencev večinski kulturi države, v katero so se priselili, ter njihovo jezikovno, kulturno, civilizacijsko, družbeno in socialno vključenostjo. Povzroči lahko tudi razne politične napetosti (npr. [[nacionalizem]]), če družba ni pripravljena na priseljence iz drugačnih kultur.

== Psihološki, sociološki in antropološki vidiki izseljevanja==
Izseljevanje samo je človeška izkušnja, ki vključuje iskanje varnosti, željo po boljšem življenju, tveganje, negotovost in prilagajanje, preoblikovanje identitete in pripadnosti.

==Zgodovina izseljevanja Slovencev==
[[Slika:ÖL SS Imperator.jpg|250px|thumb|desno|Razglednica parnika SS Imperator avstrijskega Lloyda v tržaškem pristanišču]]

'''Gospodarsko izseljevanje (19. stoletje − 1941)'''&lt;br&gt;
Gospodarsko izseljevanje Slovencev v tem obdobju je bil eden najobširnejših in najdlje trajajočih [[Migracija ljudi|migracijskih procesov]] v slovenski zgodovini. Največ ljudi je zlasti v [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada|Kanado]], [[Argentina|Argentino]] in [[Avstralija|Avstralijo]] odšlo iz kmečkih okolij, zaradi propada kmetij ali drugih ekonomskih vzrokov, ker niso našli zaposlitev v bolj urbaniziranih in industrijsko bolj razvitih središčih. Slovenske pokrajine (zlasti [[Gorenjska]], [[Dolenjska]], [[Notranjska]], deloma [[Štajerska]]) so bile izrazito agrarne, z majhnimi kmetijami in razdrobljenimi posestvi, sistem dedovanja je povzročal delitev kmetij na vedno manjše dele, kmetje pa na njih niso mogli preživljati vseh članov pogosto številčnih družin, saj so bili velikokrat odvisni tako od skromnih pridelkov, sezonskega dela, slabih letin in visokih davkov. V primerjavi z Avstrijo ali Nemčijo je bilo na Slovenskem malo industrije. Kmetje so se v [[Združene države Amerike|ZDA]] zaposlili kot rudarji (Ohio, Pennsylvania, Minnesota), kot delavci v jeklarnah in železarnah (npr. Pittsburg, Chicago) ali kot gozdarji.&lt;br&gt; 
Izseljevanje slovenskih rudarjev je bilo tesno povezano z gospodarsko zaostalostjo slovenskega prostora in hitrim razvojem rudarske industrije v Zahodni Evropi. Večinoma so izseljeni rudarji delali v francoskih rudarskih področjih Lorene in Alzacije, pa tudi v belgijskih rudnikih v Valoniji, v Nemčiji v Porurju, manjši del pa tudi v rudnikih železove rude in železarnah v Luksemburgu.

====Aleksandinke====
[[Slika:Aleksandrinke v parku.jpg|250px|thumb|desno|Aleksandrinke v parku]]
Slovenske ženske, imenovane [[Aleksandrinka|Aleksandrinke]], večinoma iz [[Goriška brda|Goriških brd]], [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], [[Kras (območje)|Krasa]] in okolice [[Trst|Trsta]], so od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne odhajale na delo v [[Egipt]], predvsem v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] (odtod poimenovanje). Tam so opravljale dela varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in celo dojilj, pri bogatih arabskih in tujih družinah. Samske se velikokrat niso vrnile iz Egipta, saj so bili tam boljši življenjski pogoji, poročene pa so zelo pogrešale može ter otroke, čeprav so s pošiljanjem svojih prejemkov poskrbele za njihovo blagostanje, včasih tudi za nadaljnji obstoj družinske kmetije. Nekatere izmed poročenih so se trajno vrnile ali vsaj občasno vračale domov k družini, številne pa so tudi po prenehanju dela ostale v Egiptu.
{{glavni|Aleksandrinka}}

====Selitve Slovencev med in po prvi svetovni vojni====
[[Prva svetovna vojna]] (1914−1918) je močno vplivala na prebivalstvo slovenskih dežel v Avstro-Ogrski. Zaradi bojev na [[Soška fronta|Soški fronti]] je prišlo do množičnih evakuacij civilistov, zlasti iz Goriške, Vipavske doline, Krasa in okolice Trsta.
Avstro-ogrske oblasti so prebivalstvo iz bližine fronte preselile v notranjost monarhije, v začasno organizirana begunska taborišča na Štajerskem (npr. [[Taborišče Šterntal|Strnišče]]), Koroškem, v Avstriji, pa tudi na Češkem in Moravskem. Največje med njimi je bilo v Brucku na Lajti (Bruck an der Leitha), kjer je bilo nastanjeno več tisoč ljudi. Po zasedbi dela slovenskega ozemlja s strani Kraljevine Italije, že leta [[1915]], je bilo več tisoč Slovencev prisilno preseljenih v zbirne centre v notranjosti Italije, predvsem v Toskani, Umbriji in Kampaniji. Ko je bila z [[Senžermenska pogodba|senžermensko mirovno pogodbo]] Primorska priključena k [[Kraljevina Italija|Italiji]] (1920) so se številni Slovenci, ki niso soglašali z italijansko [[Fašizem v Italiji|fašistično oblastjo]], preselili v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino SHS]] oz. kasnejšo [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]]. Ocenjuje se, da je iz Primorske med letoma 1920 in 1940 odšlo okoli 70.000 ljudi, kar predstavlja enega največjih slovenskih migracijskih valov.

====Prisilno izseljevanje med drugo svetovno vojno====
Okupacijske države [[Tretji rajh|Nemčije]], [[Kraljevina Italija|Kraljevine Italije]] in [[Madžarska|Madžarske]] so izvajale načrtne deportacije Slovencev, katerih namen je bilo etnično preoblikovanje zasedenih območij, uničiti slovensko narodno identiteto in ustvariti prostor za lastno prebivalstvo. Iz Štajerske in Gorenjske je bilo izseljenih približno 37.000 Slovencev in njihovih družinskih članov (učitelji, duhovniki, kulturni delavci, premožnejši kmetje, narodno zavedne družine), največ v [[Srbija|Srbijo]], [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]], [[Avstrija|Avstrijo]] ter v delovna taborišča v Nemčiji. V Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so Italijanske oblasti Slovence in politično sumljive posameznike ter družine partizanov pošiljale v t.i. [[Internacijsko taborišče|internacijska taborišča]] na otoku Rabu, Renicci, Visco, v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska taborišča]], npr. v [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]] ali v [[uničevalno taborišče]] [[Rižarna, Trst|Tržaško rižarno]].

====Slovenci v begunskih taboriščih in izseljevanje po drugi svetovni vojni====
Po koncu druge svetovne vojne je prišlo do množičnega bega civilistov in pripadnikov poraženih vojaških formacij iz območja nekdanje Kraljevine Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi veliko Slovencev, ki so bežali zaradi povojnih reprisalij nove komunistične oblasti, v strahu pred političnimi pregoni, v negotovosti zaradi sprememb družbenega sistema ter zaradi posledic vojnega in povojnega nasilja. Največ slovenskih beguncev je bilo nastanjenih v začasnih taboriščih v Avstriji ([[Vetrinj]] - Viktring, Lienz, Spittal, Peggetz) in tudi Italiji (Servigliano, Fermo, Senigallia, Rimini),  ki so jih upravljale vojaške enote zaveznikov (ZDA, Velika Britanija), ob pomoči [[Rdeči križ|Mednarodnega Rdečega križa]]. Taborišča so bila pogosto prenatrpana, razmere skromne, vendar je v njih slovenska skupnost vzpostavila presenetljivo živahno kulturno življenje. Med letoma 1947 in 1950 so begunce začele sprejemati različne države, med njimi [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]], [[Avstralija]], [[Argentina]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]&lt;ref name=&quot;zbornik&quot;&gt;Trebše-Štolfa, Milica, ed., Klemenčič, Matjaž, resp. ed.: ''Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice''. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.{{COBISS|ID=115722752}}&lt;/ref&gt; in tudi [[Venezuela]].&lt;ref&gt;{{navedi revijo |last1=Banko |first1=Catalina |last2= |first2= |year=2016 |title=Un refugio en Venezuela: Los inmigrantes de Hungría, Croacia, Eslovenia, Rumania y Bulgaria |journal=Tiempo y Espacio |volume=34 |issue=65 |pages=63-75 |publisher=Centro de Investigaciones Históricas Mario Briceño Iragorry  |doi=|url=https://dialnet.unirioja.es/servlet/articulo?codigo=6179733 |accessdate=12. julij 2018|language=ES }}&lt;/ref&gt; Veliko družin je odšlo skupaj, nekatere pa so se združile šele kasneje.
{{glavni|Slovensko povojno begunstvo}}

==Druge oblike izseljevanja in mobilnosti==

'''Gastarbajtarstvo (1960−1980)'''&lt;br&gt;Izraz označuje množično odhajanje delavcev iz tedanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]] (tudi [[Slovenija|Slovenije]]) v zahodnoevropske države, predvsem zaradi pomanjkanja dela doma, velikega povpraševanja po delovni sili v tujini in možnosti večjega zaslužka. V zvezi s tem so države podpisovale medsebojne sporazume, ki pa so predvidevali, da se delavci po nekaj letih vrnejo domov. Veliko Slovencev je v tujini ostalo dlje, nekateri tudi za trajno, številni so s seboj kasneje pripeljali svoje družinske člane, skupaj pa pa so postali del [[Diaspora|diaspor]] - stalnih slovenskih izseljenskih skupnosti v [[Nemčija|Nemčiji]], [[Avstrija|Avstriji]] in [[Švica|Švici]].

'''Čezmejno delo Slovencev'''&lt;br&gt;Slovenski čezmejni delavci živijo v Sloveniji, vendar delajo v sosednjih državah (največ v [[Avstrija|Avstriji]], pa tudi v [[Italija|Italiji]]), kar pomeni, da se ne preselijo v tujino, ampak se tja dnevno ali tedensko vozijo na delo. Tovrstno delo je večinoma začasno, odvisno od zaposlitve, pogosto pa se konča, ko se najde primernejše ali bolje plačano delo doma. Čezmejno delo je primer mobilnosti na trgu delovne sile, kar omogoča tudi [[Schengensko območje]] [[Evropska unija|Evropske unije]], v skladu s štirimi temeljnimi svoboščinami notranjega trga,&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://commission.europa.eu/index_en |title=Making business easier with EU Inc. One Europe, one market |publisher= Directorate-General for Communication|date= 18. marec 2026|language=en}}&lt;/ref&gt; ki omogoča prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb.&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A12012E026 |title=Pogodba o delovanju Evropske unije – Člen 26 |publisher=EUR-Lex|date=26. oktober 2012 |language=sl}}&lt;/ref&gt;
{{glavni|Migrantski delavec}}

== Sklici ==
{{sklici}}

==Viri==
*{{navedi knjigo |author=Mlekuž, Jernej |year=2021 |title=ABCČĆ migracij |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0503-7|cobiss=41597955 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Strle, Urška |year=2025 |title=Kanadskim sanjam naproti: k zgodovini migracij Slovencev |publisher=Založba ZRC SAZU |isbn=978-961-05-0950-9 |cobiss=224694019 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author1=Kalc, Aleksej|author2=Milharčič-Hladnik, Mirjam|author3=Žitnik Serafin, Janja|year=2024 |title=Doba velikih migracij na Slovenskem |publisher=Založba ZRC SAZU|isbn=978-961-05-0263-0|cobiss=213294339 |pages=}}
*{{navedi knjigo |author=Čelik, Pavle |year=2022 |title=Begunstvo v Sloveniji v 20. in 21. stoletju |publisher=Inštitut za novejšo zgodovino |isbn=978-961-7104-13-4|cobiss=99029507 |pages=}}

==Glej tudi==
* [[Migracija ljudi]]

==Zunanje povezave==
* [https://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Drnovsek_slo.htm Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih] pridobljeno 25. marca 2026

[[Kategorija:Migracije]]
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>brfh8p71n1nguttzidqhcvzc9fxmxpn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Latina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>600767</id>
    <revision>
      <id>6721638</id>
      <parentid>6720178</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:07:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721638</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10352" sha1="pchw7kgemhotbxq74c8i0c37bqpvw71" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
|name = Latina
|official_name = Comune di Latina
|native_name =
|settlement_type = [[Italijanska mesta|Mesto]]
|image_skyline = Vista_panoramica_latina.jpg
|imagesize =
|image_alt =
|image_flag = Flag of Latina.svg
|image_caption = Razgled na Latino
|image_shield = Latina-Stemma.svg
|shield_alt =
|image_map =
|map_alt =
|map_caption =
|pushpin_label_position =
|pushpin_map_alt =
|coordinates = {{coord|41|28|02|N|12|54|13|E|display=inline,title}}
|coordinates_footnotes =
|region = [[Lazio]]
|province = [[Prokrajina Latina|Latina]] (LT)
|frazioni =
|mayor_party = [[Bratje Italije|Fdl]]
|mayor = Matilde Celentano
|area_footnotes =
|area_total_km2 = 277
|population_footnotes =
|population_total = 125985
|population_as_of = 31. december 2015
|pop_density_footnotes =
|population_demonym = Latinensi
|elevation_footnotes =
|elevation_m = 21
|twin1 =
|twin1_country =
|istat = 059011
|saint = [[Maria Goretti|Sv. Maria Goretti]] in [[Sveti Marko|Sv. Marko]]
|day = [[25. april]], [[6. julij]]
|postal_code = 04100, 04010, 04013
|area_code = 0773
|website = {{official website|http://www.comune.latina.it/}}
|footnotes =
}}

'''Latina''' je glavno mesto [[Pokrajina Latina|Pokrajine Latina]] v [[Lacij|Laciju]] v [[Osrednja Italija|osrednji Italiji]]. {{IT|y}} je imelo mesto {{IT|p}} prebivalcev&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; in je drugo največje mesto v tej deželi, takoj za glavnim mestom države [[Rim|Rimom]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Bilancio demografico mensile |url=https://demo.istat.it/app/?a=2023&amp;i=D7B |access-date=2024-04-29 |website=demo.istat.it |archive-date=2023-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230404120516/https://demo.istat.it/app/?a=2023&amp;i=D7B |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Je eno najmlajših mest v Italiji, saj je bilo ustanovljeno kot '''Littoria''' leta 1932 pod [[Italijanski fašizem|fašistično upravo]], ko je bilo izsušeno območje okoli njega, ki je bilo od antike naprej močvirje.

==Zgodovina==

[[File:Inaugurazione Littoria 001.jpg|thumb|250px|left|Otvoritev Littorie leta 1932]]
Čeprav so to območje najprej naselili [[Latinci]], je sodobno mesto 30. junija 1932 ustanovil [[Benito Mussolini]] pod imenom Littoria (Liktorija), poimenovano po [[Liktorski snop|liktorskem snopu]] (''fascio littorio''). Mesto je bilo slovesno odprto 18. decembra istega leta, zgrajeno pa je bilo v samo 171 dneh. Littoria so naselili priseljenci, ki so prihajali predvsem iz [[Furlanija|Furlanije]] in [[Veneto|Veneta]] in so oblikovali tako imenovano venetsko-[[Pomptinska ravnina|pomptinsko]] skupnost (danes preživi le v nekaterih obrobnih okrožjih). Zgradbe in spomenike, večinoma v [[Racionalizem (arhitektura)|racionalističnem]] slogu, so zasnovali znani arhitekti in umetniki, kot so Marcello Piacentini, Angiolo Mazzoni in Duilio Cambellotti.

Leta 1934 je postalo glavno mesto pokrajine, po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] pa je bilo leta 1946 preimenovano v ''Latino''. S prihodom novih prebivalcev, večinoma iz samega Lacija, je prvotno narečje, podobno beneškemu, vedno bolj nadomestila oblika rimskega narečja (''romanesco'').

Mestni grb predstavlja modri ščit s stilizirano upodobitvijo stolpa z uro na mestni hiši v sredini, ki stoji na zelenem polju, obdan z dvema stebeloma [[Pšenica|pšenice]], povezanima na dnu z rdečo trakom, na katerem je v latinščini vgraviran moto ''LATINA OLIM PALUS'' (»Latina, nekoč močvirje«). Ščit krasi [[zidna krona]].

==Gospodarstvo==

V mestu delujejo nekatera podjetja iz [[Farmacevtska industrija|farmacevtske]] in [[Kemična industrija|kemične industrije]], prav tako ima mesto močan storitveni sektor. Latina je tudi pomembno središče kmetijstva (pridelava zelenjave, cvetja, sladkorja, sadja, sira in sirnih izdelkiov).

Nekdanja jedrska elektrarna v Latini je bila zaprta in trenutno poteka njena razgradnja.

==Promet==
V mestu ni letališča. Najbližje letališče je [[Letališče Leonarda da Vincija Rim - Fiumicino]], ki leži 77 km severozahodno od Latine.

==Naselja==
Latina Lido, Latina Scalo, Borgo Bainsizza, Borgo Carso, Borgo Faiti, Borgo Grappa, Borgo Isonzo, Borgo Montello, Borgo Piave, Borgo Podgora, Borgo Sabotino, Borgo Santa Maria, [[Borgo San Michele]], Chiesuola in Tor Tre Ponti.

==Geografija==

Latina leži v provinci Latina, ki spada v južni del dežele Lacij. Mesto je približno 62 km južno od Rima. Občina meji na [[Aprilia, Italija|Aprilio]], [[Cisterna di Latina|Cisterno di Latina]], [[Nettuno, Lacij|Nettuno]], [[Pontinia|Pontinio]], [[Sabaudia|Sabaudio]], [[Sermoneta|Sermoneto]] in [[Sezze]].

===Podnebje===

Latina ima [[sredozemsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Csa''), tako kot večina južne Italije.

{{Weather box|width=auto
|metric first=y
|single line=y 
|collapsed = Y
|location =  Latina (1991–2020 normals, extremes 1938–present)
|Jan record high C = 21.7
|Feb record high C = 23.0
|Mar record high C = 25.4
|Apr record high C = 30.2
|May record high C = 34.8
|Jun record high C = 39.0
|Jul record high C = 39.2
|Aug record high C = 42.4
|Sep record high C = 37.6
|Oct record high C = 32.4
|Nov record high C = 27.4
|Dec record high C = 22.0
|Jan record low C = -9.2
|Feb record low C = -7.5
|Mar record low C = -6.5
|Apr record low C = -0.4
|May record low C = 1.5
|Jun record low C = 4.5
|Jul record low C = 10.0
|Aug record low C = 9.8
|Sep record low C = 5.6
|Oct record low C = 2.4
|Nov record low C = -5.4
|Dec record low C = -7.0
|Jan high C = 14.0
|Feb high C = 14.6
|Mar high C = 17.1
|Apr high C = 19.8
|May high C = 24.6
|Jun high C = 28.9
|Jul high C = 31.8
|Aug high C = 32.3
|Sep high C = 27.9
|Oct high C = 23.6
|Nov high C = 18.7
|Dec high C = 14.9
| year high C = 
|Jan mean C = 8.9
|Feb mean C = 9.2
|Mar mean C = 11.5
|Apr mean C = 14.0
|May mean C = 18.4
|Jun mean C = 22.5
|Jul mean C = 25.1
|Aug mean C = 25.6
|Sep mean C = 21.8
|Oct mean C = 18.0
|Nov mean C = 13.7
|Dec mean C = 9.9
| year mean C = 
|Jan low C = 3.8
|Feb low C = 3.8
|Mar low C = 5.9
|Apr low C = 8.2
|May low C = 12.1
|Jun low C = 16.0
|Jul low C = 18.4
|Aug low C = 18.9
|Sep low C = 15.8
|Oct low C = 12.4
|Nov low C = 8.8
|Dec low C = 4.9
| year low C = 
|precipitation colour = green
|Jan precipitation mm = 79.2
|Feb precipitation mm = 75.7
|Mar precipitation mm = 75.6
|Apr precipitation mm = 67.3
|May precipitation mm = 50.7
|Jun precipitation mm = 23.8
|Jul precipitation mm = 15.3
|Aug precipitation mm = 25.1
|Sep precipitation mm = 79.2
|Oct precipitation mm = 109.1
|Nov precipitation mm = 151.3
|Dec precipitation mm = 108.4
|year precipitation mm = 
|unit precipitation days = 1.0 mm
| Jan precipitation days = 8.9
| Feb precipitation days = 8.5
| Mar precipitation days = 8.3
| Apr precipitation days = 8.2
| May precipitation days = 6.4
| Jun precipitation days = 3.3
| Jul precipitation days = 1.9
| Aug precipitation days = 2.1
| Sep precipitation days = 6.3
| Oct precipitation days = 7.7
| Nov precipitation days = 11.3
| Dec precipitation days = 9.7
| year precipitation days =
|source 1 = Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale&lt;ref name = ISPRA&gt;{{navedi splet
| archive-url = https://web.archive.org/web/20230917192649/https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/
| archive-date = 17 September 2023
| url = https://valori-climatici-normali.isprambiente.it/
| title = Valori climatici normali in Italia
| publisher=Istituto Superiore per la Protezione e la Ricerca Ambientale
| access-date = 26 November 2024}}&lt;/ref&gt;
|source 2 = Temperature estreme in Toscana (extremes)&lt;ref&gt;{{navedi splet
| url = http://climaintoscana.altervista.org/italia/stazioni-wmo/latina-casal-delle-palme/
|language = it
|title=Latina Casal delle Palme
| publisher = Temperature estreme in Toscana
| access-date = 26 November 2024}}&lt;/ref&gt;
}}

==V ljudski kulturi==

Italijanski film »Moj brat je edinec« (''Mio fratello è figlio unico'') se dogaja v Latini.&lt;ref name=&quot;atthemovies&quot;&gt;{{navedi novice |url=https://www.variety.com/review/VE1117933413.html?categoryid=31&amp;cs=1 |title=My Brother Is an Only Child Review |publisher=variety.com| access-date=18 May 2007 |first=Jay |last=Weissberg |date=2007-05-18}}&lt;/ref&gt;

Originalna serija Amazon Prime Video »Prizma« (''Prisma'') spremlja odraščanje skupine najstnikov iz Latine.&lt;ref name=&quot;Amazon Studios&quot;&gt;{{navedi novice |title=Prisma |work=Amazon Prime Video |publisher=Amazon Studios |url=https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |access-date=5 December 2022 |archive-date=5 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221205081807/https://press.amazonstudios.com/us/en/original-series/prisma/1 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

==Osebnosti==
* [[Manuela Arcuri]], igralka
* [[Calcutta (pevec)|Calcutta]] (Edoardo d'Erme), glasbenik in skladatelj
* [[Fabrizio del Monte]], dirkač
* [[Tiziano Ferro]], pop pevec
* [[Antonio Pennacchi]], pisatelj
* [[Mattia Perin]], nogometni vratar
* [[Karin Proia]], igralka
* [[Ilaria Spada]], igralka
* [[Elena Santarelli]], igralka, manekenka in televizijska voditeljica

==Mednarodni odnosi==

===Pobratena mesta===
Latina je pobratena s:

* [[Palos de la Frontera]], [[Prokrajina Huelva|Huelva]], [[Andaluzija]], [[Španija]]
* {{flagicon|Rio Grande do Sul}} [[Farroupilha]], [[Rio Grande do Sul]], [[Brazilija]]
* [[Birkenhead]], [[Metropolitan Borough of Wirral|Wirral]], [[Merseyside]], [[Anglija]]

==Galerija==
&lt;gallery widths=&quot;150&quot;&gt;
File:Sanmarcolatina.jpg|[[Stolnica sv. Marka, Latina|Stolnica sv. Marka]]
File:Fontana in Piazza Prefettura.jpg|Fontana na Trgu svobode
File:Borgo Sabotino church 3.jpg|Cerkev naselja Borgo Sabotino
File:Torre Pontina.jpg|Torre Pontina, najvišja stavba v mestu in 11. najvišja v Italiji 
&lt;/gallery&gt;

==Sklici==
{{Reflist}}

==Zunanje povezave==
{{Commons category|Latina (Italy)|Latina}}

* [http://www.comune.latina.it/ Official website]
* {{navedi splet |title=Littoria |first=Hanne Storm |last=Ofteland |publisher=Institute for Art History, University of Oslo |year=2002 |url=http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |access-date=5 February 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080907185142/http://www.handtomouth.net/HSO/Littoria.pdf |archive-date=7 September 2008}}

{{Province of Latina}}{{Authority control}}

[[Kategorija:Latina| ]]
[[Kategorija:Pokrajina Latina - občine]]
[[Kategorija:Načrtovana mesta]]</text>
      <sha1>pchw7kgemhotbxq74c8i0c37bqpvw71</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ardea</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602115</id>
    <revision>
      <id>6721624</id>
      <parentid>6671297</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:52:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721624</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7868" sha1="cf49jbsktfikd2tayi7loc48eo7hhpq" xml:space="preserve">{{Infopolje Občina v Italiji|name=Ardea|official_name=Comune di Ardea|native_name=|settlement_type=[[Italijanska mesta|Mesto]]|image_skyline=Ardea11.JPG|image_caption=Cerkev Sv. Petra|image_size=|image_alt=|image_shield=|shield_alt=|map=|map_caption=|map_alt=|pushpin_label_position=|pushpin_map_alt=|coordinates={{coord|41|37|N|12|33|E|display=inline}}|coordinates_footnotes=|region=[[Lacij]]|metropolitan_city=[[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|Rim]] (RM)|frazioni=Banditella, Nuova Florida, Castagnetta, Castagnola, Centro Regina, Nuova California, Colle Romito, Lido dei Pini, Marina di Ardea, Rio Verde, Tor San Lorenzo, Tor San Lorenzo Lido, Montagnano.|mayor=Maurizio Cremonini|mayor_party=[[Bratje Italije|FdIl]]|area_total_km2=50|area_footnotes=|elevation_m=37|elevation_footnotes=|population_total=49663|population_as_of=31 December 2017|population_footnotes=|population_demonym=Ardeatini|postal_code=00040|area_code=06|istat=|saint=[[Sveti Peter]], apostol|day=29. junij|website={{official website|http://www.comune.ardea.rm.it/}}|footnotes=}}'''Ardea''' ({{Langx|grc|Ἀρδέα}}) je starodavno mesto in sedež istoimenske [[Italijanske občine|občine]] s {{IT|p}} prebivalci ({{IT|y}})&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt; v [[Metropolitansko mesto glavnega mesta Rim|metropolitanskem mestu prestolnice Rim]]. Leži 35 kilometrov južno od središča [[Rim|Rima]] in približno 4 kilometre od današnje [[Sredozemsko morje|sredozemske]] obale.

Gospodarstvo mesta temelji predvsem na kmetijstvu, čeprav ima od sedemdesetih let 20. stoletja vse pomembnejšo vlogo tudi industrija.

== Ustanovitev ==
Ustanovitev Ardea različni viri razlagajo različno. [[Helenistično obdobje|Helenistični]] zgodovinar Ksenagora je menil, da jo je ustanovil Ardeas, sin [[Odisej|Odiseja]] in [[Kirka|Kirke]], medtem ko druga tradicija pripisuje ustanovitev [[Danaa|Danaji]], [[Perzej|Perzejevi]] materi. Obe razlagi kažeta na [[Pelazgi|pelazški]] izvor. V [[Eneida|Eneidi]] je je Ardea predstavljena kot prestolnica Rutulov, katerih kralj Turn sicer priznava oblast Latinus, a ohranja določeno samostojnost. Zgodovinar Barthold Georg Niebuhr je Ardeo razlagal kot središče pelazškega dela latinskega prebivalstva ter Turna povezal s Tirenci.

== Zgodovina ==
[[Slika:Ardea16.JPG|levo|sličica|267x267_pik|Mestna vrata]]
Ardea je eno najstarejših mest v [[Zahodna Evropa|zahodni Evropi]], ustanovljeno je bilo v [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pred našim štetjem]] .

Leta 509 pr. n. št. je rimski kralj [[Lucij Tarkvinij Superb]] neuspešno napadel Ardea in začel njeno obleganje.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://www.unrv.com/bio/lucius-tarquinius-superbus.php|title=Lucius Tarquinius Superbus|publisher=Unrv.com|date=2007-02-01|accessdate=2013-03-25}}&lt;/ref&gt; To je prekinila revolucija, ki je pripeljala do njegovega strmoglavljenja in ustanovitve [[Rimska republika|rimske republike]]. Eden glavnih voditeljev upora, Lucij Junij Brut, je prišel v rimski vojaški tabor pri Ardei in si zagotovil podporo vojske za revolucijo.

Leta 443 pr. n. št. so Ardeo oblegali [[Volski|Volščani]]. Obleganje so kmalu prekinile rimske čete pod vodstvom Marka Geganija Macerina.

[[Tit Livij|Livij]] omenja, da so Ardejci skupaj z [[Zakintos|Zakintijci]] sodelovali pri ustanovitvi Sagunta v [[Španija|Španiji]], najverjetneje v 5. stoletju pr. n. št.

Med [[Druga punska vojna|drugo punsko vojno]] je Ardea spadala med redka mesta, ki niso želela zagotoviti vojaške podpore Rimu; po rimski zmagi je zato izgubila svojo avtonomijo. V nadaljevanju se mesto najpogosteje omenja v povezavi z Via Ardeatina, pomembno [[Rimska cesta|rimsko cesto]], po kateri je dobilo ime. V [[3. stoletje pr. n. št.|3.]] in [[2. stoletje pr. n. št.|2.]] stoletju pred našim štetjem je Ardea postopoma propadala in bila v [[Rimsko cesarstvo|cesarskem obdobju]] skoraj zapuščena. Kljub temu je imel tam posestva rimski pisec Columella iz [[1. stoletje|1. stoletja]].&lt;ref name=&quot;Millar&quot;&gt;{{Navedi knjigo|last=Lucius Junius Moderatus Columella|title=L. Junius Moderatus Columella of Husbandry, in Twelve Books: and his book, concerning Trees. Translated into English, with illustrations from Pliny, Cato, Varro, Palladius and other ancient and modern authors|year=1745|publisher=A. Millar|location=London|page=130|url=https://books.google.com/books?id=qcNbAAAAMAAJ}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Ardea12.JPG|levo|sličica|200x200_pik|Pogled na starodavni ''agger'']]
Po padcu [[Zahodno rimsko cesarstvo|Zahodnega rimskega cesarstva]] je bila Ardea zapuščena in se je znova začela razvijati šele po [[9. stoletje|9. stoletju]] našega štetja. Leta 1118 je njen grad gostil [[Papež Gelazij II.|papeža Gelazija II.]], kasneje pa so se za nadzor nad mestom potegovali različni fevdalni gospodje. Leta 1419 jo je [[papež Martin V.]] podelil svoji rodbini [[Družina Colonna|Colonna]], ki jo je leta 1564 prodala družini Cesarini.

Leta 1816 je Ardea postala ''frazione'' Genzano di Roma. Po izsuševanju okoliških močvirij od leta 1932 dalje se je območje začelo znova razvijati; okoli leta 1948 je Ardea postala ''frazione'' Pomezia, leta 1970 pa je pridobila status samostojne občine.

== Glavne znamenitosti ==
Med ostanki starodavnega mesta Ardea izstopa obrambni ''agger'' iz 7. stoletja pr. n. št., ki je bil v 4. stoletju pr. n. št. razširjen v obsežnejše mestno obzidje. Arheološka izkopavanja so odkrila tudi štiri templje neznane posvetitve ter ostanke tlaka [[Bazilika (zgradba)|bazilike]] na območju nekdanjega foruma (okoli 100 pr. n. št.).

Med pomembnejšimi znamenitostmi je cerkev svete Marine, ki jo je leta 1191 dal zgraditi [[Papež Honorij III.|Cencio Savelli]] (poznejši [[papež Honorij III.]]), z enoladijsko notranjostjo, nekoč v celoti poslikano. [[Romanska arhitektura|Romanska]] cerkev svetega Petra apostola iz 12. stoletja, povezana z rimsko baziliko [[Bazilika svetega Pavla zunaj obzidja, Rim|San Paolo Fuori le Mura]] vključuje nekdanji obrambni stolp proti [[Saraceni|saracenskim]] napadom, danes preurejen v zvonik, ter ohranja freske iz 15. stoletja in leseno razpelo iz 16. stoletja.

Med novejšimi znamenitostmi so vrtovi Giardini della Landriana, ki jih je zasnoval Russell Page, ter Museo Giacomo Manzù z okoli 400 deli kiparja Giacoma Manzùja.&lt;ref&gt;{{cite web|author=il michele|url=http://www.aldobrandini.it/sito/giardi/storia.shtml|title=Stefanina Aldobrandini Ricevimenti|publisher=Aldobrandini.it|access-date=2013-03-25|archive-date=2013-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130328104947/http://www.aldobrandini.it/sito/giardi/storia.shtml|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=http://www.museomanzu.beniculturali.it/index.php?en/1/home|title=Home – Raccolta Manzù|publisher=Museomanzu.beniculturali.it|access-date=2013-03-25|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130306031921/http://www.museomanzu.beniculturali.it/index.php?en%2F1%2Fhome|archive-date=2013-03-06}}&lt;/ref&gt; Ob obali stoji tudi stolp Tor San Lorenzo, obnovljen leta 1570 po načrtih [[Michelangelo Buonarroti|Michelangela]], na mestu nekdanje paleokrščanske cerkve, posvečene [[Sveti Lovrenc|sv. Lovrencu]] .

== Mednarodni odnosi ==
Ardea je pobratena z mestoma:

* {{Ikona zastave|GRE}} [[Argos (mesto)|Argos]], [[Grčija]]
* {{Ikona zastave|GER}} [[Rielasingen-Worblingen]],&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=http://en.comuni-italiani.it/12/gemellaggi.html|title=Italy – Lazio: Towns Twinning|publisher=En.comuni-italiani.it|date=1998-04-26|accessdate=2013-03-25}}&lt;/ref&gt; [[Nemčija]].

== Sklici ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20070816160535/http://www.comune.ardea.rm.it/ Uradna spletna stran] 
[[Kategorija:Članki, ki vsebujejo italijansko besedilo]]
[[Kategorija:Kratek opis se ne ujema z Wikipodatki]]
[[Kategorija:Članki s kratkim opisom]]
[[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]]</text>
      <sha1>cf49jbsktfikd2tayi7loc48eo7hhpq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lodi</title>
    <ns>0</ns>
    <id>602801</id>
    <revision>
      <id>6721657</id>
      <parentid>6677742</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:31:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Dušan Kreheľ</username>
        <id>196549</id>
      </contributor>
      <comment>mesto, automatic statistics</comment>
      <origin>6721657</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2829" sha1="6gju7cgafeop7k8dkq3m7agybgwg5qn" xml:space="preserve">{{Infobox Italian comune
| name = Codogno
| official_name = ''Città di Lodi''
| native_name = ''Lòd''
| settlement_type     = [[Italijanska mesta|Mesto]]
| nickname = 
| image_skyline = Piazza duomo lodi.jpg
| imagesize = 
| image_alt = 
| image_caption = 
| image_flag = 
| image_shield = Lodi-Stemma.svg
| shield_alt = 
| image_map = 
| map_alt = 
| map_caption = 
| pushpin_label_position = 
| pushpin_map_alt = 
| latd = 45 | latm = 19 | lats = 00 | latNS = N
| longd = 09 | longm = 30 | longs = 00 | longEW = E
| coordinates_type = 
| coordinates_display = title
| coordinates_footnotes = 
| region = [[Lombardija]]
| province = [[Lodi (pokrajina)|Lodi]] (LO)
| frazioni = 
| mayor_party = 
| mayor = [[Andrea Furegato]]&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://elezioni.interno.it/comunali/scrutini/20170611/G030990310.htm|title = Dipartimento per gli Affari Interni e Territoriali}}&lt;/ref&gt;
| established_title =
| established_date =
| area_footnotes = 
| area_total_km2 = 41,00
| population_footnotes = &lt;ref name=&quot;template divisione amministrativa-abitanti&quot;&gt;{{Cite web|url=https://demo.istat.it/app/?a=2025&amp;i=D7B|title=Bilancio demografico mensile anno 2025 (dati provvisori), su demo.istat.it, ISTAT.}}&lt;/ref&gt;
| population_total = 45.375
| population_as_of = 30. april 2025
| pop_density_footnotes = 
| population_demonym = Lodigiani/Ludesàn
| elevation_footnotes = 
| elevation_m = 87
| twin1 = 
| twin1_country = 
| saint = [[Sveti Basijan]]
| day = 19 januar
| postal_code = 26900
| area_code = 0371
| gdp_per capita = 
| website = {{official website|https://www.comune.lodi.it/home}}
| footnotes = 
}}

'''Lodi''' (tudi '''Lòd''') je [[mesto]] v [[Lombardija|Lombardiji]]. Zajema površino {{IT|a}} km² in ima {{IT|p}} prebivalcev ({{IT|y}}).&lt;ref name=&quot;IT-A&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;IT-P&quot;/&gt;

Mesto je 3. avgusta [[1158]] ustanovil [[Friderik I. Barbarossa]] po uničenju starodavne vasi [[Laus Pompeia]], nekdanjega rimskega municipija, škofovskega sedeža in svobodne komune.

== Pobratena mesta ==

{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
|-
! Mesto
! država
! Datum
|-
| [[Omegna]]
| {{zastava|Italija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1980
|-
| [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]]
| {{zastava|Nemčija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1986
|-
| [[Lodi, Kalifornija|Lodi]]
| {{zastava|Združene države Amerike}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1987
|-
| [[Flossenbürg]]
| {{zastava|Nemčija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 1999
|-
| [[Fontainebleau]]
| {{zastava|Francija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2011
|-
| [[San Bassano]]
| {{zastava|Italija}}
| style=&quot;text-align:center;&quot;| 2023
|}

== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[Elena Cazzulani]]

== Reference ==
{{sklici|1}}

==Zunanje povezave==
{{commons|Codogno|Codogno}}
*[https://www.comune.lodi.it/home Comune di Lodi]

{{Pokrajina Lodi}}

{{it-naselje-stub}}
{{normativna kontrola}}</text>
      <sha1>6gju7cgafeop7k8dkq3m7agybgwg5qn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Lokalne volitve v Sloveniji 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604142</id>
    <revision>
      <id>6721842</id>
      <parentid>6689543</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:31:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>VidicK01</username>
        <id>193275</id>
      </contributor>
      <origin>6721842</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10505" sha1="ji7ypa9qe7r0w4yfb5hr5i1tx74vwvm" xml:space="preserve">{{v delu}}
{| border=0 class=&quot;toccolours float-right&quot; align=&quot;right&quot; style=&quot;margin:0 0 0.5em 1em; font-size: 85%;&quot;
! bgcolor=#EFDECD colspan=2 align=&quot;center&quot; | Lokalne volitve v Sloveniji 2026
|-
| align=&quot;center&quot; colspan=2 | [[File:Slovenia administrative divisions - template.svg|265px]]
|-
| bgcolor=#EFDECD colspan=2 align=&quot;center&quot; | '''Osnovni podatki'''
|-
| '''Mestne občine:''' || align=right|12 &amp;nbsp;
|-
| '''Preostale občine:''' || align=right|200 &amp;nbsp;
|-
| '''Število vseh občin:''' || align=right|212 &amp;nbsp;
|-
| '''Županski kandidati:''' || align=right|
|-
| '''Svetniški kandidati:''' || align=right|
|-
| bgcolor=#EFDECD colspan=2 align=&quot;center&quot; | '''Prvi krog'''
|-
| '''Datum volitev:''' || align=right|15. november 2026 &amp;nbsp;
|-
| '''Št. upravičencev:''' || align=right|
|-
| '''Udeležba:''' || align=right|
|-
| '''Odstotek:''' || align=right|
|-
| bgcolor=#EFDECD colspan=2 align=&quot;center&quot; | '''Drugi krog'''
|-
| '''Datum volitev:''' || align=right|29. november 2026 &amp;nbsp;
|-
| '''Št. upravičencev:''' || align=right|
|-
| '''Udeležba:''' || align=right|
|-
| '''Odstotek:''' || align=right|
|-
| bgcolor=#EFDECD colspan=2 align=&quot;center&quot; | '''Prejšnje volitve'''
|-
| '''Leto:''' || align=right|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] &amp;nbsp;
|}

'''Lokalne volitve 2026''' bodo devete redne volitve [[Župan|županov]] občin ter članov občinskih ali mestnih svetov, članov v svetih četrtnih, krajevnih in vaških skupnosti v [[Republika Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Volilo se bo v vseh [[Občine v Sloveniji|212 slovenskih občinah]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Lokalne volitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/lokalne-volitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; 

Prvi krog lokalnih volitev bo po tradiciji potekal tretjo nedeljo v novembru, 15. novembra 2026, drugi krog pa predvidoma 29. novembra 2026.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Volitve 2026: Bodo spet kandidirali? Večina aktualnih županov še neodločena - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/dolenjska/novice/volitve-2026-vecina-aktualnih-zupanov-neodlocena-1872330|website=Novice Svet24|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Predsednik Državnega zbora [[Zoran Stevanović]] bo volitve razpisal v mesecu juliju.

== Zgodovina ==
8. maja 2026 je [[Zoran Janković]] na slavnostni seji ljubljanskega mestnega sveta napovedal kandidaturo na nov županski mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Janković: Novembra bom kandidat za župana Ljubljane|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/jankovic-novembra-bom-kandidat-za-zupana-ljubljane/781577|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Istega dne je kandidaturo napovedal mestni svetnik [[Jasmin Feratović]], ki se je sicer v to tekmo podal že leta 2022, a vidnejšega rezultata ni dosegel.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Feratović napovedal kandidaturo za župana: &quot;Gledamo, kako nam lastno mesto postaja tuje&quot;|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/feratovic-napovedal-kandidaturo-za-zupana-gledamo-kako-nam-lastno-mesto-postaja-tuje/781614|website=rtvslo.si|accessdate=2026-06-14|language=sl|first=La|last=Da}}&lt;/ref&gt; Kandidiral bo tudi mestni svetnik [[Aleš Primc]], ki je v preteklih štirih letih vodil protestne shode pred [[Mestna hiša, Ljubljana|ljubljansko mestno hišo]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidaturo za župana Ljubljane napovedala že dva kandidata|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vodja-piratov-napovedal-kandidaturo-za-zupana-ljubljane/|website=N1|date=2026-05-04|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Med potencialnimi kandidati mediji omenjajo [[Asta Vrečko|Asto Vrečko]] in [[Luka Mesec|Luko Mesca]], sokoordinatorja stranke Levica, ter nekdanjega premierja [[Anton Rop|Antona Ropa]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Med kandidati za župana Ljubljane naj bi bilo več zvenečih imen|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/med-kandidati-za-zupana-ljubljane-naj-bi-bilo-vec-zvenecih-imen-458520|website=www.zurnal24.si|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

22. oktobra 2025 je kandidaturo za županjo [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] oznanila Irena Dolenc, mestna svetnica iz vrst [[Nova Slovenija|NSi]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://x.com/BineTraven/status/1980933934021247336|title=Svojo kandidaturo za bodočo županjo Kranja je potrdila naša odlična aktualna svetnica Irena Dolenc.|date=2025-10-22|accessdate=2026-06-14|website=X.com|last=Traven|first=B.}}&lt;/ref&gt; 13. junija 2026 je kandidaturo proti aktualnemu županu [[Matjaž Rakovec|Matjažu Rakovcu]] napovedal Janez Černe, nekdanji podžupan občine, ki ga je Rakovec junija 2025 razrešil s te funkcije.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kranjski župan ga je po sporu razrešil, zdaj bo kandidiral proti njemu|url=https://siol.net/novice/slovenija/janez-cerne-bo-kandidiral-za-zupana-kranja-694080|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

19. maja 2026 je [[Zmago Jelinčič Plemeniti]], predsednik stranke [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]], napovedal kandidaturo za župana [[Mestna občina Koper|Kopra]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Znova bo kandidiral aktualni nosilec naziva [[Aleš Bržan]], od drugih strank naj bi SDS predlagala Jureta Coljo, SD pa podžupanjo Jasno Softić.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Nekdanji koprski župan [[Boris Popovič]] bo na tokratnih volitvah kandidiral za župana [[Občina Izola|Izole]], kjer bo kandidat tudi jadralec [[Vasilij Žbogar]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra|url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

10. junija 2026 je za župana [[Mestna občina Maribor|Maribora]] kandidaturo predstavil Matej Vodpivec, ki ga predlaga Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Kandidat za mariborskega župana: »Če ne gre drugače, pa poskusimo tokrat pošteno« {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kandidat-za-mariborskega-zupana-ce-ne-gre-drugace-pa-poskusimo-tokrat-posteno/403382|website=mariborinfo.com|date=2026-06-10|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt; Kandidiral bo tudi Roman Križnjak, a ne nujno kot kandidat stranke [[Resni.ca]], na katere listi se je na državnozborskih volitvah potegoval za poslanski mandat.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Nekdanji vodja Viol se po kandidaturi za poslanca na listi Resnice zdaj podaja v župansko tekmo v Mariboru|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanji-vodja-viol-se-po-kandidaturi-za-poslanca-na-listi-resnice-zdaj-podaja-v-zupansko-tekmo-v-mariboru/|website=N1|date=2026-04-24|accessdate=2026-06-14|language=sl-SI}}&lt;/ref&gt; Stranka [[Stranka mladih - Zeleni Evrope|SMS - Zeleni]] za mariborskega župana predlaga predsednika Igorja Jurišiča.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Arsenovič še naprej molči|url=https://siol.net/novice/slovenija/arsenovic-o-kandidaturi-se-molci-vse-vec-imen-drugih-moznih-kandidatov-693668|website=siol.net|accessdate=2026-06-14|language=sl}}&lt;/ref&gt;

== Kandidati ==
=== Ljubljana ===
{{Gallery
|File:Novinarska_konferenca_-_9.1.2023_-_Zoran_Janković_(cropped).jpg|{{center|[[Župan Ljubljane]]&lt;br/&gt;'''[[Zoran Janković]]'''&lt;br&gt;LZJ&lt;br/&gt;(2006–''danes'')}}
|File:No image (male).svg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]&lt;br/&gt; '''[[Aleš Primc]]'''&lt;br&gt;[[Glas za otroke in družine|GOD]]&lt;br/&gt;(2022–''danes'')}}
|File:Jasmin_Feratović,_Piratska_stranka.jpg|{{center|[[Mestni svet Mestne občine Ljubljana|Mestni svetnik]]&lt;br&gt;'''[[Jasmin Feratović]]'''&lt;br&gt;[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]&lt;br/&gt;(2022–''danes'')}}
|File:No image (male).svg|{{center|Spletni vplivnež&lt;br/&gt; '''[[Aleksandar Repić]]'''&lt;br&gt;''neodvisni''}}
|title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

{{Gallery
|File:Zaključna_seja_vlade_2022_-_2026;_3._junij_2026_-_55311824744_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Minister za demografijo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije|minister]]&lt;br/&gt;'''[[Luka Mesec]]'''&lt;br&gt;[[Levica (Slovenija)|Levica]]&lt;br/&gt;(2022–2026)}}
|File:Izjava_za_medije_po_končanem_vrhu_koalicije_-_Asta_Vrečko_-_12.9.2024_(cropped2).jpg|{{center|Nekdanja [[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica]]&lt;br/&gt; '''[[Asta Vrečko]]'''&lt;br&gt;[[Levica (Slovenija)|Levica]]&lt;br/&gt;(2022–2026)}}
|File:Anton_Rop_(53709940606)_(cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]&lt;br&gt;'''[[Anton Rop]]'''&lt;br&gt;''neodvisni''&lt;br/&gt;(2002–2004)}}
|title=Potencialni kandidati|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

=== Kranj ===
{{Gallery
|File:Matjaž_Rakovec_2026_(cropped2).jpg|{{center|[[Mestna občina Kranj#Župani v Kranju|Župan Kranja]]&lt;br/&gt;'''[[Matjaž Rakovec]]'''&lt;br&gt;[[Socialni demokrati|SD]]&lt;br/&gt;(2018–''danes'')}}
|File:Predsednik vlade na ogledu investicijskih projektov na Zlatem polju - 55088562751 Irena Dolenc (cropped).jpg|{{center|Mestna svetnica&lt;br/&gt; '''[[Irena Dolenc]]'''&lt;br&gt;[[Nova Slovenija|NSi]]&lt;br/&gt;(2022–''danes'')}}
|File:No image (male).svg|{{center|Nekdanji podžupan Kranja&lt;br&gt;'''[[Janez Černe]]'''&lt;br&gt;''neodvisni''&lt;br/&gt;(2018–2025)}}
|title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

=== Koper ===
{{Gallery
|File:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|{{center|[[Mestna občina Koper#Seznam županov|Župan Kopra]]&lt;br/&gt;'''[[Aleš Bržan]]'''&lt;br&gt;LAB&lt;br/&gt;(2018–''danes'')}}
|File:Zmago Jelinčič 2011 (cropped).jpg|{{center|Nekdanji [[Državni zbor Republike Slovenije|poslanec]]&lt;br/&gt; '''[[Zmago Jelinčič]]'''&lt;br&gt;[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]&lt;br/&gt;(1992–2011, 2018–2022)}}
|title=Napovedali kandidaturo|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}}

== Sklici ==
{{sklici}}

{{Volitve v Sloveniji}}
[[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji]]
[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>ji7ypa9qe7r0w4yfb5hr5i1tx74vwvm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Besselova neenakost</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604699</id>
    <revision>
      <id>6721671</id>
      <parentid>6704029</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:59:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721671</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7079" sha1="d37j07hp8a9gtp6hdtpsgl1izn8kxe0" xml:space="preserve">
'''Besselova neenakost''' je [[Matematika|matematična]] trditev o koeficientih elementa &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; v [[Hilbertov prostor|Hilbertovem prostoru]] glede na [[Ortonormalnost|ortonormirano]] [[zaporedje]] . Neenakost je poimenovana po [[Friedrich Wilhelm Bessel|F. W. Besselu]], ki je leta 1828 izpeljal poseben primer današnjega izraza.&lt;ref name=&quot;EoM&quot;&gt;{{Navedi splet|url=https://www.encyclopediaofmath.org/index.php/Bessel_inequality|title=Bessel inequality - Encyclopedia of Mathematics|access-date=2026-06-25|archive-date=2013-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20130504051047/https://www.encyclopediaofmath.org/index.php/Bessel_inequality|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

Ta neenakost je posplošitev [[Pitagorov izrek|Pitagorovega izreka]] na neskončnodimenzionalne prostore. Pravi, da je [[Norma (matematika)|norma]] vektorja &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; ( &lt;math&gt;\|x\|^2&lt;/math&gt;) večja ali enaka vsoti norm njenih [[Projekcija (linearna algebra)|projekcij]] na množico pravokotnih baznih smeri. Vrednost &lt;math&gt;|\langle x, e_k \rangle|^2&lt;/math&gt; predstavlja prispevek normi vzdolž smeri &lt;math&gt;e_k&lt;/math&gt;. Neenakost zagotavlja, da vsota teh prispevkov ne more preseči  &lt;math&gt;\|x\|^2&lt;/math&gt;.

Ko ortonormalno zaporedje tvori polno [[Ortonormalnost|ortonormalno bazo]], Besselova neenakost postane enakost, znana kot Parsevalova enakost . To pomeni, da je vsota norm projekcij enaka celotni normi vektorja. Neenakost je ključno orodje za ugotavljanje konvergence [[Fourierova vrsta|Fourierovih vrst]] in drugih razvojev v Hilbertovih prostorih.

== Trditev neenakosti ==
Naj bo &lt;math&gt;H&lt;/math&gt; Hilbertov prostor in &lt;math&gt;e_1, e_2,...&lt;/math&gt; ortonormalno zaporedje v &lt;math&gt;H&lt;/math&gt;. Potem za vsak vektor &lt;math&gt;x \in H&lt;/math&gt; velja:

: &lt;math&gt;\sum_{k=1}^{\infty}\left\vert\left\langle x,e_k\right\rangle \right\vert^2 \le \left\Vert x\right\Vert^2&lt;/math&gt;,

kjer ⟨·,·⟩ označuje [[Prehilbertov prostor|notranji produkt]] v Hilbertovem prostoru &lt;math&gt;H&lt;/math&gt; in &lt;math&gt;\|\cdot\|&lt;/math&gt; označuje [[Norma (matematika)|normo]], ki jo ta skalarni produkt inducira.&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=QALoZC64ea0C|title=Beginning Functional Analysis|last=Saxe|first=Karen|authorlink=Karen Saxe|date=2001-12-07|publisher=Springer Science &amp; Business Media|isbn=9780387952246|pages=82|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=XF8W9W-eyrgC|title=Mathematical Analysis II|last=Zorich|first=Vladimir A.|last2=Cooke|first2=R.|date=2004-01-22|publisher=Springer Science &amp; Business Media|isbn=9783540406334|pages=508–509|language=en}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=LBZEBAAAQBAJ|title=Foundations of Signal Processing|last=Vetterli|first=Martin|last2=Kovačević|first2=Jelena|last3=Goyal|first3=Vivek K.|date=2014-09-04|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781139916578|pages=83|language=en}}&lt;/ref&gt;

Členi &lt;math&gt;\langle x,e_k\rangle&lt;/math&gt; so Fourierovi koeficienti za &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; glede na zaporedje &lt;math&gt;\{e_k\}_k&lt;/math&gt;. Neenakost pravi, da vrsta kvadriranih velikosti teh koeficientov konvergira. To dovoljuje, da definitamo vektor &lt;math&gt;x'&lt;/math&gt;, ki predstavlja projekcijo na podprostor, ki ga napenja ortonormalno zaporedje:  

: &lt;math&gt;x' = \sum_{k=1}^{\infty}\left\langle x,e_k\right\rangle e_k&lt;/math&gt;

Besselova neenakost zagotavlja, da ta [[Vrsta (matematika)|vrsta]] [[Limita zaporedja|konvergira]] . Če zaporedje &lt;math&gt;\{e_k\}_k&lt;/math&gt;  tvori polno ortonormalno baza, potem velja &lt;math&gt;x' = x&lt;/math&gt;, in neenakost postane enakost, znana kot Parsevalova enakost .

=== Dokaz ===
Neenakost izhaja iz nenegativnosti norme vektorja. Za poljubno število &lt;math&gt;n \in \mathbb{N}&lt;/math&gt;, naj bo

: &lt;math&gt;x_n = \sum_{k=1}^n \langle x, e_k \rangle e_k&lt;/math&gt;.

Vektor &lt;math&gt;x_n&lt;/math&gt; je projekcija &lt;math&gt;x&lt;/math&gt; na podprostor, ki ga napenja prvih &lt;math&gt;n&lt;/math&gt; baznih vektorjev. Vektor &lt;math&gt;x-x_n&lt;/math&gt; je pravokoten na ta podprostor in s tem tudi na &lt;math&gt;x_n&lt;/math&gt; sam. Po [[Pitagorov izrek|Pitagorovem izreku]] za prostore s skalarnim produktom velja &lt;math&gt;\|x\|^2 = \|x_n\|^2 + \|x-x_n\|^2&lt;/math&gt;. Za dokaz je potrebno le izračunati &lt;math&gt;\|x - x_n\|^2&lt;/math&gt; :

: &lt;math&gt;\begin{align}
0 \leq \left\| x - \sum_{k=1}^n \langle x, e_k \rangle e_k\right\|^2 &amp;= \left\langle x - \sum_{k=1}^n \langle x, e_k \rangle e_k, \; x - \sum_{j=1}^n \langle x, e_j \rangle e_j \right\rangle \\
&amp;= \|x\|^2 - \sum_{k=1}^n \overline{\langle x, e_k \rangle} \langle x, e_k \rangle - \sum_{j=1}^n \overline{\langle x, e_j \rangle} \langle e_j, x \rangle + \sum_{k=1}^n \sum_{j=1}^n \overline{\langle x, e_k \rangle} \langle x, e_j \rangle \langle e_k, e_j \rangle \\
&amp;= \|x\|^2 - \sum_{k=1}^n |\langle x, e_k \rangle |^2 - \sum_{j=1}^n |\langle x, e_j \rangle |^2 + \sum_{k=1}^n | \langle x, e_k \rangle |^2 \\
&amp;= \|x\|^2 - \sum_{k=1}^n | \langle x, e_k \rangle |^2
\end{align}&lt;/math&gt;

To velja za vsak &lt;math&gt;n \ge 1&lt;/math&gt;. Ker so delne vsote nenegativne in omejene z &lt;math&gt;\|x\|^2&lt;/math&gt; od zgoraj, vrsta &lt;math&gt;\sum_{k=1}^{\infty}|\langle x,e_k\rangle|^2&lt;/math&gt; konvergira in je manjša ali enaka &lt;math&gt;\|x\|^2&lt;/math&gt; .

== Fourierova vrsta ==
V teoriji [[Fourierova vrsta|Fourierovih vrst]], v posebnem primeru Fourierovega ortonormalnega sistema velja naslednje: naj ima periodična funkcija &lt;math&gt;f \colon \mathbb{R} \to \mathbb{C} &lt;/math&gt; obhodni čas &lt;math&gt;T&lt;/math&gt;. Potem je

: &lt;math&gt;
  \sum_{k \in \mathbb{Z}} \left\vert \int_0^T e^{-2 \pi i k t/T} f (t) \,\mathrm{d}t\right\vert^2 \le T \int_0^T \vert f (t)\vert^2 \,\mathrm{d}t.
&lt;/math&gt;

Če velja še &lt;math&gt;f \colon \mathbb{R} \to \mathbb{R} &lt;/math&gt;, potem 

: &lt;math&gt;
 \left\vert \int_0^T f (t) \,\mathrm{d}t\right\vert^2
 + 2 \sum_{n = 1}^\infty \left\vert \int_0^T \cos (2 \pi k t/T) f (t) \,\mathrm{d}t\right\vert^2
 + 2 \sum_{n = 1}^\infty \left\vert \int_0^T \sin (2 \pi k t/T) f (t) \,\mathrm{d}t\right\vert^2 \le T \int_0^T \vert f (t)\vert^2 \,\mathrm{d}t.
&lt;/math&gt;

== Neštevni primer ==
Bolj splošno velja, da če je &lt;math&gt;H&lt;/math&gt; pred-Hilbertov prostor in &lt;math&gt;\{e_\alpha\}_{\alpha \in A}&lt;/math&gt; ortonormalni sistem, potem za vsak &lt;math&gt;x \in H&lt;/math&gt;&lt;ref name=&quot;EoM&quot;/&gt;

: &lt;math&gt;
  \sum_{\alpha \in A}  | \langle x, e_\alpha \rangle |^2 \le \lVert x \rVert^2
&lt;/math&gt;

To dokazuje ugotovitev, da če je &lt;math&gt;F \subseteq A&lt;/math&gt; končno, potem

: &lt;math&gt;
  \sum_{\alpha \in F}  | \langle x, e_\alpha \rangle |^2 \le \lVert x \rVert^2
&lt;/math&gt;.

Nato po definiciji [[Vrsta (matematika)|neskončne vsote]]

: &lt;math&gt;
   \sum_{\alpha \in A}  | \langle x, e_\alpha \rangle |^2 = \sup \Bigl\{\sum_{\alpha \in F}  | \langle x, e_\alpha \rangle |^2 : F \subseteq A \text{ is finite}\Bigr\}
   \le \lVert x \rVert^2.
&lt;/math&gt;

== Glej tudi ==
* [[Cauchy–Schwarzova neenakost]]

== Reference ==
{{Sklici}}

== Zunanje povezave ==

* {{SpringerEOM|title=Bessel inequality}}
* [http://mathworld.wolfram.com/BesselsInequality.html Bessel's Inequality] the article on Bessel's Inequality on MathWorld.

{{PlanetMath attribution|title=Bessel inequality|id=3089}}
{{Lp spaces}}
{{Funkcionalna analiza}}

[[Kategorija:Hilbertov prostor]]</text>
      <sha1>d37j07hp8a9gtp6hdtpsgl1izn8kxe0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dinastija Ljao</title>
    <ns>0</ns>
    <id>604780</id>
    <revision>
      <id>6721856</id>
      <parentid>6719649</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:07:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721856</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="119214" sha1="qu23t8x549iv6od6gl8jlgqs56n296j" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = 大遼&lt;br /&gt;''Velika Ljao''&lt;hr /&gt;[[Slika:契丹國.png|70px]]&lt;br&gt; 契丹國&lt;br /&gt;''Kitanska država'' 
| common_name            = Dinastija Ljao
| era                    = srednjeveška Azije 
| status                 = Cesarstvo
| government_type        = [[Absolutizem|absolutna monarhija]]
| year_start             = 916
| year_end               = 1125
| event_pre              = [[Abaodzi]] postane kagan 
| date_pre               = 907
| event_start            = Abaodzi prevzame naziv cesar 
| event_end              = cesarja Tjandzuoja ujamejo Džini
| event1                 = &quot;Veliki Ljao&quot; postane ime dinastije
| date_event1            = 947
| event2                 = podpis [[Čanjuanski sporazum|Čanjuanskega sporazuma]] s Songom 
| date_event2            = 1005
| event3                 = ustanovitev dinastije Džin
| date_event3            = 1114–1115
| event4                 = ustanovitev [[Karakitajski kanat|Zahodnega Ljaa]]
| date_event4            = 1124
| p1                     = Kitani
| p2                     = Dinastija Tang 
| p3                     = Kirgiški kaganat 
| p4                     = Kasnejši Džin 
| p5                     = Tatabi
| p6                     = Šiveji
| p7                     = Bohaj
| p8                     = Zubuji
| p9                     = Karluki
| s1                     = Dinastija Džin
| s2                     = Severni Ljao 
| s3                     = Zahodna Šja
| s4                     = Karakitajski kanat {{!}}Zahodni Ljao 
| s5                     = Hamag Mongol
| s6                     = Kočo
| image_map              = Liao circuits.png
| image_map_caption      = Ljao okoli leta 1111
| image_map_size         = 280
| capital                = [[Linhuangfu|Šangdžing/Linhuangfu]]
| common_languages       = kitanščina, [[kitajščina|srednja kitajščina]], džurčenščina
| religion               = {{plainlist|
* [[budizem]]
* kitanski [[animizem]]
}}
| currency               = kovanci, na jugu tudi bankovci
| leader1                = [[Abaodzi|Tajdzu]]
| year_leader1           = 907–926
| leader2                = [[Tajdzong]]
| year_leader2           = 926–947
| leader3                = [[Šidzong]]
| year_leader3           = 947–951
| leader4                = [[Mudzong]]
| year_leader4           = 951–969
| leader5                = [[Džingdzong]]
| year_leader5           = 969–982
| leader6                = [[Šengdzong]]
| year_leader6           = 982–1031
| leader7                = [[Šingdzong]]
| year_leader7           = 1031–1055
| leader8                = [[Daodzong]]
| year_leader8           = 1055–1101
| leader9                = [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]]
| year_leader9           = 1101–1125
| title_leader           = Cesar
| stat_year1             = 947&lt;ref&gt;Turchin, Adams, and Hall (2006), 222.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Rein Taagepera (September 1997). &quot;Expansion and Contraction Patterns of Large Polities: Context for Russia&quot;. International Studies Quarterly 41 (3): 475–504.&lt;/ref&gt;
| stat_area1             = 2.600.000
| stat_year3             = vrh
| demonym                = [[Kitani]], Ljao
| today                  = {{plainlist|
* {{ikonazastave|Kitajska}}  [[Kitajska]]
* {{ikonazastave|Mongolija}} [[Mongolija]]
* {{ikonazastave|Severna Koreja}} [[Severna Koreja]]
* {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]]
 }}
}}

'''Dinastija Ljao''' ([[Tradicionalna kitajščina|tradicionalno kitajsko]]: 遼朝, Liáo cháo, [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeno kitajsko]]: 辽朝, Liáo cháo, [[pinjin]]: Liáo cháo), znana tudi kot '''Kitanska država''' (kitansko: Mos diau-d kitai huldʒi gur)&lt;ref&gt;Aisin-Gioro Ulhicun (2009). 愛新覚羅烏拉熙春女真契丹学研究 [Research into Jurchen and Khitan Studies by Aisin-Gioro Ulhicun] (in Chinese). Shōkadō. Arhivirano 13. junija 2013 na  Wayback Machine&lt;/ref&gt; uradno Velika Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo), sta bila [[Kitani|kitanska]] cesarska dinastija in imperij klana Jelu, ki je obstajal od leta 916 do 1125. Ustanovljena je bila približno v času propada [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in je v svojem največjem obsegu vladala [[Mandžurija|Mandžuriji]], [[Mongolska planota|Mongolski planoti]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], južnim delom [[Sibirija|Sibirije]] in severnemu delu [[Severnokitajska nižina|Severnokitajske nižine]].{{sfn|Ledyard|1983|p=23}}

Dinastija se je dvignila z utrjevanjem moči med Kitani v 8. stoletju in njihovimi ekspanzionističnimi pohodi v drugi polovici 9. stoletja. Sčasoma je poglavar Jelujev [[Abaodzi]] postal vodja Kitanov in leta 916 razglasil dinastično državo kitajskega tipa. 

Dinastija Ljao je sprožila številne vojaške pohode proti sosednjim državam in ljudstvom, vključno s [[Tatabi]], [[Šiveji]], [[Tatari]], [[Zubuji]], [[Kongrati]], [[Bohaj]]em, [[Korjo]]jem, [[Kasnješi Tang|Kasnejšim Tangom]] in dinastijo [[Dinastija Song|Song]]. Osvojila je  šestnajst prefektur, vključno z današnjim [[Peking]]om in delom [[Hebej]]ja, in spodbujala vojno, ki je privedla do propada poznejšega Tanga (923–936). Leta 1004 je Ljao sprožil  pohod proti dinastiji [[Dinastija Song|Severni Song]]. Po težkih bojih in velikih žrtvah na obeh straneh sta sprti  strani sklenili [[Čanjuanski sporazum]], s katerim je Ljao prisilil Severni Song, da ga  prizna kot enakopravnega partnerja, in naznanil obdobje miru in stabilnosti med obema silama, ki je trajalo približno 120 let. Dinastija Ljao je bila prva država, ki je vladala v celotni Mandžuriji.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Hudson |first=Mark James |url=https://books.google.com/books?id=eTFMPO5NdKgC&amp;dq=Ruins+of+Identity:+Ethnogenesis+in+the+Japanese+Islands+control+all+of+manchuria&amp;pg=PA227 |title=Ruins of Identity: Ethnogenesis in the Japanese Islands |publisher=University of Hawaiʻi Press |year=1999 |isbn=978-0824821562 |via=Google Books}}&lt;/ref&gt;

Dinastijo Ljao je leta 1125 uničila [[Dinastija Džin (1115-1234)|dinastija Džin]]  pod vodstvom [[Džurčeni|Džurčenov]], ko je ujela cesarja [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuoja]]. Preostali pristaši dinastije Ljao so se pod vodstvom [[Jelu Daši]]ja, kasnejšega cesarja Dezonga, umaknili na zahod in ustanovili Zahodno dinastijo Ljao ([[Karakitajski kanat]]), ki je vladala delom Srednje Azije skoraj stoletje, preden jo je osvojilo [[Mongolsko cesarstvo]]. 

Kulturni dosežki, povezani z dinastijo Ljao, so precejšnji. V muzejih in drugih zbirkah je  veliko različnih kipov in drugih artefaktov iz njenega obdobja, vendar kljub temu ostajajo odprta pomembna vprašanja o natančni naravi in obsegu vpliva kulture Ljaa na poznejši razvoj, na primer glasbene in gledališke umetnosti.

==Imena==
Veliko kitansko državo (kitajsko: 大契丹; pinjin: Dà Qìdān) je leta 907 ustanovil [[Abaodzi]] (cesar Tajdzu). Leta 938 ali 947 jo je Abaodzijev naslednik, cesar [[Tajdzong]], uradno preimenoval v Veliki Ljao (kitajsko: 大遼, pinjin: Dà Liáo). Preimenovanje je bilo verjetno posledica vključitve ne-Kitanskih ljudstev v državo. Med vladavino cesarja [[Šengdzong]]a se je država leta 983 zaradi ponovne uveljavitve kitanske identitete preimenovala v Veliki Kitan. Leta 1066 je cesar [[Daodzong]] uvedel dinastično ime Veliki Ljao, ki je ostalo uradno ime do propada dinastije. Imeni  Veliki Kitan in  Veliki Ljao sta se uporabljali približno 100 let.{{sfn|Kane|2009|p=4-5, 162}}

V kitanski pisavi je ime države vsebovalo besedi Kitan in Ljao. Vrstni red imen se je spreminjal, odvisno od tega, katero je imela prednost. Ko se je država v kitajščini imenovala Veliki Kitan, se je v kitanščini imenovala Velik Kitan Ljao. Ko se je njeno ime v kitajščini spremenilo, se je spremenil tudi vrstni red imen v kitanščini. 

Leta 1124 je naslednica države, ki jo je v zahodnih regijah ustanovil [[Jelu Daši]], uradno sprejela dinastično ime Veliki Ljao. V zgodovinopisju se ta država pogosteje imenuje Zahodni Ljao ali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaj]]. Karakitani za svojo državo niso uporabljali nobenega od teh imen. Imeli so se za legitimno nadaljevanje dinastije Ljao in zase še vedno uporabljali ime Kitani. Zahodni Ljao je kitajsko poimenovanje, Karakitaj pa je turško-mongolski izraz. Imena Karakitaj ni mogoče najti v nobenem muslimanskem viru pred mongolskimi vdori.{{sfn|Kane|2009|p=163}} Muslimanski zgodovinarji so državo sprva imenovali Kitaj. Ime je imelo morda ujgursko ozadje. Ime Karakitaj se je začelo uporabljati po invaziji Mongolov.&lt;ref name=&quot;khitay&quot;&gt;{{citation |last = Sinor |first = D. |contribution-url = https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-url= https://web.archive.org/web/20161028140938/https://en.unesco.org/silkroad/sites/silkroad/files/knowledge-bank-article/vol_IVa%20silk%20road_the%20kitan%20and%20the%20kara%20khitay.pdf |archive-date=28 October 2016 |contribution = Chapter 11 – The Kitan and the Kara Kitay |year = 1998 |title = History of Civilisations of Central Asia |editor1-last = Asimov |editor1-first = M.S. |editor2-last = Bosworth |editor2-first = C.E. |volume = 4 part I |publisher = UNESCO Publishing |isbn = 978-92-3-103467-1 }}&lt;/ref&gt;{{sfn|Biran|2005|p=215–217}}

Zaradi prevlade Kitanov v času dinastije Ljao v severovzhodni Kitajski in Mongoliji ter kasneje Kara Kitajev v Srednji Aziji, kjer so jih imeli za Kitajce, je izraz Kitaj za ljudi v Srednji Aziji, Rusiji in severozahodni Kitajski postal sopomenka za Kitajsko. Ime je nato prek islamskih in ruskih virov prišlo v srednjeveško Evropo in postalo Kataj. Ime Kitaj za Kitajsko še vedno uporabljajo turški narodi, kot so [[Ujguri]] v kitajski regiji [[Šindžjang]] in [[Kazahi]] v [[Kazahstan]]u, ter nekateri slovanski narodi, kot so [[Rusi]] in [[Bolgari]].{{sfn|Starr|2015|p=43}}

Kitanska cesarska družina je za svoj priimek uporabljala imeni Jila in Jelu. Izraz Jila (Ila) je  verjetno starejši in je pomenil žrebca, pa tudi glasnika, zastavonošo in bojevnika. Priimek Jelu (Jarud) je bil sprejet kasneje, verjetno v 30.  letih 10. stoletja, in je soroden kitanskima pridevnikoma cvetoč in uspešen.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}{{sfn|Atwood|2021|p=44}}

==Zgodovina==
===Preddinastična zgodovina===
====Izvor====
Najzgodnejša omemba kitanske države je v ''[[Knjiga Veja|Knjigi Veja]]'',  zgodovini dinastije [[Severni Vej]] (386–534), ki je bila dokončana leta 554.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 44&quot;&gt;Twitchett and Tietze (1994), 44&lt;/ref&gt; Kitane in njihove dejavnosti v poznem 3. in začetku 4. stoletja omenja tudi več knjig, napisanih po letu 554. ''[[Knjiga Džina]]'' (648) omenja Kitane v poglavju, ki obravnava vladavino Murong Šenga (398–401). ''[[Samguk sagi]]'' (1145) omenja kitanski napad leta 378.&lt;ref&gt;Xu (2005), str. 6&lt;/ref&gt;

Na splošno velja prepričanje, da so Kitani izhajali iz juvenske veje [[Šjanbeji|Šjanbejev]]. Po porazu z drugo vejo Šjanbejev leta 345 so se Juveni  razdelili na tri plemena, od katerih se je eno imenovalo Kumo Ši. Leta 388 se je razdelil tudi Kumo Ši, pri čemer se je ena skupina še naprej imenovala Kumo Ši, druga skupina pa so  postali Kitani.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 44&quot; /&gt; To stališče delno podpira ''Knjiga Veja'', ki omenja, da Kitani izvirajo iz Šjanbejev.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 44&quot; /&gt;  Od [[Dinastija Song|dinastije Song]] dalje so nekateri kitajski učenjaki menili, da bi Kitani lahko izhajali iz ljudstva [[Šiungnu]], kar sodobni zgodovinarji zavračajo. Nekaj sledi kaže, da bi lahko bili mešanega šjanbejsko-šiangnujskega porekla. Več učenjakov, začenši z [[Rašid al-Din|Rašidom al-Dinom Hamadanijem]] v 14. stoletju, je teoretiziralo, da so Kitani mongolskega izvora,&lt;ref&gt;{{cite book |last1 = Grousset |first1 = Rene |title = The Empire of the Steppes: A History of Central Asia |year = 1970 |publisher = Rutgers University Press |url = https://archive.org/details/empireofsteppes00grou |url-access = registration |page = [https://archive.org/details/empireofsteppes00grou/page/228 228] |isbn = 9780813506272 |access-date = 2015-03-15 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1 = Skaff |first1 = Jonathan Karam |title = Sui-Tang China and Its Turko-Mongol Neighbors: Culture, Power, and ... |date = 2012 |publisher = Oup USA |isbn = 9780199734139 |url = https://books.google.com/books?id=qTm6Yka5GigC&amp;pg=PA38 |access-date = 2015-03-13 }}&lt;/ref&gt; konec 19. stoletja pa so zahodni učenjaki trdili, da so Kitani tunguškega izvora. Sodobna jezikoslovna analiza je to trditev ovrgla.&lt;ref&gt;Xu (2005), 85–87&lt;/ref&gt;

[[Slika:Liao Figure (13969734317).jpg|thumb|left|200px|Kipec iz dinastija Ljao, Muzej Liaoninga v Šenjangu ]]

Po ločitvi od Juvenov so Kitani in Kumo Šiji pobegnili v regijo Songmo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je ozemlje Kitanov raztezalo južno od današnje reke Šar Moron in vzhodno od reke Laoha (sedanji provinci Hešigten in Ongniud v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]]). Kitani so se nato soočili s skupno invazijo [[Rouranski kaganat|Rouranskega kaganata]] in [[Gogurje]]ja in bili prisiljeni preseliti se proti jugu na ozemlje, vzhodno od reke Bailang (zdaj Daling).{{sfn|Xu|2005|p=10}}

Do leta 554, ko je bila napisana ''Knjiga Veja'', so Kitani že ustanovili državo na območju današnjih kitajskih provinc Jilin in Liaoning.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 44&quot; /&gt; Utrpeli so niz vojaških porazov proti drugim nomadskim ljudstvom v regiji, pa tudi proti dinastijama Severni Či (550–577) in Sui (589–618). Kitanska plemena so bila v različnih obdobjih pod vpliv [[Ujguri|Ujgurov]] ter dinastij Sui in Tang. V ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (84. zvezek) so Kitani opisani kot ''&quot;bojeviti pri plenjenju in ropanju&quot;''{{sfn|Xu|2005|p=145}} in ''&quot;najbolj nevljudni in arogantni med vsemi barbari&quot;''.{{sfn|Xu|2005|p=145}} Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so bili Kitani nomadi, ki so se selili, odvisno od  letnega časa. Za preživetje so bili odvisni od konj. Njihovi možje so pili [[kumis]], se ukvarjali z lokostrelstvom in lovili za svoje vsakdanje potrebe. Zaradi svojega načina življenja so pogosto imeli prednost v vojaških zadevah.{{sfn|Xu|2005|p=33}}

====Osem plemen====
Osem kitanskih plemen si je delilo oblast z rotacijo vodstva vsaka tri leta.&lt;ref name = &quot;chinaknowledge&quot;/&gt;{{sfn|Xu|2005|p=137}} Kitanska plemenska zveza je plačevala davek davek Severnemu Janu (409–436), ki je v zameno imenoval kitanskega kana za princa Guišana. Kitani so redno plačevali  davek tudi dvoru Severnega Veja (386–534) v obliki konj in živalskih kož. Trgovanje je potekalo na meji v Helongu (današnji Čaojang) in Mijunu. Leta 553 so Kitani utrpeli poraz proti vojskam Severnega Čija (550–577) in izgubili velik del svojih prebivalcev in živine. Nekaj časa so prebivali v Gogurjeju.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Leta 584 so se podredili dinastiji Sui (581–618). Leta 605 so jih napadli Turki in izgubili so 40.000 mož in žena.{{sfn|Xu|2005|p=105}} Osem starodavnih kitanskih plemen se je razkropilo. Iz tega obdobja sta znana le dva kitanska voditelja: Hečen in Vuju. Kitanski poglavarji so se nazivali ''mofuhe'' ali ''mohefu''.{{sfn|Xu|2005|p=105}}

====Dahijska plemenska zveza====
[[Slika:Khitan Rebellion.png|thumb|Li Džindžongov in Sun Vanrongov upor proti dinastiji Tang leta 696–697]]
[[Slika:Khitans eating, tomb mural, Chifeng city, Inner Mongolia.jpg|thumb|Kitani pri obedu; slika v grobnici v Čigengu, Notranja Mongolija]]

V začetku 7. stoletja je klan Dahi združil kitanska plemena v novo plemensko zvezo,&lt;ref name = &quot;chinaknowledge&quot;&gt;{{Cite web|url=http://www.chinaknowledge.de/History/Song/khitans.html|title=The Khitans 契丹 (www.chinaknowledge.de)|first=Ulrich|last=Theobald|website=Chinaknowledge.de}}&lt;/ref&gt; ki so jo vodili Hadahi,{{sfn|Xu|2005|p=110}} plemena pa so bila večinoma avtonomna. Dahi so bili odgovorni le za zunanje zadeve.{{sfn|Xu|2005|p=110}} Po združitvi Kitanov je skupščina (''šiksuan'') na podlagi njegovega talenta in sposobnosti iz plemena Dahov izvolila vrhovnega vodjo zveze.{{sfn|Xu|2005|p=137}} Volilno pravico so imeli vsi klani, ne pa tudi pravice biti izvoljeni.{{sfn|Xu|2005|p=129}} 

Dahijska plemenska zveza se je pod vodstvom Mohuija oziroma Kugeja leta 628 oziroma  648 podredila dinastiji Tang. Kuge je bil imenovan za generalnega guvernerja okrožja Songmo, poglavarji plemen pa so bili imenovani za prefekte.{{sfn|Xu|2005|p=111}} Cesar Tanga je dahijskim voditeljem podelil cesarski priimek Li in jih vključil v guvernerstvo, ''&quot;urad, posebej ustvarjen za posredno upravljanje kitanskih plemen&quot;''.&lt;ref&gt;Twitchett in Tietze (1994), str. 47–48&lt;/ref&gt; V plemensko zvezo niso bila vključena vsa kitanska plemena. Pleme Neiji, ki ga je vodil Sun Aocao, se je leta 619 podredilo dinastiji Tang. Aocajev pravnuk Sun Vanrong je bil imenovan za prefekta okrožja Guičeng.{{sfn|Xu|2005|p=112–113}}

Proti prelomu stoletja je oblast  dinastije Tang na severu začela slabeti. Džao Venhui, generalni guverner dinastije Jingdžov, je imel kitanske poglavarje za svoje podložnike. Kitanski poglavar Sun Vanrong in njegov svak Li Džindžong,  guverner dinastije Songmo, sta se zato čutila užaljena in ustrahovana. Leta 696 je na kitanskem ozemlju izbruhnila lakota, zaradi katere sta se uprla. Li Džindžong je zavzel Jingdšžov in  se razglasil za ''vušang kagana'' (''vrhovnega kagana''). Tangi so bili poraženi v soteski Šjanši v  okrožju Lulong in tudi kasneje, dokler ni  Li Džindžong umrl zaradi bolezni. Kapaganski kagan [[Drugi turški kaganat|Drugega turškega kaganata]] je napadel Kitane s severa, medtem ko so jih Tangi napadli z juga. Kitani so utrpeli hud poraz, potem pa je Sun Vanrong v protinapadu zavzel  Jingdžov in Judžov. Kitani so premagali 170.000-glavo vojsko dinastije Tang. Proti Kitanom je bilo poslanih še 200.000 vojakov, vendar tudi njim ni uspelo ustaviti kitanskega napredovanja. Medtem so Turki izropali kitansko prestolnico Šinčeng, [[Tatabi|Kumoši]] pa so prebegnili na nasprotno stran. Sun Vanronga je ubil njegov služabnik, potem pa je trajalo še petnajst let, do leta 714, preden so Tangi ponovno prevzeli oblast nad Kitani.{{sfn|Xu|2005|p=242}}

Leta 720 je vojaški poveljnik (''džaguan'') Ketuju napadel vladajočega kitanskega vladarja Suoguja, ki je pobegnil v Jingdžov in poiskal kitajsko zaščito. General Šue Tai je dobil ukaz, naj kaznuje Ketujuja, vendar mu to ni uspelo in so ga ujeli skupaj s Suogujem in kraljem Kumošijev Li Dapujem. Ketuju je za novega kitanskega vladarja postavil Suogujevega bratranca Jujuja in poslal davek dvoru Tanga. Zaradi nesramnega ravnanja Ketujujevega odgovornega uradnika je Ketuju umoril kitanskega vladarja in prebegnil k Turkom. Leta 732 je Ketuju doživel poraz proti Tangu in pobegnil. Njegovi zavezniki Kumošiji so se predali  Tangom. Leta 734 je Ketuju s podporo svojih turških zaveznikov premagal vojsko Tanga in nato izgubil bitko proti silam Tanga pod poveljstvom Džang Šouguija. Tangi so prepričali kitanskega vojaškega uradnika Li Guodžeja, da je umoril Ketujuja in kitanskega vladarja Čulieja, ki ga je ustoličil Ketuju.{{sfn|Xu|2005|p=245}}

====Jaonska plemenska zveza====
[[Slika:Liao Silver Crown.jpg|thumb|left|Kitanska pozlačena srebrna (moška) krona iz grobnice princese Čen (okoli 1012-1021&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.athenaartfoundation.org/mongolia-exh-review|title=athena art foundation — Mongolia exh review|website=Athenaartfoundation.org|access-date=16 June 2026}}&lt;/ref&gt;]]
 [[Slika:Zhangfangshan_Liao_tomb_mural_(formatted).jpg|thumb|Slika iz grobnice, na kateri so upodobljeni Kitani s prapori, bobni in buzdovani]]

Upor plemena Ketuju je leta 730 končal prevlado ljudstva Dahe. Li Guodže, poglavar plemena Jišihuo, in Nieli iz istega plemena sta ustanovila novo plemensko zvezo. Nieli je za vrhovnega vladarja Kitanov postavil Zuvuja, kagana iz jaonskega klana, on sam pa je postal vojaški poveljnik. Moč vojaškega poveljnika je v celotnem trajanju konfederacije dejansko presegala moč kagana.{{sfn|Xu|2005|p=116–117}} Deset plemen Jaonske konfederacije so sestavljala plemena Danlidžije, Jišihuo, Šihuo, Navej, Pinmo, Nahuidži, Džidžje, Šiva, Jaoni in Jila.{{sfn|Xu|2005|p=199}} Omenjena so tudi druga plemena, med njimi Jiši, Pin, Čute, Vukui, Niela, Tulubu in Tudžu.{{sfn|Xu|2005|p=120}}

An Lušan, guverner dinastije Tang, je leta 751 in 755 dvakrat vdrl na ozemlje Kitanov. Kitani so ga med prvo invazijo močno porazili, v drugi pa je bil uspešen. An je nato vodil upor proti dinastiji Tang, v katerega je vključil tudi kitanske čete. Za svoje zaupnike je imel kitanskega evnuha Li Džuerja, ki ga je sam ukazal ksatrirati, in še dva moža, ki sta bila njegova osebna spremljevalca. Ko je An zbolel in začel zlorabljati svoje podrejene, so se na Lu Džuerja obrnili zarotniki, ki so nameravali ubiti Ana. Li Džuer in zarotnik Jan Džuang, ki ga je An pred tem pretepel, sta Ana ubila.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Liu |first1=Xu |author-link1=|trans-title= [[Stara knjiga Tanga|Chiu Tang shu]] |title=Biography of An Lu-shan, Issue 8 |date=1960 |publisher=University of California Press |pages=42, 43 |url=https://books.google.com/books?id=-gLJ47GlBUgC&amp;pg=PA42 |issue=Issue 8 of Chinese dynastic histories translations |volume=8 of University of California, Chinese Dynastic Histories translations |translator-last1=Levy |translator-first1=Howard Seymour}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite thesis |page=41 |last=Chamney |first=Lee |date=Fall 2012 |title=The An Shi Rebellion and Rejection of the Other in Tang China, 618–763 |type=A thesis submitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial fulfillment of the requirements for the degree of Master of Arts Department of History and Classics |publisher=University of Alberta |location=Edmonton, Alberta |url=https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&amp;rep=rep1&amp;type=pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20201105051102/https://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.978.1069&amp;rep=rep1&amp;type=pdf |archive-date=5 November 2020 |access-date=5 November 2020 |url-status=bot: unknown}}&lt;/ref&gt; An Lušanov upor je zaznamoval začetek konca dinastije Tang.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 48–49.&lt;/ref&gt;

====Vzpon na oblast====
Po An Lušanovem uporu so Kitani postali vazali [[Ujguri|Ujgurov]] in hkrati plačevali davek Tangu, kar je trajalo od leta 755 do padca Ujgurov leta 840. Med letoma 756 in 841 je bilo zabeleženih 29 plačil davka Tangu.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Od leta 840 do vzpona [[Abaodzi]]ja so Kitani ostali vazali dinastije Tang.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 50–53.&lt;/ref&gt; Proti koncu tega obdobja so Kitani začeli vrsto večjih osvajalskih pohodov. Pod vladavino kagana Šjandžija (860?–882?) so podjarmili ljudstva Kumo Ši in Šivej.{{sfn|Xu|2005|p=262}} Proti ljudstvu Kumo Ši sta bila sprožena dva pohoda. Šjandži je ujel 700 gospodinjstev Kumo Šijev, ki so se kasneje pod Abaodzijem stalno naselila kot pleme Dieladieda. Abaodzijev oče Saladi je zajel 7000 gospodinjstev dinastije Ši in jih preselil v Činghe v regiji Raole zahodno od sodobnega okrožja Ningčeng.{{sfn|Xu|2005|p=171}} Med vladavino dinastije Šjantong (860–874) je Šjandži dvakrat poslal odposlance na dvor dinastije Tang.{{sfn|Xu|2005|p=219}} Po poročanju ''[[Dzidži tongdžjan]]'' se je v obdobju Šjantongov ozemlje Kitanov drastično razširilo. Do Abaodzijevega prihoda na oblast so bili poraženi  Kumo Šiji, Šiveji, Tatari, zahodni Turki in Džurčeni.{{sfn|Xu|2005|p=72}}

===Abaodzi (907–926)===
[[Slika:Northeast Asia at 900 Khitan Bohai border.png|thumb|250px|Kraljestvo Balhe leta 900]]
[[Slika:Horse leading, mural(part) from Tomb in Aohan, Liao Dynasty.jpg|thumb|levo|200px|Kitan na freski v grobnici v Aohanu, Notranja Mongolija]]
[[Slika:遼金兩種頭盔 (51588016667).jpg|thumb|250px|Čelade ina maska iz dinastije Ljao ali Džin]]

[[Abaodzi]], posmrtno cesar Tajdzu iz Ljaa, je bil rojen leta 872 kot sin Saladija, poglavarja klana Jile. Po besedah odposlanca Jao Kuna iz Poznega Tanga, ki se je osebno srečal s kitanskim vladarjem, je bil Abaodzi izjemno visok in je meril 9 [[Či (mera)|či]] (več kot dva metra).{{sfn|Mote|1999|p=45}}

Med Abaodzijevo vladavino je pleme Jila postalo največje in najmočnejše kitansko pleme, vendar je bila vsa oblast še vedno v rokah jaonskih kanov.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}} Pleme Jila je izhajalo iz Jišihuojev, ki so se naselili bližje hanski civilizaciji kot drugi Kitani. V 730. letih so Jile postali pleme, neodvisno od jaonskih kanov. Pod vplivom hanske kulture je Abaodzijev stari oče Jundeši (820–860?) postal prvi Kitan, ki je uvedel in pospeševal ustaljeno kmetijstvo. Abaodzijev stric Šulan je bil prvi Kitan, ki je prakticiral zidarstvo in gradil obzidana mesta. Hani iz plemena Jovdžov Džjeduši, ki so živeli južno Jilov, so pobegnili pred oblastjo Liu Rengonga in se z Abaodzijevim dovoljenjem naselili večinoma na ozemlju Jilov.{{sfn|Xu|2005|p=228–229}} Hanski kmetje do uvevli nove metode kmetovanja, hanski obrtniki pa so Kitane naučili predenja in tkanja. Sprejetje agrarne kulture hanskih beguncev in naprednejše organizacija dela so pleme Jila naredili veliko bogatejše od drugih Kitanov.{{sfn|Xu|2005|p=230–231}} Abaodzi je v svojo upravo vključil  hanske intelektualce, kot so bili Kang Modži, Han Janhui in Han Džigu. Kang Modži  je bil odgovoren za pravne zadeve med Kitani in Hani. Kasneje je nadzoroval gradnjo glavnega mesta. Han Janhui je bil imenovan za uradnika, odgovornega za vojaške zadeve, in je nadzoroval potlačeno hansko prebivalstvo, ga naselil in poskrbel, da ni pobegnilo. Han Džigu je sodeloval pri strategiji in odločanju. Kasneje je prevzel vodstvo oddelka za hanske zadeve in upravljal protokole zunanjih zadev. Združil je hanske institucije in kitanske običaje, da bi jih Kitani laže sprejeli.{{sfn|Xu|2005|p=234–235}}

Abaodzi se je konec 9. stoletja naslavljal z dama juešali, kar pomeni poveljnik kaganove osebne straže.{{sfn|Xu|2005|p=183}} Leta 901 je bil na skupščini, sklicani vsaka tri leta, izvoljen za jinlidžina (poglavarja) Jile. Takrat še noben Kitan, razen njega, ni uporabljal [[Osebno ime|priimka]]. Pozneje je v 30. letih 10. stoletja Abaodzijev klan privzel priimek Jalu. Cesarjeva soproga je začela uporabljati priimek Šjao.{{sfn|Mote|1999|p=37–38}}

Po prihodu na oblast je napadel dinastijo Tang in [[Džurčeni|Džurčene]] in vzpostavil oblast nad [[Šiveji]] in [[Tatabi]]. Leta 903 je bil imenovan za jujueja, vrhovnega poveljnika vseh Kitanov, s čimer je postal drugi za jaonskim kaganom. Dve leti pozneje je povedel 70.000 konjenikov v Datong, da bi sklenil krvno bratstvo  s šatuojskim vojskovodjo Li Kejongom. Z njim se je pogovarjal o kitanskem načinu nasledstva. Abaodzija je skrbelo, ker bi ga na naslednji skupščini čez tri leta lahko zamenjali. Li Kejong mu je povedal, da lahko neugoden izid volitev preprosto zavrne.{{sfn|Xu|2005|p=232}}

Leta 907 je Abaodzi zahteval, da se ga imenuje za [[kagan]]a, in se s podporo s še sedmih plemen povzpel na vrhovni položaj Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=38–39}} Na tem položaju je takoj pobil druge kitanske poglavarje, kar je vznemirilo kitansko elito. Velik del elite je v njegovem dejanju videl korak do cesarskega položaja v slogu Hanov.

Abaodzijeva vladavina je ostala neizpodbitna do leta 910, ko je prezrl kitanske pozive, naj nekdo drug iz njegove družine prevzame položaj kagana. Leta 912 in 913 so se mu poskušali z orožjem upreti člani njegove družine. Potem ko je bil prvi upor odkrit in zatrt, je Abaodzi pomilostil zarotnike. Po drugem uporu so bili pomiloščeni le njegovi bratje, drugi zarotniki pa so bili usmrčeni. Brata sta se poskušala ponovno upreti leta 917 in 918, vendar sta bila oba upora zlahka zatrta.&lt;ref&gt;Wittfogel and Feng (1946), 400–402.&lt;/ref&gt;{{sfn|Mote|1999|p=41}}

Leta 916 je Abaodzi prevzel naziv nebeškega cesarja, razglasil ime svojega vladarskega  obdobja in zgradil konfucijanski tempelj. Svojega najstarejšega sina Jelu Beija je imenoval za prestolonaslednika in zahteval, da mu celotno plemstvo priseže zvestobo. Dve leti pozneje je  dvor Ljaa preselil v Vrhovno prestolnico ([[Linhuangfu|Šangdžing]]), novozgrajeno obzidano mesto z velikim parkom in cesarskimi šotori na mestih, kjer so običajno stale kitajske palače. Abaodzi je spodbudil gradnjo še 30 obzidanih mest za svoje ujete podložnike Hane. Vrhovni prestolnici se je pridružila Vzhodna prestolnica ([[Dongdžing]]). Uprava cesarstva je bila razdeljena na severno upravo za stepske in plemenske zadeve, in južno upravo za priseljeno prebivalstvo in Hane. Obe instituciji sta vodila kanclerja. Severnega je imenoval klan cesarice soproge Šjao, južnega pa vladajoči klan Jelu.{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn| Wittfogel and Feng |1946|p=401}}
Leta 917 je Abaodzi od države Vujue kot darilo dobil nafto.{{sfn|Needham|1986f|p=81}}

Leta 920 je Abaodzi ukazal razviti kitansko pisavo, znano kot [[Kitanska pisava|kitanska velika pisava]]. Pisava je bila na videz podobna kitajski, vendar je bila zaradi odvzemanja in dodajanja potez za Hane poponoma nečitljiva. Leta 925 je prihod ujgurske delegacije Abaodzija spodbudil, da je svojemu mlajšemu bratu Jeluju Dieliju naročil, naj preuči stari ujgurski jezik. Ujgurski vpliv je privedel do razvoja kitanske male pisave z več fonetičnimi elementi. Kitanska pisava se je uporabljala za spominske napise na lesu in kamnu ter za vodenje evidenc v severni upravi. Dokumentov, napisanih v kitanski pisavi, se je ohranilo zelo malo, kar kaže, da jih je bilo tudi napisanih bolj malo. V južni upravi je bila upravni jezik kitajščina, ki so se je naučili mnogi Kitani, vključno z Abaodzijevimi sinovi.{{sfn|Mote|1999|p=43–44}}  V pogovoru z Jao Kunom, odposlancem iz poznega Tanga, je Abaodzi dejal, da tudi sam govori kitajsko, vendar ne v prisotnosti Kitanov, ker se je bal, da bi posnemali Hane in se pomehkužili.{{sfn|Mote|1999|p=47}} 

Abaodzi je med svojo vladavino napadel številna sosednja ljudstva in eksponentno razširil svoje ozemlje. Proti stepskim nomadom je leta 908 vodil pohod proti [[Šiveji|Šivejem]], leta 910 proti [[Tatabi|Tatabom]], leta 912 proti [[Zubuji|Zubujem]] ter leta 915 in 919 proti [[Kongrati|Kongratom]].{{sfn|Twitchett|1994|p=60}} Od leta 922 do 923 je napadal dinastijo Jin in njeno naslednico [[Kasnejši Tang]].{{sfn|Mote|2003|p=44}} Leto pozneje je napadel [[Tatari|Tatare]].{{sfn|Whiting|2002|p=307}} Njegove kampanje so se nadaljevale vse do njegove smrti leta 926 z osvojitvijo [[Kraljestvo Balhe|kraljestva Balhe]] in ustanovitvijo marionetnega kraljestva [[Dongdan]].{{sfn|Xiong|2009|p=66}} Večino prebivalcev Balheja so preselili v današnji [[Ljaoning|Liaoning]]. Uničenje kraljesta Balhe je povzročilo nastanek treh neodvisnih ljudstev, ki niso bila pod oblastjo Kitanov: severozahodnega ljudstva Balhe v sodobnem Heilongdžjangu, ljudstva Balhe zahodno od reke Jalu in države Džeongan v zgornji dolini reke Mudan, ki je nastala po razpadu Dongdana.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}{{sfn|Crossley|2016|p=18}}

Abaodzi je umrl zaradi [[tifus]]a 6. septembra 926 v starosti 54 let.{{sfn|Mote|1999|p=47}}

[[Slika:Rest Stop for the Khan.png|thumb|center|800px|''Džuošje tu'', slika iz 10. stoletja, ki prikazuje počivališče kitanskega kana]]

===Tajdzong (926-947)===
[[Slika:KhitanMural.jpg|thumb|250px|Kitanski fantje in dekleti]]
[[Slika:Guard, Fresco, Liao Dynasty, Chifeng Museum.jpg|200px|thumb|Kitan s kijem]]

Jelu Deguang, posmrtno cesar [[Tajdzong]] iz Ljaa, je bil drugi sin Šulu Ping (cesarice Jingtjan) in ne prvi v vrsti kandidatov za kitanski prestol. Njegov starejši brat, 26-letni naslednik Jelu Bej, je bil zaradi svojih intelektualnih dejavnosti za konservativno kitansko elito nespodoben za kitanskega vladarja. Kot polihistor je bil Jelu Bej spreten v slikanju, pisanju v kitanščini in kitajščini ter imel veliko osebno knjižnico. Imel je tudi okus za kitajsko kulturo, glasbo, medicino in prognoziranje. Kitajski sistem prvorojenstva med Kitani ni bil običajen, saj so svoje voditelje volili že od časa konfederacije Daha. Cesar Abaodzi je zato od svojih poglavarjev zahteval prisego zvestobe sinu Jelu Beju, ko ga je razglasil za naslednika.{{sfn|Mote|1999|p=51}} Bejeva mati Šulu Ping, ki je bila izjemno močna oseba, poveljevala več tisoč konjenikom in vodila vojake na pohodih, je kot regentka prevzela oblast  nad vsemi vojaškimi in civilnimi zadevami, potem ko si je odrezala desno roko, da bi jo pokopali skupaj z možem. Šulu Ping je zaradi njegovih kitajskih nagnjenj sama zavrnila svojega prvega sina kot dediča in uporabila ves svoj vpliv, da se je nasledstvo preneslo na njegovega mlajšega brata Deguanga, ki je sodeloval v pohodih v letih 922–923 in 924–925. Proti koncu leta 927 se je Bej obrnil na svojo mater in uradno umaknil svojo kandidaturo in prestol je nasledil Deguang.{{sfn|Twitchett|1994|p=68–69}}

Bej je ostal vladar kraljestva Dongdan v nekdanjem kraljestvu Balhe, ki mu ga je podaril oče za  sodelovanje v njegovi osvojitvi.{{sfn|Mote|1999|p=49–51}} Tajdzong je v bratu še vedno videl grožnjo in je leta 929 ukazal, da se glavno mesto Dongdan in vsi njegovi prebivalci preselijo v vzhodno prestolnico Dongdžing. Dongdan je izgubil svoj pol-avtonomni status. Leta 930 je Bej po morju pobegnil na dvor Poznega Tanga, kjer ga je Li Sijuan sprejel kot častnega gosta. Leta 937 je Beja ubil Ši Džingtang, ki je strmoglavil dinastijo Pozni Tang in kot lutka Kitanov vladal Poznemu Džinu (Pet dinastij).{{sfn|Twitchett|1994|p=69}}

Leta 929 so se uprli [[Kongrati]]. Istega leta je Tajdzong poslal svojega mlajšega brata Jeluja Lihuja napast cesarja dinastije Pozni Tang pri Datongu in leta 933 sam vodil pohod proti nekaterim tanguškim plemenom. Najobširnejša širitev kitanskega ozemlja v tem obdobju je bila posledica politične nestabilnosti na jugu. Leta 933 je umrl cesar Poznega Tanga. Njegov sin Li Conghou je zdržal le pet mesecev, preden ga je ubil njegov posvojitelj Li Congke. Li Congke je ukazal, naj močnega guvernerja Ši Džingtanga premestijo pod strožji nadzor dvora, kar je privedlo do Šijevega upora. Ši Džingtang je pod pritiskom Li Congkeja poiskal pomoč pri Kitanih. Tajdzong mu je poslal 50.000 konjenikov, ki so pri Tajjuanu premagali vojsko Poznega Tanga. 28. novembra 936 so Kitani Ši  Džingtanga postavili za cesarja Poznega Džina. Leta 938 je marionetni cesar dinastije Pozni Džin prenesel [[Šestnajst prefektur|šestnajst prefektur]] na Kitane in jim omogočil dostop do strateških utrdb severne Kitajske in osrednjega nižavja.{{sfn|Twitchett|1994|p=70}} V tedanjem Pekingu je bila zgrajena nova južna prestolnica (Nandžing).{{sfn|Mote|1999|p=41}}{{sfn|Wittfogel|Feng  |1946|p=401}} Ši Džingtang se je obnašal kot vazal in je celo dovolil kitanskim odposlancem, da prečkajo njegovo ozemlje, da bi stopili v stik z Južnim Tangom, njegovim geopolitičnim tekmecem.{{sfn|Twitchett|1994|p=71}}

Ši Džingtang je umrl leta 942. Njegov nečak in naslednik Ši Čonggui je prišel pod vpliv protikitanskega dvora, ki ga je vodil vojaški poveljnik Džing Janguang. Leta 943 je Ši Čonggui odvzel Kitanom trgovske privilegije v Kajfengu in zaplenil njihovo premoženje, njihovega predstavnika pa poslal nazaj na kitanski dvor. Tajdzong ga je naslednje leto napadel, a je leta 945 doživel poraz in moral z bojišča pobegniti na kameli. Kitani so z vztrajnostjo izčrpali sile Jinov in leta 946 se je Du Čongvej, vrhovni poveljnik Jinov, predal. V začetku leta 947 je Tajdzong brez odpora  vstopil v Kajfeng. Cesar Džina in njegova družina so bili izgnani, vojska pa razorožena  in razpuščena. Konji so bili zaplenjeni. S to veliko zmago je Tajdzong formalno sprejel dinastično ime Veliki Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=73}}{{sfn|Mote|1999|p=40}} Z osvojitvijo dinastije Pozni Džin je dinastija Ljao dobila žadni pečat prenosa države (''čuanguo juši''). Ideološko se je Ljao zato imel za legitimnega naslednika Poznega Džina in vladarja Kitajske. Za dinastični element so izbrali element Vode, ki je v zaporedju petih elementov stvarjenja (''wuxing'') sledil Kovinam, dinastičnemu elementu Poznega Džina. Za svojo dinastično barvo so izbrali tudi črno barvo elementa Vode.&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=&amp;quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China.&amp;quot; Journal of Song-Yuan Studies 44 (2014): 325–364|journal=Journal of Song-Yuan Studies|date=January 2014|volume=44 |issue=1 |page=325 |doi=10.1353/sys.2014.0000|s2cid=147099574|url=https://www.academia.edu/23276848|language=en}}&lt;/ref&gt;

Njegova zmaga ni trajala dolgo. Ker vojska ni imela zadostnih zalog, so Kitani brezobzirno plenili mesto in podeželje in lokalnemu prebivalstvu naložili visoke dajatve. Prebivalci so bili zato ogorčeni in so jih napadli. Namesto da bi ostali in upravljali osvojeno mesto, so se Kitani odločili, da bodo vse dragocenosti, uradnike Džina in dvorne gospe, zemljevide in glasbila poslali v svojo prestolnico. Tajzong se je zatem soočil z novo grožnjo iz Tajjuana, kjer je Liu Džijuan ustanovil novo dinastijo Pozni Han (Pet dinastij). Okupacija Kajfenga je trajala tri mesece, preden se je Tajdzong umaknil. Malo preden je prišel na svoje ozemlje je nenadoma zbolel in 18. maja 947 umrl blizu današnjega Šidžjadžuhuanga, star 45 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=74}}

[[Slika:Anonymous-The King of Dongdan Goes Forth.jpg|thumb|center|800px|''Kralj Dongdana gre naprej'' (東丹王出行圖), slika na svileni tkanini velikosti 146,8 x 77,3 cm; Dvorni muzej v Tajpeju; sliko se pripisuje Li Dzanhuaju (李贊華 909–946), lahko pa bi bila delo kakšnega kasnejšega umetnika]]

===Šidzong (947–951)===
[[Slika:MongolHuntersSong.jpg|250px|thumb|Kitani na lovu z ujedami, 9.-10. stoletje]]

Jelu Ruan, posmrtno cesar [[Šidzong |Šidzong iz Ljaa]], je bil sin Jelu Beija, sina prvega kitanskega cesarja [[Abaodzi|Tajdzuja]]. Cesar Tajdzong se je očitno dogovoril s svojim bratom Beijem in za svojega naslednika izbral Beijevega sina. Tajdzonga je po Beijevem odhodu leta 930  vzgajal stric, s katerim je imel zelo tesen odnos. Ruan je sodeloval v  invaziji na Kasnejši Džin in si prislužil sloves sposobnega bojevnika in poveljnika. Po Tajdzongovi smrti se je Ruan pred &quot;očetovo krsto&quot; razglasil za cesarja. Ruanova stara mati Šuli Ping, cesarica Jingtjan, je temu nasprotovala in dala prednost nasledstvu svojega tretjega sina in Tajdzongovega mlajšega brata Jelu Lihuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=75}}{{sfn|Johnson|2011|p=125}} 

Šulu Ping je Lihuja razglasila za cesarja in ga z vojsko poslala napast Ruana, da se ne bi vrnil v prestolnico. Lihu je bil poražen. Šuli Ping je nato s svojo vojsko napadla Ruana in bila tudi sama poražena. Po sklenitvi miru je Ruan uradno postal cesar Šindzong.  Cesarico in Jelu Lihuja je izgnal iz prestolnice, s čimer je končal njune politične ambicije. Šidzong je pričakoval, da bo s tem utrdil svoj položaj, a je bil kmalu razočaran, ker  so notranje razmere v dinastiji Ljao ostale nestabilne. Leta 948 je Tajdzongov drugi sin Jelu Tjande skoval zaroto za umor cesarja. Zarota je propadla, vendar je bilo zarotnikom prizaneseno. Šuli Pingin nečak Šjao Han je naslednje leto skoval novo zaroto proti Šidzongu, a je tudi ta propadla. Šjao Hanu je bilo tudi tokrat prizaneseno, po neuspeli tretji zaroti pa je bil usmrčen.{{sfn|Twitchett|1994|p=76}} 

Leta 947 je bil Šindzongov načrtovani napad na [[Gorjeo]] prekinjen, ko so Kitani spoznali, da je sovražnikova obramba močnejša, kot so domnevali.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}

Leta 949/950 je Šidzong napadel Kasnejši Han. Konec leta 951 se je odločil napasti Kasnejši {{pk|Zhou|pokaži_pinjin=1}}. Pred odhodom na pohod so se  Šidzong in njegovo spremstvo po žrtvovanju očetu napili. Čage, sin Abaodzijevega mlajšega brata Anduana, je izkoristil priložnost in Šidzonga ubil. Čageja so usmrtili. 

Šidzong je umrl star 33 let in ni imel dovolj starega  sina, ki bi podedoval prestol. Šidzongovo vladavino je zaznamovala vrsta uporov znotraj njegove širše družine. Čeprav je vladal le štiri leta, je formaliziral dvojni sistem vladanja, ki je strukturo dinastije Džin približal modelu [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].{{sfn|Twitchett|1994|p=76–81}}

===Mudzong (951–969)===
[[Slika:Geyuan Temple 1.JPG|thumb|[[Tempelj Gejuan]], zgrajen leta 966, je najstarejša ohranjena zgradba iz dinastije Ljao]]

Jelu Džing, posmrtno cesar [[Mudzong]], je bil naslednik svojega bratranca, cesarja [[Šidzong]]a. Mudzong je bil velik pivec in je večino časa preživel bodisi na lovu bodisi v spanju. Kitajci so ga zato imenovali Speči princ.{{sfn|Twitchett|1994|p=81}} Prvo polovico njegove vladavine je zaznamovala nenehna nestabilnost v družini. Šidzongov mlajši brat Louguo je z enim od svojih stricev skoval zaroto, da bi prebegnil k [[Kasnejši Džov|Kasnejšemu Džovu]]. Ko so zaroto odkrili, so ga usmrtili. Leta 953 je proti cesarju zarotil sin Jelu Lihuja po imenu Van. Vanu so prizanesli, njegovi sozarotniki pa so bili usmrčeni. Leta 959 je Dilje, eden od Louguovih sozarotnikov, načrtoval nov upor. Naslednje leto so zaradi načrtovanja upora aretirali Vanovega starejšega brata Šijina. V zaroto so vpletli tudi Luhuja, ki je kasneje v ječi umrl.{{sfn|Twitchett|1994|p=81–82}}

Med Mudzongovo vladavino je Ljao leta 952 pomagal [[Severni Han|Severnemu Hanu]] pri odbijanju napadov Kasnejšega Džova. Džov je leta 954 ponovno napadel Han in Kitani so mu spet priskočili na pomoč. Kitani so pomotoma ujeli nekaj hanskih vojakov in jih osvobodili. Hanski odposlanci so nekajkrat obiskali Ljao, da bi se dogovorili o strateških zadevah. Cesar Šidzong iz Kasnejšega Džova je bil prepričan, da se dinastija Ljao pripravlja na napad na Džov. Leta 958 so Hani poročali o ponovnih napadih Džova. Naslednje leto je Džov napadel Ljao in zavzel nekaj mejnih prefektur. Mudzong se je odpravil proti jugu, da bi zaustavil  invazijo Džova, medtem pa je cesar Džova zbolel in se moral vrniti v Kajfeng. Kmalu zatem je umrl in napadalci Džova so se umaknili.{{sfn|Twitchett|1994|p=82–83}}  Leta 960 je Kasnejši Džov nadomestila dinastija Song, ki je leta 963 napadla Han in bila s pomočjo Kitanov odbita. Med dinastijama Ljao in Song je bilo v letih 963 in 967 nekaj obmejnih spopadov.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}

Leta 965 je bilo nekaj manjših sporov s [[Šiveji]] in [[Kongrati]], sicer pa je bila severna meja Ljaa mirna.{{sfn|Twitchett|1994|p=83}}

Leta 969 je Mudzong cel mesec pijančeval, začel nasilno in nerazumno ravnati in ubil nekaj svojih telesnih stražarjev. 12. marca ga je šest njegovih osebnih spremljevalcev umorilo. Star je bil 37 let. Mudzong je bil drugi in zadnji cesar Ljaa, ki je nasledil [[Abaodzi]]ja in ni bil neposredni potomec Jelu Beija.{{sfn|Twitchett|1994|p=84}}{{sfn|Mote|1999|p=52}}

===Džingdzong (969–982) ===
[[Slika:China, Northern, Liao dynasty - Pair of Boots - 1992.349 - Cleveland Museum of Art.jpg|thumb|Kitanski svileni škornji]]

Jelu Šjan, posmrtno cesar [[Džingdzong]],  je bil sin cesarja Šidzonga. Med njegovo vladavino se je [[obdobje petih dinastij in desetih kraljestev]] končalo z vzponom [[Dinastija Song|dinastije Song]], ki je leta 960 nadomestila Kasnejši Džov. Songi so do leta 978 premagali vse konkurenčne države razen [[Severni Hana|Severnega Hana]]. Vladarji Severnega Hana so se zavedali svojega negotovega položaja in okrepili svoje vezi z Ljaom z mesečnimi izkazi vljudnosti, začenši leta 971. Leta 974 so se Songi začeli pogajati z Ljaom o morebitnem sporazumu o nevtralnosti. Diplomatska prizadevanja so se končala neuspešno in Songi so leta 976 in 977 napadli Han, a jih je obakrat odbila intervencijska vojska Ljaa. Z osvojitvijo Vujueja leta 978 so Songi vse svoje sile osredotočili na invazijo na Han. Tokrat so prestregli sile Ljaa, namenjene na pomoč Hanu, in jih uničili. Poleti 979 je cesar Tajdzong iz Songa zavzel Tajjuan in priključil Severni Han k svojemu cesarstvu. Tajdzong je nato naredil katastrofalno napako, ko je napadel Ljao. Njegove preobremenjene in utrujene čete so v začetnih spopadih nekajkrat zmagale, ključno bitko na reki Gaoljang pa so izgubile. Cesar je bil ranjen in je pobegnil proti jugu. Ljao je izkoristil zmago in leta 980 na kazenski ekspediciji premagal vojsko dinastije Song. V naslednjem  pohodu leta 982 je bila vojska Ljaa poražena in Džingdzong se je moral umakniti.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}}

Razen  konflikta s Songom je imel Ljao leta 973 težave tudi s [[Tanguti]]. Leta 975 je konflikt z ostanki ljudstva Balhe privedel do neuspešne invazije na Džeongan.{{sfn|Twitchett|1994|p=102}} Na ozemlju Ljaa so leta 973 in 976 plenili Džurčeni. Leta 981 so ujeti kitajski vojaki poskušali ustoličiti Šijinovega sina. Načrt je propadel in Šijin je bil prisiljen narediti samomor.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}}

Leta 977 je bila izven  Južne prestolnice ustanovljena izpitna dvorana.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}}

Med Džingdzongovo vladavino je večino upravnih in vojaških zadev opravljala njegova cesarica Šjao Janjan (cesarica Čengtjan). Džindzong je bil pogosto bolan in pogosto ni mogel voditi  državnih zadev. Vsi uradniki in generali so o pomembnih zadevah razpravljali s cesarico. Sprejete odločitve je Džindzong samo uradno potrjeval in objavljal. O vojaških zadevah je dejansko odločala cesarica, ki je bila prava vladarica Kitanov.{{sfn|Johnson|2011|p=127}}

13. oktobra 982 je Džingdzong med lovom zbolel in v svojem taboru umrl. Star je bil 34 let. Pred smrtjo je za svojega naslednika imenoval svojega najstarejšega sina, 11-letnega Longšuja.{{sfn|Twitchett|1994|p=87}}

===Šengdzong (982–1031)===
[[Slika:993 Khitan Goryeo invasion.png|thumb|Prvi spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 993]]
[[Slika:Liao and Song Dynasties.png|thumb||Kitanska invazija na Song leta 1004]]
[[Slika:1018 Goryeo Khitan invasion.png|thumb|Tretji spopad v gorjejsko-kitanski vojni leta 1018]]
[[Slika:契丹冠 06.jpg|thumb|Kroni feniksa in zmaja]]

Jelu Longšu, posmrtno cesar [[Šengdzong]], je bil naslednik svojega očeta. Ob prihodu na prestol je bil star komaj 11 let, zato je njegova mati Šjao Janjan, cesarica vdova Čengtjan, vladala vse do svoje smrti leta 1009 kot regentka s še tremi ministri, od katerih sta bila dva Kitajca.{{sfn|Twitchett|1994|p=87–88}} Bila je izjemno sposobna vladarica, bistra tako v politiki kot v vojskovanju, saj je sama poveljevala ordi, ki je lahko štela tudi 10.000 konjenikov. Po pisanju v  ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini Ljaa]]'' je bila večina Šengdzongovih uspehov posledica materinih navodil.{{sfn|Twitchett|1994|p=91}} Cesaričina  avtoriteta je bila takšna, da je Šengdzonga tudi potem, ko je že odrasel, javno grajala in tepla.{{sfn|Johnson|2011|p=129}} Han Derang, s katerim je bila zaročena in z njim imela sina, je postal eden njenih glavnih svetovalcev in se povzpel na položaj vrhovnega poveljnika Severnega kanclerstva, ki je bil običajno rezerviran za klana Jelu in Šjao.{{sfn|McMahon|2013|p=262}}

Pod regentstvom Šjao Janjan in vladavino Šengdzonga je bilo v državni upravi doseženih več napredkov. Leta 983 je bilo ukazano, da se za potrebe severnega dela cesarstva zakonik Tanga prevede v kitanščino, leta 994 pa je bilo odločeno, da bo vsak Kitan, ki bo zagrešil enega od desetih gnusnih zločinov, deležen enake kazni kot Kitajec. Leta 1027 je bila ukazana revizija pravnega zakonika v kitajskem slogu.{{sfn|Twitchett|1994|p=94}} 

Leta 988 je bil opravljen prvi državni izpit (''džinši''), potem pa se je takšna praksa nadaljevala do konca dinastije.{{sfn|Twitchett|1994|p=92}} V državno upravo sta bila kljub temu sprejeta samo dva ali trije diplomanti od desetih. Izpiti so se osredotočali na lirično poezijo in rapsodije, opravljali pa so jih le Kitajci.{{sfn|Crossley|1997|p=22}} Leta 991 so bili izdelani prvi uradni  zapisi. Tisti iz časa Džingdzongove vladavine so obsegali 20 poglavij. Pravila o tem, katere zadeve je treba zabeležiti, so bila sprejeta leta 1011.{{sfn|Twitchett|1994|p=93}} Leta 991 so Kitani izvedli svoj prvi splošni popis prebivalstva, leta 994 izdelali svoj koledar in leta 997  opravili še en popis prebivalstva.{{sfn|Twitchett|1994|p=96}}

[[Tatabi]]  so bili do leta 997 popolnoma vključeni v kitansko upravo. Ureditev vazalstva in plačevanja davkov je bila opravljena že med vladavino cesarja [[Tajdzong]]a, vrsta reform med letoma 994 in 997 pa je vse to odpravila. Kralj Tatabov je postal plačan državni uradnik, na ozemlju Tatabov pa so bile ustanovljene upravne enote v kitajskem slogu. Prestolnica Tatabov je postala  'osrednja prestolnica' (''džongdžing'') in dobila notranje in zunanje obzidje in konfucijski tempelj. Med letoma 1018 in 1020 so bile zgrajene prve javne zgradbe.{{sfn|Twitchett|1994|p=98}}

Vojaško so bili Kitani v konfliktih tako z dinastijo Song kot s korejskim kraljestvom Gorjeo. Leta 986 je cesar Tajdzong iz Songa izvedel trojno invazijo in hitro premagal kitansko mejno obrambo, po prodoru globoko na kitansko ozemlje pa se je stanje obrnilo. Cesarica vdova in njen 15-letni sin Šengdzong sta se s svojo vojsko osebno soočila z vojsko Songov.{{sfn|McMahon|2013|p=261}} Vojska Songa, daleč od virov oskrbe, je bila obkoljena in uničena. Kitanska zmaga je bila zelo odmevna. Obmejna ozemlja so bila med invazijo opustošena. Veliko ljudi je zapustilo svoje domove, kar je imelo dolgotrajne posledice.{{sfn|Twitchett|1994|p=99}}

Leta 986 se je Tangut Li Džinčjan podredil Kitanom. Kasneje se je poročil s princeso iz kitanske cesarske družine in postavljen za kralja Šjaja.&lt;ref&gt;{{Cite web|url=http://archive.org/details/columbiachronolo00john|title=Columbia chronologies of Asian history and culture|first=John Stewart|last=Bowman|date=6 March 2000|publisher=New York : Columbia University Press|via=Internet Archive}}&lt;/ref&gt;

V letih 985–986 so Kitani napadli Čongan in leta 991 ustanovili tri vojaške kolonije v spodnji dolini reke Jalu. Čongan so priključili svojemu cesarstvu.{{sfn|Crossley|2016|p=18}}{{sfn|Twitchett|1994|p=102}}&lt;ref name=&quot;BirthDeath&quot;&gt;據《渤海国记》：“定安国王大氏、乌氏迭见其理不可晓。渤海亡，始建国，下讫淳化二年，凡六十四年。”&lt;/ref&gt; Zadnji odpor Čongana se je končal leta 999.{{sfn|Bielenstein|2005|p=217}}

Leta 992 so Kitani z veliko vojsko napadli Gorjeo in postavili ozemeljske zahteve vzdolž reke Jalu. Gorjeo je zaprosil za pomoč dinastijo Song, s katero je imel sklenjeno zavezništvo, vendar pomoči ni dobil. Kitani so vztrajno napredovali proti jugu do reke Čeongčeon in nato pozvali Gorjeo k pogajanjem. Sprva so zahtevali popolno predajo in namesto tega  sprejeli Gorjeo kot vazalno državo. Gorjeo so prisilili, da je sprejel koledar dinastija Ljao in prekinil vazalne odnose s Songom.{{sfn|Hyun|2013|p=106}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=103}} V Gorjeo so bila vključena ozemlja med mejo Ljaja in reko Jalu, do takrat v posesti Džurčenov.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Kim|first1=Djun Kil|title=The History of Korea, 2nd Edition|publisher=ABC-CLIO|isbn=9781610695824|page=66|url=https://books.google.com/books?id=IgxvBAAAQBAJ&amp;q=%22He+argued+two+reasons+for+the+claim%3A+%281%29+Goryeo+is+the+genuine+successor+of+Goguryeo%22|access-date=30 July 2016|language=en|date=2014-05-30}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Yun|1998|p=64}}{{sfn|Twitchett|Tietze|1994|p=102}} Leta 994 so se začele redne diplomatske izmenjave med Kitani in Gorjeom.{{sfn|Twitchett|1994|p=103–104}}

Po zavarovanju meje z Gorjeom so Kitani leta 994 napadli dinastijo Song in oblegali Dzitong. Branilci mesta so jih odbili z ognjenimi puščicami.{{sfn|Needham|1986f|p=148}} Pohodi proti dinastiji Song so se ponovno začeli leta 999. Na bojišču so bili na splošno uspešni, vendar niso uspeli pridobiti nič pomembnega. Leta 1004 sta Šengdzong in njegova mati izvedla bliskovito akcijo in prodrla vse do obrobja [[Kajfeng]]a, prestolnice dinastije Song. Cesar Džendzong iz Songa se je s Kitani srečal v Čanjuanu,  majhnem mestu ob Rumeni reki, in januarja 1005 podpisal [[Čanjuanski sporazum]], ki je določal, da bo Song Ljau vsako leto plačeval davek v svili in srebru, da se bosta cesarja drug drugega imela za enakopravna, da bosta dokončno določila sporne meje in da bosta dinastiji obnovili prijateljske odnose. Višina davkov se je kasneje povečala zaradi strahu dinastije Song, da bi Kitani sklenili vojaško zavezništvo z dinastijo [[Zahodna Šja]]. Med Kitani in dinastijo Song več kot stoletje po podpisu sporazuma ni bilo večjih vojn.{{sfn|Mote|1999|p=69–71}} Del meje, ki jo je določal sporazum, je potekal na lahko prehodni severnokitajski nižini v [[Hebej]]u. Songi so na tej meji zgradili niz utrdb, da bi preprečili morebitne napade kitanske konjenice.&lt;ref&gt;{{Cite journal|last=Chen|first=Yuan Julian|title=Frontier, Fortification, and Forestation: Defensive Woodland on the Song–Liao Border in the Long Eleventh Century|date=2018|journal=Journal of Chinese History|language=en|volume=2|issue=2|pages=313–334|doi=10.1017/jch.2018.7|issn=2059-1632|doi-access=free}}&lt;/ref&gt;

Leta 1009 je gorjeojski general Kang Čo umoril Mokdžonga Gorjeojskega in na prestol postavil Hjeondžonga Gorjeojskega, da bi sam postal fantov regent. Kitani so v Gorjeo takoj poslali vojsko 400.000 mož, ki je imela sprva nekaj uspehov in neuspešnih pogajanj, potem pa se je začelo desetletje neprekinjenega vojskovanja. Leta 1018 so Kitani utrpeli velik poraz v bitki pri Gvidžuju. Naslednje leto so zbrali novo vojsko za napad na Gorjeo, vendar do invazije ni prišlo, ker je bil dosežen kompromis. Leta 1020 je kralj Hjeondžong nadaljeval s plačevanjem davkov in leta 922 so Kitani uradno priznali legitimnost Hjeondžongove vladavine. Istega leta je odposlanec Ljaa  Hjeondžonga uradno postavil za kralja. Ko je Hjeondžong leta 1031 umrl, je dvor Ljaa za kralja imenoval njegovega naslednika  Vang Huma. Gorjeo je prekinil odnose s dinastijo Song, Ljao pa je Gorjeu odstopil ozemlje okoli reke Yalu. Odnosi med Ljaom in  Gorjeom so ostali mirni do konca dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=111–112}}

Leta 1006 je kraljestvo Guiji poslalo davek na Šengdzongov dvor, kar ga je očitno spodbudilo k napadu na Ujgursko kraljestvo Gandžov. Pohodi proti [[Ujguri|Ujgurom]] iz Gandžova so potekali leta 1008, 1009 in 1010. Bili so le delno uspešni, povzročili pa so deportacijo dela ujetega prebivalstva. Leta 1027 so Kitani oblegali Gandžov, vendar jim mesta ni uspelo zavzeti. Obleganje se je končalo katastrofalno, ko so jih iz zasede napadli Zubuji.{{sfn|Twitchett|1994|p=121}}

V dvajsetih letih 11. stoletja je Južna oblast poskušala razširiti svoj davčni sistem na Balhe iz propadlega kraljestva Dongdan, ki so prej morali plačevati le letni davek. Leta 1029 se je Kitanom uprl Da Janlin, daljni potomec kraljeve družine Balhov. Aretiral je uradnike Ljaa in razglasil svojo dinastijo Šing Ljao. Poiskal je pomoč pri Gorjeu in pripadnikih plemen Balhov, ki so služili v vojski, vendar se mu niso hoteli pridružiti. Novemu režimu se je pridružila le peščica Džurčenov. Leta 1030 je Šing Ljao z zavezniki Džurčeni in Gorjeom premagal napadalce iz Ljaa pod vodstvom generala Punuja.&lt;ref name=hershey&gt;{{cite thesis |first=Zachary |last=Hershey |title=The Ecological, Economic, And Ethno-Cultural Frontiers Of North China: State Formation In The Eastern Intermediate Zone – a History Of The Qai 奚 |publisher=University of Pennsylvania |url=https://repository.upenn.edu/dissertations/AAI28775145/ |page=229}}&lt;/ref&gt; Leto kasneje je Da Janlina izdal eden od njegovih častnikov in njegova kratkotrajna dinastija se je končala. Staro plemstvo Balhov se je naselilo v bližini Vrhovne prestolnice, drugi pa so pobegnili v Gorjeo.{{sfn|Twitchett|1994|p=113–114}}

Šengdzong je umrl 25. junija 1031, star 60 let. Na smrtni postelji je svojima ministroma Šjao Šjaomu in Šjao Šjaošjanu zaupal, da za njegovega naslednika ustoličita njegovega najstarejšega sina, 15-letnega Jelu Dzongdžena.{{sfn|Twitchett|1994|p=114}}

===Šingdzong (1031–1055)===
[[Slika:契丹冠 08.jpg|thumb| |Zmajeva krona dinastije Ljao, izdelana v dinastiji Song in kot davek podarjena dinastiji Ljao &lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://www.slam.org/collection/objects/41604/|title=Crown|website=Slam.org|access-date=16 June 2026}}&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:契丹冠 01.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]]
[[Slika:鎏金银扞腰06272.jpg|thumb|Krona dinastije Ljao]]

Petnajstletni Jelu Dzongdžen, posmrtno cesar Šingdzong iz Ljaa, je bil sin cesarja [[Šengdzong]]a in [[Šjao Novdžin]], ene od njegovih nižjih soprog.  Dzongdžen je bil kljub svojemu nižjemu statusu vzgojen kot posvojeni sin cesarice Čitijan (Šjao Pusage). Šjao Novdžin je organizirala zaroto proti svoji dolgoletni rivalki Čitijan. Čintijan so izgnali in jo nato prisilili, da je storila samomor. Novdžin se je razglasila za regentko, svoj rojstni dan razglasila za državni praznik in začela voditi dvor ter opravljati dolžnosti, ki so bile običajno v pristojnosti cesarjev. Leta 1034 je Novdžin skovala novo zaroto, da bi Šingdzonga nadomestila z njegovim mlajšim bratom Džongjuanom, ki ga je sama vzgojila. Džongjuan ni hotel biti del zarote in je načrte njune matere izdal Šingdzongu. Novdžin je bila izgnana v Šengdzongov mavzolej. Džongjuan je bil za razkritje zarote nagrajen z nazivom 'cesarski mlajši brat' in zasedel vrsto visokih položajev: vrhovnega poveljnika vojske, severnega komisarja za vojaške zadeve in podkralja južne prestolnice.{{sfn|Twitchett|1994|p=114–116}}  Novdžinini sorodniki  so obdržali svoje položaje  na dvoru. Leta 1037 se je Šingdzong poskušal spraviti z nasprotniki in začel z Novžin ravnati z velikim spoštovanjem in jo obiskovati. Njenega brata Šjao Šjaomuja je imenoval za severnega kanclerja. Leta 1039 se je Novdžin vrnila v prestolnico in se podvrgla slovesnosti ponovnega rojstva, da bi simbolično ponovno vzpostavila svoj položaj. Dinastija Song ki je začela pošiljati samo njej namenjene odposlance, da bi ji izkazovali spoštovanje.{{sfn|Twitchett|1994|p=115}}

Leta 1036 je bil objavljen ''Šinding tjaodži'', zakonik dinastije Ljao. Vseboval je 547 členov in zbral vse zakone, sprejete od [[Abaodzi]]jeve vladavine. Leta 1046 je bilo vsem lokalnim upraviteljem naloženo, da vse sodne primere posredujejo Glavni prestolnici. Zakonik je bil leta 1051 revidiran. Splošni rabi zakonika je nasprotovala Džongjuanova prokitanska frakcija. Leta 1043 je bilo Kitajcem v južnih območjih države prepovedano imeti loke in puščice. Leta 1044 so bili na Džongjuanov predlog v vseh prestolnicah postavljeni kitanski policijski inšpektorji za zaščito kitanskih interesov. Leta 1046 je bilo Kitanom prepovedano prodajati sužnje Kitajcem.{{sfn|Twitchett|1994|p=116}} Na drugi strani so se omejitve za Balhe sprostile. Dovoljeno jim je bilo igrati polo, ki je sicer veljal za vojaško urjenje.{{sfn|Twitchett|1994|p=116–117}}

Med Šingdzongovo vladavino je Ljao vojaško nazadoval. Številne vojne v prejšnjih desetletjih so močno izčrpale prebivalstvo. Konec tridesetih let 11. stoletja je Šingdzong svoje ministre prosil za nasvet, kako se spopasti z naraščajočo stisko, osiromašenjem, notranjim nezadovoljstvom in razbojništvom zaradi pretiranih zahtev vojske. Konfucijanski učenjak Šjao Handžjanu se je zavzemal za umik preobremenjenih garnizij z oddaljenih meja in prenehanje ekspanzionistične politike, ki je vključevala neuporabna ozemlja. Vojska bi morala biti skoncentrirana na ključnih območjih na jugu in vzhodu države.

Leta 1039 je bil izveden popis prebivalstva, ki je dal osnovo za novačenje. Vojski je primanjkovalo konj, zato je bilo žrtvovanje konj in volov na slovesnostih od leta 1043 prepovedano. Vojaške enote so bile leta 1046 vpisane v registre, ki so bili leta 1051 revidirani. Cesarja je skrbela tudi kakovost usposabljanja čet, zlasti kitajskih, ki so se specializirale za topništvo in samostrele. Kitajske čete je okrepil s kitansko konjenico.{{sfn|Twitchett|1994|p=120}}

Leta 1042 so Kitani izkoristili Li Juanhaojevo invazijo na Song in od dinastije Song zahtevali ozemeljske koncesije. Pogajanja so privedla do tega, da je Ljao opustil svoje ozemeljske zahteve v zameno za povečanje davka na 200.000 taelov srebra in 300.000 bal svile letno. Ko je Li Juanhao leta 1043 Kitane prosil, naj se mu pridružijo pri napadu na dinastijo Song, je Šingdzong prošnjo  zavrnil. 

Leta 1044 se je nekaj [[Tanguti|Tangutov]] na ozemlju Ljaa uprlo in nato pobegnilo v Zahodno Šja. Kitani so za spodbujanje upora okrivili Juanhaoja in proti njemo takoj poslali vojsko pod poveljstvom Džongjuana in severnega komisarja za vojaške zadeve Šjao Huija. Vojska Ljaa je sprva zmagala, vendar ji ni uspelo zavzeti prestolnice dinastije Šjao. Sledil je brutalen protinapad branilcev.{{sfn|Mote|2003|p=185}} Po besedah vohunov dinastije Song so čez puščavo kolone vozov prevažale domov mrtve vojake Ljaa.{{sfn|Smith|2015|p=126}}
 
Leta 1048 je cesar dinastije Šja umrl in prestol je zasedel dojenček. Kitani so v tem videli priložnost za maščevanje in trikrat zaporedoma napadli. Vojska pod Šingdzongovim osebnim poveljstvom je naletela na le malo odpora, vendar se je morala umakniti zaradi pomanjkanja vode in pašnikov za konje. Šjao Huijeva vojska je s flotilo vojnih ladij napredovala po [[Rumena reka|Rumeni reki]], a je bila napadena in poražena. Tretja vojska je napadla tangutsko palačo v gorovju Helan in ujela Juanhaovo mlado vdovo in nekaj visokih uradnikov. Kitani so naslednje leto ponovno napadli in izropali podeželje Šja ter sprejeli predajo tangutskega generala. Zahodna Šja se je strinjala, da postane kitanski vazal. Miroljubni odnosi so bili obnovljeni leta 1053.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}}

Leta 1044 je Datong uradno postal Zahodna prestolnica (Šidžing), s čimer je bilo zaključeno vzpostavljanje cesarstva s petimi glavnimi regijami.{{sfn|Twitchett|1994|p=117}}

Šingdzong je zbolel in 28. avgusta 1055 umrl, star 39 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=123}}

===Daodzong (1055–1101)===
[[Slika:The Fugong Temple Wooden Pagoda.jpg|thumb||200px|[[Pagoda templja Fogong]], ki jo je zgradil cesar [[Daodzong]] leta 1056 na mestu družinske hiše njegove stare matere&lt;ref name=&quot;steinhardt 1997 20&quot;&gt;Steinhardt (1997), str. 20.&lt;/ref&gt;]]
[[Slika:契丹冠 09.jpg|thumb|200px|Feniksova krona dinastije Ljao]]
[[Slika:Parure funéraire masculine. Liao (907 - 1125). Musée Cernuschi.jpg|thumb|right|200px|Posmrtna maska in krona iz dinastije Ljao]]
[[Slika:Clevelandart 1980.24.jpg|thumb|200px|Pozlačen bronast kip slona s šestimi okli, ki nosi Pušjanov prestol; dinastija Ljao okoli leta 1000]]

Jelu Hongdži, posmrtno cesar [[Daodzong]], naslednik svojega očeta, cesarja Šingdzonga, si je  nekaj vladarskih izkušenj nabral že v času očetovega vladanja. Šjao Novdžin in Džonjuan sta takrat še vedno imela precejšnjo moč, vendar nobeden od njiju ni oporekal njegovemu nasledstvu.{{sfn|Twitchett|1994|p=124–125}}

Od leta 1055 so morali vsi uradniki, ne le cesar in člani južne elite, na večjih slovesnostih nositi kitajska dvorna oblačila. Daodzong sam je bil zelo navdušen nad kitajsko učenostjo, poezijo, [[Konfucijanstvo|konfucijanstvom]] in [[Budizem|budizmom]]. Velik poudarek je namenil kitajski izobrazbi in cesarskim izpitom za izbor uradnikov. Število kandidatov, ki so opravili vse izpite, se je s 50 do  60 letno med Šingdzongovo vladavino, pod Daozongom povečalo  na več kot 100. Leta 1059 so bile po vsem cesarstvu ustanovljene šole. Leta 1070 je bil uveden  poseben dvorni izpit, imenovan 'Izpit za vredne in dobre' (''xianliang ge''), ki je od kandidatov zahteval, da oddajo vsaj 100.000 znakov dolg pisni dokument. Leta 1072 je Daodzong osebno napisal vprašanja za dvorni  izpit.{{sfn|Twitchett|1994|p=126}} 

Na Daodzongovem dvoru sta sprva prevladovala dva moža: Šjao Ge in Šjajo  Ala. Moža sta se sprla in Ge je obsodil Ala ostrih kritik vlade. Šjajo Ala je bil usmrčen z zadavljenjem. Dvor je prišel pod nadzor Šjao Geja, ki se je naslednje leto upokojil, Jelu Renšjana in Jelu Jišina. Slednja sta se sprla z Džongjuanom, ki je nameraval Renšjana odstraniti iz južnega kanclerskega urada.  

Leta 1059 so plemenski sodniki postali podrejeni lokalnemu prefektu ali sodniku, kar je povečalo cesarski nadzor nad lokalnimi kitanskimi zadevami. Leta 1063 so se prokitanski elementi pod vodstvom Džongjuana uprli in Daodzonga napadli iz zasede, ko je bil na lovu. Daodzonga so ranili s samostreli, da je padel s konja, vendar so ga njegovi služabniki rešili. Njegova mati, cesarica vdova Renji (Šjao  Tali), je medtem s cesarjevimi stražarji poskušala odgnati napadalce. Uporniški voditelji, vključno s Džongjuanom, so bili bodisi ubiti bodisi prisiljeni storili samomor. Vsi zarotniki in njihove družine so bili usmrčeni, kar je povzročilo obsežne spremembe v vodstvu Ljaa.{{sfn|Twitchett|1994|p=125-129}}

Po uporu sta Jelu Jišin in njegov zaveznik Jelu Renšjan nekaj časa skupaj vodila Severno komisijo za vojaške zadeve, dokler ni leta 1065 Renšjan postal vrhovni poveljnik. Naslednjih 15 let je imel Jišin neprekosljiv vpliv na dvoru in oportunistično deloval za doseganje lastnih interesov. Na položaje je postavljal pokvarjene in ničvredne ljudi, sprejemal podkupnine in vojski dovoljeval, da počne, kar koli je želela. Renšjan ga je poskušal omejiti, dokler ni zasedel mesta podkralja Južne prestolnice. 

Daodzong se je izogibal politiki in ni bil pravi vladar. Namesto tega se je posvečal lastnim znanstvenim interesom. Leta 1064 je ukazal iskanje knjig, ki jih ni bilo v cesarski zbirki. Leta 1074 je vlada med dvorjane delila izvode ''[[Zapisi velikega zgodovinarja|Zapisov velikega zgodovinarja]]'' (''Šidži'') in ''[[Knjiga Hana|Knjige Hana]]''. Istega leta je bil ustanovljen urad za sestavljanje nacionalne zgodovine, ki je leta 1085 dokončal ''[[Resnični zapisi|Resnične zapise]]'' za prvih sedem vladavin. Daodzong je okoli sebe zbral ugledne učenjake, da bi razlagali različna kanonična besedila, in izdatno podpiral budistične menihe.{{sfn|Twitchett|1994|p=129–130}} Leta 1090 je odposlanec dinastije Song komentiral, kako izdatno je cesar podpiral budistično duhovščino in njen vseprisotni vpliv na družbo. V zadnjih letih svoje vladavine je Daodzong skoraj opustil svoje vladarske dolžnosti in uradnike izbiral tako, da so kandidati metali kocke. Na ta način je bil izbran tudi zgodovinar, ki je sestavil zapise o njegovi vladavini.{{sfn|Twitchett|1994|p=137}}

[[Slika:East-Hem 1100ad.jpg|thumb|300px|levo|Azija leta 1100]]

Kitanski odpor proti vplivu Hanov po uporu ni izginil. Leta 1064 je bilo zasebno objavljanje knjig prepovedano, kar je imelo nesorazmeren vpliv na mestno hansko elito. Leta 1067 je Daodzong, ki je bil še vedno zatopljen v študij, opravil tradicionalno slovesnost ponovnega rojstva, da bi ponovno vzpostavil svojo legitimnost kot vodja Kitanov. 

Leta 1070 je bil Hanom prepovedan lov, ker je veljal za vojaško urjenje.
{{sfn|Twitchett|1994|p=131}}

Daozong je uvidel, da se kitanski in hanski običaji razlikujejo, zato je Jišinu in Renšjanu ukazal, naj revidirata zakone in to upoštevata. Novi zakoni so bili tako neskladni z dejansko prakso, da so se izkazali za neizvršljive. Leta 1089 so bili ti zakoni ukinjeni  in ponovno je bil uveden zakonik ''Šinding tjaodži'' iz leta 1036.{{sfn|Twitchett|1994|p=131}} Jasno je, da je bil Daodzong nagnjen k hanski kulturi, a je hkrati spoznal, da za kitansko elito obstajajo omejitve. Leta 1074 je učenjak Jelu Šudzen predlagal, da bi za vsa kitanska plemena uvedli priimke v slogu Hanov, kar je Daozong zavrnil in izjavil, da se ''&quot;stari red ne sme kar tako spreminjati&quot;''.{{sfn|Twitchett|1994|p=132}}

[[Slika:Epitaph of Empress Xuanyi of Liao.jpg|thumb||Epitaf [[Šjao Gvanjin]], soproge cesarja Daodzonga, napisan v [[Kitanska mala pisava|kitanski mali pisavi]]]]

Po smrti Jelu Ranšjana je Jelu Jinin postal prevladujoča osebnost v dvorni politiki Ljaa. Sklenil je odstraniti prestolonaslednikovo mater [[Šjao Guanjin]] in jo obtožil afere z dvornim glasbenikom. Ponaredil je dokaze o dopisovanju med njima prek ljubezenske poezije, kar je Daodzonga prepričalo, da je usmrtil cesarico, glasbenika in njegovo družino. Pokojno cesarico je zamenjala Šjao Tansi, ena od Jišinovih  privrženk. 

Prestolonaslednik Jelu Džun je poskušal ubiti Jišina, vendar mu to ni uspelo. 
Naslednje leto je Jišin iz maščevanja  vpletel Jelu Džuna v izmišljeni državni udar proti cesarju Daodzongu. Ponaredil je Jelu Džunovo priznanje vpletenosti v zaroto, zaradi česar so ga zaprli. V ječi so ga ubili Jišinovi agenti. Jišin je prepričal podkralja prestolnice, da je kot vzrok njegove smrti navedel bolezen. Naslednje leto je bil Jišin vpleten v državni udar, s katerim je želel na podlagi izmišljenih dokazov zamenjati Daodzonga. Po odkritju zarote je bil aretiran in usmrčen.

Nova cesarica je bila neplodna, zato se je Daodzong odločil, da bo za svojega dediča imenoval svojega vnuka, Jelu Džunovega sina Jelu Janšija. Leta 1079 je Jišin poskušal prepričati Daodzonga, naj prestolonaslednika ne jemlje s seboj na lov, kar je pritegnilo pozornost več dvorjanov. Slednji so na to opozorili cesarja in ga prepričali, naj vzame Janšija s seboj. Jišin je zaradi tega dogodka izgubil cesarjevo zaupanje. Bil je bil degradiran in izgnan. Na koncu je bil spoznan za krivega trgovanja s prepovedanim blagom in obsojen na smrt.{{sfn|Twitchett|1994|p=135–136}} Janšija so zatem skrbno pripravljali za novega cesarja. Leta 1086 mu je Daozong pokazal oklep in orožje cesarjev [[Abaodzi]]ja in [[Tajdzong]]a  ter mu opisal težavno pot do ustanovitve dinastije. Nekaj tednov pozneje je Janši doživel slovesnost ponovnega rojstva. Dve leti kasneje je dobil prvo pomembno službo. Leta 1089 se je poročil in dobil sina. Leta 1093 je dobil še drugega sina.{{sfn|Twitchett|1994|p=133-137}} 

Dinastija Ljao je med Daodzongovo vladavino zelo trpela zaradi naravnih nesreč. Od leta 1065 naprej je prav vsako leto kakšno njeno pokrajino prizadela naravna nesreča. Sprva so bila prizadeta predvsem južna kmetijska območja, v osemdesetih in devetdesetih letih 11. stoletja pa tudi severne pokrajine, kar je povzročilo ogromno trpljenje in razselitev družin in potepuštvo.  Vlada je nenehno izgubljala prihodke zaradi izplačil pomoči in odobritve davčnih olajšav. Leta 1074 so vzhodno prestolnico prizadele hude poplave, nakar so bili izdani ukazi za gradnjo protipoplavnih naprav. Gradnji  so nasprotovali z utemeljitvijo, da bi izdatki za delavce povzročili še večje težave in nemire. Pozimi 1082–1083 je nenavadno močno sneženje ubilo do 60–70 odstotkov živine in konj.{{sfn|Twitchett|1994|pp=132–133}}

Vojaško gledano je bilo med Daodzongovo vladavino malo konfliktov s sosednjimi državami. Leta 1074 je prišlo do krize glede meje s Songi, ki je bila leta 1076 rešena z mirno diplomacijo. Leta 1078 je kralj Gorjea zaprosil za ozemlje vzhodno od reke Jalu, kar je bilo zavrnjeno brez težav ali prekinitve odnosov. Razmere na severozahodnem obmejnem območju so bile manj stabilne. Proti koncu Daodzongove vladavine je Ljao podjarmil nekaj plemen [[Zubuji|Zubujev]], ki so živela na ozemlju Ljaa, vendar so se dolgo upirala vladavini Kitanov. Ljao se je z njimi vojskoval že v letih 997–1000, 1007, 1012–1023 in 1027. 

Leta 1063, 1064 in 1070 so bile uvedene prepovedi trgovanja s kovinami z Zahodno Šja, Zubuji in Ujguri. Leta 1069 je prišlo do ponovnega upora Zubujev, ki ga je zatrl Jelu Renšjan. Leta 1092 so Kitani napadli več plemen na severozahodu države, ki so mejila na Zubuje. V spopade so se vmešali Zubuji pod Mogusijevim vodstvom. Spopadi se niso končali z Mogusijevim ujetjem in usmrtitvijo leta 1100, ampak šele dve leti kasneje. Vojna proti Zubujem je bila zadnja uspešna vojaška kampanja dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=138–139}}

Daodzong je umrl 12. februarja 1101, star 68 let. Nasledil ga je vnuk Jelu Janši kot cesar [[Tjandzuo (dinastija Ljao)|Tjandzuo]].{{sfn|Twitchett|1994|p=139}}

===Tjandzuo (1101–1125)===
[[Slika:Collapse of the Liao dynasty 1117-1124.png|thumb|left|300px|Propadanje dinastije Ljao (1117–1124)]]

Prihod Jelu Janšija, posmrtno cesarja Tjandzuoja, na kitanski prestol je potekal brez zapletov. Kot cesar je takoj ukazal oskruniti grobnico Jelu Jišina in vseh drugih, ki so povzročili smrt članov njegove družine. Pokojnega cesarja Daodzonga je pokopal skupaj s cesarico, ki je bila prisiljena storiti samomor. Tjandzuojev oče Jelu Džun je posmrtno dobil tempeljsko ime, kot da je vladal kot cesar.{{sfn|Twitchett|1994|p=140}} 

Naravne nesreče so občasno pestile dinastijo Ljao tudi med njegovo vladavino. 

Leta 1105 se je Tjandzuo, preoblečen v preprostega Kitana, odpravil gledat trpljenje svojih podložnikov, vendar noben zapis na namiguje na to, da je morda kaj ukrepal. Istega leta je bilo članom trgovskih družin prepovedano opravljati izpit ''[[džinši]]'', kar tudi kaže na cesarjevo zgledovanje na kitajski načina vladanja. Med letoma 1103 in 1105 je Zahodna Šja  večkrat pozvala Kitane, naj napadejo dinastijo Song, vendar je dvor Ljaa pozive zavrnil. Z dinastično poroko je Ljao utrdil svoje odnose s [[Tanguti]] in poslal v dinastijo Song odposlanca z zahtevo, da preneha z napadi na Zahodno Šja. Diplomatski odnosi s sosednjimi državami so ostali prisrčni in celo [[Zubuji]] so leta 1106, 1110 in 1112 poslali v Ljao delegacijo, ki so prisegla zvestobo Ljau.{{sfn|Twitchett|1994|p=140}}

[[Slika:Anonymous - Eighteen Songs of a Nomad Flute, The Story of Lady Wenji - 1973.120.3 - Metropolitan Museum of Art.jpg|thumb|250px|[[Šiungnu|Šjungnujska]] konjenica v zbirki ''[[Osemnajst pesmi nomadske flavte]]'', ki jo je naročil cesar Gaodzong iz Songa; Šjungnuji imajo izrazito kitanske pričeske, verjetno po zgledu na severna stepska ljudstva dinastije Song]]
[[Slika:Fragment of a tomb mural showing a Khitan man and a Khitan boy.jpg|thumb|250px|Fragment grobne poslikave s podobo kitanskega fanta]]

Dinastija Ljao je kljub miru na več frontah do leta 1125 prišla pod oblast [[Džurčeni|Džurčenov]]. Džurčeni so bili [[tunguško-mandžurska ljudstva|tunguško ljudstvo]], ki je živelo v razdrobljenih plemenih severno od Gorjea. S Kitani so bili v stiku že od samega začetka dinastije in so bili kljub svojemu marginalnemu statusu vojaško pomembno ljudstvo. Song jih je zato štel za svoje potencialne zaveznike. Kitanom so občasno povzročali težave. 

V Ljau so Džurčene delili v tri skupine: 'civilizirane' Džurčene (''shu nüzhi''), potomce plemen, ki jih je Ljao asimiliral v kitansko družbo, 'poslušne' Džurčene (''shun nüzhi''), Ljau podrejena plemena, ki so imela stalne stike z dvorom, in 'divje' Džurčene (''sheng nüzhi''), naseljene v spodnji dolini reke Songhua in vzhodnih gorag sedanjega Hejlongdžjanga. V 11. stoletju je klan [[Vanjan]], eden od klanov divjih Džurčenov, vzpostavil prevlado nad svojimi sosedi in ustvaril videz džurčenske enotnosti. Ljao je to stanje priznal s podelitvijo naziva vojaškega guvernerja njihovim poglavarjem.{{sfn|Twitchett|1994|p=141}}

Ko je klan Vanjan utrdil svojo oblast nad Džurčeni, so odnosi z Ljaom postajali vse bolj napeti. Džurčeni so zamerili vedenje uradnikov Ljaa v Ningdžjangu, glavni obmejni trgovski postaji, ki so jih nenehno goljufali. Ljao je Džurčene prisilil, da so cesarju dobavljali  [[Arktični sokol|arktične sokole]], ki so gnezdili le na obalnih območjih in so lahko do njih prišli samo prek ozemlja svojih sosedov. Odposlanci Ljaa so pogosto tudi pretepali starešine džurčenskih  vasi in spolno zlorabljali njihove ženske.{{sfn|Twitchett|1994|p=141}}&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Tillman |first1=Hoyt Cleveland |editor1-last=Tillman |editor1-first=Hoyt Cleveland |editor2-last=West |editor2-first=Stephen H. |title=China Under Jurchen Rule: Essays on Chin Intellectual and Cultural History |date=1995 |publisher=SUNY Press |isbn=0791422739 |page=27 |edition=illustrated |url=https://books.google.com/books?id=IdYGiGan4o8C&amp;pg=PA27}}&lt;/ref&gt;

Konec leta 1112, ko je bil Tjandzuo na ribolovu na reki Huntong (zdaj Songhua), je poglavar Vanjana [[Tajdzu (dinastija Džin)|Aguda]] zavrnil ples za cesarja v znak podreditve. Tjandzuo ga je zaradi njegovega kljubovalnega dejanja sprva nameraval usmrtiti, a ga je od tega odvrnil njegov kancler Šjao Fengšjan. Aguda je bil naslednje leto izvoljen za vladarja Džurčenov in začel nadlegovati Ljao, da bi mu izročili  poglavarja Džurčenov, ki je nasprotoval hegemoniji Vanjana in se zatekel na ozemlje Ljaa. Pozno jeseni 1114 je Aguda napadel Ningdžjang. Tjandzuo je podcenil grožnjo, ki jo je predstavljal Aguda. Dve vojski, ki ju je poslal proti njemu, sta bili poraženi, kar je povzročilo demoralizacijo kitanskih generalov. Do konca leta so Džurčeni osvojili več mest. Pridružila pa so se jim tudi nekatera sosednja plemena. Pogajanja z novoustanovljeno džurčensko [[Dinastija Džin (1115–1234)|dinastijo Džin]] so propadla, še en poskus Ljaa, da bi se uprl, pa je preprečila zarota za odstavitev Tjandzuoja. Zarotniki so bili poraženi, potem pa sta dinastijo v kratkem času pretresla še dva upora potomcev vladarjev Balhe. Drugi upor so porazile sile Džina, kar je povzročilo izgubo celotnega ozemlja vzhodno od reke Ljao. Do konca leta 1117 so sile Džina prečkale reko Ljao in osvojile več mest.{{sfn|Kim|2011|p=287}}{{sfn|Twitchett|1994|p=142-144}}

Sledilo je zatišje, ker so Džini  preveč izčrpali svoje vire in morali preusmeriti svojo pozornost v upor v svoji vzhodni prestolnici. Stanje v Ljau ni bilo zato nič boljše. Pestile so ga lakota, lokalni upori in prebegi na stran Džina. Sovražnosti so se obnovile spomladi leta 1020, ko je Aguda prekinil pogajanja.{{sfn|Twitchett|1994|p=145–146}} Džurčeni so sredi leta 1120 zavzeli vrhovno prestolnico in potem ustavili napredovanje, da bi se izognili poletni vročini. Spomladi leta 1121 je še ena zarota za odstavitev Tjandzuoja povzročila prebeg generala Ljaa, ki je pozimi 1121/1122 poveljeval silam Džina med osvajanjem  osrednje prestolnice. Tjandzuo je svojega strica postavil za poveljnika južne prestolnice, sam pa je pobegnil na zahod, iskat sveže vojake za svojo vojsko. [[Tanguti]] so prispevali svoje vojake zaradi strahu pred invazijo Džurčenov, potem pa je Džin premagal tudi to združeno vojsko. Leta 1122 sta padli zahodna in južna prestolnica dinastije Ljao.{{sfn|Twitchett|1994|p=148–151}}

Preostali Kitani so v dveh skupinah pobegnili proti zahodu. Skupina pod vodstvom Šjao Gana je pobegnila v Zahodno Šja, kjer je ustanovila dinastijo Ši. Trajala je samo samo pet mesecev, preden so Gana ubili njegovi vojaki. Skupina, ki jo je vodil [[Jelu Daši]], se je pridružila Tjandzuoju na meji Šja. V začetku poletja 1123 so Džini ujeli Jelu Dašija in ga prisilili, da jih je odpeljal v Tjandzuojev tabor, kjer so ujeli celotno cesarsko družino,  razen Tjandzuoja in enega od njegovih sinov. Tjandzuo se je zatekel k cesarju Čongdzongu v  Zahodno Šja. Cesar ga je sprejel, a si je po opozorilih Džurčenov premisil  in se leta 1124 razglasil za vazala Džina. Tjandzuo je pobegnil proti severu v stepe in še vedno upal, da bo ponovno zavzel zahodno in južno prestolnico ter bližnje prefekture. Pridružil se mu je Jelu Daši, ki se je kmalu naveličal njegovega vedenja in odšel na zahod. Tjandzuoja so v začetku leta 1125 ujeli in ga odpeljali na dvor dinastije Džin, kjer so mu podelili naziv 'kralj morske obale' (''haipin wang''). Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' je umrl leta 1128 v starosti 54 let.{{sfn|Twitchett|1994|p=149–151}}

===Karakitajski kanat===
{{Glavni |Karakitajski kanat}}
Jelu Daši je pobegnil proti severozahodu in organiziral svoj štab v vojaški garniziji Kedun (Džendžov) ob reki [[Orhon (reka)|Orhon]]. Zagotovil si je zvestobo garnizije, ki je štela 20.000 mož, in se postavil za [[gurkan]]a (svetovnega kana). Leta 1130 je v iskanju novega ozemlja svojo vojsko povedel  dlje proti zahodu. V enem letu se je uveljavil kot suveren [[Ujguri|ujgurskega]] kraljestva [[Ujgurska država Koču|Koču]] in se utrdil v [[Transoksanija|Transoksaniji]]. Po osvojitvi [[Karahanidski kanat|karahanidskega]] mesta [[Balasagun]] (zdaj [[Kirgizistan]]) je poskušal povrniti nekdanje ozemlje Ljaa, kar se je končalo s katastrofo. Ker mu poskus ni uspel, je Daši v [[Srednja Azija|Srednji Aziji]] ustanovil kitansko državo, znano kot [[Karakitajski kanat]] ali Zahodni Ljao. Novo cesarstvo se je razširilo do [[Aralsko jezero|Aralskega jezera]], v [[Bitka na Katvanski ravnini|bitki na Katvanski ravnini]] leta 1141 premagalo [[Karahanidski kanat]] in [[Seldžuško cesarstvo]] ter utrdilo svojo prevlado v regiji. Z več ključnimi trgovskimi mesti je bil Karakitajski kanat dokazano versko strpna večkulturna država. Izraz 'kara' pomeni črno barvo, ki je bila dinastična barva Ljaa.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;

Jelu Dašijevo cesarstvo so leta 1211 uzurpirali [[Kučlug]]ovi [[Najmani]]. Tradicionalni kitajski, perzijski in arabski viri uzurpacijo štejejo za konec Karakitajskega kanata.{{sfn|Biran|2005|p=2}} Kanat se je končal z [[Mongolsko cesarstvo|mongolsko]] osvojitvijo leta 1218.{{sfn|Biran|2005|p=93}}

==Vlada==
[[Slika:辽“敕宜速”金牌.jpg|thumb|left|200px|[[Paiza]] dinastije Ljao, izdana za skrajno nujne zadeve]]
[[Slika:Liao dynasty military seal from near the Liao Shangjing site (with impression).jpg|thumb|200px|Pečat dinastije Ljao s kitajskim napisom 臨潢府軍器庫之印 (Pečat orožarne prefekture Linhuang)]]

Na svojem vrhuncu je dinastija Ljao vladala na ozemlju današnjih kitajskih provinc [[Šanši]], [[Hebej]], Ljaoning, Džilin in Hejlongdžjan, [[Notranja Mongolija|Notranje Mongolije]], severnemu delu [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]], delu ruskega Daljnega Vzhoda in večjemu delu [[Mongolija|Mongolije]].&lt;ref&gt;Steinhardt (1994), str. 5.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Mote (1999), str. 58.&lt;/ref&gt; Največje število prebivalcev je ocenjeno na 750.000 Kitanov in dva do tri milijone etničnih [[Kitajci Han|Hanov]].&lt;ref&gt;Ebrey (1996), str. 166.&lt;/ref&gt;

===Slovesnosti ustoličenja===
Ob pristopu  kitanskih voditeljev na prestol sta bili dve slovesnosti: Čaice ji (slovesnost priznanja) in Dzaišeng ji (slovesnost ponovnega rojstva). Ti slovesnosti sta bili uvedeni med vladavino kagana Zuvuja (vladal 735–745) in izvedeni po izvolitvi novega voditelja.{{sfn|Xu|2005|p=133}}  Dinastija Ljao je te slovesnosti podedovala kot simbolne rituale za ustoličenje cesarja.{{sfn|Xu|2005|p=136}}  Slovesnost ponovnega rojstva je vladajoči  cesar izvajal vsakih 12 let in z njo potrjeval svojo pravico do vladanja.{{sfn|Kuhn|2009|p=115}}  Slovesnost ponovnega rojstva je bil ritual, ki je vključeval sežig posebne zgradbe, v katero je vstopil cesar, da bi se ponovno rodil, ceremonialne igralce, pitje, ritualne predmete, zaklinjanja ter slačenje in oblačenje posebnih oblačil. Čeprav je bil obred uradno omejen le na moške vladarje (cesarja), sta slovesnost ponovnega rojstva izvedli tudi regentka cesarica vdova Čengtjan ([[Šjao Janjan]]) in  Fatjan ([[Šjao Novdžin]]), da bi utrdili svojo oblast.{{sfn|Lin|2018|p=189}}{{sfn|Twitchett|1994|p=115}}{{sfn|McMahon|2013|p=261}}

===Zakonodaja in uprava===
Ljao je imel dve vladi, ki sta delovali vzporedno. Severna vlada oziroma uprava je bila odgovorna za Kitane in nomadska ljudstva, ki so živela večinoma v severni polovici cesarstva. Južna uprava je bila odgovorna za stalno naseljene Hane v južni polovici cesarstva. Med vladama sprva ni bilo strogo določene ozemeljske meje, dokler je ni formalno določil cesar [[Šidzong]] (vladal 947–951). Novo določena severna uprava je imela veliko stalno naseljenih Hanov, Balhov in Ujgurov, ki so dobili svoji  notranji severni in južni vladi.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 77.&lt;/ref&gt;

Severna uprava je bila vodena, kot da je osebna domena  plemenskega poglavarja. Številna vladna imenovanja so bila povezana s plemenskimi zadevami, čredami in vazali, ki so služili cesarski hiši, najmočnejši in najvišji  položaji pa so bili povezani z vojaškimi zadevami. Velika večina funkcionarjev so bili Kitani, predvsem iz cesarskega klana Jelu  in klana Šjao.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 77–78.&lt;/ref&gt; Meje med plemeni niso bile nikoli jasno opredeljene. Plemena so se selila in se včasih tudi asimilirala. Težavni so bili edino [[Džurčeni]] na severovzhodu in [[Zubuji]] v [[Mongolija|Mongoliji]].{{sfn|Twitchett|1994|p=138}}

Južna uprava je bila bolj strukturirana in oblikovana po vzoru na vlado [[Dinastija Tang|dinastije Tang]].&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 78&quot;&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 78.&lt;/ref&gt; Številni nižje in srednje rangirani uradniki v Južni upravi so bili Kitajci Hani.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 79&quot;&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 79.&lt;/ref&gt; Nekatere družine Hanov, potomke zaslužnih uradnikov, so igrale pomembno vlogo v vladi Ljaa in postale močni klani. Izstopale so zlasti družine Han, Džao, Lju in Ma.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Cho-yun Hsu |title=A New Cultural History |date=2012 |publisher=Columbia University Press |isbn=9780231528184 |page=974}}&lt;/ref&gt;

Dinastija Ljao je bila nadalje razdeljena na pet okrožij, vsako s svojo prestolnico. Splošna ideja za uvedbo tega sistema je bila prevzeta od  dinastije Balhe, čeprav nobeno zavzeto mesto te dinastije ni postalo prestolnica okrožja.&lt;ref&gt;Wittfogel and Feng (1946), str. 44.&lt;/ref&gt; Glavna mesta okrožij so bila [[Šangdžing]]  (vrhovno glavno mesto) v današnji Notranji Mongoliji, [[Nanking|Nandžing]] (južno glavno mesto) v bližini današnjega [[Peking]]a,  Dongdžing (vzhodno glavno mesto) v bližini današnjega Ljaoninga, Džongdžing (osrednje glavno mesto) v današnji provinci [[Hebej]] blizu reke Laoha in Šidžing (zahodno glavno mesto) v bližini današnjega Datonga.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), xxix. and Wittfogel and Feng (1946), str. 44.&lt;/ref&gt; Vsako okrožje je vodil močan podkralj, ki je imel avtonomijo prilagajanja politike potrebam prebivalstva znotraj svojega okrožja.&lt;ref name=&quot;Twitchett and Tietze 79&quot; /&gt; Okrožja so bila nadalje razdeljena na uprave, imenovane ''fu'' (府), v katere so spadala metropolitanska območja okoli prestolnic, zunaj metropolitanskih območij pa so bila razdeljena na prefekture, imenovane ''džov'' (州), ki so bile same razdeljene na okrožja, imenovana ''šjan'' (縣).&lt;ref&gt;Wittfogel and Feng (1946), str. 45.&lt;/ref&gt;

Pomembne državne odločitve je seveda še vedno sprejemal cesar. Dvakrat letno se je sestal z uradniki severne in južne uprave, poleg tega pa je veliko časa posvečal plemenskim zadevam zunaj prestolnic.&lt;ref&gt;Twitchett and Tietze (1994), str. 79–80.&lt;/ref&gt;

===Vojska===
[[Slika:騎射圖.jpg|thumb|250px|Jelu Bei (verjetno): ''Lokstrelec in konj'']]
[[File:Heavily-armored Cavalry, Xuzhou Museum collection.jpg|thumb|left|200px|Oklepljen konjenik dinastije Ljao]]

Kitani so bili prvotno razdeljeni na osem plemen. Vsako pleme je vodil poveljnik, ki se je menjal vsaka tri leta. Leta 916 se je [[Abaodzi]] razglasil za kralja, da bi preprečil svoji zamenjavo. 

Plemena so o mobilizaciji in vojskovanju razpravljala na skupščinah. Iz teh vojaških začetkov se je razvil kitanski običaj sklicevanja skupščin.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Christopher Kaplonski, David Sneath |title=The History of Mongolia (3 Vols.) |date=2010 |publisher=BRILL |isbn=9789004216358 |page=480}}&lt;/ref&gt; Abaodzi je po vzponu na prestol svoje pleme Jila razdelil na dve plemeni in ju zaupal članom svoje družine. Istočasno je iz rekrutov iz obeh plemen ustanovil svojo gardo.{{sfn|Fu|1950|p=116}}

Vojska Ljaa je bila prvotno sestavljena iz 2000 mož, izbranih iz različnih plemen in mest, in bila Abaodzijevo osebno spremstvo. Dodatna vojska 2000 mož je bila sestavljena iz ujetnikov iz kraljestva Balhe in Džingdžova. To spremstvo je postalo orda, cesarjeva zasebna vojska, ki je štela 15.000 gospodinjstev in do 6000 konjenikov. 

Plemiči Ljaa so imeli vsak svojo zasebno domeno (''touxia'') z zasebno vojsko, ki si jo je vlada Ljaa 'izposojala' za pohode. Te domene so sestavljale 'obvezne prefekture in okrožja', ki so jih ustanavljali plemiči ali poglavarji, da bi tja preselili svoje ujetnike. Po ''[[Zgodovina dinastije Ljao|Zgodovini dinastije Ljao]]'' so se plemiči Ljaa in država obnašali kot družina in s svojimi vojskami pomagali vladi v času vojne. Večje orde so štele do tisoč konjenikov, včasih tudi več, manjše pa nekaj sto konjenikov. Do konca dinastije je cesarjeve orde tvorilo 81.000 gospodinjstev Kitanov in 124.000 gospodinjstev Balhov in Kitajcev, ki so lahko skupaj zbrali do 100.000 konjenikov.{{sfn|Fu|1950|p=112-125}} Vse orde so imele  imela nadzorne urade (''tixiasi''), nameščene v štirih od petih prestolnic Ljaa in v prefekturah Pingdžov in Fengšengdžov, kjer so prebivali etnični Hani. Uradi so organizirali vojaško mobilizacijo lokalnega prebivalstva v njihovi ordi.{{sfn|Fu|1950|p=120-121}} Vsak cesar je ustanovil svojo novo ordo, pri čemer je ordi svojega predhodnika prepustil varovanje mavzoleja svojega predhodnika.{{sfn|Fu|1950|p=117}} Ko so vojaške zadeve prešle v pristojnost Severne uprave, so morali uradniki Južne uprave o vojaških zadevah poročati Severni upravi in ne neposredno cesarju.{{sfn|Fu|1950|pp=97-98}}

Vojska Ljaa je bila sestavljena iz treh delov: orde, ki je bila elitna cesarjeva osebna konjenica, plemenske konjenice Kitanov s pomožnimi enotami nekitanskih plemen ter pehote Hanov in drugih stalno naseljenih ljudstev, v katero so spadale tudi posadke [[Katapult (orožje)|katapult]]ov. Poveljnikom so se pogosto dodeljevale apanaže.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Michal Biran |title=The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |url=https://archive.org/details/empireqarakhitai00bira |url-access=limited |date=2005 |publisher=Cambridge University Press |isbn=0521842263 |pages=[https://archive.org/details/empireqarakhitai00bira/page/n81 147]–148}}&lt;/ref&gt; V stepah in mestih je še vedno ostalo dovolj dovolj ljudi, da so vojsko oskrbovali z žito, mesom, konji in orožjem. Tako organizirani Kitani so imeli prednost pred drugimi turškimi stepskimi plemeni.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Christopher Kaplonski, David Sneath |title=The History of Mongolia (3 Vols.) |date=2010 |publisher=BRILL |isbn=9789004216358 |page=100}}&lt;/ref&gt;

Jedro vojske Ljaa je bilo sestavljeno iz težke oklepljene konjenice. V bitki je čelo vojske tvorila lahka konjenica, ki sta ji sledili dve vrsti oklepljene konjenice. Enote kitanske težke konjenice so bile organizirane v skupine po 500 do 700 mož. Za razliko od nekaterih drugih cesarstev, nastalih iz nomadskih plemen, so se Kitani raje borili v gostih formacijah težke konjenice kot v širokih formacijah konjenikov lokostrelcev.{{sfn|Whiting|2002|p=305}}

==Družba in kultura==
[[Slika:Liao dynasty silver coin with Khitan large script characters.jpg|thumb|200px|Srebrnik dinastije Ljao z napisom v [[Kitanska velika pisava|kitanski veliki pisavi]], ki se bere: 天朝萬順, Božanska dinastija – nešteto ugodnih [zadev]]]

===Jezik===
[[Slika:Nova N 176 folio 9.jpg|thumb|200px|Edini ohranjeni rokopis v kitanskem jeziku; folij 9 rokopisnega kodeksa [[Nova N 176]]]]

Kitanski jezik je zelo soroden mongolski družini jezikov. Nekatere širše definicije mongolske družine jezikov vključujejo kitanščino kot njenega člana. Kitanščina je daljni sorodnik mongolščine z mnogo izposojenkami iz tunguških in turških jezikov.{{sfn|Kane|2009|p=96}}&lt;ref&gt;{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=BnsZjpIa-cYC|isbn = 978-9004168299|title = The Kitan Language and Script|year = 2009|publisher = Brill}}&lt;/ref&gt;

Pred osvojitvijo severne Kitajske in ustanovitvijo dinastije Ljao Kitani niso imeli pisnega jezika. Leta 920 je bila razvita prva od dveh kitanskih pisav, [[Kitanska velika pisava|kitanska velika pisava]]. [[Kitanska mala pisava]] je bila razvita leta 925.&lt;ref name=&quot;Kane 2-3&quot;&gt;Kane (2009), str. 2–3.&lt;/ref&gt; Obe pisavi temeljita na istem govorjenem jeziku in obe vsebujeta mešanico logografov in fonografov.&lt;ref name=&quot;Kane 167-168&quot;&gt;Kane (2009), str. 167–168.&lt;/ref&gt; Kitanski pisavi sta kljub podobnosti s kitajsko kitajskim bralcem funkcionalno nerazumljivi. Nobena od kitanskih pisav do danes ni bila v celoti dešifrirana.&lt;ref name=&quot;Kane 2-3&quot; /&gt; Pisavi sta imeli približno 3000 znakov in sta se uporabljala za zapisovanje prevodov kitajskih besedil v kitanski jezik. Raba kitanskih pisav izven kitanskega ozemlja je bilo prepovedano, zato se od zapisov v teh pisavah ni ohranilo praktično nič.{{sfn|Tsien|1985|p=169}} V kitanski veliki pisavi je ohranjeno samo besedilo [[Nova N 176]], v kitanski mali pisavi pa nobeno.&lt;ref&gt;{{cite journal |language = ru |last = Zaytsev | first=Viacheslav P. | title = Рукописная книга большого киданьского письма из коллекции Института восточных рукописей РАН |trans-title = A Manuscript Codex in the Khitan Large Script from the Collection of the Institute of Oriental Manuscripts, Russian Academy of Sciences | url = http://orientalstudies.ru/eng/index.php?option=com_publications&amp;Itemid=75&amp;pub=1411 | journal = Письменные Памятники Востока (Written Monuments of the Orient) | volume=2 | issue=15 | year= 2011 | pages = 130–150 | issn = 1811-8062 }}&lt;/ref&gt;

Večina ohranjenih primerkov obeh kitanskih pisav so [[epitaf]]i na kamnitih ploščah ter številni napisi na kovancih, ogledalih in pečatih. Cesarji Ljaa so znali brati kitajščino. V času dinastije Ljao so bila v kitanščino prevedena nekatera kitajska dela. Ali je  bila prevedena tudi  konfucijanska klasika, ki je služila kot osrednji vodnik za vladanje na Kitajskem, ni znano.&lt;ref&gt;Franke and Twitchett (1994), str. 31–36.&lt;/ref&gt;

=== Položaj žensk===
[[Slika:Parure funéraire féminine. Liao (907 - 1125). Musée Cernuschi.jpg|thumb|200px|Posmrtna maska in (ženska) krona]]

Kitanske ženske so se učile loviti in upravljale družinske črede, jate, finance in premoženje, ko so bili njihovi možje v vojni.{{sfn|Johnson|2011|p=33–34}}&lt;ref&gt;Wittfogel and Feng (1946), str. 199.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Mote 76&quot;&gt;Mote (1999), str. 76.&lt;/ref&gt; Ženske iz višjih razredov so lahko zasedale vladne in vojaške položaje.&lt;ref name=&quot;Mote 76&quot; /&gt; Številne ženske iz kitanske elite, kot so bile cesarica [[Šulu Ping]] (cesarica Jingtjan), njena nečakinja [[Šjao Ven]] (cesarica Džingan) in pranečakinja [[Šjao Janjan]] (cesarica Čengtjan), so sodelovale v vojaških zadevah, spremljale cesarja v bitkah, poveljevale svojim vojskam in hodile na lov.{{sfn|Johnson|2011|p=125-126}} Kitajci Hani, ki so živeli pod dinastijo Ljao, niso bili prisiljeni sprejeti kitanskih običajev. Nekateri so jih sprejeli, večina pa ne.&lt;ref&gt;Johnson (2011), str. xvii–xviii.&lt;/ref&gt;

V kitanski kulturi so se moški iz elite običajno poročali z ženskami, starejšini od njih. Moški so se običajno poročili okoli šestnajstega leta, ženske pa okoli devetnajstega. Oboji so se poročali tudi mlajši. Poligamija je bila pogosta. Moški so bili včasih poročeni tudi z več sestrami hkrati.&lt;ref name=&quot;Mote 76&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Johnson 99–100&quot;&gt;Johnson (2011), str. 98–100.&lt;/ref&gt; Kitanska elita je sčasoma je opustila poligamijo  in sprejela hansko prakso z eno ženo in eno ali več konkubinami.&lt;ref name=&quot;Johnson 99–100&quot; /&gt; Običaj so sprejeli predvsem zaradi enostavnejšega postopka dedovanja.&lt;ref name=&quot;Mote 76&quot; /&gt;

Med preprostimi Kitani poroke niso bile dogovorjene. Dekleta so privabljala snubce tudi s petjem in plesom na ulicah. Devištvo v kitanski družbi ni bilo pogoj za poroko.&lt;ref name=&quot;Johnson 85–87&quot;&gt;Johnson (2011), str. 85–87.&lt;/ref&gt; Zaroka je bila enako pomembna kot zakonska zveza in jo je bilo težko razveljaviti. Ženin se je ob zaroki zaobljubil, da bo tri leta delal za nevestino družino, plačal odkupnino in nevestino družino obdaril. Po treh letih je smel nevesto odpeljati na svoj dom. Nevesta je po odhodu običajno prekinila vse vezi s svojo družino.&lt;ref&gt;Johnson (2011), str. 90–92.&lt;/ref&gt; 

Ugrabitve deklet, godnih za poroko, so bile pogoste. Včasih so bile vnaprej dogovorjene kot del dvorjenja. Dekleta so se po ugrabitvi vrnila domov, da bi oznanila svojo namero poročiti se. Ugrabitve so bile tudi nasilne in pogosto povezane s posilstvom.&lt;ref&gt;Johnson (2011), str. 86–88.&lt;/ref&gt; Kitanske ženske so imele pravico do ločitve in po ločitvi do ponovne poroke.&lt;ref name=&quot;Mote 76&quot; /&gt;

===Religija===
[[Slika:Liao Dynasty Avalokitesvara Statue Clear.jpeg|thumb| 200px| Pobarvan lesen kip iz dinastije Ljao, ki prikazuje Kvamon Guanjin v pozi Vodne lune; desna roka na desnem kolenu simbolizira božanskost Čiste dežele, Guanjininega osebnega raja, v katerega Guanjin odlaša oditi, dokler ne reši človeštva]]
[[Slika:LiaoDynastySancaiLuohanCirca1000.jpg|thumb|200px|levo|Eden od znamenitih primerkov glazirane keramike jišjan v naravni velikosti iz začetka 12. stoletja]]

Religija v družbi Ljaa je bila sinteza [[Budizem|budizma]], [[Konfucijanstvo|konfucijanstva]], [[Daoizem|daoizma]] in plemenske religije Kitanov. Med vladavino [[Abaodzi]]ja so bili zgrajeni templji vseh treh glavnih religij, pozneje pa je bilo cesarsko pokroviteljstvo omejeno predvsem na budizem, ki ga je do začetka 10. stoletja sprejela večina Kitanov.{{sfn|Mote|1999|p=43}}  Kitani so imeli Budo za zaščitniško božanstvo in so ga imenovali 'Dobrodušni kralj, ki varuje državo'. Na budizem so s sklicevali vsakič, ko so šli v vojno, in darovali ogromne daritve za duše padlih vojakov.{{sfn|Mote|1999|p=84}} 

Budistična besedila so začeli tiskati v 90. letih 10. stoletja, celotna ''[[Tripitaka]]'' pa je bil dokončana leta 1075. Dele ''Tripitake'' so našli v pagodi, zgrajeni leta 1056.{{sfn|Mote|1999|p=85}} Budistični učenjaki, ki so živeli v času dinastije Ljao, so napovedali, da se bo mofa (末法), doba, v kateri bodo uničeni trije zakladi budizma, začela leta 1052. Z mofo so se ukvarjale tudi prejšnje dinastije, vključno z dinastijama Sui in Tang, vendar so bile njihove napovedi, kdaj se bo začela, drugačne od tiste v dinastiji Ljao. Že v dinastiji Sui so si prizadevali ohraniti budistične nauke tako, da so jih vklesali v kamen ali zakopali. Ta prizadevanja so se nadaljevala tudi v dinastiji Ljao. Cesar [[Šingdzong]] je malo pred letom 1052 financiral več projektov, povezanih z mofo.&lt;ref&gt;Shen (2001), 266–269.&lt;/ref&gt;

Nekateri elementi tradicionalne kitanske plemenske religije so se še naprej spoštovali. Kitani so častili Sonce. Obredni položaj cesarja je bil obrnjen proti vzhodu, kjer je Sonce vzhajalo, za razliko od kitajskih cesarjev dinastije Han, ki so bili obrnjeni proti jugu. Proti vzhodu so bila obrnjena tudi kitanska vladarska bivališča. 

Kitani so častili duhove gore Muje, legendarnega doma prednikov Kitanov, in Črne gore.{{sfn|Mote|1999|pp=82–83}} Ob smrti kitanskega plemiča so ob polni in mlaju žrtvovali žgalne daritve. Telo je bilo tri leta izpostavljeno v gorah, nato pa so kosti kremirali. Kitani so verjeli, da duše mrtvih počivajo na Črni gori blizu province Rehe.{{sfn|Baldick|2012|p=32–33}}  Grobišča Ljaa  kažejo, da so animistične ali šamanske prakse pri porokah in pogrebnih obredih sobivale z budizmom. V grobnicah Ljaa so poleg znakov budističnega vpliva našli tudi živalske in človeške žrtve. Kitanski lovci so darovali duhu živali, ki so jo lovili, in med lovom nosili krzno iste živali. Obstajala so praznovanja, ki so obeleževala ulov prve ribe in divje gosi, ter letna žrtvovanja nebu, zemlji, prednikom, goram, rekam in drugim. Vsak moški Kitan naj bi  ob [[Sončev obrat|zimskem solsticiju]] žrtvoval belega konja, belo ovco in belo gos.{{sfn|Baldick|2012|p=32}}&lt;ref&gt;Johnson (2011), str, 53, 84.&lt;/ref&gt; Vojskovanje je bilo povezano z obilo vedeževanja, saj je bila odločitev o vojni odvisna od tega, ali je lopatica bele ovce med segrevanjem počila ali ne.{{sfn|Baldick|2012|p=32}}

Mnogi elitni Kitani, vključno s plemiči in begunci, ki so po porazu dinastija Ljao z dinastijo Dži (1115–1234) postali [[Karakitajski kanat|Kara Kitaji]], so se spreobrnili v konfucijanstvo, za katerega so verjeli, da ima z močjo tradicionalnih konfucijanskih obredov moč pomiriti naravo.&lt;ref&gt;{{Cite book |title=The Desk Encyclopedia of World History |publisher=Oxford University Press |year=2006 |isbn=978-0-7394-7809-7 |editor-last=Wright |editor-first=Edmund |location=New York |page=373}}&lt;/ref&gt; 

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;200&quot;&gt;
Slika:Luohan (arhat), Yixian cave, Hebei Province, China, Liao Dynasty, 11th century - Royal Ontario Museum - DSC09807.JPG|Kip [[arhat]]a; dinastije Ljao, 11. stoletje 
Slika:1090-1110 Buddha Sakyamuni anagoria IMG7142.JPG|Bronast kip [[Gautama Buda|Gautama Bude]]
Slika:Bronze Guanyin statue from Liao Shangjing.jpg|Bronast kip boginje  Guanjin iz kitajskega dela Vrhovne prestolnice
Slika:辽彩绘木雕观音立像.jpg|Pobarvan lesen kip bogine Guanjin
Slika:Bodhisattva Guanyin Liao China 10th century CE Penn Museum 03.jpg|Bronast kip bogine Guanjin, dinastija Ljao, 10. stoletje
&lt;/gallery&gt;

===Pokopavanje===
{{multiple image|perrow=2|total_width=450|caption_align=center
| align    = right
| direction =horizontal
| image1   = Liao Tomb (13969771387).jpg
| image2   = Liao Metal Net Burial Dress (14176487663).jpg
| footer=Grobnica s sarkofagom in žičnato pogrebno oblačilo 
}}
Kitani so svoje pokojnike iz elite pokopavali s kovinskimi maskami in v pletenih žičnatih oblekah. Maske so bile prilagojene obrazu pokojnika in izdelane iz brona, srebra ali zlata, odvisno od pokojnikovega statusa. Princesa iz Čena in njen mož sta bila pokopana v srebrnih žičnatih oblekah, z zlatima maskama in zlatima pokrivaloma. Na maskah so včasih upodobljeni tudi uhani. Kitani so verjeli, da bosta kovinska maska in obleka ohranili telo in preprečili propadanje. Pokojne so včasih tudi kremirali.&lt;ref name=&quot;funerary&quot;&gt;{{cite web | url=https://philamuseum.org/collection/object/322022 | title=Funerary Mask | website=Philamuseum.org | access-date=2026-07-16 | archive-date=2025-08-26 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250826052513/https://philamuseum.org/collection/object/322022 | url-status=dead }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;khan&quot;&gt;{{cite web | url=https://www.khanacademy.org/humanities/art-asia/imperial-china/liao-dynasty/a/murals-in-two-liao-dynasty-tombs | title=Murals in two Liao Dynasty tombs (Article) |website=Khanacademy.org}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;chen&quot;&gt;{{cite web | url=https://en.chinaculture.org/library/2008-01/15/content_39499.htm | title=Tomb of Princess of Chen State in Liao Dynasty|website=En.chinaculture.org }}&lt;/ref&gt;

Kitani so od 20. let 10. stoletja zelo hitro in v vse bolj dovršenih oblikah sprejemali grobno arhitekturo dinastije Tang. [[Mavzolej]]i Ljaa so temeljili na kulturnih vplivih [[Dinastija Tang|dinastije Tang]] in ne na novejših vplivih [[Dinastija Song|dinastije Song]].&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Linda C. Johnson |title=Women of the Conquest Dynasties: Gender and Identity in Liao and Jin China |url=https://archive.org/details/womenofconquestd0000john |date=2011 |publisher=University of Hawaii Press |isbn=978-0824860240 |page=[https://archive.org/details/womenofconquestd0000john/page/174 174]}}&lt;/ref&gt; 

===Kulturna dediščina===
[[Slika:Chen Juzhong - The Autumn Hunt - 1930.314 - Cleveland Museum of Art.tif|thumb|left| Čen Džudžong (1196): Kitanski kovci]]

Kulturna dediščina dinastije Ljao vključuje obilje kipov iz poslikanega lesa, brona in drugih kovin in tribarvne glazirane keramike ''sancai''. Glasba in pesmi dinastije Ljao so posredno ali neposredno vplivale na mongolske, džurčenske in kitajske glasbene tradicije.

Ritmični in tonski vzorec pesniške oblike ''ci'' (詞), pomembnega dela poezije dinastije Song, uporablja niz pesniških oblik in temelji na določenih glasbenih melodijah. Natančen izvor teh različnih izvirnih melodij in glasbenih načinov ni znan, vendar se zdi, da so neposredno ali  posredno nastali verjetno prek glasbe in besedil džurčenske dinastije Džin. Vsaj en kitajski vir iz [[Dinastija Han|dinastije Han]] je glasbo Ljaa in Džurčenov opisal kot živahno in mogočno glasbo konjeniških bojevnikov, ki se je prek njih razširila preko meje.&lt;ref&gt;Crump (1990), 25–26&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |language = zh |editor = Chinese Academy of Opera (中国戲曲研究院) |title = 《中国古典戲曲論著集成》 |trans-title = Collection of Reviews of Classical Chinese Drama |year = 1959 |publisher = China Drama Publishing House |location = Beijing |page = 241 }}&lt;/ref&gt;

[[Slika:Liao Gold Ornaments (19835545761).jpg|thumb|Okrašen zlat pas]]

Kulturni vpliv Ljaa je viden tudi v gledališču ''zaju'' (雜劇) [[Dinastija Juan|dinastije Juan]], z njim povezani orkestraciji ter oblikah klasične kitajske poezije ''ču'' (曲) in ''sanču'' (散曲). Eden od dokumentiranih načinov, kako se je ta vpliv pojavil, je bila vključitev kitanskih častnikov in mož v mongolsko vojsko med prvo mongolsko invazijo na Kitajsko med letoma 1211 in 1215.&lt;ref&gt;Crump (1990), str. 12–13&lt;/ref&gt;

== Zgodovinsko najdišče ==
[[Slika:Bars Hota Mongolia.jpg|sličica|Opečnata [[stupa]] v kitanskem mestu Hedong ([[Kerulenski Bars]])]]
Kitajska državna tiskovna agencija Šinhua je januarja 2018 objavila, da so v okrožju Duolun v [[Notranja Mongolija|Notranji Mongoliji]] odkrili ruševine starodavne palače, ki je služila kot poletna rezidenca vladarske družine in spremstva dinastije Ljao. Družina se je vsako leto tja preselila  od sredine aprila do sredine julija, da bi se izognili vročini. Na najdišču so odkrili temelje dvanajstih stavb s površino več kot 230 kvadratnih metrov, glazirane ploščice, keramiko in bakrene žeblje, ki so služili za datiranje najdišča.&lt;ref&gt;[https://www.msn.com/en-us/news/world/ancient-china-1000-year-old-royal-palace-discovered/ar-AAuA2zC?li=BBnb7Kz] {{dead link|date=junij 2026}}&lt;ref&gt;
{{clear}}

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin| 2}}
* {{citation|last=Atwood|first=Christopher P.|year=2021|title=The Rise of the Mongols: Five Chinese Sources|publisher=Hackett Publishing Company, Incorporated}}
* {{cite book |publisher=NYU Press |isbn=978-0-8147-7165-5 |last=Baldick |first=Julian |title = Animal and Shaman: Ancient Religions of Central Asia |year=2012 }}
* {{citation |last1=Bielenstein |first1=Hans |title=Diplomacy and Trade in the Chinese World, 589–1276 |date=2005 |publisher=Brill |isbn=978-9047407614 |url=https://books.google.com/books?id=vdJ7DwAAQBAJ|language=en}}
* {{cite book |last = Biran |first = Michal |author-link = |title = The Empire of the Qara Khitai in Eurasian History: Between China and the Islamic World |url = https://archive.org/details/empireofqarakhit0000bira |series = Cambridge Studies in Islamic Civilization |location = Cambridge, England |publisher = Cambridge University Press |year = 2005 |isbn = 0521842263 }}
* [https://www.academia.edu/23276848/_Legitimation_Discourse_and_the_Theory_of_the_Five_Elements_in_Imperial_China._Journal_of_Song-Yuan_Studies_44_2014_325-364 Chen Yuan (2014), &quot;Legitimation Discourse and the Theory of the Five Elements in Imperial China,&quot; Journal of Song-Yuan Studies 44: 325–364]. {{doi|10.1353/sys.2014.0000}}
* {{cite book |last = Crossley |first = Pamela Kyle |author-link = |year = 1997 |title = The Manchus |publisher = Blackwell |location = Cambridge, Mass. |isbn = 1557865604 |url-access = registration |url = https://archive.org/details/manchus00cros }}
* {{cite journal |last1=Crossley |first1=Pamela Kyle |title=Bohai/Parhae Identity and the Coherence of Dan gur under the Kitan/Liao Empire |journal=International Journal of Korean History |date=2016 |volume=21 |issue=1 |pages=11–44 |doi=10.22372/ijkh.2016.21.1.11|doi-access=free }}
* {{cite book |last = Crump |first = James Irving |title = Chinese Theater in the Days of Kublai Khan |year=1980 |publisher = Center for Chinese Studies, University of Michigan |location = Ann Arbor |isbn = 0-89264-093-6 }}
* {{cite book |last = Ebrey |first = Patricia Buckley |author-link =|title = The Cambridge Illustrated History of China |url = https://archive.org/details/cambridgeillustr00ebre_0 |url-access = registration |year = 1996 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 978-0521669917 |edition = 1st pbk. }}
* {{cite book |last1 = Franke |first1 = Herbert |author-link1 =|last2 = Twitchett |first2 = Denis |author-link2 = |title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = Introduction |pages = 1–42 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 0521243319 }}
*{{citation|last=Fu|first=Lo-han|year=1950|title=Natpat and Ordo: A study of the way of life and military organization of the Khitan emperors and their people|publisher = SOAS University of London}}
*{{citation|last=Gibb|first=H.A.R|year=1994|title=The Travels of Ibn Battuta}}
* {{cite book |last = Gernet |first = Jacques |author-link = |title = A History of Chinese Civilization |url = https://archive.org/details/historyofchinese00gern |url-access = registration |year = 1996 |isbn = 978-0521497817 |publisher = Cambridge University Press |location = Cambridge, MA |edition = 2nd }}
* {{cite thesis |last=Hyun |first=Jeongwon |title = Gift Exchange among States in East Asia during the Eleventh Century |year=2013 |degree = Ph.D. |institution = University of Washington |hdl = 1773/24231 }}
* {{cite book |last = Johnson |first = Linda Cooke |title = Women of the Conquest Dynasties |url = https://archive.org/details/womenofconquestd0000john |year = 2011 |publisher = University of Hawai'i Press |location = Honolulu |isbn = 978-0824834043 }}
* {{cite book |last = Kane |first = Daniel |author-link = |title = The Kitan Language and Script |year = 2009 |publisher = Brill |location = Leiden |isbn = 978-9004168299 }}
* {{citation|last=Kim|first=Alexander|year=2011|title=The Historiography of Bohai in Russia}}
* {{citation|last=Kuhn|first=Dieter|year=2009|title=The Age of Confucian Rule}}
*{{citation|last=Lin|first=Hang|year=2018|title=THE KHITAN EMPRESS DOWAGERS YINGTIAN AND CHENGTIAN IN LIAO CHINA, 907– 1125*|publisher=ARC Humanities Press}}
* {{cite book |last = Marsone |first = Pierre |author-link =  |title = La Steppe et l'Empire : la formation de la dynastie Khitan (Liao) |year = 2011 |publisher = Les Belles Lettres |location = Paris |isbn = 978-2251381091 }}
*{{citation|last=McMahon|first=Keith|year=2013|title=Women Shall Not Rule: Imperial Wives and Concubines in China from Han to Liao|publisher=Rowman &amp; Littlefield Publishers, Inc.}}
* {{cite book |last = Mote |first = Frederick W. |author-link = |title = Imperial China: 900–1800 |url = https://archive.org/details/imperialchina9000000mote_c6d2 |year = 1999 |publisher = Harvard University Press |location = Cambridge, MA |isbn = 0674445155}}
* {{citation | last = Mote | first = F. W. | title = Imperial China: 900–1800 | publisher = Harvard University Press | year = 2003 | isbn = 978-0674012127 }}
* {{citation |last=Needham|first=Joseph|author-link=Joseph Needham |title=Science and Civilization in China: Volume 3, Mathematics and the Sciences of the Heavens and the Earth|year=1986a|publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Engineering, Part 1, Physics|year=1986g|publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Engineering, Part 2, Mechanical Engineering|year=1986b|publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 4, Physics and Physical Technology, Part 3, Civil Engineering and Nautics|year=1986c |publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 1, Paper and Printing|year=1986d|publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 5, Chemistry and Chemical Technology, Part 4, Spagyrical Discovery and Invention: Apparatus, Theories and Gifts|year=1986e|publisher=Caves Books|location=Taipei}}
* {{citation|last=Needham|first=Joseph|author-mask=2|title=Science and Civilization in China: Volume 6, Biology and Biological Technology, Part 1, Botany|year=1986h|publisher=Cambridge University Press}}
* {{Citation |last=Needham |first=Joseph |author-mask=2|author-link=Joseph Needham |title=Science &amp; Civilisation in China |year=1986f |publisher=Cambridge University Press |volume=V:7: ''The Gunpowder Epic'' |isbn=0-521-30358-3}}
* {{Citation|last=Needham|first=Joseph|year=1994|title=Science and Civilization in China Volume 5 Part 6|publisher=Cambridge University Press}}
*{{citation|last=Needham|first=Joseph|year=2008|title=Science &amp; Civilisation in China Volume 5 Part 11|publisher=Cambridge University Press}}
*{{citation|last=Peers|first=C.J.|year=2006|title=Soldiers of the Dragon: Chinese Armies 1500 BC – AD 1840|publisher=Osprey Publishing Ltd}}
*{{citation|last=Peers|first=Chris|year=2013|title=Battles of Ancient China|publisher=Pen &amp; Sword Military}}
* {{cite journal |last = Shen |first = Hsueh-Man |title = Realizing the Buddha's &quot;Dharma&quot; Body during the Mofa Period: A Study of Liao Buddhist Relic Deposits |journal = Artibus Asiae |year = 2001 |volume = 61 |issue = 2 |pages = 263–303 |doi = 10.2307/3249911 |jstor = 3249911 }}
*{{citation |last=Smith |first=Paul Jakov |year=2015 |title=A Crisis in the Literati State}}
* {{cite journal |last = Smith |first = Paul Jakov |title = ''Shuihu zhuan'' and the Military Subculture of the Northern Song, 960–1127 |url = https://archive.org/details/sim_harvard-journal-of-asiatic-studies_2006-12_66_2/page/363 |journal = Harvard Journal of Asiatic Studies |date = Dec 2006 |volume = 66 |issue = 2 |pages = 363–422 |doi = 10.2307/25066819 |jstor = 25066819 |doi-access = free }}
* {{cite book |publisher=Routledge |isbn=978-1-317-45137-2 |last=Starr |first = S. Frederick |title = Xinjiang: China's Muslim Borderland |year=2015 }}
* {{cite journal |last = Steinhardt |first = Nancy Shatzman |title = Liao: An Architectural Tradition in the Making |journal = Artibus Asiae |year = 1994 |volume = 54 |series = 1/2 |issue = 1/2 |pages = 5–39 |doi = 10.2307/3250078 |jstor = 3250078 }}
* {{cite book |last = Steinhardt |first = Nancy Shatzman |title = Liao architecture |url = https://archive.org/details/liaoarchitecture0000stei |year = 1997 |publisher = University of Hawai'i Press |location = Honolulu |isbn = 978-0824818432 }}
*{{citation|last=Tackett|first=Nicholas|year=2017|title=The Origins of the Chinese Nation}}
* {{cite journal |last1 = Turchin |first1 = Peter |author-link =  |author2 = Jonathan M. Adams |author3=Thomas D. Hall |title = East-West Orientation of Historical Empires and Modern States |journal = Journal of World-Systems Research |date = December 2006 |volume = 12 |issue = 2 |pages = 219–229 |doi = 10.5195/jwsr.2006.369 |doi-access = free }}
*{{citation|last=Tsien|first=Tsuen-hsuin|year=1985|title=Science and Civilization in China 5}}
* {{citation |last = Twitchett |first = Denis|title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = The Liao |pages = 43–153 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn = 0521243319 }}
* {{cite book |last1 = Twitchett |first1 = Denis |last2 = Tietze |first2 = Klaus-Peter |editor1-first = Herbert |editor1-last = Franke |editor2-first=Denis |editor2-last = Twitchett |title = The Cambridge History of China'', Volume 6,'' Alien Regime and Border States, 907–1368 |chapter = The Liao |pages = 43–153 |year = 1994 |publisher = Cambridge University Press |location=Cambridge |isbn = 0521243319 }}
*{{citation|last=Whiting|first=Marvin C.|year=2002|title=Imperial Chinese Military History|publisher=Writers Club Press}}
* {{cite journal |last = Wittfogel |first = Karl A. |author-link = |author2 = Feng Chia-Sheng |title = History of Chinese Society Liao (907–1125) |url = https://archive.org/details/sim_transactions-of-the-american-philosophical-society_1946_36/page/1 |journal=Transactions of the American Philosophical Society |year = 1946 |volume = 36 |pages = 1–752 |doi = 10.2307/1005570 |jstor = 1005570 }}
*{{citation|last=Wright|first=David|year=2005|title=From War to Diplomatic Parity in Eleventh Century China|publisher=Brill}}
* {{citation|last = Xiong |first = Victor Cunrui |year = 2000 |title = Sui-Tang Chang'an: A Study in the Urban History of Late Medieval China (Michigan Monographs in Chinese Studies) |publisher = U of M Center for Chinese Studies  |isbn = 0892641371}}
* {{citation|last = Xiong |first= Victor Cunrui |year = 2009 |title = Historical Dictionary of Medieval China |publisher = Scarecrow Press, Inc. |location = United States |isbn = 978-0810860537}}
* {{cite book |last = Xu |first = Elina-Qian |title = Historical development of the pre-dynastic Khitan |year = 2005 |publisher = University of Helsinki |location = Helsinki |isbn = 9521004983 |url = https://helda.helsinki.fi/handle/10138/19205 }}
* {{cite thesis |last=Yun |first = Peter I. |title = Rethinking the Tribute System: Korean States and northeast Asian Interstate Relations, 600-1600 |year=1998 |degree = Ph.D. |institution = University of California, Los Angeles |url = https://books.google.com/books?id=77iJygAACAAJ |isbn=9780599031203 }}
* {{cite journal |last = Holmgren |first = Jennifer |title = Marriage, Kinship and Succession under the Ch'i-tan Rulers of the Liao Dynasty (907-1125) |journal = T'oung Pao |year = 1986 |volume = 72 |series = Second |pages = 44–91 |jstor = 4528345 |doi = 10.1163/156853286x00105 }}
* {{cite book |last = Adshead |first = Samuel Adrian Miles |title = China in World History |url = https://archive.org/details/chinainworldhist0000adsh |year = 2000 |publisher = St. Martin's Press |location = New York |ISBN = 0312225652 |edition = 3rd }}
{{Refend}}

{{Portal|China|History}}

{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 12. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]
[[Kategorija:Dinastija Ljao| ]]
[[Kategorija:Dinastije v kitajski zgodovini|Ljao]]</text>
      <sha1>qu23t8x549iv6od6gl8jlgqs56n296j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OLS(K)</title>
    <ns>2</ns>
    <id>604883</id>
    <revision>
      <id>6721635</id>
      <parentid>6717703</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:04:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721635</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3822" sha1="clqis97lyeysprrlh6hucnjwgy2j6k1" xml:space="preserve">{{Infopolje Glasbilo|name=Korne orgle ljubljanske stolnice|classification=[[Orgle]]|musicians=[[Stanko Premrl]]|builders=[[Ivan Milavec]]|image=Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG}}

= Orgle ljubljanske stolnice (Kor) =
'''Milavčeve Orgle v Ljubljanski stolnici''' so [[orgle]], ki jih je postavil [[Ivan Milavec]] leta 1911. Stojijo v [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|stolnici sv. Nikolaja]] v Ljubljani. 

== Zgodovina orgel v stolnici ==
Ko je leta 1462 cerkev sv. Nikolaja bila imenovana za stolnico, se je hitro pojavila potreba po vsaj pozitivu, da poje pri cerkvenem obredu. O tem pričajo trije viri. Prvi je Šola pri sv. Nikolaju, ki jo je napisal [[Josip Gruden]]. Ta omenja, da je prvi ljubljanski škof Sigismund Lamberg izdal naročilo za nove orgle. Drugi je pismo kanonika [[Mihael Hasiber|Mihaela Hasiberja]] [[Urban Textor|Urbanu Textorju]]

== Postavitev ==
Leta 1909 je službo organista v stolnici in vodje kora prevzel [[Stanko Premrl]]. Kmalu po tem so se že izvedli načrti za nove orgle, o katerih Premrl poroča v [[Cerkveni glasbenik|Cerkvenem glasbeniku]]. Ob postavitvi novih orgel so prenovili tudi vse tri orgelske omare. Uradno poročilo je napisal [[Hugolin Sattner]], potem ko so ob pomoči Premrl, benediktinca Horna iz Gradca in [[Zagrebška stolnica|zagrebškim stolniškim]] organistom Duganom orgle kolavdirali. Sattner: &quot;''Orgle so se izročile domačemu mojstru I. Milavcu, ki se je s tesnim srcem lotil velikega dela, a je opravičil nade, ki so se stavile nanj (...) Stare baročne omare so se zaradi dragocenih okraskov pridžale, vendar so se poglobile noter do stene, lepo se prepleskale in bogato pozlatile.&quot;''

== Dispozicija ==
Orgle so razmeroma velike za slovenski orgelski prostor, imajo tri [[Manual|manuale]] in 52 [[Register|registrov]]. Imajo pnevmatsko trakturo, sapniki pa imajo stožce. Dispozicija (izbor registrov): ''Opomba: jezičniki so označeni z rdečo''
{| border=&quot;0&quot; cellspacing=&quot;24&quot; cellpadding=&quot;18&quot; style=&quot;border-collapse:collapse;&quot;
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;3&quot; |'''I. manual''' &lt;br&gt; (C–g&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
----
|-
|1
| Principal||16'
|-
|2
| Burdon||16'
|-
|3
| Principal||8'
|-
|4
| Burdon||8'
|-
|5
| Rog||8'
|-
|6
| Gamba ||8'
|-
|7
| Harmonična flavta||8'
|-
|8
| Harmonika||8'
|-
|9
| Kvintaten|| 8'
|-
|10
| Oktava|| 4'
|-
|11
| Salicet||4'
|-
|12
| Cevna flavta ||4'
|-
|13
| Kvinta  ||2 2/3'
|-
|14
|Superoktava
|2'
|-
|15
|Kornet
|8'
|-
|16
|Mikstura
|2 2/3'
|-style=&quot;background-color: #FFCCCC;&quot;
|17
|Trobenta
|8'
|-
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;16&quot; |'''II. manual''' &lt;br&gt; (C–g&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
----
|-
|18
|Burdon
|16'
|-
|19
|Flavtni principal
|8'
|-
|20
|Salicional
|8'
|-
|21
|Dolce
|8'
|-
|22
|Cevna flavta
|8'
|-
|23
|Dunajska flavta
|8'
|-
|24
|Praestant
|4'
|-
|25
|Viola
|4'
|-
|26
|Flauto traverso
|4'
|-
|27
|Kvinta
|2 2/3'
|-
|28
|Flavtica
|2'
|-
|29
|Terca 
|1 3/5'
|-
|30
|Mikstura 
|2 2/3'
|-
|-style=&quot;background-color: #FFCCCC;&quot;
|31
|Klarinet
|8'
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;16&quot; |'''III. manual''' &lt;br&gt; (C–g&lt;sup&gt;3&lt;/sup&gt;)
----
|-
|32
|Violinski principal
|8'
|-
|33
|Burdonček
|8'
|-
|34
|Flauto amabile
|8'
|-
|35
|Eolina
|8'
|-
|36
|Vox coelestis
|8'
|-
|37
|Dolce
|4'
|-
|38
|Flavta
|4'
|-
|39
|Harmonia
|2 2/3'
|-style=&quot;background-color: #FFCCCC;&quot;
|40
|Oboa
|8'
|}
| style=&quot;vertical-align:top&quot; |
{| border=&quot;0&quot;
| colspan=&quot;16&quot; |'''Pedal''' &lt;br&gt; (C–f&lt;sup&gt;1&lt;/sup&gt;)
----
|-
|41
|Kontraviolon
|32'
|-
|42
|Principalbas
|16'
|-
|43
|Subbas
|16'
|-
|44
|Violon
|16'
|-
|45
|Salicet
|16'
|-
|46
|Ljubki
|16'
|-
|47
|Oktavbas
|8'
|-
|48
|Cello
|8'
|-
|49
|Burdon
|8'
|-
|50     
|Flavta
|4'
|-style=&quot;background-color: #FFCCCC;&quot;
|51
|Pozavna
|16'
|-style=&quot;background-color: #FFCCCC;&quot;
|52
|Pozavna
|8'
|-
|}
|}

== Viri ==</text>
      <sha1>clqis97lyeysprrlh6hucnjwgy2j6k1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - SP</title>
    <ns>2</ns>
    <id>605137</id>
    <revision>
      <id>6721513</id>
      <parentid>6717982</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:22:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721513</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17165" sha1="8y5rj25oq81vyu5uv0307ink5v4zgzm" xml:space="preserve">'''TEGA PESKOVNIKA NE UREJAJTE. TO JE OSEBNI PESKOVNIK. O PREDLOGIH NAGOVORITE AVTORJA NA [[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|POGOVORNI STRANI]].'''

= Sv. Pelegrin pri Umagu =
{{Infopolje Naselje
| name=Sv. Pelegrin - S. Pellegrino
| pushpin_map=Hrvaška
| established_title = Leto ustanovitve
| established_date=1964
| latd=45
| latm=25
| lats=53
| latNS=N
| longd=13
| longm=30
| longs=44
| longEW=E
| other_name=Pelegrin
| time_zone         = [[Srednjeevropski čas|CET]]
| utc_offset        = +1
| time_zone_DST     = [[Central European Summer Time|CEST]]
| utc_offset_DST    = +2
| founder=[[Edilit]]
| named_for=[[Sv. Pelegrin]]
| settlement_type=Počitniško naselje
|subdivision_name1=[[Umag]]}}
'''Sv. Pelegrin''' ([[Italijanščina|italijansko]] '''San Pellegrino''') ali tudi preprosto '''Pelegrin''' je počitniško naselje približno 3 km južno od mesta [[Umag]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]]. Zgradilo ga je podjetje [[Edilit]] iz Ljubljane. Približno polovico naselja so kupila slovenska podjetja, v drugo polovico pa so se vselili [[Slovenci]], večinoma iz [[Ljubljana|Ljubljane]] in okolice, v 60. letih 20. stoletja.

== Lega ==
Počitniško naselje s malo več kot 200 hišicami se nahaja med krajem [[Špina|Špino]], vasico Džuba ([[Đuba]]) in hrastovim gozdom, imenovanim Pineta ter ob cesti, ki vodi iz Umaga v [[Novigrad, Istra|Novigrad]]. 

== Zgodovina ==

==== Zlatorog ====
''Glavni članek: [[Zlatorog (naselje)]]''

Predenj so zgradili Pelegrin, je tu že stalo [[Dom Zlatorog pri Umagu|počitniško naselje Uprave za notranje zadeve Zlatorog]]. To so bile manjše hiške s po dvema ali štirimi pogradi s skupnimi sanitarnimi prostori in menzo. Medtem ko je bil Pelegrin enolično in kompaktno naselje, je bil Zlatorog raznolik in zaseben. Tako so imeli tudi lepšo urejeno obalo kot Pelegrin.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Kar je moje, je pač moje|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2G99CE9B/6c770f6a-1154-4c9c-ac37-b15e8b121388/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}&lt;/ref&gt;Danes je kompleks Zlatorog opuščen.

==== Ozadje ====
Gradnja počitniškega naselja Pelegrin je presenetljivo povezana s potresom v [[Skopje|Skopju]] leta 1963, kjer je podjetje Edilit iz Ljubljane tam gradilo hišice iz siporeksa. V podjetju so se nato odločili, da bodo z gradnjo tovrstnih stavb nadaljevali. Pred gradnjo je območje današnjega naselja pripadalo [[Graščina Seget|graščini Seget]] v [[Seget|istoimenskemu kraju]], bližnjemu kraju. Edilit je tako začel graditi prvo siporeks naselje &quot;pri nas&quot;. V prvotnem načrtu je bilo predvideno naselje z 204 hišicami, sredi naselja stavba za restavracijo in prostor za parkiranje, saj naj parkiranja pri hišicah ne bi bilo. Zdaj je večina avtomobilov že parkirana pri vikendih. 

Pelegrin je bil takrat del nekakšnega sklopa treh naselij. Prvo je bilo Zlatorog, potem Pelegrin, ki je bilo najbolj znano po cerkvi, in pa Špina, kjer so bile hiše večje in pa tudi dražje. Špina je nastala le nekaj let pred gradnjo Pelegrina (1961-1962), po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Pelegrin so v preteklosti imenovali tudi Siporex ali pa kar Edilit, zdaj so se te izrazi izgubili. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Turistični bum in bumerang - Crknjena stolpnica pa še živi|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-X991SPZF/f846e27b-5ed5-4588-8985-e7181a98524a/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-09}}&lt;/ref&gt;

==== Načrti ====
[[Slika:Sv. Pelegrin - Zlatorog1.jpg|sličica|Zapuščena menza Zlatorog]]
Pelegrin so po besedah vodilnih pri projektu začeli graditi zaradi ugodne lokacije in velikega zanimanja Slovencev za tovrstna naselja. Blizu so bli nakupovalni center, večje mesto, aavtobusna postaja. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Glas: Weekend hišice ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YAFMVZ2J/97042b2d-10e1-4514-a54f-5001edeee3fc/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}&lt;/ref&gt; Na začetku so napovedovali tudi veliko drugih stavb, kot so trgovski center, pokrit parkirni prostor, bife, pralnico za avtomobile itd.,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Želite vikend ob morju|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-81YY4ZFL/eb13d112-8c64-43e1-866a-6cdea9b45450/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}&lt;/ref&gt; ki pa se niso uresničili. Načrte in projekte hišic je izdelal [[Dušan Petek]] iz [[Projektivni atelje Ljubljana|Projektivnega ateljeja Ljubljana]], direktor gradbene montaže pa je bil inž. [[Zvonko Lengar]]. 

==== Gradnja in prodaja hišic ====
Prvotni načrt je bil prodaja kupcu v [[Beograd|Beogradu]], a se ni obnesla. A gradnja je že potekala in v Edilitu so se na koncu odločili za prodajo hišic, ki so že bile v gradnji. Naprodaj so bili štirje tipi hišic:
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
|'''Tip'''
|'''Površina (neto)'''
|'''Spremembe m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt; kasneje'''
|'''Prostori'''
|-
|PA-5
|33 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|za 3 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica s straniščem, terasa
|-
|PA-4
|39 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|za 3 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|dnevni prostor, kuhinjska niša, spalnica, kopalnica, stranišče, terasa
|-
|PA-3
|73 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|/
|dnevna soba, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica, stranišče, predsoba, shramba, dve terasi
|-
|1920
|37 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|za 11 m&lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;
|dnevni prostor, kuhinjska niša, dve spalnici, kopalnica s straniščem, predprostor, terasa
|}
Vse hišice so bile za tisti čas sodobno opremljene, z električno opremo v kuhinjah in kopalnicah. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Tovariš: Vikend naselje pri Umagu|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVKXFX2Z/52e7c091-f817-4d0f-942f-3c18e4649b51/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}&lt;/ref&gt;Cene hišic so bile od 2.038.700 do 4.445.000 dinarjev, za katere so plačali 60 % ob podpisu pogodbe, 30 % ob prevzemu, 10 % ob dograditvi naselja. Približno polovico hišic so kupila podjetja, nekatera tudi po več. Industrijski biro iz Ljubljane jih je kupil največ, kar 10. Podjetja, ki so kupila hišice:
{{col-begin}}
{{col-2}}
# [[Steklarna Rogaška Slatina]]
# [[Tehnomerkator Celje]]
# [[SDK Ljubljana]]
# [[Libela Celje]]
# [[Gorenjska kreditna banka Kranj]]
# [[Splošna bolnišnica Celje|Bolnišnica Celje]]
# [[Živila Kranj]]
# [[DIT tekstilcev Celje]]
# [[Modna hiša Maribor]]
# [[Color Medvode]]
# [[Gorenjska kreditna banka Jesenice]]
# [[Trgopromet Kočevje]]
# [[Sindikalna podružnica SOB Maribor]]
# [[ZŽTP Ljubljana]]
# [[Gorenjska predilnica Škofja Loka]]
# [[Helios Domžale]]
# [[Centromerkur Ljubljana]]
# [[Center Celje]]
{{col-2}}
&lt;ol start=&quot;19&quot;&gt;
&lt;li&gt;[[Hoja|Hoja Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Rudnik premoga Kanižarica]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Kleparska delavnica Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Rožca|Rožca Jesenice]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Gruda Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Industrijski biro Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Uradni list SRS Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Edilit|Edilit Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Institut za strojništvo Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Moda Celje]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Tekstilni institut Maribor]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Bombažna tkalnica Vižmarje]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Urbanistični zavod Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Mlinotest Ajdovščina]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Vrvrarna Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Splošni projektivni biro Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Konditor Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;li&gt;[[Volnenka|Volnenka Ljubljana]]&lt;/li&gt;
&lt;/ol&gt;
{{col-end}}Preostale hišice so v letih 1964 in 1965 kupili posamezniki. Lokacijsko dovoljenje je [[Mesto Umag|občina Umag]] izdala 28. marca 1964, pol leta kasneje pa so izdajali gradbena dovoljenja za posamezne nize hišic. Povpraševanje je bilo veliko, Pelegrin je dosegel 100-odstotno zasedenost, bilo pa je veliko težav s prijavami.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Hoja: Naši počitniški domovi v letu 1970 - Nezanesljive prijave|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CYDMAASZ/90c1ec37-ccd6-479a-8698-ce25a7511384/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-11}}&lt;/ref&gt; Edilit je na isti lokaciji prodajal tudi lesene montažne vikende.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=dLib.si - Delo: Oglas|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K3QOGREA/00f78b85-fe69-4c05-abb5-e1ea6a428707/PDF|website=www.dlib.si|accessdate=2026-07-12}}&lt;/ref&gt;

Ob prodaji hišic se je Edilit zavezal, da naselje komunalno opremi, cesta pa je bila prvotno zgrajena le do parkirnega prostora. Društvo si je tudi samo organiziralo odvoz listja in trave z vrtov.

==== Ustanovitev društva ====
Sprva se je pojavilo veliko problemov, kot npr., da hišice povezjejo le kolovozi, po katerih je bilo ob dežju težko vozoiti in hoditi. Problem se je pojavil tudi zaradi lastništva vrtov. Zato je bila jeseni 1965 ustanovljena Počitniška skupnost Pelegrin, ki jo je sprva vodil [[Boris Jenko]]. Leta 1971 se je preoblikovala v društvo. Društvo se je sprva ukvarjalo predvsem s prenosom skupnega zemljišča od Edilita na nove lastnike hišic in na društvo - cestišča, nato pa prevzelo tudi pomembnejše naloge, kot so obnova, modernizacija in urbanizacija naselja.

==== Asfaltiranje ====
Zaradi slabega stanja cest v naselju je podjetje za odvoz smeti zagrozilo, da smeti ne bo več odvažalo. V društvu so se dogovorili, da iz nabranega denarja asfaltirajo ceste, kjer vozi smetarski tovornjak. Ceste med nizi pa so se asfaltirale samo, če so lastniki hiš na tisti cesti asfaltiranje sami financirali. Tako so bile asfaltirane vse ceste v naselju razen med nizoma K in L, kjer se lastniki za to niso odločili. Cesta tam še danes ni asfaltirana.

==== Urejanje obale ====
Zaradi neurja je odneslo velik del obale. Društvo je obalo popravilo s pomočjo [[Cementarna Umag|Cementarne Umag]], da pa do podobnih nesreč ne bi več prihajalo, je postavilo oporni zid med naseljem in morjem ter drčo za spust čolnov. Člani so, da bi olepšali obalo, oblikovalca [[Niko Kralj|Nika Kralja]] prosili za predlog, ki je svetoval zasaditev pinij ob obali, cipres pri cerkvici in postavitev klopc med drevesi. Ta predlog so v celoti realizirali in je do danes ostal nespremenjen.

==== Urejanje kanalizacije ====
V skladu s prvotnim načrtom naselja je bila kanalizacija speljana v klorinator in nato 50 m daleč v morje, a je tudi tam morje še precej plitko. Morsko vodo so dali v analizo ljubljanski kanalizaciji, ki pa je pokazala, da morje ni ustrezno za kopanje. Tako so po pregledu jamarjev iz [[Postojna|Postojne]] kanalizacijo speljali v kraško vrtačo v smeri proti vasi Džuba, ki je povezana z morjem. Na kanalizacijo se je priključil tudi dom Zlatorog, ki je imel podobne težave. Ponovne meritve so pokazale, da je bila voda v morju po uspešno prestavljeni kanalizaciji primerna.

==== Urbanizacija ====
Po nujnih in splošnih urejanjih naselja so se v Pelegrinu lotili urbanističnega oblikovanja in urejanja naselja. Načrte zanj je naredil urbanist [[Andrej Pogačnik]]. Ta je svetoval, da naj bojo pristreški, nadstreški, pokrite terase in lože iz lahkih materialov, konstrukcijo pa naj bi okrasili z raznovrstnim zelenjem, kot so [[trta]], [[Glicinija|glicinije]] ali [[Vrtnica|vrtnice]]. Predlagal je tudi, naj terase, kamini, zidci, korita za rože, parapeti itd. čim bolj omilijo z zelenjem. Meje med vrtovi hiš naj bojo označeni z zasaditvijo živih mej ali preprostega rastlinja ali pa z zidci iz [[Lomljenec|lomljenca]], visokimi največ 40 cm. Danes je veliko vrtov omejenih tudi z ograjo ali visokimi zidovi. Vozila naj bi bila skrita, da ne kvarijo videza.

== Cerkev sv. Pelegrina ==
[[Slika:Sv. Pelegrin pri Umagu - Cerkev2.jpg|sličica]]

''Glavni članek: [[Cerkev sv. Pelegrina, Đuba]]'' 

Cerkvica sv. Pelegrina stoji na obali, dvignjena nad morjem, pod njo je približno 4 metre visok zid. Po izročilu naj bi bil tukaj na začetku 4. stoletja kot mučenec ubit [[sv. Pelegrin]]. Kosovo Gradivo za zgodovino Slovencev navaja navodila oglejskega patriarha glede cerkvice, posvečene sv. Pelegrinu: &lt;blockquote&gt;''Na drugi strani proti Omaku'' (Umagu) ''naj se začenja meja pri cerkvi, ki je bila pred kratkim postavljena nad morskim bregom v čast sv. Pelegrinu.''

''- Oglejski patriarh svojemu vazalu''&lt;/blockquote&gt;Ponovno je bila zgrajena leta 1401, nazadnje so jo prenovili 1982. Pri cerkvici sta ohranjeni tudi dela preše iz časa Rimljanov. Uporablja se le ob praznikih in drugih posebnih priložnostih.

== Naselje ==

==== Označevanje hiš ====
Označevanje hiš je v sv. Pelegrinu urejeno glede na razporeditev hiš. V Pelegrinu je 22 sklopov hiš. Vsak sklop hiš z vrtovi ima svojo črko (A - V), vsaka hiša pa ima glede na sklop svojo številko. Tako so npr. hiše A5, R7, U2... Nekateri sklopi imajo več hiš, ki imajo manjše vrtove, nekateri pa imajo le nekaj hiš z velikimi vrtovi.

==== Cestišča in parkirišča ====
Glavna cesta (po novem ulica Sv. Pelegrin) v kraj vodi naravnost do cerkve, kjer se seka z obalno cesto. Vse asfaltirane ceste skozi naselje so široke za en avto. V naselju tako ni semaforjev, enosemernih ulic itd. Javni parkirni prostori so ob skrajno desni cesti pod drevesi, nekaj jih je tudi ob obalni cesti.

== Obala, morje, rastlinstvo in živalstvo ==
[[Slika:Sv. Pelegrin - obala1.jpg|sličica|Obala proti cerkvi|levo|300x300_pik]]

==== Obala ====
Obala Sv. Pelegrina je sestavljena iz apnenca, ki se kaže v plasteh. Za obalo je značilno veliko manjših in večjih lukenj, ki jih je ustvarila voda.  

==== Morje ====
V morju najdemo raznolike živalske vrste. V pasu do približno 30 m od obale najdemo med ribami [[Pisanica|pisanice]], [[Salpa|salpe]], [[črnike]], tudi [[Špar|špare]], [[Črnorepka|črnorepke]], [[babice]] ter [[Igla (riba)|igle]]. Najpogostejše so [[rakovice]], predvsem [[Kleščar|kleščarji]] in [[Marogasta rakovica|marogaste rakovice]], in [[morski pajki]], [[Brizgači|morske kumare]] ter [[Rak samotar|raki samotarji]] in morski polži, večinoma [[Pegavka|pegavke]]. Opaziti je tudi [[Morski zajček|morske zajčke]] in [[sipe]]. Med školjkami so najpogostejše [[Latvice (školjke)|latvice]], [[Morsko uho|morska ušesa]], [[Lepotka|lepotke]], [[Breženka|breženke]] in [[srčanke]]. Pogosti so tudi [[apneni dežniki]] in [[Aksinela|aksinele]], med algami so pogoste [[Halimeda (alga)|halimede]], daleč najpogostejši pa je značilni [[jadranski bračič]].

==== Rastlinstvo ====
Rastlinstvo najbolje predstavljata [[lovor]] in [[hrast]], pogoste so tudi [[Cipresa|ciprese]] in [[Pinija|pinije]], a veliko jih je umetno zasajenih. V okolici je veliko [[Oljka|oljk]], zelo pogost je tudi [[Navadni rožmarin|rožmarin]].

==== Živalstvo ====
Kot značilni primer v Pelegrinu prebiva grlica, opaziti je tudi [[Čuk|čuka]],

== Skupnost ==
Društvo Pelegrin je še danes aktivno, ureja naselje, predstavlja odnose z občino itd. Vsako leto postavi tudi splav, približno 30 m od obale. V društvu so predvsem ljudje, ki v Pelegrin največ prihajajo in so največ aktivni med prebivalci.

V Pelegrinu je letovalo več znanih osebnosti:

* [[Anton Ogorelec]] - zelo dejaven, eden izmed prvih, ki si je ustvaril vikend, avtor knjige o naselju
* [[Miki Muster]]
* [[Lidija Šentjurc]]
* [[Sergej Kraigher|Sergej Krajger]]
* [[Jaroslav Šašel|Jaroslav Šašelj]]
* [[Marjan Britovšek]]
* [[Vladimir Klemenčič]]
* [[Janez Vipotnik]]
* [[Lino Legiša]]
* [[Stane Mihelič]]
* [[Niko Belopavlovič]]
* [[Janko Messner]]
* [[Aljaž Pegan]]

... in drugi.

==== Najbližje ustanove ====
Sv. Pelegrin nima nobene javne stavbe, zato se oskrbujejo iz sosednjih krajev. V Špini je že od nekdaj manjša trgovina ([[Market Špina]]) in turistična agencija ([[Spert d.o.o.]]), pri kateri se prebivalci registrirajo, ko pridejo v počitniško naselje. V bližnjem Segetu je nekaj manjših zasebnih storitev, medtem ko ima Umag nakupovalno središče, od Pelegrina pa je z avtom oddaljen približno 10 minut.

== Sedanjost in novosti ==
[[Slika:Sv. Pelegrin - ulica Badema tabla.jpg|sličica|Nova ulična tabla ulice bademe]]V Pelegrinu so se v 21. stoletju začele pojavljati številne novosti. Število apartmajev je strmo naraslo. Pojavili so se številni lokali, ob nekdanjem kompleksu Zlatoroga je nastalo odbojkarsko igrišče in prostori za žar, tudi kamp. Ljudje so modernizirali svoje hiše. Zdaj, ko je veliko povpraševanje po vikendih ob morju, so nekateri vikendi pripadli tujcem (t. j. ne Slovencem ali [[Hrvati|Hrvatom]], čeprav Hrvatov v Pelegrinu nikoli ni bilo, razen enega domačina), npr. [[Avstrijci|Avstrijcem]], [[Italijani|Italijanom]] itd.

==== Nova imena ulic ====
Leta 2021 je mesto Umag v sv. Pelegrinu začelo uvajati nova mesta ulic, čeprav Sv. Pelegrin uradno ni kraj. Tako so se pojavila dvojezična imena ulic, kot so ulica brnistra, ulica crnika, pa tudi proljetna obala in podobno. Z ulicami so prišle tudi novr hišne številke, ki niso obvezne in jih večina hiš tudi (še) ni sprejela. S hišnimi številkami lahko prebivalci dobivajo pošto. Trenutno se nov sistem v kraj šele uvaja in je popolnoma drugačen od dozdajšnje razporeditve.

== Sklici in viri ==

* Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981 - Ljubljana 2009{{Sklici|Delo - Crknjena stolpnica pa živi  - 7. avgust 1967 - pridobljeno 9. 7. 2026}}</text>
      <sha1>8y5rj25oq81vyu5uv0307ink5v4zgzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>David Pejičić</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605485</id>
    <revision>
      <id>6721789</id>
      <parentid>6720313</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:35:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>InternetArchiveBot</username>
        <id>196606</id>
      </contributor>
      <comment>Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5</comment>
      <origin>6721789</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2896" sha1="7vlgulmfwcg0qpn4bredwgojrisvf7t" xml:space="preserve">{{Infobox football biography
| name = David Pejičić
| birth_date = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| height = 175 cm&lt;ref name=&quot;besoccer&quot;&gt;{{navedi novice |title=Profile of David Pejičić |url=https://www.besoccer.com/player/david-peji-ic-3269099 |access-date=8 September 2025 |agency=BeSoccer |archive-date=2025-01-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250117111502/https://www.besoccer.com/player/david-peji-ic-3269099 |url-status=dead }}&lt;/ref&gt;
| position = [[vezist (nogomet)|vezist]]
| currentclub = [[Udinese Calcio|Udinese]]
| clubnumber = 
| youthyears1 = 
| youthclubs1 = [[ND Bilje|Bilje]]&lt;ref name=&quot;planetnogomet&quot;/&gt;
| youthyears2 = {{0|0000}}–2021
| youthclubs2 = [[ND Gorica|Gorica]]
| youthyears3 = 2021–2025
| youthclubs3 = [[Udinese Calcio|Udinese]]
| years1 = 2023–
| clubs1 = [[Udinese Calcio|Udinese]]
| caps1 = 
| goals1 = 
| years2 = 2025–2026
| clubs2 = → [[NK Maribor|Maribor]] (pos.)
| caps2 = 22
| goals2 = 5
| nationalyears1 = 2021–2022
| nationalteam1 = Slovenija do 15 let
| nationalcaps1 = 8
| nationalgoals1 = 2
| nationalyears2 = 2022–2024
| nationalteam2 = Slovenija do 17 let
| nationalcaps2 = 21
| nationalgoals2 = 5
| nationalyears3 = 2024–2025
| nationalteam3 = Slovenija do 19 let
| nationalcaps3 = 15
| nationalgoals3 = 4
| nationalyears4 = 2025–
| nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]]
| nationalcaps4 = 4
| nationalgoals4 = 1
}}
'''David Pejičić''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[14. junij]] [[2007]], [[Šempeter pri Gorici]].&lt;ref name=&quot;planetnogomet&quot;&gt;{{navedi splet |title=Mladi upi – David Pejičić (Udinese): Pri petnajstih trenira s člani in igra z mladinci, s kadeti pa se je uvrstil na evropsko prvenstvo |url=https://planetnogomet.si/intervjuji/mladi-upi-david-pejicic-udinese/ |website=Planet Nogomet |access-date=8 September 2025 |date=1 April 2023}}&lt;/ref&gt;

Pejičić je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]]. Od leta 2023 je član italijanskega kluba [[Udinese Calcio|Udinese]]. Med letoma 2025 in 2026 je bil posojen v slovenski [[NK Maribor|Maribor]], za katerega je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 22 tekem in dosegel 5 golov. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 17, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]].

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{sports links}}

{{škrbina o nogometašu}}

{{DEFAULTSORT:Pejičić, David}}
[[Kategorija:Slovenski nogometaši]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 15 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]]
[[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]]
[[Kategorija:Nogometaši Udineseja]]
[[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]]
[[Kategorija:Šempetrski športniki]]</text>
      <sha1>7vlgulmfwcg0qpn4bredwgojrisvf7t</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič/peskovnik - OS</title>
    <ns>2</ns>
    <id>605826</id>
    <revision>
      <id>6721632</id>
      <parentid>6721147</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:00:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721632</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3476" sha1="4tfe9fk4jb5iualq2ykeutwqmh2pgqj" xml:space="preserve">[[Slika:Ljubljana Kathedrale St. Nikolaus Innen Orgel 2.JPG|sličica|400x400_pik|Korne orgle ljubljanske stolnice, imenovane za najbolj slovenske orgle]]
'''Orgle v Sloveniji''' predstavlja približno 1500 [[Orgle|orgel]] in [[Pozitiv|pozitivov]], ki so jih postavila domača in tuja orglarstva na ozemlju [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Nekatere izmed njih imajo zgodovinski pomen, nekatere pa predstavljajo biser slovenskega orglarstva.

== Zgodovina ==

== Posebni primerki ==

==== Zgodovinski ====

==== Velikostni ====
* Orgle v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] - največje orgle
* Orgle v [[Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|koperski stolnici]] - največje cerkvene orgle
* Orgle v [[Cerkev Primoža Trubarja v Ljubljani|cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani]] - največje evangeličanske cerkvene orgle
&lt;gallery widths=&quot;100&quot; heights=&quot;100&quot;&gt;
Slika:Orgle CD.jpg|Orgle v Cankarjevem domu
Slika:Kirche Slovenia (52388277668).jpg|Orgle koperske stolnice
Slika:Orgle v cerkvi Primoza Trubarja 1.jpg|Orgle v cerkvi Primoža Trubarja
&lt;/gallery&gt;

==== Drugo ====

== Orglarstva ==

=== Barok ===

==== Janeček ====
''Glavni članek: [[Janečkova orglarska delavnica]]''

→Janeček

→Delavnica

→Dela

=== Klasicizem ===

=== Romantika ===

=== 20. stoletje ===

==== Cecilia Gorica ====

==== Milavec ====
→Milavec

→Delo

Njegove največje orgle stojijo v ljubljanski stolnici, ki so zaradi svojih registrov in piščalne zasnove imenovane za najbolj “slovenske” orgle.

==== Jenko ====
Skupno delo [[Franc Jenko|Franca]] in [[Anton Jenko|Antona Jenka]] je pustilo velik pečat v slovenskem orglarstvu, sploh ker imata do danes skupaj največ še obstoječih orgelskih inštrumentov v Sloveniji. Posebej sta oče in sin, doma iz Ljubljane, prepoznavna po značilnih odkritih piščalih. Njune orgle najdemo povsod po Sloveniji, delovala pa sta tudi mednarodno, Jenkotove orgle so tako tudi v [[Stolnica sv. Petra in Pavla, Đakovo|stolnici v Đakovem]] na Hrvaškem, tiste so ene izmed največjih inštrumentov slovenskega orglarstva.

=== Do danes ===

==== ŠOD Maribor ====
→Delavnica

→Delo

→Afera

==== Škrabl ====
''Glavni članek: [[Orglarstvo Škrabl]]''

Orglarska delavnica Škrabl iz [[Brestovec|Brestovca]] je ena izmed največjih orglarskih delavnic v Evropi in ena najprestižnejših v zgodovini slovenskega orglarstva. S kakovostnimi glasbili in njihovimi orglami po vsem svetu, med drugim tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]], na [[Afrika|Afriškem kontinentu]] in v [[Avstralija|Avstraliji]] si je ustvarila naslov najuspešnejše orglarske delavnice v Sloveniji.

→Anton Škrabl

→Delavnica

→Delo
[[Slika:Empty concert hall in Katowice (Unsplash).jpg|sličica|Dvorana v Katovicah, kjer stoji Škrablov opus 400]]
Največje delo Orglarstva Škrabl so orgle [[Orglarstvo Škrabl#Opus 400|opus 400 v Katovicah na Poljskem]], ki so s 4 oziroma kar 5 manuali največje orgle, kar jih je kdaj ustvarilo slovensko orglarstvo.

==== Drugi ====
Med vidnejšimi slovenskimi orglarstvi, ki so delovali oziroma še delujejo v 21. stoletju, so tudi [[Orglarstvo Močnik]], [[Orglarstvo Kolar]], 

== Projekti ==
=== Orgle v Cankarjevem domu ===

=== Orgle Ljubljanske stolnice ===
Pri projektu prenove [[Stolnica sv. Nikolaja, Ljubljana|ljubljanske stolnice]] so bile prenovljene tudi orgle. Za projekt so bili najbolj zaslužni [[Stanko Premrl]]

== Knjige ==</text>
      <sha1>4tfe9fk4jb5iualq2ykeutwqmh2pgqj</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pavel Stojčević</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605854</id>
    <revision>
      <id>6721566</id>
      <parentid>6721420</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:49:15Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje šolanje */</comment>
      <origin>6721566</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="83968" sha1="an5w6wd4h899ndfghfqhh67t9sxjp3g" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot;). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Bil je tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>an5w6wd4h899ndfghfqhh67t9sxjp3g</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721569</id>
      <parentid>6721566</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:57:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721569</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84557" sha1="dhdh63du93c3dx97y9wt9ewtsn0u6sn" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot;). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>dhdh63du93c3dx97y9wt9ewtsn0u6sn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721572</id>
      <parentid>6721569</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:02:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721572</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84563" sha1="5z76mmqorux6uczcoyky8kk5weoy7uc" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot;). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta Senka po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>5z76mmqorux6uczcoyky8kk5weoy7uc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721578</id>
      <parentid>6721572</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:09:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721578</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84565" sha1="3kx5uz8jm0k0qxodk0dg3i8e0xl40l5" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман''/''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot;). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta Senka po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>3kx5uz8jm0k0qxodk0dg3i8e0xl40l5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721581</id>
      <parentid>6721578</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:14:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721581</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84603" sha1="sicnmi39tj6kw8w6spsaaa9ykl1bl56" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta Senka po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>sicnmi39tj6kw8w6spsaaa9ykl1bl56</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721583</id>
      <parentid>6721581</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:15:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721583</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84619" sha1="aj6v7xhabbwum2jzzh2adjp7iu33bau" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan Okrajnov se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je Stevan Okrajnov res oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana Stojčević sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama in teta Senka po očetovi strani, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>aj6v7xhabbwum2jzzh2adjp7iu33bau</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721599</id>
      <parentid>6721583</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:15:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721599</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84622" sha1="klc5to3gspahee76agz3ytdd7ro9d2l" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil kot Gojko Stojčević 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>klc5to3gspahee76agz3ytdd7ro9d2l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721602</id>
      <parentid>6721599</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:33:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721602</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84706" sha1="6enh7isgjnh4m5qbdncrg0c4yq9q1c9" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da patriarh Pavle nosi materin priimek, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>6enh7isgjnh4m5qbdncrg0c4yq9q1c9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721603</id>
      <parentid>6721602</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:35:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721603</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="84709" sha1="q78ch2tmfluam5dciwxi7pa13odanm1" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>q78ch2tmfluam5dciwxi7pa13odanm1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721604</id>
      <parentid>6721603</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:43:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721604</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85215" sha1="9lslyqkaopzmilm40pe2rknan5lzg13" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz Rotterdama na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov. Stevan Okrajnov je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca 1910. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>9lslyqkaopzmilm40pe2rknan5lzg13</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721609</id>
      <parentid>6721604</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:46:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721609</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85214" sha1="3z55ncwjuoeqk8vrn13yl8qeve7o77j" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>3z55ncwjuoeqk8vrn13yl8qeve7o77j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721705</id>
      <parentid>6721609</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:10:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721705</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85224" sha1="se9do4c7mjeix04hs7t1qll8couevad" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Že kot dečka v rodni Slavoniji so opazili njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>se9do4c7mjeix04hs7t1qll8couevad</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721708</id>
      <parentid>6721705</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:34:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721708</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="85993" sha1="t3x5qn9i91zh09p3ua0r4vmc1im11jl" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>t3x5qn9i91zh09p3ua0r4vmc1im11jl</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721738</id>
      <parentid>6721708</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T07:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721738</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86084" sha1="rmgggtkmc5sp15bcag6v80jnflqdrnd" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009. &lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>rmgggtkmc5sp15bcag6v80jnflqdrnd</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721758</id>
      <parentid>6721738</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:51:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721758</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86087" sha1="il8dz8hys194to3ykw9h31gb4b4t20w" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Герман'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin German'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod German&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>il8dz8hys194to3ykw9h31gb4b4t20w</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721761</id>
      <parentid>6721758</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:55:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721761</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86083" sha1="iiieg8qzvlkz8j1cog63b5ya6ha6eqj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi slabega zdravja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>iiieg8qzvlkz8j1cog63b5ya6ha6eqj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721763</id>
      <parentid>6721761</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:56:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721763</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86095" sha1="m9i10shesft7eyg1hzg6287jk5sq1mj" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga imenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>m9i10shesft7eyg1hzg6287jk5sq1mj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721770</id>
      <parentid>6721763</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Poreklo in mladost */</comment>
      <origin>6721770</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86247" sha1="7pgui91vc1m7pti5htrw6y2yqnudou2" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>7pgui91vc1m7pti5htrw6y2yqnudou2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721771</id>
      <parentid>6721770</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:05:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje šolanje */</comment>
      <origin>6721771</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86284" sha1="f9bs8vrot0q4o4amrk7yoiprdpzoi6j" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; - je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>f9bs8vrot0q4o4amrk7yoiprdpzoi6j</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721774</id>
      <parentid>6721771</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:08:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje šolanje */</comment>
      <origin>6721774</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86299" sha1="tnuqgyan96igz9pws1ivn7nxu0jrx9b" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata, sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>tnuqgyan96igz9pws1ivn7nxu0jrx9b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721779</id>
      <parentid>6721774</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:12:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Stebunik</username>
        <id>55592</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Nadaljnje šolanje */</comment>
      <origin>6721779</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="86490" sha1="g9b2ufkl4b5go3ms9cbmhttdip2xn7d" xml:space="preserve">{{v delu}}

{{drugipomeni3|Pavel}}

{{Infobox Christian leader
| type = Bishop
| honorific-prefix = Njegova svetost
| name = Pavel
| honorific-suffix = patriarh srbski
| native_name = Gojko Stojčević
| native_name_lang = sr
| title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]]
| image = Patrijarh Pavle.jpg
| image_size = 210px
| alt = 
| caption = Patriarh Pavel oktobra 1992 
| church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]]
| archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]]
| province = 
| metropolis = 
| diocese = 
| see =
| retired = 
| resigned = 
| elected = [[1. december]] [[1990]] (izvoljen)
| appointed = 
| term = 
| term_start = [[2. december]] [[1990]] (umeščen v &quot;Saborni crkvi&quot; v Beogradu)&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt; 
| quashed = 
| term_end = [[15. november]] [[2009]] (umrl)
| predecessor = [[German Đorić|German]]
| opposed = 
| successor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]]
| other_post = &lt;!---------- Orders
The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those
clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------&gt;
| ordination = [[1954]]
| ordained_by = 
| consecration = [[1957]]
| cardinal = 
| created_cardinal_by = 
| rank = &lt;!---------- Personal details ----------&gt;
|birth_date= {{Birth date|1914|9|11|df=yes}}
|birth_place=  [[Kućanci]], [[Troena kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]]&lt;br&gt;danes: [[Hrvaška]])
| birth_name = Gojko Stojčević
|death_date= {{Death date and age|2009|11|15|1914|9|11|df=yes}}
|death_place=  [[Beograd]], [[Srbija]] 
| buried = [[Beograd]] &lt;br&gt;[[Samostan Rakovica|Rakovica]]
| nationality = [[Srbi|Srb]] 
| religion = [[pravoslavci|pravoslavec]]
| residence = 
| parents = Stevan Okrajnov, kmet&lt;br&gt;Ana Stojčević, gospodinja&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
| spouse = &lt;!-- or | partner = --&gt;
| children = 
| occupation = [[duhovnik]]&lt;br&gt;[[škof]]
| profession = [[akademik]]
| previous_post = 
| education = 
| alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]]&lt;br&gt;[[Univerza v Atenah]] 
| motto = 
| signature = 
| signature_alt = 
| coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg|
| coat_of_arms_alt = &lt;!---------- Sainthood ----------&gt;
| feast_day = 
| venerated = 
| saint_title = 
| beatified_date = 
| beatified_place = 
| beatified_by = 
| canonized_date = 
| canonized_place = 
| canonized_by = 
| attributes = 
| patronage = 
| shrine = 
| suppressed_date = &lt;!---------- Other ----------&gt;
| other = 
}}

'''Pavel Stojčević''' ali '''patriarh Pavel''' ({{lang-sr|Павле/Pavle}}, {{lang-la|Paulus}}, {{lang-en|Paul}}; rojen kot '''Gojko Stojčević''' {{lang-sr|Гојко Стојчевић/Gojko Stojčević}}); * [[11. september]] [[1914]] [[Kućanci]] [[Troena Kraljevina Hrvaška-Slavonija-Dalmacija]], [[Avstro-Ogrska]], danes: [[Hrvaška]]; † [[15. november]] [[2009]] [[Beograd]], [[Srbija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter 44. poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 1990 do 2009.&lt;ref&gt;Serbian Orthodox Church official site: [http://www.spc.rs/Istorijat/history.html History] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090418073221/http://www.spc.rs/Istorijat/history.html |date=2009-04-18 }}&lt;/ref&gt;

Njegov celotni uradni cerkveni naziv se je glasil: 
:''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Павле'' (cirilica)&lt;br&gt;''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Pavle'' (latinica)&lt;br&gt;&quot;Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Pavel&quot; (slovensko). 

Pred smrtjo je bil najstarejši živeči verski poglavar vzhodnega pravoslavja. Zaradi hude bolezni in zdravljenja je nazadnje bival na [[Vojaško-medicinska akademija, Beograd|Vojaško-medicinski akademiji]] v Beogradu, njegove dolžnosti pa je opravljal [[Črnogorsko-primorska škofija|črnogorsko-primorski škof]] [[Amfilohij Radović|Amfilohij]].

== Življenjepis ==
=== Poreklo in mladost ===
Pavel se je rodil 11. septembra 1914 v vasi [[Kućanci]] blizu [[Magadenovac|Magadenovca]] v okraju [[Donji Miholjac|Donjega Miholjca]], takratnem delu Avstro-Ogrske, danes Hrvaške. Pri krstu je v vaški pravoslavni cerkvi sv. apostolov [[Sveti Peter in Pavel|Petra in Pavla]] dobil ime Gojko. Razlog, da nosi materin priimek Stojčević, je verjetno v tem, da zaradi očetovega odhoda v Ameriko in njegove večletne odsotnosti Ana Stojčević in Stevan Okrajnov nista sklenila cerkvene poroke. Pri otrocih, rojenih zunaj zakonske zveze, je bila takrat cerkvena praksa, da so jih vpisovali po materinem priimku; očetovega imena večkrat niso niti zabeležili. Poleg tega sta se Gojko in Dušan rodila med prvo svetovno vojno, kar je nedvomno vplivalo na cerkveno življenje in možnosti za poroko, k čemur je prispevala svoje tudi splošna revščina in očetova bolezen. Sinek je bil tako slaboten, da so mu že prižgali in držali svečo misleč, da je umrl — a je vendarle preživel. 

V otroštvu je izgubil oba starša; oče Stevan se je okužil z jetiko na delu v Ameriki in je kmalu po prihodu domov po rojstvu mlajšega sina Dušana umrl, ko je bil Gojko star tri leta. Znano je torej, da je Stevan odšel s trebuhom za kruhom v ZDA. Edini Stevan iz vasi Kućanci, ki je v tistih letih odšel v Ameriko, pa se ni pisal Stojčević, ampak Okrajnov. V seznamu potnikov, ki so se 19. marca 1910 iz [[Rotterdam]]a na Nizozemskem odpravili v Ameriko, je bil napisan tudi mladenič Stevan Okrajnov, ki je na [[Ellis Island]] blizu New Yorka prispel 28. marca tistega leta. Takrat je bil star 28 let in navedeno je bilo, da je bil neporočen, tj. samski. Radovedni časnikarji &quot;Porekla&quot; so z zanesljivostjo ugotovili, da je prav ta Stevan Okrajnov oče patriarha Pavla. Patriarhov dedek po očetovi strani se je imenoval Nikola, babica pa Draginja ali Draga. Poleg Stevana sta imela še sina Lazarja ter hčerke Senko, Stevko in Stazo.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/otkriveno-porijeklo-patrijarha-pavla-malo-ko-zna-da-je-nosio-majcino-prezime/|title= Otkriveno porijeklo patrijarha Pavla: Malo ko zna da je nosio majčino prezime. Evo kako se prezivao Patrijarh Pavle|publisher=vesti-online|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=20. junij 2025|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

Nekaj časa je po moževi smrti mati Ana sama skrbela zanj in za brata; nato pa se je &quot;preudala&quot;, tj. ponovno poročila z vdovcem, rodila dve hčerki, Ljubo in Vido in nato še mlada umrla na porodu tretje hčerke. Tako je njega in brata vzgajala stara mama Draginja in teta po očetovi strani Senka, ki jo je imel zelo rad. Teta ju je vzgajala skupaj s svojo hčerko Agico, ki je bila od Gojka devet let starejša.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
Patriarh se je očeta spominjal le po dveh slikah: na eni poskuša ujeti pobeglega konja, na drugi pa že leži mrtev na odru, poleg katerega stoji jokajoča teta Kristina&lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=10}}&lt;/ref&gt; Patriarh je večkrat poudaril pomen, ki ga je imela v njegovi otroški vzgoji babica Draga, še posebej pa teta Senka:
:»Ona mi je nadomestila mamo, tako da še zdaj pomislim: ko bom umrl, bom najprej videl teto, nato pa vse druge sorodnike« &lt;ref&gt;{{navedi knjigo|author=Jovan Janjić|title=Budimo ljudi|place=Beograd|year=2009|publisher=Novosti|page=11}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Navedek iz intervjuja magazinu »Profil« št. 8, 1997&lt;/ref&gt;.

Že kot dečka v rodni Slavoniji in pozneje še bolj na izobraževanju v Sarajevu so opažali njegovo lepo petje; zato so ga poimenovali „Pjevalica“, tj. „Pevček“. Med študijem je bil tajnik Študentskega zbora Pravoslavne teološke fakultete v Beogradu. In tudi pozneje, ko je postal menih, je bil kor v hramu Pavlov priljubljen prostor. Veliko je dal na lepo petje in je po potrebi opominjal, pa tudi vadil pevski zbor ali pa tudi posameznike, da bi bilo cerkveno petje čimbolj ubrano.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nadaljnje šolanje ===
Štirirazredno ljudsko šolo je končal v domači vasi. V [[Samostan Orahovica|Samostanu Orahovici]] se je med poletnimi počitnicami pripravljal na nadaljnje šolanje. Po končani osnovni šoli je od 1925 do 1929 obiskoval nižjo gimnazijo v [[Tuzla|Tuzli]]. V isti klopi je sedel skupaj s pisateljem [[Meša Selimović|Mešom Selimovićem]], česar se je rad spominjal še na stara leta:
{|
|-
! U istoj klupi sa muslimanom&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! V isti klopi z muslimanom
|-
| &lt;blockquote&gt; »Ja sam sedeo u prvoj klupi. Sa desne mi je strane bio musliman Meša, a sa leve jedan Hrvat. Ja sam bio u sredini. Tako da smo živeli, što se kaže, kao braća, kao svoji… Tada se to nije tako osećalo jer se videlo da su vremena teška i da idu još gora. Tako su te razlike i nacionalne i ove druge bile neprimećujuće. Sad se suviše ističe ponekada nacionalnost i vera. A onda je bilo drugčije: bili smo drugovi školski, u istoj klupi smo sedeli Srbin, Hrvat i musliman.«
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; »Sedel sem v prvi klopi. Na moji desni je bil musliman Meša, na levi pa neki Hrvat. Jaz sem bil v sredini. Tako smo živeli, kot pravijo, kot bratje, kot svoji... Takrat se to (razlikovanje po narodnosti in veri) ni tako občutilo, ker se je videlo, da so časi težki in da prihajajo še hujši. Tako so bile te razlike, tako narodnostne kot tiste druge, neopazne. Zdaj včasih preveč poudarjajo narodnost in vero. A takrat je bilo drugače: bili smo šolski tovariši: v isti klopi smo sedeli Srb, Hrvat in Bošnjak.«
&lt;/blockquote&gt;
|}
Tam je zanj skrbel stric železničar, ki ga je sprejel v svojo revno in številno družino, ki je štela osem otrok. 
:&quot;Živeli smo na obrobju Tuzle, moj stric je bil strog, a pravičen; izobraževal je vse svoje otroke in mene, vsi so diplomirali na univerzi, nekateri pa so celo doktorirali,&quot; — je zapisano v [[Jovan Janjić|Janjićevi]] knjigi ''&quot;Bodimo ljudje&quot;'' iz 2006, ki govori o patriarhovem življenju, delovanju in mišljenju.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.knjizara.com/knjige/knjiga-budimo-ljudi-jovan-janjic-35211|title=Knjiga: BUDIMO LJUDI - Jovan Janjić|publisher=Prva srpska online knjižara|author=Jovan Janjić|place=Beograd|language=sr|date=2006|accessdate=29. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Ob njegovem pogrebu 20. novembra 2009 se je zvedelo, da so se &quot;poleg potomcev patriarhovega lastnega brata Dušana od njega poslovili tudi potomci njegovega bratranca Lazarja Okrajnova, železniškega uradnika, s katerim je patriarh živel v zgodnji mladosti med študijem v Tuzli pred drugo svetovno vojno.&quot; Zanimiv je podatek, da je patriarh Pavel redno praznoval kot krstno slavo Lazarjevo soboto, kar je še en dokaz, da je bil po očetovi strani iz družine Okrajnov; materina družina, Stojčevići, namreč praznujejo slavo sv. Janeza.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://srpskainfo.com/sudbine/nova-saznanja-o-porjeklu-ko-je-bio-otac-patrijarha-pavla-i-zasto-je-gojko-stojcevic-nosio-prezime-svoje-majke/|title=NOVA SAZNANJA O PORJEKLU Ko je bio otac patrijarha Pavla i zašto je Gojko Stojčević nosio MAJČINO PREZIME|publisher=Srpskainfo|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=10. november 2020|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Gojko je oboževal šolske predmete, pri katerih ni poudarek na spominu, kot sta fizika in matematika, ter dosegal odlične rede; iz verouka pa je imel le dvojko. Kljub temu se je vseeno odločil nadaljevati šolanje v semenišču, na kar so najbolj vplivali sorodniki. Semenišče v Sarajevu je obiskoval od 1930 do 1936. Tudi tukaj so občudovali njegovo izredno lepo petje, kar ga je spremljalo do konca življenja.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Po končanem semenišču se je vpisal na Univerzo v Beogradu, kjer je vzporedno študiral teologijo in medicino. Medicino je študiral dve leti, nato pa jo je opustil; leta 1942 je diplomiral iz teologije. Med drugo svetovno vojno je izgubil brata Dušana, ki naj bi ga bili ubili ustaši; kljub temu pa je zastopal in priporočal krščansko stališče, da je treba vse odpuščati in se nikoli ne maščevati, saj to ničesar ne rešuje; sam pa se je zatekel v [[Samostan Ovčar|Samostan sv. Trojice v Ovčarju]].

1944 je bil zaposlen kot učitelj in vzgojitelj v domu za begunce v Bosni v [[Banja Koviljača|Banji Koviljači]]. Ko so se nekega dne otroci kopali v reki, se je en deček začel utapljati in Gojko je skočil v ledonomrzlo vodo, da bi ga rešil, a se pri tem tako hudo prehladil da je zbolel na pljučih — vendar ni imel kaverne. Zdravniki pa so mu, ugotovivši takrat še neozdravljivo [[tuberkuloza|jetiko]], napovedali le še tri mesece življenja. Nato je odšel v [[Samostan Vujan]], kjer je nekaj časa živel ločeno od drugih menihov in mu je uspelo premagati bolezen. V zahvalo je izrezljal in samostanu podaril lesen [[razpelo|križ]].

Po vojni je delal v Beogradu kot gradbeni delavec, a je zaradi slabega zdravja leta 1946 odšel v samostan Blagoveštenje v Ovčarju, kjer je napravil meniške zaobljube kot Pavel. Med letoma 1949 in 1955 je v tem samostanu služil kot hierodiakon, pozneje pa v [[Samostan Rača|Samostanu Rača]]. Leta 1954 je bil Pavle [[duhovniško posvečenje|posvečen v duhovnika]]. Istega leta je bil povišan v protosindžela, leta 1957 pa v arhimandrita.

Med letoma 1955 in 1957 je Pavel odšel na podiplomski študij na Teološko fakulteto [[Univerza v Atenah|Atenske univerze]] v Grčiji, kjer je doktoriral iz Nove zaveze in bogoslužja.{{sfn|Fox|2009}} Grki so tedaj še arhimandrita tako cenili, da so dali o njem nekemu srbskemu cerkvenemu dostojanstveniku takole spričevalo: &quot;Če bi imela naša grška Cerkev pet duhovnikov, kot je vaš Pavel, se ne bi bala za svojo prihodnost, ampak bi bila najmočnejša Cerkev na svetu.&quot; &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://srbi.hr/patrijarh-pavle-od-slavonskog-decaka-do-duhovnog-oca-nacije/|title=Patrijarh Pavle - Od slavonskog dečaka do duhovnog oca nacije|publisher=srbi.hr|author=Srđan Sekulić|place=|language=sr|date=14. november 2019|accessdate=27. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Raško-prizrenski škof ===
Po vrnitvi iz Grčije je bil leta 1957 izvoljen za [[Raško-prizrenska škofija|raško-prizrenskega škofa]]; bil je tako ponižen, da celo v njegovem lastnem samostanu sobratje dolgo niso vedeli, da je bil izvoljen za škofa.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Na tem sedežu je stoloval kar 33 let. V tem času je kljub nenaklonjenim ateističnim okoliščinam zgradil številne nove cerkve in pomagal pri obnavljanju starih. Veliko časa je preživel na potovanjih in srečanjih z verniki svoje škofije.

Med [[Kosovska vojna|Kosovsko vojno]]&lt;ref&gt;''Vojna na Kosovem'' ali ''Kosovska vojna'' ({{lang-sr|Rat na Kosovu}}; {{lang-sq|Lufta e Kosovës}}; {{lang-en|Kosovo War}}) označuje oborožen spopad med [[Srbi]] in [[Albanci]] od 1996 do 1999; prvi so želeli obdržati oblast, drugi pa so želeli doseči neodvisnost. Po vojaškem posredovanju sil Nata se je srbska vojska umaknila s Kosova, ki je bilo postavljeno pod protektorat [[ZN]].&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://washington-report.com/backissues/0799/9907051.html |title=Ethnic Cleansing Thwarted in Kosovo; Standoff in Iraq; and a Swiss Case of “Stockholm Syndrome” |author=Ian Williams |publisher=Washington Report |date=1. avgust 1999 |accessdate=18. januar 2011}}&lt;/ref&gt; je bilo Prizrensko bogoslovje sv. Cirila in Metoda preseljeno v [[Niš]], sedež Raško-prizrenske škofijje pa iz Peći v [[Samostan Gračanica|Samostan Gračanico]].

Kot raško-prizrenski škof je pričal v Združenih narodih o težavah kosovskih Srbov.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.banjaluka.com/aktuelno/bih/da-li-znate-kako-se-zvao-patrijarh-pavle-prije-monasenja/|title=Da li znate kako se zvao patrijarh Pavle prije monašenja?|publisher=banjaluka.com|author=Uredništvo|place=Banjaluka|language=bs|date=13. februar 2023|accessdate=17 julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Srbski patriarh ==
=== Prve večstrankarske volitve in demonstracije ===
Po 34 letih bivanja na Kosovu je bil Pavel 1. decembra 1990 izvoljen za srbskega patriarha, ki je nasledil bolnega patriarha Germana, in se preselil v Beograd. Za patriarha je bil ustoličen 2. decembra 1990 v katedrali svetega nadangela Mihaela v Beogradu, 22. maja 1994 pa na starodavnem sedežu Srbske pravoslavne Cerkve samostanu Peškega patriarhata. Šest dni po njegovi izvolitvi so bile v Srbiji prve povojne kolikor toliko demokratične večstrankarske parlamentarne volitve, na katerih je na oblast prišla Socialistična partija Srbije pod vodstvom Slobodana Miloševića. 

Sprva so bili odnosi med Cerkvijo in vlado dobri, a so se zaradi jugoslovanskih vojn in nenehne krize v Srbiji postopoma slabšali. Pavel je imel povezave z družino Karić in se je večkrat srečeval z Miloševićem in njegovo ženo Miro Marković, pa tudi z voditelji opozicije. Leta 1993 je napisal pismo Miloševiću, v katerem ga je pozval, naj iz zapora izpusti [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]].&lt;ref&gt;&quot;Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja&quot; (srbsko). Vreme. 21. december 2005. Pridobljeno 20. februarja 2026.&lt;/ref&gt;

==== Izid volitev v Srbiji 1990 &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko&lt;/ref&gt; ====
{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;text-align:center; font-size:95%; width:100%&quot;
|-
! width=&quot;12&quot;|Zap.št.
! width=&quot;23&quot;|Kandidat
! width=&quot;18%&quot;|Emblem
! width=&quot;24%&quot;|Stranka
! width=&quot;14%&quot;| Glasov
! width=&quot;14%&quot;| %
|- valign=&quot;top&quot;
| 1
| '''[[Slobodan Milošević]]'''&lt;br&gt;[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]]
| [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]]
| Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije)
| 3.285.799 
| 67,71
|- valign=&quot;top&quot;
| 2
| '''[[Vuk Drašković]]'''&lt;br&gt;[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]]
| [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]]
| Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) 
| 824.674
| 16,99
|- valign=&quot;top&quot;
| 3
| '''[[Ivan Đurić]]'''&lt;br&gt;Иван Ђурић
| [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]]
| СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI)
| 277.398 
| 5,72
|- valign=&quot;top&quot;
| 4
| '''[[Sulejman Ugljanin]]'''&lt;br&gt;[[File:Sulejman Ugljanin MC.jpg|70px]]
| [[File:Sandzak region map.png|70px]]
| Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije)
| 109.459 
| 2,26
|- valign=&quot;top&quot;
| 5
| '''[[Vojislav Šešelj]]'''&lt;br&gt;[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]]
| [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]]
| Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)&lt;ref&gt;Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)&lt;/ref&gt;
| 96.277 
| 1,98
|}

==== Demonstracije 9. marca 1991 ====

9. marca 1991 so v Beogradu izbruhnile množične [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu. To so bile del vstaje, ki jo je vodila opozicija vladajoči stranki Slobodana Miloševića pod vodstvom Vuka Drađkovića. Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&amp;mm=03&amp;dd=09&amp;nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}&lt;/ref&gt;

Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je kot odmev na dogodke v središču Beograda 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom &quot;Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo&quot;. Ves mestni promet je bil že med delovnim časom brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. 
Milošević je v jeku protestov odhitel do Patrijaršije in prosil patriarha Pavla, naj vendarle posreduje, kar je on tudi sprejel, &quot;da ne bude krvi&quot; (&quot;da ne bo krvi&quot;); ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih; mnogi od udeležencev so bili nad njim razočarani, saj so pričakovali, da jih bo podprl v protikomunističnem gibanju, za katero so si predstavljali, da se bo končalo s padcem komunizma kot nedavno tega v Bukarešti (1989) in drugih državah Vzhodnega bloka:&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Patrijarh Pavle traži razilazak&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&amp;mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&amp;ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel zahteva razhod
|-
| &lt;blockquote&gt; Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavske pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!).
&lt;/blockquote&gt;
|}
Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda — z namenom, da izpolni svojo dolžnost in poskrbi za zveličanje svoje duše&lt;ref&gt;Nagovor je končal namreč z besedami: &quot;Rekoh i spasoh svoju dušu&quot; (&quot;Rekel sem in zveličal svojo dušo&quot;). Po njegovem mnenju je bil dolžan pozvati protestnike naj se razidejo in bi opustitev tega poziva bila grešna. Po drugih mnenjih pa poziv ni bil na mestu, saj se je nesrečna bratomorna vojna začela in se odvijala s tako krvoločnostjo prav zato, ker je na oblasti ostal Miloševićev režim, ki se je celo desetletje hranil z mednacionalnimi in medverskimi spori; če bi takrat padel, bi bil možen nekak dogovor sprtih strani in bi poteklo veliko manj krvi. Kakršnikoli so že bili Miloševićevi nasledniki, so vodili svoje državice v miru vse do danes (2026).&lt;/ref&gt; — se je srbski patriarh Pavel odpravil na Ušće, da bi nagovoril Slobove podpornike; aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.&lt;ref&gt;Pravoslavlje 576 (1991), 3.&lt;/ref&gt;

Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića in njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljalo tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]] ter posledično do [[Slovenska osamosvojitvena vojna|Slovenske osamosvojitvene vojne]], kakor v nadaljevanju tudi do krvavega [[Razpad Jugoslavije|Razpada Jugoslavije]].&lt;ref&gt;{{navedi novice |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://historydraft.com/story/ten-day-war-slovenian-independence-war/timeline/335|title=History of Ten-Day War (Slovenian Independence War) — Thursday Jun 27, 1991 to Sunday Jul 7, 1991|publisher=Historydraft|author=|place=Ljubljana|language=en|date=|accessdate=26. maj 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Med jugoslovanskimi vojnami ===
[[File:Voljavca2005.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel v [[Samostan Voljavča|Samostanu Voljavči]] (leta [[2005]])]]&lt;/center&gt;
Med jugoslovanskimi vojnami sta patriarh in SPC podpirala voditelje bosanskih Srbov (v [[Republika Srbska|Republiki Srbski]]) in hrvaških Srbov (v [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]). Patriarh Pavel je bil zaradi svojih stališč med temi vojnami deležen ostrih kritik. Številni Bošnjaki, Hrvati in mnogi zgodovinarji so Srbsko pravoslavno cerkev imeli za hujskaško silo srbskega nacionalizma.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://berkleycenter.georgetown.edu/posts/the-serbian-orthodox-church-and-extreme-right-groups-a-marriage-of-convenience-or-organic-partnership|title= The Serbian Orthodox Church and Extreme-Right Groups: A Marriage of Convenience or Organic Partnership?|publisher=berkleycenter.georgetown.edu|author=Vesko Garčević|place=|language=en|date=14. julij 2023|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://balkanacademia.com/2026/03/28/serbian-orthodox-fundamentalism-in-serbia/|title=Serbian Orthodox Fundamentalism in Serbia|publisher=Balkan Academia|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=28. marec 2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/165358986/Serbian_Orthodox_Fundamentalism_The_Sacralization_of_Ultra_Nationalism|title=Serbian Orthodox Fundamentalism: The Sacralization of Ultra-Nationalism|publisher=academia.edu|author=Petrit Latifi|place=|language=en|date=2026|accessdate=21. julij 2026}}&lt;/ref&gt;  

Patriarh Pavel se je na začetku svoje službe popolnoma poistovetil s to [[množična blaznost|množično blaznostjo]] in je obiskal od srbskih vstajnikov zasedeni mesti hrvaški [[Knin]] in bosanske [[Pale]], medtem ko so srbske čete oblegale in &quot;etnično čistile&quot; [[Goražde]].&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 263&lt;/ref&gt; Srečeval se je z voditeljem srbskih polvojaških tolp [[Željko Ražnatović|Arkanom]], za katerega je trdil, da je upravičeno storil svoja dejanja, in mu podaril podpisano ikono svetega [[Nikolaj iz Mire|Nikolaja]]; Arkan pa se je imel za ljubljenca patriarha Pavla in je patriarha imel za svojega &quot;poveljnika&quot;, pri čemer je izjavljal, da &quot;se boriva za najino vero, Srbsko pravoslavno Cerkev&quot;.&lt;ref name=&quot;Velikonja 2003 p. 265&quot;&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 265&lt;/ref&gt;

13. decembra 1991 je patriarh Pavel poslal vsem srbskim pravoslavnim cerkvam pismo, v katerem je pozval k zaščiti hrvaških Srbov pred &quot;hrvaškim neofašističnim režimom - naslednikom [[ustaši|ustašev]], ki da so v drugi svetovni vojni pobili 700.000 pravoslavnih Srbov&quot;.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], pp. 160&lt;/ref&gt;Republiko Hrvaško je odkrito označil za &quot;novo [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]]&quot; in vojno opravičeval kot &quot;pravično&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 264&lt;/ref&gt;

Med bosansko vojno je patriarh Pavel podpiral predsednika Republike Srbske [[Radovan Karađić|Radovana Karadžiča]] pri njegovi zavrnitvi [[Mirovni načrti za Bosno in Hercegovino|Vance-Owenovega mirovnega načrta]] in podpiral Karadžića v njegovih trditvah, da ni bilo srbskih taborišč za posilstva, v katerih bi bile zadrževane muslimanske ženske, vendar je za isto obtoževal bosanske muslimane in Hrvate.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=135, 258}} Maja 1993 je Pavle prejel pismo Karadžića, v katerem se mu je zahvalil za &quot;nasvete in podporo&quot; v &quot;pravičnem boju&quot; bosanskih Srbov. Karadžić je Srbsko pravoslavno cerkev imel za &quot;edino duhovno silo, ki je sposobna združiti srbski narod ne glede na meje&quot;.&lt;ref&gt;[[#Velikonja_2003|Velikonja (2003)]], p. 267&lt;/ref&gt; Leta 1994 je patriarh Pavle zagovarjal mit, da so v Bosni in Hercegovini domačini Srbi in da so Bošnjaki tja prispeli šele s prihodom Turkov.&lt;ref&gt;[[#Sells_1998|Sells (1998)]], p. 83&lt;/ref&gt; Obstaja fotografija iz tega časa, na kateri vojni zločinec Karadžič poljublja roko patriarhu Pavlu.&lt;ref name=&quot;vreme&quot;&gt;{{navedi splet |url=https://vreme.com/vreme/skromnost-i-tumacenja/ |title=Portret savremenika - patrijarh Pavle: Skromnost i tumačenja |date=21 December 2005 |access-date=2026-02-20 |publisher=Vreme |language=sr}}&lt;/ref&gt;

Ko je hrvaška vojska v [[Operacija Gusar|Operaciji Gusar]] začela 22. januarja 1993 osvobajanje [[Maslenica|Masleniškega mosta]] ter tako povezala zopet severno Hrvaško z Južno, je patriarh Pavel takoj poslal nujno pismo vsem patriarhom in tudi [[papež Janez Pavel II.|papežu Janezu Pavlu Velikemu]], naj posredujejo, češ da &quot;Hrvatje koljejo Srbe&quot;.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://hrvatski-vojnik.hr/operacija-maslenica-prekretnica-domovinskog-rata/
|title=Operacija Maslenica – prekretnica Domovinskog rata|publisher=Hrvatski vojnik|author=Vesna Pintarić|place=Zagreb|language=hr|date=30. januar 2018|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
 
Ko je ta ista vojska v [[Operacija Blisk|Operaciji Blisk]] 1. maja 1995 zahodno Slavonijo vračala pod hrvaški nadzor, je nujno poklical Slobodana Miloševića in ga vprašal, ali bo branil srbske &quot;brate v stiski&quot;.&lt;ref&gt;[[#Branson_1999|Branson (1999)]], p. 212&lt;/ref&gt; 31. julija 1995 je skupaj z Ratkom Mladićem odpotoval v Knin, prestolnico Krajine, da bi uporniškim Srbom zagotovil vojaško, moralno in versko podporo.&lt;ref&gt;[[#Thomas_1999|Thomas (1999)]], p. 238&lt;/ref&gt; Kljub temu pa je Republika Krajina doživela poraz ter je prenehala obstajati le tri mesece pozneje, po štiridnevni [[Operacija Nevihta|Operaciji Nevihta]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/in_focus.php?id=111&amp;start=0&amp;nav_id=35990 ''Operation Storm marked in Croatia''], 5 August 2006&lt;/ref&gt;

Septembra 1997 je patriarh Pavle podpisal deklaracijo naslovljeno [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnemu svetu Združenih narodov]], v kateri je zahteval prekinitev kazenskega postopka proti Karadžiću pred haškim sodiščem.&lt;ref name=&quot;Lovelace&quot;&gt;{{navedi novice|last=Lovelace|first=David|title=Letter: Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/theguardian/2009/dec/21/letter-patriarch-pavle|newspaper=The Guardian|date=21 December 2009}}&lt;/ref&gt; Patriarh Pavle je pozval Beograd, naj Karadžića in Mladića, obtoženih vojnih zločinov, ne izroči [[Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije |Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ]].&lt;ref&gt;[[#Djukić_2001|Djukić (2001)]], pp. 116, 258&lt;/ref&gt; Skupaj z drugimi iredentističnimi izobraženci je podpisal tudi izjavo, v kateri je zahteval njuno pomilostitev.&lt;ref&gt;[[#Perica_2004|Perica (2004)]], p. 173&lt;/ref&gt;

Leta 1998 je patriarha Pavla v Zagreb povabil [[Nadškofija Zagreb|katoliški nadškof]] [[Josip Bozanić]] na mirovne pogovore; več vodilnih članov hrvaških strank in krščanskih skupin mu je takrat očitalo medvojno vlogo njega in Srbske pravoslavne cerkve pri hrvaških uporniških Srbih.{{sfn|Ramet|Pavlaković|2007|p=259}}

Po začetku napotitve Nata na Kosovo junija 1999 so specialne enote norveških vojakov spremljale patriarha Pavla iz Prištine v samostan Pećka patriarhija in sicer kmalu po srbskih grozodejstvih na zadevnem območju ocenjena; ta obisk so kosovski Albanci smatrali za izzivanje in spremstvo je med potjo bilo večkrat napadeno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/ProductDisplay?urlRequestType=Base&amp;catalogId=10051&amp;categoryId=&amp;productId=1085065&amp;errorViewName=ProductDisplayErrorView&amp;urlLangId=-101&amp;langId=-101&amp;top_category=&amp;parent_category_rn=&amp;storeId=10651|title=Generic Application Error Test JSP (Item)|access-date=2014-04-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042943/http://www.norli.no/webapp/wcs/stores/servlet/productdisplay?catalogid=10051&amp;categoryid=&amp;errorviewname=productdisplayerrorview&amp;langid=-101&amp;parent_category_rn=&amp;productid=1085065&amp;storeid=10651&amp;top_category=&amp;urllangid=-101&amp;urlrequesttype=base|archive-date=2016-03-07|url-status=dead}}&lt;/ref&gt;

=== Zadnja leta ===
[[File:PatriarhPavle2.JPG|right|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Patriarh Pavel na posvetitvi [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana|Cerkve sv. Cirila in Metoda]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] ([[Slovenija]], [[2005]]) ]]&lt;/center&gt;
Ustanovljena so bila tri nova semenišča: na [[Cetinje|Cetinju]] (1992), v [[Kragujevac|Kragujevcu]] (2000) in v [[Foča|Foči]] (2001).&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Med svojim patrijarševanjem je ozdravil razkol s protikomunistično &quot;Svobodno srbsko pravoslavno Cerkvijo&quot; v Ameriki, kamor je osebno odpotoval. Veliko je prispevala tudi sprememba družbene ureditve v Jugoslaviji iz komunističnega enostrankarskega sistema v večstrankarski kolikor toliko demokratični. 

Prizadeval si je tudi za izgladitev odnosov z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], kar pa je imelo globlje vzroke, saj je šlo za drug narod drugačnega jezika in so se razmere uredile šele pod njegovimi nasledniki s priznanjem makedonske svojeglavnosti ali avtokefalnosti. 

Med svojim služenjem je patriarh Pavel bil gost na sedežu [[Organizacija združenih narodov |Organizacije združenih narodov]] v [[New York|New Yorku]] ter v [[Bela hiša|Beli hiši]] v [[Washington]]u. Obiskal je tudi številne škofije Srbske pravoslavne Cerkve v tujini, predvsem v [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]], [[Kanada |Kanadi]] in [[Zahodna Evropa|Zahodni Evropi]]. Obiskal je tudi [[Rusija|Rusijo]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=His Holiness Patriarch Pavle of Serbia visits the Russian Orthodox Church |archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141226/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/ |archive-date=23 Feb 2016 |url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201172/}}&lt;/ref&gt;

Proti koncu svojega življenja se je patriarh vedno bolj omejeval od svojih nekdanjih nacionalističnih drž: nastopil je pravi preobrat. Na splošno so ga pravoslavni verniki začeli gledati kot &quot;živega svetnika&quot; zaradi njegovega preprostega načina življenja, osebne ponižnosti in meniške askeze.&lt;ref&gt;[[Montreal Gazette]]: [https://web.archive.org/web/20091119072921/http://www.montrealgazette.com/news/Known+saint+walks/2227128/story.html Known as 'saint who walks' - Orthodox leader Restored Serb church's prominent role]&lt;/ref&gt;
Vsi srbski pravoslavni škofje, razen patriarha Pavla, so se po svojih škofijah prevažali z „besnimi“ avtomobili. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj ni nikoli imel avtomobila, je odgovoril: &quot;Ne bom ga kupil, dokler ne bo imelo avtomobila vsako albansko in srbsko gospodinjstvo na Kosovem.&quot; 

Na vprašanje tujih novinarjev o domnevni podpori pravoslavne Cerkve velikosrbskemu načrtu — s katerim se je devetdesetih let popolnoma strinjal — je Pavel na stara leta odgovarjal&lt;ref&gt;Glede &quot;Velike Srbije&quot; obstaja pri različnih avtorjih več različic, ki se med seboj malce razlikujejo; imajo pa vse v jedru isti nauk: patriarh sicer ne nasprotuje načrtu, vendar nasprotuje, da bi se ta dosegel z zločini ali hudodelstvi.&lt;/ref&gt;:
{|
|-
! Project „Great Serbia“&lt;ref&gt;Srpski Sabor &quot;Dveri&quot;: [http://www.dverisrpske.com/tekst/230 Interview with Patriarch Pavle] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100318054008/http://www.dverisrpske.com/tekst/230 |date=March 18, 2010 }}, 9 Dec 2007 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;
! Nacrt „Velika Srbija“ &lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Načrt „Velika Srbija“
|-
| &lt;blockquote&gt;So I say:&lt;br&gt;„If a [[Great Serbia]] should be held by committing crime, I would never accept it; may Great Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;If it were necessary to hold only a small Serbia by crime, I would not accept it. May small Serbia disappear, but to hold it by crime - no.&lt;br&gt;And if there is only one Serb, and if I am that last Serb, to hold on by crime - I do not accept.&lt;br&gt;May we disappear, but disappear as humans, because then we will not disappear, we will be alive in the hands of the living God.“
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni se pripisuje da vodim Srbe u rat radi održavanja velike Srbije; a ja kažem:&lt;br&gt; „Kada bi velika Srbija trebalo da se održi po cenu nečeg nečovečnog, neljudskog, ja ne bih pristao.&lt;br&gt;„Ne bih pristao po tu cenu da se održi ni mala Srbija.&lt;br&gt;Kad bi po cenu neljudskog, nečovečnog, trebalo da se održi poslednji Srbin, i kad bih ja bio taj Srbin, ne bih pristao. &lt;br&gt;Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi“.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt;Meni očitajo, da vodim Srbe v vojno zaradi ohranitve velike Srbije; jaz pa pravim:&lt;br&gt;„Če bi se ’Velika Srbija’ morala ohraniti z zločinom, tega ne bi nikoli sprejel; naj Velika Srbija izgine, ampak da bi se držala z zločinom - ne.&lt;br&gt;Če bi bilo treba s zločinom obdržati le ’Malo Srbijo’, tega ne bi sprejel. Naj Mala Srbija izgine, ampak da bi se obdržala z zločinom - ne.&lt;br&gt;In če bi bil samo en Srb, in če bi bil jaz ta zadnji Srb, ki pa bi se ohranil z zločinom - tega ne bi sprejel.&lt;br&gt;Naj izginemo, ampak da izginemo kot ljudje, ker potem ne bomo izginili, ampak bomo živeli v rokah živega Boga.“
&lt;/blockquote&gt;
|}
&quot;Po vojni je Pavel odšel na Hrvaško, da bi se srečal s predsednikom [[Franjo Tuđman|Franjom Tuđmanom]], ko je ta dejal, da bi morali biti Srbi zgledni državljani Hrvaške, ki je njihova domovina.&quot; .&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat
|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Obiski in srečanja ===
[[File: Путин в Сарове (2003).jpg|thumb|200px|left|&lt;center&gt;V [[Rusija|ruskem]] [[Sarov]]u se je Pavel udeležil slovesnosti ob 100-letnici kanonizacije sv. [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]].&lt;ref&gt;Pri tej slovesnosti 31. julija 2003 so bili navzoči tudi drugi patriarhi in ruski predsednik [[Putin]]&lt;/ref&gt; ]]&lt;/center&gt;

[[File:Novi-Sad ekumena.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Z blagoslovom [[Pavel Stojčević|patriarha Pavla]] je v [[Vojvodina|Vojvodini]]  potekalo [[ekumenizem|ekumensko]] romanje ([[2006]])&lt;ref&gt;Med tem romanjem so udeleženci obiskali središča glavnih krščanskih skupnosti v deželi pod vodstvom [[Nadškofija Beograd|beograjskega nadškofa]] [[Stanislav Hočevar|Stanislava]] in [[Škofija Novi Sad|novosadskega škofa]] [[Irenej Bulović|Ireneja]]&lt;/ref&gt;]]&lt;/center&gt; 
Patriarh Pavel je obiskal več pravoslavnih narodnih cerkva. Njega in SPC pa je obiskalo več pravoslavnih poglavarjev; med drugimi [[Ruska pravoslavna cerkev|ruski patriarh]] [[Aleksej Ridiger|Aleksej]]&lt;ref&gt;Patriarh Aleksej II. ({{lang-ru| Патриарх Алексий II}}; posvetno ime Aleksej Mihajlovič Ridiger {{lang-ru| Алексе́й Миха́йлович Ри́дигер}}; 23. februar 1929 – 5. december 2008) je bil 15. patriarh moskovski in vse Rusije ter primas Ruske pravoslavne cerkve. Izvoljen za moskovskega patriarha leta 1990, osemnajst mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je postal prvi ruski patriarh v posovjetskem obdobju.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;BN&quot;&gt;{{cite web|url=http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history/palex|title=Patriarch Alexy II of Moscow and All Russia Biographical note|access-date=6 December 2008|publisher=orthodox.ee|archive-url=https://web.archive.org/web/20081208203344/http://www.orthodox.ee/indexeng.php?d=history%2Fpalex|archive-date=8 December 2008|url-status=live}}&lt;/ref&gt;[[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]] in več drugih voditeljev vzhodnih svojeglavnih pravoslavnih cerkva. 

Obiskal je [[Rusija|Rusijo]] — kot pred njim že nekateri cerkveni poglavarji SPC — v zvezi s proslavami svetega [[Serafim Sarovski|Serafima Sarovskega]] v letu 2003. Pavel pa je bil prvi srbski patriarh, ki je obiskal ZDA leta 1992 in Avstralijo leta 2004. Pred njim je ZDA obiskal patriarh German, ki pa je bil takrat še škof. 

Obiskal je tudi [[Papež Janez Pavel II.|Papeža Janeza Pavla Velikega]] 1991 in je bil tako doslej prvi srbski patriarh, ki se je srečal s papežem. &lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=ен|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Patriarh Pavel se je pogostoma srečeval z beograjskim nadškofom, Slovencem [[Stanislav Hočevar|Stanislavom Hočevarjem]]. Kako dobre odnose in željo po krščanski enotnosti sta gojila oba, je izpovedal Hočevar pred svojim odhodom iz Belega mesta v zasluženi pokoj:
{|
|-
! Patrijarh Pavle — nadahnuta duša&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Patriarh Pavel — navdihnjena duša
|-
| &lt;blockquote&gt; Mogu da kažem da smo sa patrijarhom Pavlom bili baš u nekoj unutrašnjoj sinergiji. Kad je već bio bolestan, nemoćan… on mi je izražavao tolike unutrašnje svoje čežnje, upravo po jedinstvu. Nijedan drugi dosadašnji poglavar, niti u pravoslavnoj niti u protestanstkoj niti u katoličkoj crkvi nije tako, a već je bio skoro na samrti, ispovedao “Bože zašto još nismo još jedno, zašto smo još uvek podeljeni”. To je bila Duhom Svetim nadahnuta duša.&lt;br&gt;Kada je došlo do susreta naše biskupske konferencije sa svetim Sinodom, pa smo sami u kolima išli iz jedne crkve u drugu, govorio mi je kako bi voleo ako bi mogli više napraviti, ali da mora slušati svoje episkope. Videlo se da je u njemu bila izvanredno velika čežnja za sve boljim odnosima, ali je ujedno jako možda, čak i previše, respektovao mišljenje, ostalih episkopa.
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Lahko rečem, da sva bila s patriarhom Pavlom v nekakšnem notranjem sozvočju. Ko je bil že bolan, šibek ... mi je izrazil toliko svojih notranjih hrepenenj, ravno po enotnosti. Noben drug dozdajšnji poglavar, ne v pravoslavni ne v protestantski ne v katoliški Cerkvi, ni tako izpričeval, a bil je že skoraj na smrtni postelji: &quot;O Bog, zakaj še nismo eno, zakaj smo še vedno razdeljeni&quot; To je bila duša, navdihnjena od Sv!etega Duha.&lt;br&gt;Kadar je prihajalo do srečanja naše škofovske konference s svetim sinodom, pa sva bila sama v avtu, ko sva se vozila iz ene cerkve v drugo, mi je govoril, kako bi rad napravil več, vendar da mora ubogati svoje škofe. Videlo se je, da ga je prežemalo izredno veliko hrepenenje po vedno boljših odnosih, a hkrati zelo, morda celo preveč, spoštovanje do mnenja drugih škofov.
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Dela ===
# ''Devič, Samostan sv. Joanikija Devičkega'' (1989).
# ''Vprašanja in odgovori cerkvenemu berilu'' (1988). 
#Zadnjih 20 let je bil odgovoren za rubriko v „Glasniku srbskega patriarhata“, znano kot ''Vprašanja in odgovori '', ki obravnava liturgična in zakramentalna vprašanja. 
#Po njegovem prizadevanju je Sveti sinoda izdal novo različico ''Srbljaka'' (1968). 
#Upravljal je tudi ponatis bogoslužnih spisov ''Krščanski prazniki '' M. Skabalanovića, ki so bile prvotno objavljene v Kijevu leta 1915 v šestih zvezkih. 
#Največji prispevek pa je bil prevod ''Nove zaveze'', objavljen leta 1984 pod njegovim nadzorom. To je bil prvi uradni srbski prevod [[Nova zaveza|Nove zaveze]], ki ga je odobrila Srbska pravoslavna cerkev.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
#Napisal je še druga skripta in knjige. Predaval je [[cerkvena glasba|cerkveno glasbo]] ter [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanščino]].&lt;ref&gt;[[Radio Television of Serbia|RTS]]: [http://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/Dru%C5%A1tvo/299551/%C5%BDivot+po+jevan%C4%91elju.html Život po jevanđelju (''Life according to the Gospel'')], 15. november 2009&lt;/ref&gt;

== Smrt in spomin ==
=== Bolezen ===
Visoka starost in prirojena telesna šibkost sta prispevali svoje in tako si je pri padcu v svojem bivališču poškodoval kolk ter bil 8. decembra 2005 sprejet na zdravljenje na VMA, kjer si je kmalu opomogel in se vrnil na patriarhijo. Pred Veliko nočjo 2006 se je med kopanjem oparil z vročo vodo, zato se je vrnil nazaj v bolnico, kjer si je hitro opomogel in se po praznikih vrnil k svojim vsakdanjim dolžnostim.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archiveurl = https://web.archive.org/web/20120119062335/http://www.politika.rs/rubrike/tema-dana/Zivotom-svedochio-jevandjelje.sr.html| archivedate=19. januar 2012| title = Животом сведочио јеванђеље („Политика“, 16. новембар 2009) | publisher = Politika.rs |date=| accessdate=27. april 2012}}&lt;/ref&gt;

Sveti sinod SPC je 27. aprila 2007 sporočil, da je zaradi patriarhove starosti in bolehanja za „varuha prestola“ — ki je začasno prevzel patriarhove dolžnosti — imenoval [[Škofija Zagreb-Ljubljana|zagrebško-ljubljanskega metropolita]] [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]], medtem ko je patriarh Pavel okreval v [[Bolnišnica sv. Sava, Beograd|Bolnišnici sv. Sava]] na Nemanjini 2 nad staro glavno Železniško postajo. 1. maja je bil odpuščen in se je 14. maja vrnil k svojim dolžnostim. Zdravje pa se mu je spet poslabšalo in je bil priklenjen na invalidski voziček. 

13. novembra 2007 je izčrpan in s hudo pljučnico zopet sprejet na zdravljenje na [[Vojaška medicinska akademija, Beograd|Vojaško medicinsko akademijo]], medtem ko je bil kot najstarejši član sinoda izvoljen za opravljanje patriarhovih dolžnosti črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]].&lt;ref&gt;{{navedi splet |title=Amfilohije: I am merely patriarch's assistant |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |date=15 November 2007 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071117011804/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2007&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=45439 |archive-date=17 November 2007 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;san&quot;&gt;{{navedi splet | last = Isailović | first = D. | url = http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu%3A+Patrijarh+srpski+Pavle%2C+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | title = Преминуо у сну („Прес“, 16. новембар 2009) | language = српском | publisher = Pressonline.rs | date = 15. 10. 2009. | accessdate = 27. april 2012| archive-date = 12. januar 2010 | archive-url = https://web.archive.org/web/20100112073036/http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87186/Preminuo+u+snu:+Patrijarh+srpski+Pavle,+umro+ju%C4%8De+u+96.+godini.html | url-status =  }}&lt;/ref&gt; Tam je nato bil dve leti v bolniški oskrbi vse do svoje smrti.&lt;ref&gt;{{navedi splet | author = Д. Давидов-Кесар | url = http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | title = Како је патријарх провео две године на ВМА („Политика“, 17. новембар 2009) | publisher = Politika.rs | date = 17. november 2009| accessdate = 27. april 2012 | archive-date = 20. januar 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120120215048/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Kako-je-patrijarh-proveo-dve-godine-na-VMA.sr.html | url-status = live }}&lt;/ref&gt;

20. novembra 2007 je bilo objavljeno, da je njegovo življenje ogroženo. 17. maja 2008 je Sveti sinod prevzel vse patriarhove dolžnosti zaradi njegove opravilne nezmožnosti.&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 ''SPC relieves Patriarch of duties''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080518105303/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=05&amp;dd=17&amp;nav_id=50312 |date=18. maj 2008}}, 17. maj 2008&lt;/ref&gt; 

12. oktobra 2008 je Pavel zaradi vsestranskega pešanja zaprosil Sveti sinod, naj sprejme njegov odstop.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Patriarch's resignation &quot;no done deal&quot; |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |date=27 October 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081524/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?yyyy=2008&amp;mm=10&amp;dd=27&amp;nav_id=54526 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt; Sveti sinod je 11. novembra 2008 zavrnil njegovo prošnjo in ga prosil, naj na dolžnosti ostane dosmrtno.&lt;ref&gt;{{navedi splet|title=Pavle remains Serbian patriarch |url=http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |date=11 November 2008 |publisher=[[b92]] |access-date=10 July 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110608081540/http://www.b92.net/eng/news/society-article.php?mm=11&amp;dd=11&amp;yyyy=2008 |archive-date=8 June 2011 }}&lt;/ref&gt;

=== Smrt in pogreb ===
[[File:Rakovica_03.jpg|thumb|left|200px|&lt;center&gt;Skromen patriarhov grob na pokopališču poleg cerkve [[Samostan Rakovica|Samostana Rakovice]]]]&lt;/center&gt;
[[File:Sahrana_patrijarha_Pavla9.JPG|thumb|right|200px|&lt;center&gt;Predsednik [[kardinalski zbor|kardinalskega zbora]] [[Angelo Sodano]], katoliški škofje in drugi predstavniki [[Rimskokatoliška Cerkev|Katoliške Cerkve]] na pogrebu]]&lt;/center&gt;
&lt;ref&gt;https://dnevnik.hr/vijesti/svijet/tisuce-srba-se-oprasta-od-patrijarha-pavla.html&lt;/ref&gt;
Patriarh Pavel je bil sedaj najstarejši med vsemi živečimi [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavnimi]] patriarhi. Bil je velik častilec svojega soimenjaka [[Sveti Pavel|apostola Pavla]], čigar besede je pogostoma navajal in izražal občudovanje nad njegovim apostolskim žarom.

Umrl je 15. novembra 2009, po več kot dveh letih zdravstvene nege na novi VMA.&lt;ref&gt;{{navedi novice|agency=Associated Press |title=Serb Patriarch Pavle dies at the age of 95 |work=[[Kathimerini]] |place=IHT edition |date=16. november 2009|page=2 |url=http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |access-date=16. november 2009|url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150403134606/http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_articles_world_2_16/11/2009_112448 |archive-date=3. april 2015}}&lt;/ref&gt;Ljudje so se lahko poklonili njegovemu truplu v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici svetega nadangela Mihaela v Beogradu]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 Serbia observes first day of mourning] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110608081557/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63065 |date=8. junij 2011}}, 16. november 2009&lt;/ref&gt; Sveto mašo za pokoj njegove duše je 19. novembra v „Saborni crkvi“ vodil ekumenski patriarh Bartolomej I., pogrebna slovesnost je bila pred [[Cerkev sv. Save, Beograd|Cerkvijo svetega Sava]], a pokopan je bil istega dne v [[Samostan Rakovica|Samostanu Rakovica]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 ''Patriarch Pavle to be laid to rest on Thursday''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091121055749/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=15&amp;nav_id=63054 |date=21. november 2009}}, 15. november 2009&lt;/ref&gt; Pogreba so se udeležili poleg stotisočglave množice vernikov, duhovnikov in škofov tudi carigrajski ekumenski patriarh [[Bartolomej Arhontonis|Bartolomej]], romunski patriarh [[Danijel Ciobotea|Danijel]], beloruski metropolit [[Filaret Vahromejev|Filaret]] Minska in Slutska, albanski nadškof [[Anastazij Jannulatos|Anastazij]] iz Tirane, metropolit [[Krištof Pulec|Krištof]] iz Prage in rimskokatoliški kardinal [[Angelo Sodano]].&lt;ref&gt;[[B92]]: [http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=17&amp;nav_id=393048 Ko sve dolazi na sahranu patrijarha (''Who comes to the funeral of the patriarch'')], 17. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;

Ocenjujejo, da se je njegovega pogreba udeležilo okrog 600.000 ljudi.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/pavle-patrijarh-srpski/#google_vignette|title=Pavle (patrijarh srpski) Biografija |publisher=Biografije Poznatih|author=Uredništvo|place=|language=sr|date=28. februar 2019|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Srbska vlada je zaradi smrti patriarha Pavla razglasila tri dni državnega žalovanja,&lt;ref&gt;[http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 Serbia announced three days of mourning over Patriarch Pavle death] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20120223233800/http://www.focus-fen.net/index.php?id=n200477 |date=23. februar 2012}}&lt;/ref&gt; medtem ko so Republika Srbska, mesto Beograd in okrožje Brčko dan pogreba razglasili za uradni dan žalovanja.&lt;ref&gt;[[Government of Republika Srpska]] official site: [http://www.vladars.net/sr-SP-Cyrl/Vlada/media/vijesti/Pages/Dan_zalosti_zbog_smrti_Njegove_svetosti_patrijarha_srpskog_Pavla.aspx Влада прогласила дан жалости због смрти патријарха српског Павла (''The government declared a day of mourning for the death of the Serbian Patriarch Pavle'')], 16. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ Градоначелник Брчко дистрикта БиХ донио је одлуку о проглашењу Дана жалости у Брчко дистрикту БиХ у четвртак, 19. новембра поводом смрти поглавара Српске православне цркве, патријарха српског, господина Павла.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20100613111152/http://www.bdcentral.net/Members/gradonacelnik/Vijesti/s-a-o-p-c-e-nj-e-z-a-j-a-v-n-o-s-t/ |date=13. junij 2010 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[[RTV Studio B|Studio B]]: [http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 Četvrtak dan žalosti u Beogradu (''Thursday a day of mourning in Belgrade'')] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119055601/http://www.studiob.rs/info/vest.php?id=44657 |date=19. november 2009}}, 17. november 2009&lt;/ref&gt; Predsednik [[Boris Tadić]] je dejal, da je patriarhova smrt &quot;nepopravljiva izguba za ves srbski narod&quot;.&lt;ref&gt;[[Manila Bulletin]]: [http://www.mb.com.ph/node/229751/ ''Serbian Orthodox Church patriarch Pavle dies''], 16. november 2009&lt;/ref&gt;

Sožalje so izrazili mnogi državni in verski voditelji, zlasti pravoslavni patriarhi, kakor tudi [[papež Benedikt XVI.]]&lt;ref&gt;[[Press (Belgrade newspaper)|Press]]: [http://www.pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/87729/Papa+Benedikt+XVI+izrazio+sau%C4%8De%C5%A1%C4%87e+zbog+smrti+patrijarha.html Papa Benedikt XVI izrazio saučešće zbog smrti patrijarha (''Pope Benedict XVI expressed his condolences for the death of Patriarch'')], 18. november 2009 {{in lang|sr}}&lt;/ref&gt;; poleg tega pa še posebej katoliška, judovska in muslimanska skupnost v Republiki Srbiji.&lt;ref&gt;[http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 Religious leaders react to patriarch's passing] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091119103500/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2009&amp;mm=11&amp;dd=16&amp;nav_id=63074 |date=19. november 2009}}&lt;/ref&gt;

=== Oporoka ===
Patriarh Pavel je v oporoki svojo zapuščino namenil Srbski pravoslavni cerkvi in svoji najbližji družini, otrokom svojega brata Dušana. Osebno uro in budilko je patriarh zapustil svojemu nečaku Gojku Stojčeviću in njegovi sestri Nadi.

V oporoki je patriarh zapisal tudi, da želi biti pokopan v samostanu Rakovica, njegova želja pa je bila, da bi pogrebni obred potekal v novi cerkvi svetega Sava na Vračarju. Oporoka je sicer tajna in ni dolga.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://www.magazin.novosti.rs/sr/zanimljivosti/vesti/vest/vek-od-rodenja-patrijarha-pavla-otkrivene-tajne-iz-njegovog-zivota-pogledajte-sta-je-napisao-u-testamentu/1549723|title=VEK OD ROĐENJA PATRIJARHA PAVLA: Otkrivene tajne iz njegovog života - pogledajte šta je napisao u testamentu. Milione ostavio crkvi.|publisher=magazin.novosti.rs|author=I.Č.|place=|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=25. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Nagrade in priznanja ===
# [[File:BIH Order of the Republic of Srpska sash ribbon.svg|70x70px]] [[Red Republike Srbske|Red Republike Srbske na ogrlici]], 2009.&lt;ref&gt;{{navedi splet |date=2015-01-13 |title=РТС :: Орден за патријарха Павла |url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |access-date=2024-11-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113155323/http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/%D0%94%D1%80%D1%83%D1%88%D1%82%D0%B2%D0%BE/72790/%D0%9E%D1%80%D0%B4%D0%B5%D0%BD+%D0%B7%D0%B0+%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B0+%D0%9F%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B0.html |archive-date=13 January 2015 }}&lt;/ref&gt;
# [[File:SRB-SHS-YUG Orden Karađorđeve zvezde VKrst BAR.svg|60px]] [[Red Karađorđeve zvezde]], 2007.
# [[Nagrada Nadarbine Enotnost pravoslavnih narodov]], 2002.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|title=Awards of the Unity of Orthodox Nations International Foundation|archive-url=https://web.archive.org/web/20160223141812/https://mospat.ru/archive/en/2002/01/ne201222/|archive-date=23 Feb 2016}}&lt;/ref&gt;
#Častni doktorat iz teologije, 1988. Za njegovo potrpežljivo in pomembno delovanje na področju teologije mu je to priznanje podelila Beograjska teološka fakulteta “Sveti Sava”.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia|title=Pavel (Stojcevic) of Serbia|publisher=OrthodoxWiki|author=|place=|language=en|date=14. november 2023|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Spominska znamka ===
[[File:RS026-14.jpg|thumb|200px|right|&lt;center&gt;Spominska znamka v čast patriarhu Pavlu]]&lt;/center&gt;

Srbska pošta je 11. septembra 2014 izdala spominsko znamko v čast patriarhu Pavlu ob stoletnici njegovega rojstva. Ravnatelj &quot;Pošte Srbije&quot; [[Milan Krkobabić]] je ob predstavitvi znamke v Muzeju PTT izjavil, da je patriarh Pavel velika zgodovinska osebnost in če bi se vsi trudili živeti vsaj malo po njegovih besedah in zgledih, bi bilo vsem bolje.
Slovesnosti se je udeležil tudi [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], ki je dejal, da je bil Pavel človek ljudstva za ljudstvo, dostopen vsem.
Pravosodni minister [[Nikola Selaković]] pa je dejal, da je bil patriarh eden tistih velikih mož, ki jih je imela Srbija v težkem zadnjem desetletju 20. stoletja in ki so Srbijo popeljali v 21. stoletje.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/1510483/marka-sa-likom-patrijarha-pavla|title=100 GODINA OD ROĐENJA: Marka sa likom patrijarha Pavla |publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. avgust 2014|accessdate=1. junij 2017}}&lt;/ref&gt;

Poštna znamka [[Boban Savić|Bobana Savića]] &quot;100 let od rojstva srbskega patriarha Pavla&quot; je bila natisnjena v nakladi 25.000 izvodov in je bila puščena v notranji promet skupaj s priložnostno ovojnico.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |title=Поштанска марка поводом 100-годишњице Патријарха Павла (СПЦ, 15. август 2014) |access-date=18. avgust 2014 |archive-date=19. avgust 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140819082654/http://www.spc.rs/sr/poshtanska_marka_povodom_100godishnjice_patrijarha_pavla |url-status= }}&lt;/ref&gt; 

Takrat je bila razstavljena tudi njegova osebna knjižnica.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |title=Изложба личне библиотеке патријарха Павла (Б92, 8. септембар 2014) |access-date=9. september 2014 |archive-date=10. september 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140910142031/http://www.b92.net/kultura/vesti.php?nav_category=1087&amp;yyyy=2014&amp;mm=09&amp;dd=08&amp;nav_id=897266 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Ocena ==

Patriarh Pavel velja za najbolj skromnega patriarha, ki je hodil peš in uporabljal javni prevoz. Živel je v skladu s krščanskim naukom; nikoli ni imel avtomobila ali telefona, nikoli ni gledal televizije, nikoli ni bral časopisja.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/lifestyle/zivot/1456441/oatrijarh-pavle-sok-od-koprive|title= Patrijarh Pavle je pio sok od opasne biljke od koje beži i grom: tvrdio je da može da IZLEČI mnoge boljke. On je znao sve lekovite biljke koje postoje u prirodi, te je celog svog života samo njih koristio za zdravlje.|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt; Glede gledanja dnevnih novic je menil, da bodo tako ali tako prišle do njega. Glede telefona je govoril: &quot;Kdor me potrebuje, naj mi sporoči!&quot; Imel je zelo rad ljudi, ni pa maral lenuhov in [[kajenje|kadilcev]]. Gradil je hiše za revne s Kosova. Bil je skop do sebe in radodaren pri pomoči drugim v preizkušnji, stiski in trpljenju.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1457383/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života patrijarha Pavla koje malo ko zna: &quot;STANITE! NEKA VAM JE BOG NA POMOĆI&quot;: Ova anegdota iz života patrijarha Pavla i danas se prepričava. Patrijarh Pavle – skromni čovek iz kojeg je progovarala mudrost|publisher=espreso.co.rs|author=Uredništvo|place=Beograd|language=sr|date=24. maj 2024|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

V dveh desetletjih njegovega patijarševanja se je Jugoslavija razpadla, Beogradu so bile uvedeni kazneni ukrepi, NATO je posredoval za konec bratomorne vojne z bombardiranjem, padel je režim Slobodana Miloševića, a Kosovo je razglasilo neodvisnost. Pavel osebno ni iskal političnega delovanja in je bil proti kakršnikoli politiki, vendar se ji ni mogel izmuzniti, kajti politika mu je neprestano tesno sledila za petami. 

Ob nastopu svoje službe je dejal: »Naša prisega je, da nobenega otroka ne bomo spravili v jok, ker je druge vere ali naroda.« Kritiki pa so ga vendarle obtoževali, da ni zajezil trdega toka med pravoslavnimi škofi in duhovniki, ki so podpirali srbske polvojaške tolpe v osvajalni vojni proti katoliškim Hrvatom in muslimanskim Bošnjakom.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.bbc.com/serbian/articles/c624nl5j0n7o/lat|title=Patrijarh Pavle: Monaški život u svetu politike. Monah i moćnici: Patrijarh Pavle i politika |publisher=BBC News na srpskom |author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=15. november 2024|accessdate=22. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Zgodovinarji mu štejejo v dobro, da je svoje rojake pozival, da morajo biti ljudje. Pričakovali pa so od vrhovnega verskega poglavarja veliko več: predvsem nepristransko držo ob Razpadu Jugoslavije, nedvoumen poziv k mirnemu reševanju sporov, prenehanju „etničnega čiščenja“, kakor tudi jasno obsodbo zločinov, ki so jih počenjali njegovi rojaki ob napadih na svoje sosede. Pogrešajo v časih krivičnosti nedvoumno zahtevo po pravičnosti, ki bi obsodila osvajalno vojno ter njene spremljevalce: &quot;etnično čiščenje&quot;, množična posiljevanja, ropanja in umore, pa tudi uničevanja verskih in kulturnih stavb ter infrastrukture.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/176063/patrijarh-pavle-i-danas-bi-porucio-da-budemo-ljudi/vest|title=Patrijarh Pavle i danas bi poručio da budemo ljudi. Šta bi danas poručio patrijarh Pavle narodu u Srbiji i svetu: Tu poruku nam je rekao devedesetih, a danas bi je ponovio|publisher=24sedam.rs|author=Radovan Marković|place=Beograd|language=sr|date=15. november 2022|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

Poznavalci ga imajo za mirotvorca ne le glede cerkvenih razkolov znotraj SPC, ampak tudi v zvezi z reševanjem sporov na političnem področju v zvezi z razpadanjem ali razbijanjem Jugoslavije devetdesetih let prejšnjega stoletja. To drugo na začetku njegove službe ni bilo opazno, vendar je prihajalo vedno bolj do izraza proti koncu njegovega življenja — zlasti v zaupnih zasebnih pogovorih — in ga zato imajo za „Patriarha miru“.&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661|title=THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). THE PATRIARCH OF PIECE * Vol 2 No 16 (2019): CHURCH STUDIES 16/2 (2019)|publisher=crkvenestudije-churchstudies.com|author=Атанасије Атанасиадис/Atanasije Atanasiadis|place=Atene|language=en|date=2019|accessdate=26. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/politika/oprostajni-intervju-stanislav-hocevar-patrijarh-pavle-je-bio-nadahnuta-dusa-tesko-mi-je-bilo-posle-ubistva-djindjica/|title=OPROŠTAJNI INTERVJU Stanislav Hočevar: Patrijarh Pavle je bio nadahnuta duša, teško mi je bilo posle ubistva Đinđića|publisher=nova.rs|author=Nataša Korlat|place=Beograd|language=sr|date=17. december 2022|accessdate=27. Julij 2026}}&lt;/ref&gt;

== Črtice in nauki ==
O življenju patriarha pripovedujejo številne zgodbe in iz vseh dogodkov, ki jih opisujejo priče, sijejo osnovna sporočila neokrnjenega in izvirnega pravoslavnega krščanstva, kakršno bi moralo živeti v dušah vseh tistih, ki se sicer morda nimajo za vernike – ampak priznavajo humanistične vrednote ter se imajo vsaj za ljudi. 

Vstajal je zelo zgodaj, živel je povsem v skladu s tem, kar je govoril. Vse je znal popraviti sam, pa naj so bili to čevlji, očala, okenski okviri... Kuhal je, šival in nobeno telesno delo mu ni bilo tuje ali težko.&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Poje ko ptica ===
Patriarh Pavel je veliko dal na ubrano cerkveno petje. Po njegovem se najbolj naravno versko doživetje dogaja v cerkvi pri bogoslužju, ko se človek prepusti duhovni glasbi. Nekoč je med bogoslužjem z očetovskim glasom opozoril bogoslovca, ki je stal na „pevnici“:
„Sinko, bodite malo bolj pozorni! Zdi se mi namreč, da ne pojete čisto pravilno!“
Oni malce užaljeno: „Pa, veste, vaša svetost, vsaka ptica poje s svojim glasom.“
Nakar patriarh: „Da, sinko, ampak v gozdu. To je pa cerkev!“&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://dusanpopovic.com/2009/11/patrijarh-pavle-anegdote-citati/|title=Patrijarh Pavle – anegdote, citati, izreke, poruke, pouke|publisher=Duletov pogled na svet|author=Dušan Popović|place=|language=sr|date=18. november 2009|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Marijino prikazovanje ===
Med pogovorom s sodelavci je v patriarhovo pisarno vstopil štiridesetletni moški s trditvijo, da se mu je prikazala [[Sveta Marija|Devica Marija]]. Patriarh ga je pozorno poslušal in rekel: &quot;Poslušajte, gospod, jaz sem dolgoletni menih in škof skoraj petdeset let, vsak dan služim Bogu, pa se mi ni prikazal niti angel ne, vam pa se je javila Bogorodica! Nikarte, prosim vas!&quot;&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Vsakdo vidi tisto, kar hoče ===
Ko je sredi poletja hodil v cerkev na [[Banovo Brdo|Banovem Brdu]], je kot po navadi uporabljal javni prevoz. Nekoč mu je spremljevalec predlagal, naj se ne vozi z avtobusom, ker je bilo vroče in je bilo vozilo polno napol golih žensk in deklet, ki so se tudi hodile kopat na [[Ada Ciganlija|Ado Ciganlijo]]. Patriarh mu je odgovoril: &quot;Veš, vsakdo vidi tisto, kar hoče.&quot;

=== Moli v sebi ===
Pred obrokom kristjani po navadi molijo; tako so molili za mizo vsi povabljenci, razen enega meniha, ki je molčal. Patriarh ga je vprašal, zakaj molči; menih pa je odgovoril, da moli sam pri sebi. Patrarh pa je modro presodil: »Kdor moli sam pri sebi, naj sam pri sebi tudi jé!«&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://24sedam.rs/drustvo/vesti/160387/patrijarh-pavle-biografija/vest|title=Patrijarh Pavle - biografija. Na današnji dan rođen je patrijarh Pavle: Skromni, a svojim neprolaznim delom veliki pastir Srpske pravoslavne crkve|publisher=24sedam.rs|author=Uredništvo|place=Beligrad|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=24. julij 2026}}&lt;/ref&gt;

=== Zaobljuba uboštva ===
{|
|-
! Zavet skromnosti&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/vesti/drustvo/1374463/patrijarh-pavle-anegdote|title=Anegdote iz života Patrijarha Pavla Čoveku se ukazala Bogorodica, a onda je on otišao kod patrijarha: Surova iskrenost PAVLA otvorila mu je OČI! Iza najvoljenijeg srpskog patrijarha, gospodina Pavla, ostalo je pregršt anegdota|publisher=espreso.co.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=25. september 2023|accessdate=17. julij 2026}}&lt;/ref&gt;
! Zaobljuba skromnosti
|-
| &lt;blockquote&gt; Za vreme zasedanja Svetog arhijerejskog sabora Srpske pravoslavne crkve, kada je došao trenutak večernje službe, patrijarh se uputio prema Sabornoj crkvi. Na putu od Patrijaršije do hrama, bili su jedan do drugog parkirani luksuzni automobili. Svog pratioca, patrijarh je upitao: “Čiji su ovi skupoceni automobili?” i dobio je odgovor da su vlasništvo njihovih episkopa. Patrijarh je na to kazao: “O, Bog ga video, šta bi tek vozili da nisu dali zavet skromnosti?”&lt;br&gt;Podsetimo se, episkopi se biraju iz monaških redova i, kad stupaju u manastir, po primanju postriga obavezuju se na bezbračnost, poslušnost i siromaštvo (skromnost).
 &lt;/blockquote&gt;
| &lt;blockquote&gt; Med zasedanjem Svetega škofovskega sinoda Srbske pravoslavne cerkve, ko je prišel trenutek večerne službe, se je patriarh odpravil proti stolnici. Na poti od patriarhije do hrama so bili drug ob drugem parkirani luksuzni avtomobili. Patriarh je vprašal svojega spremljevalca: &quot;Čigavi so ti dragi avtomobili?&quot; in dobil je odgovor, da so last njihovih škofov. Patriarh je na to rekel: &quot;O, Bog ga videl, kaj bi šele vozili, če ne bi dali zaobljube skromnosti?&quot;&lt;br&gt;Spomnimo, da se pravoslavni škofje izbirajo iz meniških vrst in ko vstopijo v samostan, se po prejemu postriga zavežejo na neporočenost, poslušnosti in uboštvo (skromnost – enako kot katoliški redovniki).
&lt;/blockquote&gt;
|}

=== Navedki ===
{{navedek|''„Ne govorite ljudima o Bogu ako ne žele da slušaju. Živite kao On i sami će vas pitati.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati|title=OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet|publisher=religija.republika.rs|author=Saša Tošić|place=|language=sr|date=21. april 2026|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Ne govorite ljudem o Bogu, če ne želijo poslušati. Živite kakor On, in sami vas bodo vprašali.“}}
{{navedek|''„Nama je bolje da nestanemo kao ljudi, nego da opstanemo, biološki da preživimo kao zločinci i neljudi.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a1975257/16-najlepsih-citata-patrijarha-pavla.html|title=16 najlepših citata patrijarha Pavla: Ovako je govorio o veri, ljubavi i tome kako biti čovek među ljudima. Pročitajte 16 najlepših citata patrijarha Pavla o veri, Bogu, ljubavi i časti. Njegove reči živeće večno!|publisher=mondo.rs|author=Aleksandar Blagić|place=Beograd|language=sr|date=11. september 2024|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Za nas je boljše je, da izginemo kot ljudje, kakor da ostanemo, ter telesno preživimo kot hudodelci in neljudje.“}}
{{navedek|''„Junaštvo je da branimo sebe od neprijatelja, a čojstvo je da branim neprijatelja od sebe. Braniti neprijatelja od sebe treba – jer ni prema neprijatelju ne smem biti nečovek.“''&lt;ref&gt;{{navedi splet|url=https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/35703/mudrosti-i-citati-patrijarha-pavla|title=OVO NE SMEMO ZABORAVITI, A KO SE TOGA DRŽI, U ŽIVOTU ĆE MU BITI LAKŠE: Mudrost patrijarha Pavla o neprijateljima se i danas prepričava - Religija.rs|publisher=Religija.republika.rs|author=Miloš Škrbić|place=|language=sr|date=27. maj 2025|accessdate=20. julij 2026}}&lt;/ref&gt;&lt;br&gt;„Junaštvo je, da branimo sebe pred sovražnikom, možatost pa, da branim sovražnika pred samim seboj. Sovražnika moraš braniti pred samim seboj – ker ne smeš biti nečlovek niti do sovražnika.“}}

== Glej tudi ==
*[[Srbska pravoslavna Cerkev]]
*[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]]
*[[Seznam srbskih pisateljev]]
*[[Nadškofija Beograd-Karlovci]]
*[[Nadškofija Beograd]]
*[[Seznam papežev]]
*[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]]

== Sklici ==
{{sklici}}

== Nadaljnje branje ==
{{colbegin}}
;{{ikona sr}}
* {{navedi knjigo| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}}
* {{navedi knjigo| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=1|year=2012a|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Ђурић-Мишина|first=Вељко|authorlink=Вељко Ђурић Мишина|title=Герман Ђорић - патријарх у обезбоженом времену|volume=2|year=2012b|location=Београд|publisher=Манастир Сланци}}
* {{navedi knjigo| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}}
* {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002a|volume=1|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=2EURAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo| last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|year=2002b|volume=2|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}}
* {{navedi knjigo|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија &quot;Новости&quot; ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}}
*{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}}
;{{ikona en}}
* {{navedi knjigo|last=Branson|first=Louise|title=Milosevic: Portrait of a Tyrant|year=1999|publisher=Free Press|isbn=0684843080|ref=Branson_1999|url=https://archive.org/details/milosevicportrai00dode}}
* {{navedi knjigo|last=Djukić|first=Slavoljub|title=Milošević and Marković: A Lust for Power|year=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=0773522166|ref=Djukić_2001|url=https://archive.org/details/milosevicmarkovi00ukic}}
* {{navedi knjigo|last=Perica|first=Vjekoslav|title=Balkan Idols: Religion and Nationalism in Yugoslav States|year=2004|publisher=Oxford University Press|isbn=0195174291|ref=Perica_2004}}
* {{navedi knjigo |last=Sells |first=Michael A. |title=The Bridge Betrayed: Religion and Genocide in Bosnia |publisher=University of California Press |year=1998 |isbn=0520216628 |ref=Sells_1998 |url=https://archive.org/details/bridgebetrayedre00sell }}
* {{navedi knjigo|editor-last1=Ramet|editor-first1=Sabrina P.|editor-last2=Pavlaković|editor-first2=Vjeran|title=Serbia Since 1989: Politics and Society Under Milošević and After|location=Seattle|publisher=University of Washington Press|year=2007|orig-year=2005|url=https://books.google.com/books?id=dhITCgAAQBAJ|isbn=978-0295985381}}
* {{navedi knjigo|last=Thomas|first=Robert|title=Serbia Under Milošević: Politics in the 1990s|year=1999|publisher=C Hurst|isbn=1850653674|ref=Thomas_1999}}
* {{navedi knjigo|first=Mitja|last=Velikonja|title=Religious separation and political intolerance in Bosnia-Herzegovina|publisher=Texas A&amp;M University Press|year=2003|location=College Station|isbn=9781585442263|ref=Velikonja_2003|url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli}}
* {{navedi splet|first=Robin |last=Fox|date=3 December 2009|work=The Guardian|title=Patriarch Pavle obituary|url=https://www.theguardian.com/world/2009/dec/03/patriarch-pavle-obituary}}
{{colend}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki}}
{{Wikivir}}

{{commons category|German Đorić}}
{{DEFAULTSORT:Đorić, German}}

;{{ikona sr}}
*[https://religija.republika.rs/duhovna-riznica/vesti/86559/patrijarh-pavle-citati OPOMENE PATRIJARHA PAVLA KOJE I DANAS ODZVANJAJU: Reči koje bi svaki pravoslavac u srpskim zemljama trebalo da zna napamet - Religija.rs]
*[https://www.rasejanje.info/2024/09/11/citati-patrijarha-pavla-o-zivotu-i-ljudima/ Citati patrijarha Pavla o životu i ljudima | RASEJANJE.info]
*[https://opusteno.rs/mudrosti-f136/mudre-misli-i-citati-patrijarha-pavla-t32369.html Mudre misli i citati patrijarha Pavla | Opušteno.rs]
*[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online]
*[https://vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-molitva-pa-zreb/ U susret izboru novog poglavara SPC (3): Molitva, pa žreb - Vesti Online]
*[https://www.srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0%D1%80%D1%85_%D1%81%D1%80%D0%BF%D1%81%D0%BA%D0%B8_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%B5 Patrijarh Pavle | Srpska enciklopedija]
;{{ikona en}}
*[https://orthodoxwiki.org/Pavel_(Stojcevic)_of_Serbia Pavel (Stojcevic) of Serbia | Orthodoxwiki]
*[https://crkvenestudije-churchstudies.com/index.php/studies/article/view/661 THE PATRIARCH OF SERBIA PAUL (STOJČEVIĆ, 1914-2009). The patriarch of piece | Church studies. Атанасије Атанасиадис, Богословски факултет, Солун — Грчка. * Cerkvene raziskave. Atanasij Atanasiadis, Bogoslovna fakulteta, Solun — Grčija.]

{{normativna kontrola}}

[[Kategorija:Rojeni leta 1914]]
[[Kategorija:Umrli leta 2009]]
[[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]]
[[Kategorija:Bazilijanci]]
[[Kategorija:Srbski patriarhi]]
[[Kategorija:Srbski poligloti]]
[[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]]
[[Kategorija:Srbski pisatelji]]
[[Kategorija:Srbski uredniki]]
[[Kategorija:Srbski publicisti]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]]
[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]]
[[Kategorija:Srbski akademiki]]
[[Kategorija:Ekumenski delavci]]
[[Kategorija:Humanitarni delavci]]
[[Kategorija:Umrli za pljučnico]]
[[Kategorija:Umrli v sluhu svetosti]]
[[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]]</text>
      <sha1>g9b2ufkl4b5go3ms9cbmhttdip2xn7d</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>MICA</title>
    <ns>0</ns>
    <id>605929</id>
    <revision>
      <id>6721613</id>
      <parentid>6715573</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T17:56:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Pinky sl</username>
        <id>2932</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp ref</comment>
      <origin>6721613</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26353" sha1="hiqlxvx065aqvlowj6xbir2xzit5uia" xml:space="preserve">{{Infopolje Orožje|is_missile=yes|name=Missile d'Interception, de Combat et d'Auto-défense - MICA|image=[[Slika:MICA P6230072.JPG|300px]]|caption=Zračno izstreljena MICA IR na [[Dassault Rafale]]|origin=Francija|type=*[[Raketa zrak-zrak]] dolgega dosega
*Kratkodometna [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja-zrak]] (VL MICA)|used_by=Glej [[#Uporabniki|''Uporabniki'']]|manufacturer=[[MBDA|MBDA Francija]]|propellant=|production_date=|service=1996–danes|engine=Raketni motor na trdno gorivo|engine_power=|weight=112 kg&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot;&gt;{{Citation | url = http://www.mbda-systems.com/products/gbad/vl-mica/8-4/ | publisher = MBDA | title = VLS MICA | access-date = 24 November 2014 | archive-url = https://web.archive.org/web/20151202092358/http://www.mbda-systems.com/products/gbad/vl-mica/8-4 | archive-date = 2 December 2015 | url-status = dead }}.&lt;/ref&gt;|length=3.1 m&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot; /&gt;|height=|diameter=160 mm&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot; /&gt;|wingspan=|speed=Mach 4&lt;ref name=micaFFAA2011/&gt;&lt;ref name=&quot;globalsecurity&quot;&gt;{{Citation | url = http://www.globalsecurity.org/military/world/europe/mica-specs.htm | newspaper = Global Security | title = MICA | access-date = 24 November 2014}}.&lt;/ref&gt;|vehicle_range=Zračno izstreljena:&lt;br /&gt;60-80 km&lt;ref&gt;{{cite web |url=https://www.airforce-technology.com/projects/mica-air-to-air-missile-system/ |title=MICA Air-to-Air Missile System}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=micaFFAA2011&gt;{{cite web |url=http://www.ffaa.net/weapons/mica/mica_fr.htm |title=Missile Air-Air Moyenne Portée |language=fr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110712132429/http://www.ffaa.net/weapons/mica/mica_fr.htm |archive-date=2011-07-12 |url-status=live}}&lt;/ref&gt;
Navpično izstreljena:&lt;br /&gt;20 km&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot; /&gt;|ceiling=|altitude=Navpična izstrelitev:&lt;br /&gt;9 km&lt;ref&gt;{{Cite web|url=https://missilery.info/missile/vl-mica|title=Зенитный ракетный комплекс VL MICA &amp;#124; Ракетная техника|website=missilery.info}}&lt;/ref&gt;|filling=12 kg&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot; /&gt;|guidance=Med potjo:
* [[Inercialno vodenje]]&lt;ref&gt;{{Cite web| title=VL MICA - Vertical launch point and close area air defence system | url=https://www.mbda-systems.com/wp-content/uploads/2015/07/VL-MICA-SEA.pdf | archive-url=https://web.archive.org/web/20200603154245/https://www.mbda-systems.com/wp-content/uploads/2015/07/VL-MICA-SEA.pdf | archive-date=2020-06-03}}&lt;/ref&gt;
* Datalink
Končno:
* MICA-RF/EM:&lt;ref name=micaFFAA2011/&gt; [[Aktivno radarsko vodenje]]
* MICA-IR: [[Infrardeče vodenje]]|detonation=Bližinski ali kontaktni detonator&lt;ref name=&quot;MBDA PDF&quot; /&gt;|launch_platform=[[Dassault Rafale]]
[[Dassault Mirage 2000]]
&lt;br&gt;
[[Dassault Mirage F1]]&lt;br&gt;
[[Su-30MKI]]&lt;br&gt;
Zemeljske baterije&lt;br&gt;
Površinska plovila&lt;br&gt;
Podmornice&lt;br&gt;}}
'''MICA''' ({{Langx|fr|'''M'''issile d'&lt;b&gt;I&lt;/b&gt;nterception, de '''C'''ombat et d'&lt;b&gt;A&lt;/b&gt;uto-défense|4=Raketa za prestrezanje, boj in samoobrambo|label=|italic=yes}})  je francoski protizračni večciljni, vsevremenski, kratko- do srednjedometni raketni sistem [[Izstreli-in-pozabi|tipa »izstreli in pozabi«,]] ki ga proizvaja MBDA Francija. Namenjen je uporabi tako na zračnih platformah kot posamezna raketa kot tudi na kopenskih enotah in ladjah, ki jih je mogoče opremiti s sistemom za navpično izstrelitev. Opremljen je z [[Usmerjevalnik potiska|usmerjevalnikom potiska]]. Od leta 1982 naprej ga je razvijalo podejtje Matra. Prvi preizkusi so bili opravljeni leta 1991, raketa pa je bila predana v uporabo leta 1996 za opremo letal [[Dassault Rafale|Rafale]] in [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000.]] Je nadomestilo za Super 530 v vlogi prestrezanja in [[R.550 Magic|Magic II]] v vlogi zračnega boja. Različici MICA-EM in MICA-IR lahko izpolnjujeta vlogo kratko- in srednjedometnih raket zrak-zrak BVR.

11. junija 2007 je raketa MICA, izstreljeno iz [[Dassault Rafale|letala Rafale]], uspešno pokazala svojo sposobnost delovanja &quot;čez ramo&quot;, saj je uničila cilj za izstrelitvenim letalom. Cilj je določilo drugo letalo, koordinate pa so bile posredovane preko Link 16 povezave &lt;ref&gt;{{Navedi splet|language=fr|url=http://www.armees.com/Tir-MICA-depuis-un-Rafale-F2-quand-le-chasseur-devient-la-cible,22155.html|publisher=Armées|trans-title=MICA shoot from a Rafale F2: when the hunter becomes the target|title=Tir MICA depuis un Rafale F2: quand le chasseur devient la cible|accessdate=2013-08-31|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090706062646/http://www.armees.com/Tir-MICA-depuis-un-Rafale-F2-quand-le-chasseur-devient-la-cible,22155.html|archivedate=2009-07-06}}&lt;/ref&gt;

== Značilnosti ==
Obstajata dve različici MICA; MICA RF ima [[Aktivno radarsko vodenje|aktivni radarski]] iskalnik, MICA IR pa ima [[Infrardeče vodenje|slikovni infrardeči]] iskalnik. Oba iskalnika sta zasnovana tako, da filtrirata protiukrepe, kot so [[Radarska vaba|radarske]] in [[Toplotna vaba|toplotne vabe]]. Enota [[Usmerjevalnik potiska|usmerjevalnika potiska,]] nameščena na raketnem motorju, poveča okretnost rakete. Raketa se lahko zaklene po izstrelitvi (LOAL), kar pomeni, da je sposobna zadeti cilje zunaj dosega iskalnika ob izstrelitvi. MICA IR, nameščena na [[Dassault Rafale|Rafale]], lahko posreduje infrardeče slike centralnemu sistemu za obdelavo podatkov in tako deluje kot dodaten senzor. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Rafale in Combat: &quot;War for Dummies&quot;|first=Giovanni|last=de Briganti|website=Defense aerospace|url=http://www.defense-aerospace.com/articles-view/feature/5/125860/rafale-in-combat:-%E2%80%9Cwar-for-dummies%E2%80%9D.html|date=2011-05-31|accessdate=2011-06-25}}&lt;/ref&gt;
[[Slika:Missiles_at_ILA_2024,_Schoenefeld_(P1190096).jpg|desno|sličica|VL MICA NG (levo), poleg CAMM-ER (desno) na letalskem sejmu ILA Berlin 2024]]
MICA se lahko uporablja tudi kot kratkodometna [[Izstrelek zemlja-zrak|raketa zemlja-zrak]]. Na voljo je v kopensko-izstreljeni različici, '''VL MICA''', ki se izstreljuje iz tovornjaka z nameščenim izstrelitvenim sistemom, in v pomorski različici, '''VL MICA-M''', ki se izstreljuje iz ladijskega vertikalnega izstrelitvenega sistema. &lt;ref name=&quot;army-tech&quot;&gt;{{Citat |title=Mica Vertical Launch Short-Range Air-Defence System, France |url=http://www.army-technology.com/projects/vlmica/ |access-date=24 November 2014 |publisher=Army technology}}.&lt;/ref&gt; 23. oktobra 2008 ob 15:30 je raketa VL MICA na letališču CELM v Biscarosseu ([[Landes]]) uspešno izvedla zadnjo od svojih 14 testnih izstrelitev, kar pomeni, da je zdaj pripravljena za množično proizvodnjo. Ciljni dron je letel na nizki višini nad morjem 12&amp;nbsp;km stran; kljub tej razdalji je MICA, opremljena z aktivnim radarskim iskalnikom, zasledila cilj in ga sestrelila.

[[Korveta|Korvete,]] ki so premajhne za velik in drag raketni sistem Aster, so najverjetnejši kupci sistema VL MICA-M, ki ponuja podobne zmogljivosti kot Aster 15, vendar brez pospeševalnika in vektorskega usmerjanja PIF-PAF. &lt;ref&gt;{{Citat |title=A&amp;D dic |year=2008 |chapter=news section}}.&lt;/ref&gt;

Medtem ko ima VL MICA oglaševani doseg 20&amp;nbsp;km, se aerodinamične lastnosti na teh območjih znatno poslabšajo. Od 0 do 7&amp;nbsp;km MICA ima manevrsko sposobnost 50 g, vendar se po 12&amp;nbsp;km to zmanjša na 30 g zaradi izgube energije. &lt;ref&gt;{{Citat |title=VL MICA |url=http://www.mbda-systems.com/mediagallery/files/vl_mica_land_ds.pdf |access-date=24 November 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131007194715/http://www.mbda-systems.com/mediagallery/files/vl_mica_land_ds.pdf |archive-date=7 October 2013 |url-status=dead |publisher=MBDA}}.&lt;/ref&gt;

== Različice ==
[[Slika:Mock-up_of_a_MBDA_MICA_missile_in_Taiwan.jpg|desno|sličica|Maketa rakete MBDA MICA]]
[[Slika:MBDA_MICA_VL_Lanceur_terrestre_Paris_Air_Show_2015.JPG|sličica|Izstrelitveni sistem MICA SAM na letalskem mitingu v Parizu leta 2015]]

* '''MICA RF''' &lt;ref name=&quot;mica2008&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.mbda-systems.com/mbda/site/ref/scripts/siteFO_contenu.php?lang=EN&amp;noeu_id=124&amp;page_id=107|title=MICA Multi-mission Air-to-Air missile system|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080519234354/http://www.mbda-systems.com/mbda/site/ref/scripts/siteFO_contenu.php?lang=EN&amp;noeu_id=124&amp;page_id=107|archivedate=2008-05-19}}&lt;/ref&gt; ali '''EM''' (électromagnétique)
* '''MICA IR''' (infrardeča)&lt;ref name=&quot;micaFFAA2011&quot; /&gt;
* '''VL MICA RF/EM'''
* '''VL MICA IR'''
* '''VL MICA-M RF/EM'''
* '''VL MICA-M IR'''
* '''A3SM''' Različica, izstreljena s podmornic. Nameščena v jedrskih jurišnih podmornicah razreda Barracuda francoske mornarice.
* '''MICA NG''' Druga generacija sistema MICA, zasnovana proti prikritim ciljem. Infrardeči iskalnik bo uporabljal matrični senzor, ki zagotavlja večjo občutljivost. Radiofrekvenčni iskalnik bo uporabljal AESA. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/mbda-to-develop-the-next-generation-of-the-mica-missile/|title=MBDA to develop the next generation of the MICA missile &amp;#124; Press Release}}&lt;/ref&gt; Doseg je bil povečan za do 40 % v primerjavi s standardno raketo MICA. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=MICA NG|url=https://www.mbda-systems.com/products/air-dominance/mica-family/mica-ng/|accessdate=2025-05-19|website=MBDA}}&lt;/ref&gt;

== Uporabniki ==
[[Slika:MICA_operators.png|sličica|300x300_pik|Zemljevid uporabnikov rakete MICA v modri barvi]]

=== Trenutni ===

==== Raketa zrak-zrak ====

; {{Zastava|Hrvaška}}
: [[Hrvaško vojno letalstvo in protizračna obramba|Hrvaško vojno letalstvo]]: Z nakupom lovskih letal Rafale F3R prihajajo tudi rakete MICA v radarsko vodeni in infrardeči različici.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Banković|first=Živojin|date=2023-10-23|title=[ANALIZA] Šta do sada znamo o opremljenosti Rafala za Hrvatsku?|url=https://tangosix.rs/2023/23/10/analiza-sta-do-sada-znamo-o-opremljenosti-rafala-za-hrvatsku/|accessdate=2025-07-28|website=Tango Six|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Banković|first=Živojin|date=2024-10-15|title=Prve fotografije hrvatskih Rafala sa vežbovnim raketama vazduh-vazduh|url=https://tangosix.rs/2024/15/10/prve-fotografije-hrvatskih-rafala-sa-vezbovnim-raketama-vazduh-vazduh/|accessdate=2025-07-28|website=Tango Six|language=sr-RS}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Egipt}}
: Egiptovske zračne sile: MICA EM/IR in MICA NG EM/IR kupljene leta 2025. MICA začetne generacije so uporabne za [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000-5]] in Rafale, MICA NG pa samo za [[Dassault Rafale|Rafale]].&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=A|first=Jean|date=2025-04-07|title=Accords militaires : grâce à la France, ce pays d'Afrique du Nord obtient enfin des armements longtemps interdits|url=https://yop.l-frii.com/accords-militaires-grace-a-la-france-ce-pays-dafrique-du-nord-obtient-enfin-des-armements-longtemps-interdits/|accessdate=2025-07-28|website=YOP L-FRII|language=fr-FR}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Francija}}
: Francosko vojno letalstvo: v uporabi na letalih [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000]]-5, Mirage 2000D RMV in Rafale&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Les Mirage 2000-5F des Cigognes de retour en Estonie|url=https://www.avionslegendaires.net/2020/04/actu/les-mirage-2000-5f-des-cigognes-de-retour-en-estonie/|website=Avionslegendaires|accessdate=19 February 2022|date=29 April 2020}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=D'Urso|first=Stefano|title=French Air Force Completes Upgraded Mirage 2000D Test Campaign In Djibouti|url=https://theaviationist.com/2021/08/02/faf-mir2000-test-djibouti/|website=The Aviationist|accessdate=19 February 2022|date=2 August 2021}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;omnirole&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Rafale: Armement Air-Air|url=https://omnirole-rafale.com/armement/air-air/|website=Omnirole-Rafale|accessdate=19 February 2022}}&lt;/ref&gt;
: Francoska mornarica: v uporabi na letalih Rafale M&lt;ref name=&quot;omnirole&quot; /&gt;
; {{Zastava|Grčija}}
: Grško vojno letalstvo: MICA EM/IR&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=MICA EM (Missile Interception Combat Autodefence) |url=https://www.haf.gr/en/equipment/mica-missile-interception-combat-autodefence/ |work=www.haf.gr}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi novice |title=MICA IIR (Missile Interception Combat Autodefence) |url=https://www.haf.gr/en/equipment/mica-iir-missile-interception-combat-autodefence/ |work=www.haf.gr}}&lt;/ref&gt; na lovcih [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000]] in [[Dassault Rafale|Rafale]]
:* 100 naročenih leta 2000 (dostavljene 2003-04)&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Trade Registers|url=https://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|accessdate=2023-08-05|website=armstrade.sipri.org}}&lt;/ref&gt;
:* 100 naročenih 2003&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Indija}}
: Indijsko vojno letalstvo: 200 raket MICA-IR in 1000 raket MICA-RF je integriranih v nadgrajena letala Mirage 2000 in Rafale.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=2012-01-04 |title=Cabinet Committee clears 950 million Euro deal to procure 500 air-to-air missiles for Mirage 2000 |url=http://economictimes.indiatimes.com/news/politics/nation/cabinet-committee-on-security-clears-950-million-euro-deal-for-missiles-for-mirage-2000/articleshow/11363887.cms |work=The Economic Times |publisher=The Times of India}}&lt;/ref&gt; Prvič uvedene leta 2016 za Mirage 2000.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Navedi novice |date=2026-05-07 |title=European defence major MBDA signs pact with IAF to implement MRO capabilities for MICA missiles - The Times of India |url=https://timesofindia.indiatimes.com/defence/european-defence-major-mbda-signs-pact-with-iaf-to-implement-mro-capabilities-for-mica-missiles/articleshow/130876429.cms |access-date=2026-05-11 |work=The Times of India |issn=0971-8257}}&lt;/ref&gt; Indijske zračne sile so uspešno preizkusile raketo MICA na svojem letalu Suhoj Su-30MKI.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://www.indiastrategic.in/2020/08/24/su-30-mki-destroys-aerial-target-using-mica-missile/|title=Su-30 MKI Destroys Aerial Target Using MICA Missile|website=India strategic|accessdate=2020-10-25|archivedate=2020-10-28|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201028213356/https://www.indiastrategic.in/2020/08/24/su-30-mki-destroys-aerial-target-using-mica-missile/}}&lt;/ref&gt; Zračne sile bodo po dogovoru z MBDA za dobavo industrijskih strojev, orodij in podatkovnih paketov ter usposabljanje in tehnično podporo vzpostavile in upravljale tudi objekt MRO za rakete.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Navedi sporočilo za javnost |title=MBDA to implement MICA missiles MRO capabilities in India |date=2026-05-06 |publisher=MBDA |url=https://www.mbda-systems.com/mbda-implement-mica-missiles-mro-capabilities-india |access-date=2026-05-11}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Maroko}}
: Kraljevo vojno letalstvo Maroka,&lt;ref&gt;{{Citat |last=Hunter |first=Jamie |title=Upgraded Moroccan Mirage marks first signing for Astrac partnership |date=20 June 2007 |work=[[FlightGlobal]] |url=http://www.flightglobal.com/articles/2007/06/20/214936/upgraded-moroccan-mirage-marks-first-signing-for-astrac.html}}.&lt;/ref&gt; 150 naročenih leta 2005&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Katar}}
: Katarsko vojno letalstvo,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Qatar Emiri Air Force Rafale EQ/DQ|url=https://omnirole-rafale.com/exportation-rafale/rafale-egypte-qatar-inde/qatar-emiri-air-force-rafale-eq-dq/|website=Omnirole-Rafale|accessdate=19 February 2022}}&lt;/ref&gt; 100 MICA-EM naročenih leta 1994, 150 MICA-IR + 150 MICA-EM naročenih leta 2015&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Tajvan}}
: Tajvansko vojno letalstvo: 960 je bilo prvotno kupljenih za opremljanje lovcev [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000-5]] Kraljevih zračnih sil (RoCAF). Nacionalni inštitut za znanost in tehnologijo Chung-Shan je bil leta 2016 zadolžen za nadgradnjo rakete.&lt;ref name=&quot;DW20161206&quot;&gt;{{Navedi splet|url=http://www.defenseworld.net/news/17883/Taiwan_To_Locally_Upgrade_MICA_Missiles_in_ITS_Mirage_2000_Jets#.WEb8iVKsBZE|title=Taiwan To Locally Upgrade MICA Missiles in ITS Mirage 2000 Jets|publisher=Defense World|date=6 Dec 2016|accessdate=6 Dec 2016|archivedate=7 December 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20161207042126/http://www.defenseworld.net/news/17883/Taiwan_To_Locally_Upgrade_MICA_Missiles_in_ITS_Mirage_2000_Jets#.WEb8iVKsBZE}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Ukrajina}}
: 23. oktobra 2024 je francoski minister za oborožene sile [[Sébastien Lecornu]] napovedal, da bo Francija do marca 2025 v Ukrajino poslala prvo od treh letal [[Dassault Mirage 2000|Mirage 2000]]. Ta letala bodo sposobna nositi rakete SCALP-EG in MICA, imela bodo posodobljene sisteme za elektronsko bojevanje, ukrajinski piloti pa bodo usposobljeni za njihovo uporabo..&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;{{Navedi splet|date=2024-10-23|title=French Mirage 2000s Destined For Ukraine Will Fly With Storm Shadow, MICA Missiles|url=https://www.twz.com/news-features/french-mirage-2000s-destined-for-ukraine-will-fly-with-storm-shadow-mica-missiles|last=HOWARD ALTMAN|accessdate=2024-10-24|website=TWZ|language=en}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Združeni arabski emirati}}
: Vojno letalstvo Združenih arabskih emiratov: na Mirage 2000, 500 naročenih leta 1998&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Amiel|first=Philippe|title=Le Rafale s'impose enfin aux Emirats|url=https://omnirole-rafale.com/le-rafale-simpose-enfin-aux-emirats/|website=Omnirole-Rafale|accessdate=19 February 2022|date=3 December 2021}}&lt;/ref&gt;

==== Raketa zemlja-zrak ====

; {{Zastava|Bocvana}}
: Bocvanske kopenske sile: 1 baterija VL MICA na dvižnem lanserju, pridobljena leta 2016.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=3 August 2017|title=Botswana acquired 300 million euros of French weaponry in 2016|url=http://www.defenceweb.co.za/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=48792:botswana-acquired-300-million-euros-of-french-weaponry-in-2016&amp;catid=50:Land&amp;Itemid=105|archiveurl=https://archive.today/20170803133148/http://www.defenceweb.co.za/index.php?option=com_content&amp;view=article&amp;id=48792:botswana-acquired-300-million-euros-of-french-weaponry-in-2016&amp;catid=50:Land&amp;Itemid=105|archivedate=3 August 2017|accessdate=3 August 2017|website=Defence Web}}&lt;/ref&gt; 50 raket kupljenih za ta sistem.
; {{Zastava|Francija}}
: Francoske zračne sile: 1 naročena za olimpijske igre v Parizu leta 2024, v uporabo pa je vstopila poleti 2024..&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{Navedi splet|last=Gain|first=Nathan|date=2024-01-16|title=Une première capacité VL MICA attendue pour les JOP de Paris|url=https://www.forcesoperations.com/une-premiere-capacite-vl-mica-attendue-pour-les-jop-de-paris/|accessdate=2025-07-25|website=FOB - Forces Operations Blog|language=fr-FR}}&lt;/ref&gt; 9 naj bi jih bilo v uporabi do 2030, 12 do 2035.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt;
: Lanserji na [[Mercedes-Benz Zetros|Mercedes-Benz Zetros 6×6]], Thales Ground Master 200 radar in TOC (center taktičnih operacij) so nameščeni na Mercedes-Benz Actros 8×8.
; {{Zastava|Maroko}}
: Maroška kraljeva vojska: 4 baterije VL MICA.,&lt;ref&gt;{{Navedi splet|url=https://ledesk.ma/enoff/le-maroc-emprunte-192-pour-acheter-des-missiles-sol-air/|title=Le Maroc emprunte 192 M€ pour acheter des missiles sol-air}}&lt;/ref&gt; 200 raket naročenih za te sisteme leta 2020 &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Oman}}
: Omanska kraljeva vojska VL MICA (1 baterija naročena leta 2009, dostavljena 2012, 50 raket)&lt;ref&gt;{{Navedi splet|title=Royal Guard of Oman carries out first operational firing od MBDA's VL MICA system {{!}} Press Release|url=https://www.mbda-systems.com/press-releases/royal-guard-of-oman-carries-out-first-operational-firing-of-mbdas-vl-mica-system/|accessdate=2023-06-18|website=MBDA|language=en-US}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;
; {{Zastava|Saudova Arabija}}
: Narodna garda saudske arabije: VL-MICA. &lt;sup class=&quot;noprint Inline-Template Template-Fact&quot; style=&quot;white-space:nowrap;&quot;&gt;&amp;#x5B;''[[wikipedija:Navedi vir|&lt;span title=&quot;This claim needs references to reliable sources. (February 2021)&quot;&gt;citation needed&lt;/span&gt;]]''&amp;#x5D;&lt;/sup&gt;, 5 baterij naročenih leta 2013 z 250 raketami &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Tajska}}
: Tajska kraljeva vojska: 1 VL MICA baterija, 50 raket naročenih leta 2016&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

==== Pomorska raketa zemlja-zrak ====

; {{Zastava|Egipt}}  ,
: VL MICA-M nameščeni na 4 korvete razreda Gowind (16 VLS), 75 raket kupljenih v okviru te pogodbe. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
: VL-MICA-M nameščeni na 4 MEKO-A200-EN s po 32 × VLS za MBDA MICA-NG, 200 raket kupljenih v okviru te pogodbe.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Kupljenih 75 raket.
; {{Zastava|Indonezija}} 
: Indonezijska mornarica: 2 VL MICA-M nameščeni na Martadinata fregati. &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2018-01-12|title=Indonesian Navy commissions second SIGMA frigate KRI I Gusti Ngurah Rai|url=https://www.navaltoday.com/2018/01/12/indonesian-navy-commissions-second-sigma-frigate-kri-i-gusti-ngurah-rai/|accessdate=2022-01-24|website=Naval Today|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
:* 40 raket MICA, kupljenih leta 2018 &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Maroko}} 
: Kraljeva maroška mornarica: VL MICA-M nameščen na ladjah razreda Sigma.
; {{Zastava|Filipini}} 
: Filipinska mornarica: VL-MICA nameščen na fregatah razreda &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAcw&quot;&gt;Miguel Malvar&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;.
; {{Zastava|Oman}} 
: Kraljeva mornarica Omana: VL MICA-M, uporabljena na korvetah razreda &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAdM&quot;&gt;Khareef&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; (naročen leta 2008, dobavljen v letih 2013–14, 60 raket) &lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Navedi splet|title=Trade Registers|url=https://armstrade.sipri.org/armstrade/page/trade_register.php|accessdate=2023-06-18|website=armstrade.sipri.org}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Katar}}
: Katarska vojna mornarica, 2 patruljni ladji razreda &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAd4&quot;&gt;Musherib&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;, vsaka s po 8 VLS MICA + 30 raket, naročenih leta 2016 &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Saudova Arabija}}
: Savdska kraljeva mornarica: VL MICA-M, naročen za 5 fregat Avante-2200, naročeni leta 2018 s 120 raketami &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;
; {{Zastava|Singapur}}
: Mornarica Singapurja: 8 obalnih misijskih plovil razreda &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAfM&quot;&gt;Independence&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt; je opremljenih z raketami VL MICA-M, zanje pa je bilo leta 2013 naročenih 150 raket. &lt;ref&gt;{{Citat |title=Singapore selects VL Mica for new littoral mission vessels |work=Jane's |url=http://www.janes.com/article/52731/singapore-selects-vl-mica-for-new-littoral-mission-vessels}}.&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Združeni arabski emirati}}
: Mornarica Združenih arabskih emiratov: VL MICA-M na patruljni ladji razreda Falaj 2, naročenih 20 raket za 2 korveti. &lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;

=== Prihodnji ===

==== Raketa zrak-zrak ====

; {{Zastava|Srbija}}
: [[Vojno letalstvo in zračna obramba Srbije|Srbsko vojno letalstvo]]: 12 [[Dassault Rafale|Rafale F4]] naročenih leta 2024, naj bi bili opremljeni z MICA NG.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |last=Vasovic |first=Aleksandar |last2=Vasovic |first2=Aleksandar |date=2024-08-29 |title=Serbia buys 12 Rafale jets from France's Dassault Aviation for 2.7 billion euros |url=https://www.reuters.com/world/europe/frances-macron-visits-serbia-boost-eu-ties-discuss-rafale-deal-2024-08-29/ |access-date=2025-07-25 |work=Reuters |language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Raketa zemlja-zrak ====

; {{Zastava|Danska}}
: Danske oborožene sile: 2 enoti sistema VL MICA GBAD naročeni julija 2025.&lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2025-07-24|title=Denmark signs contract with MBDA France for VL MICA ground-based air defence system|url=https://defence-industry.eu/denmark-signs-contract-with-mbda-france-for-vl-mica-ground-based-air-defence-system/|accessdate=2025-07-25|language=en}}&lt;/ref&gt;

==== Pomorska raketa zemlja-zrak ====

; {{Zastava|Bolgarija}}
: Bolgarska vojna mornarica: Septembra 2022 se je bolgarska vlada odločila za nakup raket VL MICA za dve prihodnji patruljni ladji bolgarske mornarice. Prva ladja je v gradnji in bo predana v uporabo leta 2025..&lt;ref&gt;{{Navedi splet|last=Grotnik|first=Tomasz|date=2024-12-16|title=Bulgaria’s Second MMPV Launched by Local Shipyard|url=https://www.navalnews.com/naval-news/2024/12/bulgarias-second-mmpv-launched-by-local-shipyard/|accessdate=2025-07-25|website=Naval News|language=en-US}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Malezija}}
: Malezijska kraljeva vojna mornarica &lt;ref&gt;{{Navedi splet|date=2025-07-15|title=Royal Malaysian Navy Launches Second Maharaja Lela-Class Frigate KD Raja Muda Nala|url=https://www.overtdefense.com/2025/07/15/royal-malaysian-navy-launches-second-maharaja-lela-class-frigate-kd-raja-muda-nala/|accessdate=2025-07-25|website=Overt Defense|language=en-CA}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Ukrajina}}
: [[Ukrajinska vojna mornarica]] &lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;

=== Potencialni ===

==== Raketa zemlja-zrak ====

; {{Zastava|Armenija}}
: Armenske oborožene sile – Francoski obrambni minister [[Sébastien Lecornu]] je med svojim obiskom Armenije februarja 2024 omenil morebitno prodajo.&lt;ref&gt;{{Navedi novice |date=24 February 2024 |title=Communication défensive |url=https://courrier.am/fr/communication-defensive |archive-url=https://web.archive.org/web/20240225095614/https://courrier.am/fr/communication-defensive |archive-date=25 February 2024 |work=Courrier d’Erevan |language=fr |quote=a quand même assuré Sébastien Lecornu parlant de missiles Mica VL (anciens Crotales) et SAMP/T}}&lt;/ref&gt;

==== Pomorska raketa voda-zrak ====

; {{Zastava|Francija}}
: Francoska vojna mornarica: na ''SNLE 3G'' in/ali Suffren class.&lt;ref name=&quot;:12&quot;&gt;{{Navedi splet|date=21 November 2012|title=Un nouveau système de défense contre aéronefs pour les sous-marins|url=https://www.meretmarine.com/fr/defense/un-nouveau-systeme-de-defense-contre-aeronefs-pour-les-sous-marins}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Navedi splet|date=12 July 2013|title=DCNS présente ses systèmes de défense anti-aérienne A3SM pour sous-marins|url=https://rpdefense.over-blog.com/dcns-pr%C3%A9sente-ses-syst%C3%A8mes-de-d%C3%A9fense-anti-a%C3%A9rienne-a3sm-pour-sous-marins}}&lt;/ref&gt;
; {{Zastava|Indija}}
: [[Indijska vojna mornarica]]: na &lt;nowiki&gt;&lt;i id=&quot;mwAmM&quot;&gt;Kalvari&lt;/i&gt;&lt;/nowiki&gt;-class podmornicah.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;
; {{Zastava|Nizozemska}}
: Nizozemska kraljeva vojna mornarica: na Orka-class podmornici.&lt;ref name=&quot;:12&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==
{{Zbirka}}

* {{Citation |title=MBDA's Anti-Ship &amp; Air Defence Weapons at LIMA 2013: Multiple Solutions For Multiple Missions |newspaper=Navy recognition |url=http://www.navyrecognition.com/index.php/news/naval-exhibitions/lima-2013/963-mbdas-anti-ship-a-air-defence-weapons-at-lima-2013-multiple-solutions-for-multiple-missions-.html |access-date=2013-03-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515212339/http://www.navyrecognition.com/index.php/news/naval-exhibitions/lima-2013/963-mbdas-anti-ship-a-air-defence-weapons-at-lima-2013-multiple-solutions-for-multiple-missions-.html |archive-date=2013-05-15 |url-status=dead}}
[[Kategorija:Rakete zrak-zrak]]
[[Kategorija:Rakete zemlja-zrak]]</text>
      <sha1>hiqlxvx065aqvlowj6xbir2xzit5uia</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Luigi Faidutti</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606026</id>
    <revision>
      <id>6721509</id>
      <parentid>6721405</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:19:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721509</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7921" sha1="3w3kr5ywaftoj8rg940duta38z6vfma" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Infopolje Politik
}}
'''Luigi Faidutti''', [[Furlani|furlanski]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[11. april]] [[1861]], [[Podutana]], † [[18. december]] [[1931]], [[Königsberg, Prusija|Königsberg]] (danes Kaliningrad).

== Življenje ==
Faidutti je bil leta 1884 posvečen v duhovnika, nato pa je na [[Dunaj|Dunaju]] diplomiral iz [[Teologija|teologije]]. Bil je profesor na teološkem semenišču v [[Gorica|Gorici]].

V zadnjem desetletju 19. stoletja je Faidutti postal vodilna osebnost krščansko-socialnega gibanja, ki je doseglo prevladujoč položaj med furlanskim podeželskim prebivalstvom [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]]. Sam je izhajal iz etnično slovenskega območja in je bil eden od zagovornikov politike približevanja slovenskim katolikom; ta politika je kljub nekaterim težavam uspela vzpostaviti ozračje dejanskega sobivanja med obema narodoma.

Tudi na področju gospodarske in socialne politike je Faidutti sledil zgledu slovenskih katoličanov z Goriškega, ki so začeli odločno delovati v okviru zadrug. 22. marca 1896 je duhovnik Giuseppe Maria Camuffo s Faiduttijevo odobritvijo ustanovil Kmetijsko blagajno (''Cassa rurale'') v [[Koprivno, Gorica|Koprivnem]], leta 1899 Zvezo kmetijskih zadrug Furlanije (''Federazione dei consorzi agricoli del Friuli''), leta 1900 pa Furlansko banko (''Banca friulana''), katere je bil prvi predsednik.

Kasneje je postal mestni svetnik v Gorici, kjer pa je bila njegova stranka v jasni manjšini v primerjavi z liberalno-nacionalnimi silami, nato pa poslanec v pokrajinskem zboru. Zahvaljujoč koaliciji s slovenskimi katoliki je bil leta 1913 imenovan za pokrajinskega kapetana. Na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|prvih volitvah s splošno volilno pravico leta 1907]] je bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajski parlament]].

V letih naraščajočih napetosti med Slovani in Italijani v [[Avstrijsko primorje|Primorju]] (skupno poimenovanje za Goriško, Tržaško in Istro) je Faidutti ohranil svoja protinacionalistična in proti[[Iredentizem|iredentistična]] stališča. Tudi v javnih dokumentih se je opredeljeval kot »furlanški poslanec v dunajskem parlamentu« in se boril za priznanje [[Furlanski narod|furlanskega naroda]] s strani avstrijskih oblasti.

Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je bil dunajski parlament zaprt, se je zavzemal za pomoč furlanskim beguncem, interniranim v različnih avstrijskih taboriščih (npr. [[Begunsko taborišče Wagna|Wagna]], [[Begunsko taborišče Pottendorf|Pottendorf]], [[Begunsko taborišče Bruck an der Leitha|Bruck an der Leitha]], [[Begunsko taborišče Gmünd|Gmünd]], [[Begunsko taborišče Steinklamm|Steinklamm]]).

Z zmago [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske vojske]] pri [[Kobariška bitka|Kobaridu]] in bojišči, ki so se zdaj nahajala daleč na mejah cesarstva, se je v Avstriji ponovno začelo politično življenje: po ponovnem odprtju dunajskega parlamenta se je začelo živahno politično obdobje, v katerem so se predstavniki različnih narodov cesarstva borili za demokratizacijo monarhije in njeno preoblikovanje v konfederacijsko državo, ki bi posameznim narodom zagotavljala široko avtonomijo. V tem vzdušju je Faidutti skupaj z drugim poslancem iz vzhodne Furlanije, [[Giuseppe Bugatto|Giuseppejem Bugattom]], začel politično kampanjo za avtonomijo Furlanije znotraj prenovljene Avstrije.

Ob koncu vojne se je skrb za sporazum s Slovenci, ki so se do takrat že odločili za ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|jugoslovanske države]], prepletala z upanjem, da bi v Gorici ohranili tradicionalno avtonomijo. V ta namen je bil ustanovljen Furlanski narodni svet (''Consiglio nazionale friulano''), in sicer na pobudo Katoliške ljudske stranke Furlanije in samega Faiduttija. 20. oktobra 1918 sta Faidutti in Bugatto napisala razglas, v katerem sta odgovorila na manifest, s katerim je cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] svojim narodom podelil avtonomijo (brez da bi v njem vsaj v najmanjši meri podrobno opredelil vsebino). Razglas je vsebovala pet točk: v prvi se je pozvalo k oblikovanju evropske federacije pod mednarodnim arbitražnim nadzorom, ki bi v prihodnje izključevala uporabo orožja v sporih med vladami; v drugi se je upoštevalo cesarski manifest; v tretji točki se je zahtevala popolna avtonomija za avstrijsko Furlanijo, vključno z Gorico, političnima okrožjema [[Gradišče ob Soči|Gradišča]] in [[Tržič, Gorica|Tržiča]], brez občin [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] in [[Doberdob]] ter treh briških občin ([[Medana]], [[Biljana]], [[Kožbana]]); v četrtem se je izjavilo, da je gospodarsko središče Furlanije mesto [[Trst]] in da naj se morebitni privilegiran položaj, ki naj bi se mestu dodelil znotraj avstrijske konfederacije, razširi tudi na Furlanijo, »katere morja so del Tržaškega zaliva«; v petem členu se je zahtevala polna svoboda samoodločbe furlanskega naroda, »če bi se v mednarodnih pogajanjih želelo spremeniti njegovo državno pripadnost«. Vzhodna Furlanija, kot sta jo predlagala Faidutti in Bugatto, bi imela po podatkih avstrijskega popisa prebivalstva iz leta 1910 okoli 122.000 prebivalcev, od katerih je bilo nekaj več kot 16.000 Slovencev in okoli 3.000 nemško govorečih.

V istih dneh je Faidutti doživel razpad svojega dolgoletnega zavezništva s slovenskimi katoliki, ki so se pridružili Slovenskemu narodnemu svetu za Goriško (''Consiglio nazionale sloveno per il Goriziano''), ustanovljenemu konec oktobra 1918. 1. novembra so se ti zadovoljili s tem, da so razglasili priključitev Goriške k Državi SHS (brez furlanskega dela, vendar z Gorico, s čimer so ustvarili jasno ozemeljsko nasprotje med taboroma). Obe pobudi za narodno samoodločbo sta ostali le na papirju, saj ju je nadomestila italijanska zmaga in vstop italijanskih čet v Gorico 3. novembra istega leta, medtem ko je bil Faidutti še vedno na Dunaju.

S priključitvijo »Julijske krajine« k Italiji je bila furlanska katoliška stranka razpuščena. Faiduttija so novi vladajoči krogi obtožili, da je »izdajalec domovine«. V Furlanijo se ni mogel več vrniti (tudi zaradi tega, kar je storil 1. novembra), saj so mu italijanske oblasti prepovedale vrnitev v Gorico. Faidutti pa se je še naprej živahno zavzemal za svojo stvar in v sodelovanju z Giuseppejem Bugattom izdal knjigo ''Dejavnost'' ''Furlanske katoliške ljudske stranke v zadnjih petindvajsetih letih (1894–1918)'' (''L'attività del Partito cattolico popolare friulano negli ultimi venticinque anni (1894-1918)'').&lt;ref&gt;P. Caucig, ''Attività sociale e politica di Luigi Faidutti (1861/1931)'' Udine, 1977&lt;/ref&gt;

[[Nadškofija Gorica|Goriški nadškof]], Slovenec [[Frančišek Borgia Sedej]], ga je poskušal braniti in si želel njegovo vrnitev na čelo metropolitanskega kapitlja, vendar so tudi njemu grozili z izključitvijo iz škofije. Niti pripravljenost samega Mussolinija ni uspela odpraviti ostrakizma, ki ga je doletel. Faidutti ni več stopil v svoje mesto. Nekaj let je živel v [[Rim|Rimu]], kjer se je delno približal fašizmu, nato pa ga je [[Sveti sedež]] leta 1924 poslal na [[Nunciatura|nunciaturo]] v [[Litva|Litvo]], vendar brez naziva nuncija in brez povišanja v škofovstvo. V vlogi preprostega uditorja v [[Kaunas|Kaunasu]] je bil pobudnik konkordata, podpisanega leta 1927 s to državo.

Nato je zapustil Litvo in se naselil v [[Weimarska republika|Nemčiji]], v [[Königsberg, Prusija|Königsbergu]], kjer je umrl leta 1931 v starosti 70 let.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Giuseppe Bugatto]]
* [[Furlanija]]

{{DEFAULTSORT:Faidutti, Luigi}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1861]]
[[Kategorija:Umrli leta 1931]]
[[Kategorija:Krščanski kleriki v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Krščanski kleriki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]]</text>
      <sha1>3w3kr5ywaftoj8rg940duta38z6vfma</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721511</id>
      <parentid>6721509</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:21:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721511</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7910" sha1="0ikofo4lzcf1paq435cxxjhpt878p7x" xml:space="preserve">{{Infopolje Politik
}}
'''Luigi Faidutti''', [[Furlani|furlanski]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[11. april]] [[1861]], [[Podutana]], † [[18. december]] [[1931]], [[Königsberg, Prusija|Königsberg]] (danes Kaliningrad).

== Življenje ==
Faidutti je bil leta 1884 posvečen v duhovnika, nato pa je na [[Dunaj|Dunaju]] diplomiral iz [[Teologija|teologije]]. Bil je profesor na teološkem semenišču v [[Gorica|Gorici]].

V zadnjem desetletju 19. stoletja je Faidutti postal vodilna osebnost krščansko-socialnega gibanja, ki je doseglo prevladujoč položaj med furlanskim podeželskim prebivalstvom [[Poknežena grofija Goriška in Gradiška|Goriške in Gradiške]]. Sam je izhajal iz etnično slovenskega območja in je bil eden od zagovornikov politike približevanja slovenskim katolikom; ta politika je kljub nekaterim težavam uspela vzpostaviti ozračje dejanskega sobivanja med obema narodoma.

Tudi na področju gospodarske in socialne politike je Faidutti sledil zgledu slovenskih katoličanov z Goriškega, ki so začeli odločno delovati v okviru zadrug. 22. marca 1896 je duhovnik Giuseppe Maria Camuffo s Faiduttijevo odobritvijo ustanovil Kmetijsko blagajno (''Cassa rurale'') v [[Koprivno, Gorica|Koprivnem]], leta 1899 Zvezo kmetijskih zadrug Furlanije (''Federazione dei consorzi agricoli del Friuli''), leta 1900 pa Furlansko banko (''Banca friulana''), katere je bil prvi predsednik.

Kasneje je postal mestni svetnik v Gorici, kjer pa je bila njegova stranka v jasni manjšini v primerjavi z liberalno-nacionalnimi silami, nato pa poslanec v pokrajinskem zboru. Zahvaljujoč koaliciji s slovenskimi katoliki je bil leta 1913 imenovan za pokrajinskega kapetana. Na [[Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907|prvih volitvah s splošno volilno pravico leta 1907]] je bil izvoljen za poslanca v [[Državni zbor (Avstrijsko cesarstvo)|dunajski parlament]].

V letih naraščajočih napetosti med Slovani in Italijani v [[Avstrijsko primorje|Primorju]] (skupno poimenovanje za Goriško, Tržaško in Istro) je Faidutti ohranil svoja protinacionalistična in proti[[Iredentizem|iredentistična]] stališča. Tudi v javnih dokumentih se je opredeljeval kot »furlanški poslanec v dunajskem parlamentu« in se boril za priznanje [[Furlanski narod|furlanskega naroda]] s strani avstrijskih oblasti.

Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], ko je bil dunajski parlament zaprt, se je zavzemal za pomoč furlanskim beguncem, interniranim v različnih avstrijskih taboriščih (npr. [[Begunsko taborišče Wagna|Wagna]], [[Begunsko taborišče Pottendorf|Pottendorf]], [[Begunsko taborišče Bruck an der Leitha|Bruck an der Leitha]], [[Begunsko taborišče Gmünd|Gmünd]], [[Begunsko taborišče Steinklamm|Steinklamm]]).

Z zmago [[Avstro-ogrska vojska|avstro-ogrske vojske]] pri [[Kobariška bitka|Kobaridu]] in bojišči, ki so se zdaj nahajala daleč na mejah cesarstva, se je v Avstriji ponovno začelo politično življenje: po ponovnem odprtju dunajskega parlamenta se je začelo živahno politično obdobje, v katerem so se predstavniki različnih narodov cesarstva borili za demokratizacijo monarhije in njeno preoblikovanje v konfederacijsko državo, ki bi posameznim narodom zagotavljala široko avtonomijo. V tem vzdušju je Faidutti skupaj z drugim poslancem iz vzhodne Furlanije, [[Giuseppe Bugatto|Giuseppejem Bugattom]], začel politično kampanjo za avtonomijo Furlanije znotraj prenovljene Avstrije.

Ob koncu vojne se je skrb za sporazum s Slovenci, ki so se do takrat že odločili za ustanovitev [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|jugoslovanske države]], prepletala z upanjem, da bi v Gorici ohranili tradicionalno avtonomijo. V ta namen je bil ustanovljen Furlanski narodni svet (''Consiglio nazionale friulano''), in sicer na pobudo Katoliške ljudske stranke Furlanije in samega Faiduttija. 20. oktobra 1918 sta Faidutti in Bugatto napisala razglas, v katerem sta odgovorila na manifest, s katerim je cesar [[Karel I. Habsburško-Lotarinški|Karel I.]] svojim narodom podelil avtonomijo (brez da bi v njem vsaj v najmanjši meri podrobno opredelil vsebino). Razglas je vsebovala pet točk: v prvi se je pozvalo k oblikovanju evropske federacije pod mednarodnim arbitražnim nadzorom, ki bi v prihodnje izključevala uporabo orožja v sporih med vladami; v drugi se je upoštevalo cesarski manifest; v tretji točki se je zahtevala popolna avtonomija za avstrijsko Furlanijo, vključno z Gorico, političnima okrožjema [[Gradišče ob Soči|Gradišča]] in [[Tržič, Gorica|Tržiča]], brez občin [[Devin, Devin - Nabrežina|Devin]] in [[Doberdob]] ter treh briških občin ([[Medana]], [[Biljana]], [[Kožbana]]); v četrtem se je izjavilo, da je gospodarsko središče Furlanije mesto [[Trst]] in da naj se morebitni privilegiran položaj, ki naj bi se mestu dodelil znotraj avstrijske konfederacije, razširi tudi na Furlanijo, »katere morja so del Tržaškega zaliva«; v petem členu se je zahtevala polna svoboda samoodločbe furlanskega naroda, »če bi se v mednarodnih pogajanjih želelo spremeniti njegovo državno pripadnost«. Vzhodna Furlanija, kot sta jo predlagala Faidutti in Bugatto, bi imela po podatkih avstrijskega popisa prebivalstva iz leta 1910 okoli 122.000 prebivalcev, od katerih je bilo nekaj več kot 16.000 Slovencev in okoli 3.000 nemško govorečih.

V istih dneh je Faidutti doživel razpad svojega dolgoletnega zavezništva s slovenskimi katoliki, ki so se pridružili Slovenskemu narodnemu svetu za Goriško (''Consiglio nazionale sloveno per il Goriziano''), ustanovljenemu konec oktobra 1918. 1. novembra so se ti zadovoljili s tem, da so razglasili priključitev Goriške k Državi SHS (brez furlanskega dela, vendar z Gorico, s čimer so ustvarili jasno ozemeljsko nasprotje med taboroma). Obe pobudi za narodno samoodločbo sta ostali le na papirju, saj ju je nadomestila italijanska zmaga in vstop italijanskih čet v Gorico 3. novembra istega leta, medtem ko je bil Faidutti še vedno na Dunaju.

S priključitvijo »Julijske krajine« k Italiji je bila furlanska katoliška stranka razpuščena. Faiduttija so novi vladajoči krogi obtožili, da je »izdajalec domovine«. V Furlanijo se ni mogel več vrniti (tudi zaradi tega, kar je storil 1. novembra), saj so mu italijanske oblasti prepovedale vrnitev v Gorico. Faidutti pa se je še naprej živahno zavzemal za svojo stvar in v sodelovanju z Giuseppejem Bugattom izdal knjigo ''Dejavnost'' ''Furlanske katoliške ljudske stranke v zadnjih petindvajsetih letih (1894–1918)'' (''L'attività del Partito cattolico popolare friulano negli ultimi venticinque anni (1894-1918)'').&lt;ref&gt;P. Caucig, ''Attività sociale e politica di Luigi Faidutti (1861/1931)'' Udine, 1977&lt;/ref&gt;

[[Nadškofija Gorica|Goriški nadškof]], Slovenec [[Frančišek Borgia Sedej]], ga je poskušal braniti in si želel njegovo vrnitev na čelo metropolitanskega kapitlja, vendar so tudi njemu grozili z izključitvijo iz škofije. Niti pripravljenost samega Mussolinija ni uspela odpraviti ostrakizma, ki ga je doletel. Faidutti ni več stopil v svoje mesto. Nekaj let je živel v [[Rim|Rimu]], kjer se je delno približal fašizmu, nato pa ga je [[Sveti sedež]] leta 1924 poslal na [[Nunciatura|nunciaturo]] v [[Litva|Litvo]], vendar brez naziva nuncija in brez povišanja v škofovstvo. V vlogi preprostega uditorja v [[Kaunas|Kaunasu]] je bil pobudnik konkordata, podpisanega leta 1927 s to državo.

Nato je zapustil Litvo in se naselil v [[Weimarska republika|Nemčiji]], v [[Königsberg, Prusija|Königsbergu]], kjer je umrl leta 1931 v starosti 70 let.

== Sklici ==
{{sklici}}

== Glej tudi ==
* [[Giuseppe Bugatto]]
* [[Furlanija]]

{{DEFAULTSORT:Faidutti, Luigi}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1861]]
[[Kategorija:Umrli leta 1931]]
[[Kategorija:Krščanski kleriki v 19. stoletju]]
[[Kategorija:Krščanski kleriki v 20. stoletju]]
[[Kategorija:Člani Reichsrata (Avstrija)]]</text>
      <sha1>0ikofo4lzcf1paq435cxxjhpt878p7x</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Špina</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606057</id>
    <revision>
      <id>6721843</id>
      <parentid>6720339</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:36:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Jonatan Melik Kurinčič</username>
        <id>240261</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>fotografija</comment>
      <origin>6721843</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="920" sha1="r0wr5pq93kqcqwgwo7u3lgt5g3lbt5k" xml:space="preserve">{{Infopolje Naselje
|name=Špina
|settlement_type=Počitniško naselje
|pushpin_map=Hrvaška
| latd = 45 
| latm = 24 
| lats = 07.2 
| latNS = N
| longd = 13
| longm = 31 
| longs = 57.0 
| longEW = E
| founder = [[Jože Mesar]]|image_skyline=Špina1.jpg|image_caption=Kolesarska in sprehajalna pot ob naselju}}

'''Špina''' (italijansko ''Spina'') je počitniško naselje približno 3 km oddaljeno od [[Umag|Umaga]] in teritorialno spada pod vas [[Đuba]]. Nastala je po načrtih arhitekta [[Jože Mesar|Jožeta Mesarja]]. Nima stalnih prebivalcev, v njem imajo počitniške hiše v lasti pretežno [[Slovenci]].

== Viri ==
* Ogorelec, Anton: Sv. Pelegrin pri Umagu, zgodovina počitniškega naselja 1963 - 1981- Ljubljana 2009{{Sklici}}

[[Kategorija:Naselja na Hrvaškem brez stalnih prebivalcev]]
[[Kategorija:Naselja Istrske županije]]
[[Kategorija:Naselja na Hrvaškem po županijah]]
[[Kategorija:Mesto Umag]]</text>
      <sha1>r0wr5pq93kqcqwgwo7u3lgt5g3lbt5k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bohaj</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606085</id>
    <revision>
      <id>6721709</id>
      <parentid>6720407</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T05:43:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>čiščenje</comment>
      <origin>6721709</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="17209" sha1="8t582b643uso1y6rjfgkejs6p6fy5v7" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>8t582b643uso1y6rjfgkejs6p6fy5v7</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721841</id>
      <parentid>6721709</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:31:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>/* Zgodovina */ Etnična pripadnost</comment>
      <origin>6721841</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26013" sha1="0ruw62l3fo4zcmqg6zpcmx4r80ronsn" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;/&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=w /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>0ruw62l3fo4zcmqg6zpcmx4r80ronsn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721844</id>
      <parentid>6721841</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T10:36:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Etnična pripadnost */ trf</comment>
      <origin>6721844</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26242" sha1="bbw95kpvcg0fd7k2d2b5cbnq298t1ug" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;&gt;  Vovin, Alexander (2012). &quot;Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?&quot;. In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.&lt;/ref&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=w /&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>bbw95kpvcg0fd7k2d2b5cbnq298t1ug</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721858</id>
      <parentid>6721844</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:08:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <origin>6721858</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26245" sha1="fntx16l2kadnyl4rz0q6sfyaonjtgyq" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt;徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt;  Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;&gt;  Vovin, Alexander (2012). &quot;Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?&quot;. In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.&lt;/ref&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;soo&quot;&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>fntx16l2kadnyl4rz0q6sfyaonjtgyq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721870</id>
      <parentid>6721858</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:17:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>ref</comment>
      <origin>6721870</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26101" sha1="bwblpnrznqbbpeid7qlo0h59qe7andm" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=ref24/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;&gt;  Vovin, Alexander (2012). &quot;Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?&quot;. In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.&lt;/ref&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=ref24/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24/&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=&quot;soo&quot;/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>bwblpnrznqbbpeid7qlo0h59qe7andm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721872</id>
      <parentid>6721870</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:20:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Etnična pripadnost */ ref</comment>
      <origin>6721872</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26101" sha1="b6f4aqxvcw9hop1nic2s29r5dw8j2qv" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=ref24/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Jingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Džindžong]] (Vušang Kan) iz dinastije Tang se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;&gt;  Vovin, Alexander (2012). &quot;Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?&quot;. In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.&lt;/ref&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=ref24/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24/&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=ref24/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>b6f4aqxvcw9hop1nic2s29r5dw8j2qv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721882</id>
      <parentid>6721872</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T11:55:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>/* Izvor */ povezava</comment>
      <origin>6721882</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="26083" sha1="e18f23wcfib8tkwb3pcwvc5mlkgd8sq" xml:space="preserve">{{Infopolje Država
| native_name            = {{native phrase|ko|渤海}} ([[handža]]) &lt;br /&gt;{{native phrase|ko|발해|paren=omit}} ([[hangul]])&lt;br /&gt;{{small|''Parhe''}}, {{small|''Balhe''}}&lt;hr /&gt;{{native phrase|zh|渤海}}&lt;br /&gt;{{small|''Bóhǎi''}}
| conventional_long_name = Parhe (Balhe) / Bohaj (Pohaj)
| common_name            = Parhe
| era                    = 
| status                 = 
| status_text            = 
| empire                 = 
| government_type        = [[monarhija]]
| event_pre              = začetek Tae Čungsangovih vojaških pohodov
| date_pre               = 696
| year_start             = 698
| year_end               = 926
| event_start            = ustanovitev v Tjanmenlingu
| date_start             = 
| event1                 = preimenovanje v Parhe 
| stat_year1             = 10. stoletje 
| stat_pop1              = 1,5–4 milijone 
| stat_area1             = &lt;!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --&gt;
| date_event1            = 713
| event_end              = padec Sang-gjonga
| date_end               = 14. januar 
| p1                     = Kogurjo
| p2                     = Moheji 
| s1                     = dinastija Ljao
| s2                     = Dongdan 
| s3                     = Kurjeo
| s4                     = Kasnejši Parhe
| s5                     = Džurčeni
| image_map              = Slika:Balhae-Territory in 830.JPG
| image_map_caption      = Ozemlje Bohaja leta 830, med vladanjem kralja Sona (Šuana)&lt;ref&gt;{{cite book|author=동북아역사재단 편 (Northeast Asian History Foundation)|script-title=ko:새롭게 본 발해사|date=2007|publisher=동북아역사재단|isbn=978-89-6187-003-0|page=62}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |title=渤海の遼東地域の領有問題をめぐって : 拂涅・越 喜・鉄利等靺鞨の故地と関連して |url=https://catalog.lib.kyushu-u.ac.jp/opac_download_md/1150/KJ00000699920-00001.pdf |website=Kyushu University Institutional Repository |date=2003}}&lt;/ref&gt;
| capital                = [[Dunhua]]&lt;br /&gt;{{small|(698–742)}}&lt;br /&gt;[[Helong]]&lt;br /&gt;{{small|(742–756)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(756–785)}}&lt;br /&gt;[[Hunčun]]&lt;br /&gt;{{small|(785–793)}}&lt;br /&gt;[[Šangdžing Longčanfu]]&lt;br /&gt;{{small|(793–926)}}&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/dinamika-urbanizatsionnyh-protsessov-v-srednevekovyh-gosudarstvah-dalnego-vostoka|title=Динамика урбанизационных процессов в средневековых государствах Дальнего Востока |trans-title=Dynamics of urbanization processes in the medieval states of the Far East|author1=Kradin Nikolai Nikolaevich |work= Siberian historical research|date=2018 |access-date=5 February 2019 }}&lt;/ref&gt;
| common_languages       = parhejski jeziki
| languages       = kogurjojščina &lt;small&gt;([[korejščina]])&lt;/small&gt;,&lt;br/&gt;[[tunguški jeziki]],&lt;br/&gt; [[kitajščina|klasična kitajščina]] &lt;small&gt;(knjižni)&lt;/small&gt;
| religion               = [[budizem]],&lt;ref&gt;{{cite web|url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova|script-title=ru:Культовая архитектура Бохайского времени в северной части Кореского Полуострова |trans-title=Religious cult architecture of the Bohai time in the northern part of the Korean Peninsula |author1=Stoyakin Maxim Aleksandrovich |work= BUDDHIST RELIGIOUS ARCHITECTURE OF PARHAE (BOHAI) LOCATED IN NORTHERN PART OF KOREAN PENINSULA |date=2012 |access-date=5 February 2019 |language=ru}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite book|author=古畑徹|script-title=ja:渤海国とは何か 歴史文化ライブラリー|date=2017|publisher=吉川弘文館|isbn=978-4642058582|language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[šamanizem]],&lt;ref&gt;{{Cite web | url=https://cyberleninka.ru/article/n/buddiyskaya-kultovaya-arhitektura-bohayskogo-vremeni-v-severnoy-chasti-koreyskogo-poluostrova/viewer | title=Буддийская культовая архитектура бохайского времени в северной части корейского полуострова }}&lt;/ref&gt;&lt;br/&gt;[[konfucijanstvo]]
| currency               = 
| title_leader           = Kralj 
| leader1                = Go (prvi)
| year_leader1           = 698–719
| leader2                = Mu (Vu)
| year_leader2           = 719–737
| leader3                = Mun (Ven)
| year_leader3           = 737–793
| leader4                = Son (Šuan)]]
| year_leader4           = 818–830
| leader15               = Te Inson (Da Jindžuan) (zadnji)
| year_leader15          = 907–926
| today                  = {{CHN}} &lt;br&gt; {{zastava|Severna Koreja}} &lt;br&gt; {{zastava|Rusija}}
| demonym                = 
| area_km2               = 
| area_rank              = 
| GDP_PPP                = 
| GDP_PPP_year           = 
| HDI                    = 
| HDI_year               = 
| module                 = {{Infobox Korean name/auto
| child = yes
| hangul     = ^발해
| hanja      = 渤海
| othername1 = Alternate Korean name
| hangul1    = ^진국
| hanja1     = 震國
}}{{Infobox Chinese
| decat = yes
| child = yes
| c = 渤海
| p = Bóhǎi
| w = Po-hai
| rus = Бохай&lt;ref name=&quot;oriens&quot;&gt;{{cite web |title=Archeological Studies of Bohai in Russia |url=http://www.oriens-extremus.de/inhalt/pdf/47/OE47-13.pdf |date=2008 |ref=Vol. 47 pp. 302-312}}&lt;/ref&gt;
| rusr = Bohai
| mnc = ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ
| mnc_rom= Puhai
}}
}}

'''Bohaj''' ali '''Parhe''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 渤海, [[pinjin]]: Bóhǎi, [[Korejščina|korejsko]]: 발해, Parhe, [[rusko]]: Бохай, Bohaj, [[Mandžurščina|mandžursko]]: ᡦᡠᡥᠠ‍ᡳ) je bilo večetnično tunguško-mandžursko kraljestvo, ki ga je leta 698 v južni [[Mandžurija|Mandžuriji]] ustanovil Tae Čojong (Da Dzuorong). Sprva je bilo znano kot kraljestvo Džin. Leta 713 je bio preimenovano v Bohaj/Parhe. V svojem največjem obsegu je obsegalo  del današnje severovzhodne [[Kitajska|Kitajske]], severno polovico [[Korejski polotok|Korejskega polotoka]] in del [[Ruski Daljni vzhod|ruskega Daljnega vzhoda]].&lt;ref&gt;{{cite journal|author=정석배 JUNG Suk-bae|year=2016|script-title=ko:발해의 북방경계에 대한 일고찰 (Study on northern borders of Balhae) |journal=고구려발해연구 the Koguryo Parhae Yongu |publisher=고구려발해학회 Association of Koguryo Parhae|pages=88|volume=54|language=ko}}&lt;/ref&gt;

Ustanovitev Bohaja omenja več poročil. Večina poročil navaja, da ga je leta 698 ustanovil Tai Čojong in da so pri ustanovitvi sodelovali Kogurjoji in Moheji. Zgodnjo zgodovino Bohaja so zaznamovali napeti odnosi z dinastijo [[dinastija Tang|Tang]] z vojaškimi  in politični konflikti. Proti koncu 8. stoletja so odnosi postali prisrčni in prijateljski. Dinastija Tang je Bohaj sčasoma prepoznala kot &quot;uspešno deželo na vzhodu&quot;.&lt;ref name=&quot;OwenMiller&quot;&gt;{{cite book|last1=Injae|first1=Lee|last2=Miller|first2=Owen|last3=Jinhoon|first3=Park|last4=Hyun-Hae|first4=Yi|title=Korean History in Maps|publisher=Cambridge University Press|isbn=9781107098466|pages=64–65|url=https://books.google.com/books?id=46OTBQAAQBAJ&amp;pg=PA64|access-date=24 February 2017|language=en|date=15 December 2014}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;y-history.net&quot;&gt;{{cite web |script-title=ja:渤海／海東の盛国 |url=https://www.y-history.net/appendix/wh0302-088.html |access-date=19 February 2019 |website=www.y-history.net |language=ja}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{Cite book|last=Lee|first=Ki-baik|url=https://www.google.ca/books/edition/A_New_History_of_Korea/z2n9DwAAQBAJhl=en&amp;gbpv=1&amp;dq=parhae%20clothing&amp;pg=PT77&amp;printsec=frontcover&amp;bsq=parhae%20clothing|title=A New History of Korea|date=1988|others=Edward W. Wagner, Edward J. Schultz|isbn=978-0-674-25526-5|location=Cambridge|pages=90–91|oclc=1203951892}}&lt;/ref&gt;

Bohajska kultura je bila opisana kot podobna, izpeljana ali povezana s kulturami Kogurjeja, Mohejev, Kitanov in Tangov, vendar so natančni odnosi do teh kultur nejasni. Kraljestvo je prevzelo nekatere upravne sisteme dinastije Tang, kot so trije glavni državni resorji (centralni sekretariat, odgovoren za pripravo politik, kanclerstvo, odgovorno za pregled politike in svetovanje cesarju, in oddelek za državne zadeve, odgovoren za izvajanje politike) in šest ministrstev. Bohaj je leta 926 osvojila [[Kitani|kitanska]] dinastija [[dinastija Ljao|Ljao]]. Precejšen del prebivalcev Bohaja je pobegnil v [[Kogurjeo]], nekaj jih je ostalo, nekaj pa jih je bilo deportiranih v dinastijo Ljao. Tisti, ki so ostali, so kot posebna etnična skupina še tri stoletja živeli v dinastijah Ljao in [[dinastija Džin (1115-1234)|Džin]], preden so se asimilirali v druge skupine in pod mongolsko oblastjo izginili.

Zgodovina države, njena etnična sestava, kulturna pripadnost vladajoče dinastije, branje njihovih imen in njene meje so predmet historiografskega spora med Korejo, Kitajsko in Rusijo. Kitajski in korejski zgodovinski viri opisujejo ustanovitelja Bohaja [[Te Čojong]]a kot sorodnika ljudstva [[Moheji|Mohe]] in Kogurjo.

==Ime==
Bohaj je kot kraljestvo Džin leta 698 ustanovil kralj Ko. Ime kraljestva se je kitajščini pisalo 振 ali 震 in se oboje bralo kot Džin.&lt;ref name=bs&gt;{{citation | title = Old Chinese: A New Reconstruction |url=https://books.google.com/books?id=K6Q-BAAAQBAJ  | given1 = William H. | surname1 = Baxter | given2 = Laurent | surname2 = Sagart  | publisher = Oxford University Press | isbn = 978-0-19-994537-5  | year = 2014  | postscript =  |pages=181  }}&lt;/ref&gt; Domneva se, da ime izhaja iz trigrama ''[[I Čing]]a'', ki pomeni grom, gibanje ali spremembo in ustreza vzhodu.&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Chinese character 震 - HangulHanja - Korean-English Dictionary |url=https://hangulhanja.com/en/hanja/%E9%9C%87 |access-date=2026-04-08 |website=HangulHanja |language=en}}&lt;/ref&gt;

Leta 713 je dinastija Tang vladarju dinastije Džin podelila plemiški naziv 'knez komanderije Bohaj (Parhe)'.{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{Cite web |title=동북아역사넷 &lt; 동북아역사재단 |url=https://contents.nahf.or.kr/item/level.do?levelId=jd.d_0017_0219_0020_0010 |access-date=2026-04-08 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt; Leta 762 je dinastija Tang Bohaj  uradno povzdignila v kraljestvo.&lt;ref name=&quot;Dillon2016&quot;&gt;Michael Dillon (1. december 2016). ''Encyclopedia of Chinese History''. Taylor &amp; Francis. str. 95. ISBN 978-1-317-81715-4.&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;&gt;Jinwung Kim (2012). A History of Korea: From &quot;Land of the Morning Calm&quot; to States in Conflict. Indiana University Press. str. 85. ISBN 978-0-253-00024-8.&lt;/ref&gt;{{sfn|Old Tang Book|2019||p=§5.1 ¶11}}   Ozemlje kraljestva se ni prekrivalo z Bohajsko komanderijo. Po ''[[Nova knjiga Tanga|Novi knjigi Tanga]]'' se je država že pred kitajsko investituro leta 713 imenovala Bohaj po ljudstvu Mohe.{{sfn|Kim|2015|p=8}}&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt; Enako je trdil tudi zgodovinar Džin Jufu. Zapisal je, da so Tangi državo do takrat imenovali Mohe in da je naziv Parhe morda le eden od prepisov istega imena.&lt;ref&gt;金毓黻. 东北通史（再版）. 社会科学战线杂志社 (1981). str. 253–264.&lt;/ref&gt; Jezikoslovca Karl Heinrich Menges in Roy Andrew Miller sta predstavila teorijo, da ime Parhe izvira iz domačega imena, sorodnega mandžurskemu izrazu 'butha', ki pomeni lov.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Janhunen |first1=Juha |title=Liao: A Manchurian hydronym and its ethnohistorical context |journal=Studia Etymologica Cracoviensia |date=2008 |volume=13 |page=94 |url=http://cejsh.icm.edu.pl/cejsh/element/bwmeta1.element.ojs-nameId-49b94d03-b5da-3b30-b733-c85e11ddfcc0-year-2008-volume-13-issue-1-article-1073/c/1073-1069.pdf}}&lt;/ref&gt;

Večina zahodnojezičnih znanstvenikov se je odločila za naziv Bohaj, razen na področju korejskih študij.{{sfn|Sloane|2014|p=366}}  Po mnenju Pamele Kyle Crossley niti kitajska niti korejska transkripcija ne moreta biti pravilni.{{sfn|Crossley|2016|p=12}} 

Po Šoku Nihongiju je japonska diplomacija državo imenovala 'država Ko[gu]rjo'.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24&gt; 徐吉洙. &quot;渤海は高句麗を引き継いだ&quot;. 高句麗研究会.&lt;/ref&gt; Lesene tablice, odkrite v prefekturi Nara, navajajo, da se je njen odposlanec leta 758 imenoval 'odposlanec Korjoja'.&lt;ref name=ref24/&gt; Kralj Mun se je imenoval kralj Korjoja, a ne zato, da bi obnovil staro ime, temveč zato, da bi s sklicevanjem na Korjo pridobil naklonjenosti Japonske.&lt;ref&gt;石井正敏 (2001),&quot;日本渤海関係史の研究&quot; 吉川弘文館,. ISBN 4642023631. p 416-417&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Ok (조이옥) |first=Cho lee |date=2006 |title=Diplomatic relations and Trade of Balhae-Japan in the later 8th century (8世紀 後半 渤海의 對日本外交와 交易) |url=https://journal.kci.go.kr/hksh/archive/articleView?artiId=ART001000306 |journal=The Review of Korean History (사학연구) |language=en |issue=81 |pages=127–155 |issn=1225-133X}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite web |title=Northeast Asian History Network |url=https://contents.nahf.or.kr/english/item/level.do?levelId=iscd.e_0003_0040_0010 |access-date=2026-04-07 |website=contents.nahf.or.kr}}&lt;/ref&gt;

==Zgodovina==
===Izvor===
[[Slika:Pressapochista4.jpg|thumb|levo|200px|Budistični reliefni kip iz Bohaja, zdaj v Umetnostnem muzeju Ohara na Japonskem;&lt;ref&gt;{{cite web |title=Asiatic Art |url=https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |website=Ohara Museum of Art |archive-url=https://web.archive.org/web/20151221145732/https://www.ohara.or.jp/201001/jp/C/C4f2.html |archive-date=21 December 2015}}&lt;/ref&gt; napis v knjižni  kitajščini opisuje  izdelavo spomenika leta 834 n. št. in pesem v čast dharmi&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=李殿福 |date=1994 |title=渤海咸和四年铭文佛龛考释 |url=https://r.cnki.net/kcms/detail/detail.aspx?filename=SHZX199403031&amp;dbcode=WWBJ&amp;dbname=WWBJ7911&amp;v= |journal=社会科学战线 |issue=3}}&lt;/ref&gt;]]

Po ''[[Stara knjiga Tanga|Stari knjigi Tanga]]'' je [[Te Čojong]]  (Da Dzuorong) po porazu Kogurjoja v vojni z dinastijo Tang odpeljal svoje sorodnike v Čingdžov, sedanji Čaojang, dokler jih ni leta 696 zmotil upor [[Kitani|Kitanov]].{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} [[Li Čindžong]] (Vušang Kan) se je skupaj s svojim svakom [[Sun Vanrong]]om uprl hegemoniji dinastije Tang,&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Uwitchett |first1=Denis |title=Chen gui and Other Works Attributed to Empress Wu Zetian. |page=20 |url=https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |access-date=29 August 2020 |archive-date=25 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201025104451/https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/1471iwFGrCg.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ubil njenega nasilnega poveljnika in napadel Hebej. Li je kmalu zatem umrl. Nasledil ga je Sun, ki ga je nato porazil [[Drugi turški kaganat]].{{sfn|Wang|2013|p=85}}

Prebivalstvo Jingdžova je med nemiri pobegnilo proti vzhodu proti reki Ljao. Tang je poskušal pomiriti Te Čungsanga, očeta Te Čojonga, in drugega voditelja po imenu [[Kolsa Bju]],  tako da jima je podelil naziv vojvoda Džena oziroma vojvoda Huja. Kolsa Bju je ponudbo zavrnil. Kmalu zatem ga je premagala vojska Tanga. Te Čojong s svojimi privrženci je pobegnil in kmalu zatem umrl. Te Čungsangov sin je zapustil dolino reke Ljao in se odpravil na goro Tjanmen v sedanji provinci Džilin. ''[[Stara knjiga Tanga]]'' navaja, da je Te Čojong tam združil ljudstva Kogurjeoja in Moheje in v [[bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tjanmenlingu]] hudo porazil vojsko Tanga. Ker so pot do Teja zaprli [[Tatabi]] in [[Kitani]], ki so se podredili Turkom, ga cesarica Vu Dzetjan ni mogla napasti. Te je svoje ljudstvo povedel proti vzhodu na nekdanje območje Kjeruja in ob  gori Dongmo zgradil obzidano naselbino.{{sfn|Sloane|2014a|p=11}} Leta 698 se je Te Čojong razglasil za kralja Džina.{{sfn|Wang|2013|p=87}}&lt;ref&gt;{{Citation | last = Walker | first = Hugh Dyson | title = East Asia: A New History | place = Bloomington, IN | publisher = AuthorHouse | year = 2012 | page = 177 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Seth | first = Michael J. | title = A Concise History of Korea: From Antiquity to the Present | place = Lanham, MD | publisher = Rowman &amp; Littlefield | year = 2016 | page = 71 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Citation | last = Kim | first = Djun Kil Kim | title = The History of Korea | place = Santa Barbara, CA | publisher = ABC-CLIO | year = 2014 | page = 54 }}&lt;/ref&gt; Drugi viri ponujajo drugačna poročila o izvoru Bohaja ali se razlikujejo v podrobnostih. 

Po mnenju  Alexandra Kima niti Tang niti Silla nista priznala Bohaja  kot naslednika Kogurjeoja. Tang ga je imel za vojvodstvo, medtem ko ga je Silla imela za svojega vazala.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;&gt;Kim, Djun Kil Kim (2014), ''The History of Korea'', Santa Barbara, CA: ABC-CLIO, str. 54.&lt;/ref&gt; Južnokorejski zgodovinarji, kot je Kim Eng Gug, menijo, da je Tang imel Bohaj za naslednika Kogurjeoja.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Kim |first1=Eun Gug |chapter=An Enduring Window between North and South: Parhae and Silla |title=A New History of Parhae |date=2012 |publisher=Brill |page=76}}&lt;/ref&gt; Silla je med letoma 713 in 721 zgradila severni zid, da bi ohranila aktivno obrambo vzdolž meje.{{sfn|Kim|2011a|p=349}}
Tang je leta 762 priznal Bohaj za kraljestvo, medtem ko ga je Silla še naprej imela za uporniškega vazala. Po Tangovem priznanju statusa Bohaja, so bohajske diplomatske misije na Japonskem začele vladarja Bohaja imenovati 'tisti, ki se je spustil z neba'. Japonski uradniki so bohajske dopise kritizirali, jih revidirali in omejili diplomatske misije iz Bohaja. Kraljevi epitaf in budistični spis potrjujeta, da so vladarja Bohaja naslavljali 'tisti, ki se je spustil z neba'.&lt;ref name = &quot;Kim2014&quot;/&gt;

===Etnična pripadnost===
Etnična pripanost  ustanovitelja kraljestva Bohaj je kontroverzna in sporna. Mnogi kitajski, korejski, ruski in japonski zgodovinarji  so prepričani, da so prebivalstvo kraljestva tvorili ostanki ljudstev Kogurjea in mohejskih plemen.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Kitajski zgodovinarji  menijo, da so večino prebivalstva tvorili [[Moheji]]. Njihovo mnenje je sprejeto tudi v Rusiji{{sfn|Kim|2011|p=292}} in na Zahodu.&lt;ref name=&quot;vovin_script&quot;&gt;  Vovin, Alexander (2012). &quot;Did Wanyan Xiyin invent the Jurchen script?&quot;. In Malchukov, Andrej L.; Whaley, Lindsey J. (ur.). Recent advances in Tungusic linguistics. Wiesbaden: Harrassowitz Verlag. Pridobljeno 27. maja 2022.&lt;/ref&gt; Korejski zgodovinarji in zgodovinska besedila na splošno trdijo, da je bil ''&quot;vladar Bohaja iz ljudstva Kogurjeja in da so bili njegovi podložniki Malgali (Moheji), ki so se etnično razlikovali od ljudstva Kogurjeja&quot;''.{{sfn|Sloane|2014a|p=9}} Korejski zgodovinarji Bohaj (Parhe) običajno štejejo za korejsko državo, kar tako ruski kot kitajski zgodovinarji zavračajo in ponavljajo stališče zgodovinskih korejskih učenjakov, kot je bil [[Kim Busik]], avtor ''[[Samguk sagi]]ja''.{{sfn|Kim|2011|p=292}} Nekateri zgodovinarji menijo, da je spor o etnični pripadnosti kraljestva Bohaj odraz sodobne politike in ne zgodovinskih dokazov.{{sfn|Kim|2011|p=299}}{{sfn|Reckel|2015|p=481-482}}

Zgodovinski viri različno opisujejo etnično pripadnosti in poreklo kralja [[Te Čojong]]a.&lt;ref name=ref24/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Richard |first1=Zgusta |title=The Peoples of Northeast Asia through Time Precolonial Ethnic and Cultural Processes along the Coast between Hokkaido and the Bering Strait |date=2015 |publisher=BRILL |isbn=978-90-04-30043-9 |url=https://books.google.com/books?id=oToLCgAAQBAJ&amp;q=Mohe+tribes+bohai&amp;pg=PA141}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite web |url=http://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |title=История тунгусских племен мохэ и государства Бохай |trans-title=The history of Mohé and Bohai Tungusic tribes |author1=Tsiporuha Mikhail Isaakovich |work=Покорение Сибири. От Ермака до Беринга |date=2017 |access-date=5 February 2019 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613014441/https://www.ahmerov.com/book_821_chapter_12_ISTORIJA_TUNGUSSKIKH_PLEMEN_MOKHEH_I_GOSUDARSTVA_BOKHAJJ.html |url-status=dead }}&lt;/ref&gt; Med uradnimi dinastičnimi zgodovinskimi deli ''[[Nova knjiga Tanga]]'' omenja Te Čojonga in njegovo državo kot državo Sumo Mohejev, sorodnikov Džurčenov in kasneje Mandžurov, povezano s Kogurjeom.&lt;ref&gt;''New Book of Tang'', Chapter 219: Bohai. 渤海、本粟末靺鞨附高麗者、姓大氏。&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2015|p=8}} To, da je bil Te Čojong Mohej, navaja tudi ''[[Stara knjiga Tanga]]'', vendar ga z Kogurjeom povezuje z izrazom ''gaoli bjedžong''. {{sfn|Sloane|2014a|p=12}}&lt;ref&gt;''Old Book of Tang'', Original: 渤海靺鞨大祚榮者，本高麗別種也. [https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%88%8A%E5%94%90%E6%9B%B8/%E5%8D%B7199%E4%B8%8B Link]&lt;/ref&gt; Izraz 'bjedžong' dobesedno pomeni 'ločena vrsta'.{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} Južnokorejski in severnokorejski zgodovinarji izraz razlagajo kot 'veja ljudstva Kogurjeo', japonski in kitajski raziskovalci pa kot 'drugačen od Kogurjeov'.&lt;ref&gt;{{cite web |last1=徐吉洙 |title=渤海は高句麗を引き継いだ |url=http://www.searchnavi.com/~hp/koguryo/balhe-30.htm |publisher=高句麗研究会}}&lt;/ref&gt;{{sfn|Sloane|2014a|p=12}} V ''Stari knjigi Tanga'' je tudi navedeno, da so bili družbeni običaji Bohajev enaki običajem Kogurjeov in Kitanov&lt;ref&gt;風俗瑟高麗及契丹同，頗有文字及書記&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt; in da se je po letu 699 razpršeno ljudstvo Kogurjeo pridružilo Turkom in Mohejem.{{sfn|Kim|2014a|p=113}}

Viri dinastije [[Dinastija Tang|Tang]] so prebivalstvo Bohaja delili v dve kategoriji: Kogurjeje in Moheje. Kralja in višji družbeni razred so tvorili Kogurjeji, večino prebivalstva pa Moheji.{{sfn|Sloane|2014|p=366-367}} V diplomatski misiji na Japonskem leta 727 ali 728 je odposlanec Bohaja izjavil, da je ''&quot;Bohaj ponovno osvojil izgubljeno deželo Kogurjeo in podedoval stare tradicije Pujea&quot;''.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt; Nekateri poznavalci menijo, da je bila ta delitev vzrok za napetosti znotraj kraljestva, ki so prispevale k končnemu propadu Bohaja.{{sfn|Lee|1988|p=91}} Drugi poznavalci menijo, da so se Moheji do neke mere asimilirali v kogurjejsko kulturo. Manjšina korejskih zgodovinarjev meni, da Moheji niso bili ločena etnična skupina, temveč le drug izraz za nižji razred Kogurjejev. Prebivalstvo Bohaja naj bi bilo v celoti sestavljeno iz potomcev Kogurjea.{{sfn|Kim|2015|p=12}}{{sfn|Sloane|2014a|p=11}}{{sfn|McBride|2024|p=137}} Kitajski zgodovinarji trdijo, da so vsaj del prebivalstva tvorili Kitajci Hani, a hkrati soglašajo,  da so bili za ustanovitev kraljestva Bohaj zaslužni izključno Kogurjeji in Moheji.{{sfn|Kim|2011|p=293}}

V japonskem besedilu ''[[Ruiju kokuši]]'' (''Zaupna nacionalna zgodovina'') iz 9. stoletja piše, da je Bohaj ob ustanovitvi meril 2000 li in bil poln vasi, naseljenih izključno z mohejskimi plemeni.&lt;ref&gt;&lt;類聚国史&gt;卷一九三记载:天皇二年(698年),大祚荣始建渤海国,其国延袤二千里,无州县馆驿,处处有村里,皆靺鞨部落。其百姓者 靺鞨多,土人少,皆以土人为村长.&lt;/ref&gt;{{sfn|Kim|2011|p=292}} Japonska diplomacija je Bohaj prepoznala kot &quot;državo Ko[gu]rjeo&quot; in da so bili odposlanci Bohaja odposlanci Kurjeoja.&lt;ref name=&quot;Kim2012&quot;/&gt;&lt;ref name=ref24/&gt;

V začetku 12. stoletja je voditelj Džurčenov Aguda poslal veleposlanike v Bohaj, da bi pozvali tamkajšnje ljudstvo k uporu proti dinastiji Ljao, pri čemer so se sklicevali na skupni izvor Džurčenov in Bojajcev. V pozivu naj bi Džurčeni in Bohajci izvirali iz sedmih plemen Vudžijev (Mulgilov). Po besedah Alexandra Kima naj bi to veljalo le za mojejski del prebivalstva in ne tudi za kogurjejski, ki je bil drugega porekla.{{sfn|Kim|2011b|p=173}}

''[[Samguk sagi]]'', ki ga je v 12. stoletju napisal Kim Pusik, Bohaja ne šteje za korejsko državo. Besedilo vsebuje odlomek pisma velikega učitelja dinastije Tang, ki opisuje ostanke Kogurjea, iz katerih je nastala država Bohaj (Parhe).{{sfn|Kim|2011|p=292}}&lt;ref name=ref24/&gt; ''[[Samguk jusa]]'', zbirka korejske zgodovine in legend iz 13. stoletja, opisuje [[Te Čojong]]a kot voditelja ljudstva Sumo Mohe. V drugem poročilu ga omenja kot nekdanjega generala Kogurjea, pri čemer se sklicije na zdaj izgubljen zapis iz Sille. &lt;ref&gt;''Samguk yusa'', Chapter 1, Section Mohe Bohai. 通典云，渤海，本栗未靺鞨。至其酋柞榮立國，自號震旦。 [...] 又新羅古記云，高麗舊將柞榮，姓大氏。&lt;/ref&gt; Kim meni, da je to malo verjetno, saj je Kogurjeo padel leta 668, Te Čojiong pa je umrl leta 719, mladi moški pa niso mogli prejeti čina generala.{{sfn|Kim|2011|p=297}} ''Tongmunson'' (''Izbor prefinjene korejske književnosti'') iz 15. stoletja, vsebuje odlomek iz pisma, ki ga je Čue Čivan poslal uradniku dinastije Tang, v katerem je zapisano, da je ''&quot;cesar Gaodzong iz dinastije Tang v preteklosti uničil Kogurjeo, ki se zdaj imenuje Bohaj&quot;''.&lt;ref name=&lt;ref name=ref24/&gt;

Ruski znanstveniki trdijo, da etnične sestave Bohaja  ni mogoče natančno določiti, ker ni materialnih dokazov, ki bi potrdili kitajske ali korejske trditve. Nekateri ruski znanstveniki trdijo, da je Bohaj del [[Mandžurija|mandžurske]] zgodovine, medtem ko drugi menijo, da Bohaj ni bil ne korejska država ne kitajska provinca in da ni neposredne povezave med Bohajem in sodobno Kitajsko ali Korejo.{{sfn|Kim|2011|p=299}} E.V. Šakunov meni, da je prebivalstvo Bohaja vsebovalo tudi elemente  iz [[Srednja Azija|Srednje Azije]], kot so [[Sogdija|Sogdijci]] in [[Toharistan|Toharci]]. V Bohaj so po uničenju [[Ujgurski kaganat|Ujgurskega kaganata]] leta 840 pobegnili številni [[Ujguri]], ki se niso prilagodili tamkajšnji kulturi in so povzročali družbene nemire.{{sfn|Kim|2015|p=10-11}}

===Vojna z dinastijo Tang===

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Ustanovitve v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Ukinitve v 10. stoletju]]
[[Kategorija:Bivše države v Aziji]]</text>
      <sha1>e18f23wcfib8tkwb3pcwvc5mlkgd8sq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zobna obloga</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606103</id>
    <revision>
      <id>6721754</id>
      <parentid>6721355</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:42:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6721754</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5412" sha1="9pf8gjnco6dvczs1zvjmpcvsnydx2o8" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).&lt;ref name=sms&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&amp;query=Obloga&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.&lt;/ref&gt; Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;/&gt; Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.&lt;ref name=sms/&gt; Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}&lt;/ref&gt;

Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot; /&gt; Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot; /&gt; Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].&lt;ref&gt;{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}&lt;/ref&gt; Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}&lt;/ref&gt;

== Nastanek zobnih oblog ==
Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.&lt;ref name=&quot;Ion_2013&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}&lt;/ref&gt; Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.&lt;ref name=&quot;kreth_2009&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Ahlin&gt;Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.&lt;/ref&gt; Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni.

===Koraki nastanka zobnih oblog===
; 1. Tvorba zobne kožice: Na zobu se oblikuje pridobljena zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev.&lt;ref&gt;Marsh PD. Dental plaque as a biofilm and a microbial community - implications for health and disease. BMC Oral Health. 2006 Jun 15;6 Suppl 1(Suppl 1):S14.&lt;/ref&gt; Zobna kožica se na površini zob tvori že nekaj ur po ščetkanju.&lt;ref name=Ahlin/&gt;
; 2. Adhezija: V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico.
; 3. Proliferacija: Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti.
; 4. Mikrokolonije: Nastanejo mikrokolonije. [[Streptokoki]] izločajo zaščitno plast (plast sluzi).
; 5. Nastanek biofilma: Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo.
; 6. Rast ali zorenje: Biofilm razvije primitiven krvni obtok.

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dentalna medicina]]</text>
      <sha1>9pf8gjnco6dvczs1zvjmpcvsnydx2o8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721765</id>
      <parentid>6721754</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T08:59:56Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6721765</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6217" sha1="o4q3dfei822puvwdr2jjgeqjr5hjfyg" xml:space="preserve">{{v delu}}
'''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).&lt;ref name=sms&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&amp;query=Obloga&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.&lt;/ref&gt; Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;/&gt; Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.&lt;ref name=sms/&gt; Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}&lt;/ref&gt;

Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot; /&gt; Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot; /&gt; Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].&lt;ref&gt;{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}&lt;/ref&gt; Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}&lt;/ref&gt;

== Nastanek zobnih oblog ==
Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.&lt;ref name=&quot;Ion_2013&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}&lt;/ref&gt; Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.&lt;ref name=&quot;kreth_2009&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Ahlin&gt;Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.&lt;/ref&gt; Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni.

===Koraki nastanka zobnih oblog===
; 1. Tvorba zobne kožice: Na zobu se oblikuje pridobljena zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev.&lt;ref&gt;Marsh PD. Dental plaque as a biofilm and a microbial community - implications for health and disease. BMC Oral Health. 2006 Jun 15;6 Suppl 1(Suppl 1):S14.&lt;/ref&gt; Zobna kožica se na površini zob tvori že nekaj ur po ščetkanju.&lt;ref name=Ahlin/&gt;
; 2. Adhezija: V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico.
; 3. Proliferacija: Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti.
; 4. Mikrokolonije: Nastanejo mikrokolonije. [[Streptokoki]] izločajo zaščitno plast (plast sluzi).
; 5. Nastanek biofilma: Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo.
; 6. Rast ali zorenje: Biofilm razvije primitiven krvni obtok.

== Sestava zobnih oblog ==
V ustih so običajno prisotne različne vrste bakterij. Te bakterije, pa tudi [[Levkocit|levkociti]], [[Nevtrofilec|nevtrofilci]], [[makrofagi]] in [[Limfocit|limfociti]], so del normalne ustne votline in prispevajo k zdravju posameznika.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;/&gt; Približno 80–90 % mase zobnih oblog predstavlja voda. Okoli 70 % suhe mase predstavljajo bakterije, preostalih 30 % pa sestavljajo [[Polisaharid|polisaharidi]] in [[Glikoprotein|glikoproteini]].&lt;ref name=&quot;Marsh_1995&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Marsh PD, Bradshaw DJ | title = Dental plaque as a biofilm | journal = Journal of Industrial Microbiology | volume = 15 | issue = 3 | pages = 169–75 | date = September 1995 | pmid = 8519474 | doi = 10.1007/BF01569822| s2cid = 22742494 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dentalna medicina]]</text>
      <sha1>o4q3dfei822puvwdr2jjgeqjr5hjfyg</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721769</id>
      <parentid>6721765</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T09:03:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <origin>6721769</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6206" sha1="d7arbd2n0qek41falrhub9naaw22lgs" xml:space="preserve">'''Zobna obloga''', '''zobni plak''' ali '''dentalni plak''' je lepljiv film, odgovoren za nastanek [[Zobna gniloba|zobne gnilobe]] in [[Gingivitis|gingivitisa]] (vnetja dlesni).&lt;ref name=sms&gt; https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529710/obloga?page=2&amp;query=Obloga&amp;SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 27. 7. 2026.&lt;/ref&gt; Gre za biofilm, ki vsebuje mikroorganizme (večinoma [[bakterije]], pa tudi [[glive]]), ki rastejo na zobnih površinah.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;/&gt; Poleg mikroorganizmov in njihovih zunajceličnih polimernih proizvodov ga sestavljajo slinski glikoproteini (mucini), protitelesa, encimi in neorganske sestavine, kot sta kalcij in fosfor.&lt;ref name=sms/&gt; Sprva je prisoten v obliki mehke zobne obloge – lepljivega, brezbarvnega filma, ko pa se iz njih tvori [[Zobni kamen|zobni kamen]], je pogosto rjave ali bledo rumene barve. Pogosto se zobne obloge nahajajo med zobmi, na sprednji in zadajšnji strani zob, na griznih površinah, vzdolž linije dlesni (supragingivalno) ali na zobni korenini pod robom linije dlesni (subgingivalno).&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Darby ML, Walsh MM | title = Dental Hygiene Theory and Practice | date = 2010 }}&lt;/ref&gt;

Zobne obloge oziroma bakterije v njih lahko povzročijo zobno gnilobo in vnetja obzobnih tkiv, zato je pomembno njihovo odstranjevanje.&lt;ref name=&quot;ReferenceA&quot;&gt;{{cite journal |vauthors=Verkaik MJ, Busscher HJ, Jager D, Slomp AM, Abbas F, van der Mei HC |date=March 2011 |title=Efficacy of natural antimicrobials in toothpaste formulations against oral biofilms in vitro |url=https://pure.rug.nl/ws/files/6760238/Efficacyofnaturalantimicrobialsinto.pdf |journal=Journal of Dentistry |volume=39 |issue=3 |pages=218–24 |doi=10.1016/j.jdent.2010.12.007 |hdl=11370/da862a1c-8bdc-4d47-b6c4-3b43e87309c6 |pmid=21195122 |s2cid=205944385 |hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; Zobna gniloba je lokalizirano uničenje zobnih tkiv zaradi kisline, ki nastane pri bakterijski razgradnji fermentirajočih sladkorjev. Pogoste težave z obzobnimi tkivi vključujejo gingivitis (vnetje dlesni) in [[parodontitis]].&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot; /&gt; Nadzor in odstranjevanje zobnih oblog je mogoče doseči s pravilnim vsakodnevnim oziroma dvakrat dnevnim ščetkanjem zob in uporabo medzobnih pripomočkov, kot so [[zobna nitka]] in medzobne ščetke.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot; /&gt; Ustrezna ustna higiena je pomembna tudi zato, ker lahko neodstranjene mehke zobne obloge tvorijo [[Zobni kamen|zobni kamen]].&lt;ref&gt;{{cite book | title = Fundamentals of Operative Dentistry: A Contemporary Approach | first1 = James B | last1 = Summitt | first2 = J William | last2 = Robbins | first3 = Thomas J | last3 = Hilton | first4 = Richard S | last4 = Schwartz | name-list-style = vanc | isbn = 978-0-86715-452-8 | year = 2006 | publisher = Quintessence Pub. }}&lt;/ref&gt; Zobnega kamna ni mogoče odstraniti s ščetkanjem zob ali z medzobnimi pripomočki za ustno higieno, temveč le s profesionalnim odstranjevanjem pri zobozdravniku.&lt;ref name=&quot;Hassell T 2006&quot;&gt;{{cite book | vauthors = Wolf H, Hassell T | date = 2006 | title = Color Atlas of Dental Hygiene | publisher = Thieme | location = New York }}&lt;/ref&gt;

== Nastanek zobnih oblog ==
Zobne obloge so biofilm, ki se, če se ne odstrani, pritrdi na zobne površine in površine protetičnih pripomočkov, kot so [[Zobna proteza|proteze]] in [[Zobni mostiček|mostički]]. Razumevanje nastanka, sestave in značilnosti oblog pomaga pri nadzoru njihovega nalaganja.&lt;ref name=&quot;Ion_2013&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Chetrus V, Ion IR | date = 2013 | title = Dental Plaque – Classification, Formation, and Identification. | journal = International Journal of Medical Dentistry | volume = 17 |issue=2 | pages = 139–143 }}&lt;/ref&gt; Pridobljena zobna kožica (pelikula) je prosojna, večinoma organska plast, ki je sestavljena predvsem iz glikoproteinov in nastane kmalu po čiščenju zob.&lt;ref name=&quot;kreth_2009&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Kreth J, Merritt J, Qi F | title = Bacterial and host interactions of oral streptococci | journal = DNA and Cell Biology | volume = 28 | issue = 8 | pages = 397–403 | date = August 2009 | pmid = 19435424 | pmc = 2903342 | doi = 10.1089/dna.2009.0868 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Ahlin&gt;Ahlin P., Kristl J., Grošelj D.: Izdelki za ohranjanje zdravja zob in ustne votline. Farmacevtski vestnik, 1996; 47: 405‒415.&lt;/ref&gt; Bakterije se nato pritrdijo na plast zobne kožice, tvorijo mikrokolonije in dozorijo. Nastale mehke zobne obloge lahko nato povzročijo ustne bolezni.

===Koraki nastanka zobnih oblog===
; 1. Tvorba zobne kožice: Na zobu se oblikuje pridobljena zobna kožica, ki bakterijam zagotavlja površino za pritrditev.&lt;ref&gt;Marsh PD. Dental plaque as a biofilm and a microbial community - implications for health and disease. BMC Oral Health. 2006 Jun 15;6 Suppl 1(Suppl 1):S14.&lt;/ref&gt; Zobna kožica se na površini zob tvori že nekaj ur po ščetkanju.&lt;ref name=Ahlin/&gt;
; 2. Adhezija: V nekaj urah se bakterije ohlapno vežejo na zobno kožico.
; 3. Proliferacija: Bakterije se razširijo po ustih in se začnejo množiti.
; 4. Mikrokolonije: Nastanejo mikrokolonije. [[Streptokoki]] izločajo zaščitno plast (plast sluzi).
; 5. Nastanek biofilma: Mikrokolonije tvorijo kompleksne skupine z metabolno prednostjo.
; 6. Rast ali zorenje: Biofilm razvije primitiven krvni obtok.

== Sestava zobnih oblog ==
V ustih so običajno prisotne različne vrste bakterij. Te bakterije, pa tudi [[Levkocit|levkociti]], [[Nevtrofilec|nevtrofilci]], [[makrofagi]] in [[Limfocit|limfociti]], so del normalne ustne votline in prispevajo k zdravju posameznika.&lt;ref name=&quot;Darby_2010&quot;/&gt; Približno 80–90 % mase zobnih oblog predstavlja voda. Okoli 70 % suhe mase predstavljajo bakterije, preostalih 30 % pa sestavljajo [[Polisaharid|polisaharidi]] in [[Glikoprotein|glikoproteini]].&lt;ref name=&quot;Marsh_1995&quot;&gt;{{cite journal | vauthors = Marsh PD, Bradshaw DJ | title = Dental plaque as a biofilm | journal = Journal of Industrial Microbiology | volume = 15 | issue = 3 | pages = 169–75 | date = September 1995 | pmid = 8519474 | doi = 10.1007/BF01569822| s2cid = 22742494 | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

[[Kategorija:Dentalna medicina]]</text>
      <sha1>d7arbd2n0qek41falrhub9naaw22lgs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Bitka pri Tjanmenlingu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606130</id>
    <revision>
      <id>6721552</id>
      <parentid>6721411</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:27:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6721552</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1968" sha1="lqwujbvbjfzkd7au8mji130kxrmfdk6" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjo]]ja 
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti [[Kogurjo]]ja  &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Čolsa Biu]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Čonmunjong čontu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Čolsa Biu]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Čolsa Biu  in  Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]</text>
      <sha1>lqwujbvbjfzkd7au8mji130kxrmfdk6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721557</id>
      <parentid>6721552</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>zp</comment>
      <origin>6721557</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1969" sha1="m15yt4u8iye886oiy7e7313vhhd6wy3" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjo]]ja 
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti [[Kogurjo]]ja  &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Čolsa Biu]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Čonmunjong čontu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Čolsa Biu]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Čolsa Biu  in  Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Koreje]]</text>
      <sha1>m15yt4u8iye886oiy7e7313vhhd6wy3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721561</id>
      <parentid>6721557</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:42:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>viri</comment>
      <origin>6721561</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2487" sha1="84dyytj6pky70uoxfmcnfz5sl4mp96z" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjo]]ja 
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti [[Kogurjo]]ja  &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Čolsa Biu]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Čonmunjong čontu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Čolsa Biu]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Čolsa Biu  in  Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* (korejsko) Kyucheol Han.  [잃어버린 발해사를 찾아] &lt;3&gt; 대조영·이해고의 숙명 '천문령 전투'. busanilbo,‎ 20. januar 2007.
* (rusko) Племена мохэ и их следы в округе [Prispevek Mohejev in njihovi sledovi v okrožju] . sur rezerv.narod.ru. Pridobljeno 21. Februarja 2023.
* (rusko) Kradin Nikolai Nikolajevič. Мохэ [Mohe]. Institut géologique d'Extrême-Orient. Pridobljeno 21. februarja 2023.

{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Koreje]]</text>
      <sha1>84dyytj6pky70uoxfmcnfz5sl4mp96z</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721695</id>
      <parentid>6721561</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T04:35:09Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>→ Kojsa Bju</comment>
      <origin>6721695</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2484" sha1="el0r53wyhftauban2387i5kuq0f7ewv" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjo]]ja 
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti [[Kogurjo]]ja  &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Kolsa Bju]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Čonmunjong čontu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Kolsa Bju]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Kolsa Bju  in  Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* (korejsko) Kyucheol Han.  [잃어버린 발해사를 찾아] &lt;3&gt; 대조영·이해고의 숙명 '천문령 전투'. busanilbo,‎ 20. januar 2007.
* (rusko) Племена мохэ и их следы в округе [Prispevek Mohejev in njihovi sledovi v okrožju] . sur rezerv.narod.ru. Pridobljeno 21. Februarja 2023.
* (rusko) Kradin Nikolai Nikolajevič. Мохэ [Mohe]. Institut géologique d'Extrême-Orient. Pridobljeno 21. februarja 2023.

{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Koreje]]</text>
      <sha1>el0r53wyhftauban2387i5kuq0f7ewv</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721696</id>
      <parentid>6721695</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T04:57:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6721696</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2482" sha1="8s5ebtenpgnrm4yhcs2o72bwrzz0fbx" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjeo]]ja
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti [[Kogurjo]]ja  &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Kolsa Bju]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Canmuljong cantu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjeo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Kolsa Bju]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Kolsa Bju  in Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* (korejsko) Kyucheol Han.  [잃어버린 발해사를 찾아] &lt;3&gt; 대조영·이해고의 숙명 '천문령 전투'. busanilbo,‎ 20. januar 2007.
* (rusko) Племена мохэ и их следы в округе [Prispevek Mohejev in njihovi sledovi v okrožju] . sur rezerv.narod.ru. Pridobljeno 21. Februarja 2023.
* (rusko) Kradin Nikolai Nikolajevič. Мохэ [Mohe]. Institut géologique d'Extrême-Orient. Pridobljeno 21. februarja 2023.

{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Koreje]]</text>
      <sha1>8s5ebtenpgnrm4yhcs2o72bwrzz0fbx</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721731</id>
      <parentid>6721696</parentid>
      <timestamp>2026-07-30T06:39:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>urejanje</comment>
      <origin>6721731</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2499" sha1="a290n933lv36rci3l3iwzb27paqapjk" xml:space="preserve">{{Infopolje Vojaški konflikt 
| conflict    = Bitka pri Tjanmenlingu
| image       = 
| caption     = 
| partof      = 
| date        = 698
| place       = Tjanmenling, Jilin
| result      = zmaga [[Moheji|Mohejev]] in [[Kogurjeo|Kogurjea]]
* ustanovitev kraljestva [[Čongan]] 
| combatant1  = [[Vu Džov]]
| combatant2  = migranti iz [[Kogurjeo|Kogurjea]] &lt;br /&gt;[[Moheji |Moheji Sumoji]]&lt;br /&gt;[[Moheji|Moheji Bajšani]]
| commander1  = [[Li Kajgu]]
| commander2  = [[Te Čojong]]&lt;br&gt;[[Kolsa Bju]] {{KIA}}
| strength1   = 
| strength2   = 
| casualties1 = 
| casualties2 = |
}}

'''Bitka pri Tjanmenlingu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 天門嶺之戰, Tiānmén lǐng zhī zhàn, [[Korejščina|korejsko]]: 천문령 전투, Canmuljong cantu) je bila bitka med [[Te Čojong]]om, kasnejšim ustanoviteljem kraljestva [[Čongan]], in [[Li Kajgu]]jem, [[Kitani|kitanskim]] poveljnikom vojske kitajskih dinastij [[Dinastija Tang|Tang]] in dinastije [[Vu Džov]].

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjeo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji|Mohejev Bajšanov]] [[Kolsa Bju]] zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice [[Vu Dzetjan]] pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala [[Li Kajgu]]ja. Kolsa Bju  in Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva [[Čongan]]. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

== Sklici ==
{{sklici|20em}}

==Viri==
{{refbegin|2}}
* (korejsko) Kyucheol Han.  [잃어버린 발해사를 찾아] &lt;3&gt; 대조영·이해고의 숙명 '천문령 전투'. busanilbo,‎ 20. januar 2007.
* (rusko) Племена мохэ и их следы в округе [Prispevek Mohejev in njihovi sledovi v okrožju] . sur rezerv.narod.ru. Pridobljeno 21. Februarja 2023.
* (rusko) Kradin Nikolai Nikolajevič. Мохэ [Mohe]. Institut géologique d'Extrême-Orient. Pridobljeno 21. februarja 2023.

{{refend}}

{{Normativna kontrola}}

[[Kategorija:Leto 698]]
[[Kategorija:Bitke]]
[[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 
[[Kategorija:Zgodovina Koreje]]</text>
      <sha1>a290n933lv36rci3l3iwzb27paqapjk</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Cluba Atlético Sarmiento</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606136</id>
    <revision>
      <id>6721459</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:16:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721459</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="149" sha1="e0uoowp4xu741gj02dkoqtchaymgzzo" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Club Atlético Sarmiento|Cluba Atlético Sarmiento]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Argentini|Atlético Sarmiento]]</text>
      <sha1>e0uoowp4xu741gj02dkoqtchaymgzzo</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji C.D. Guadalajare</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606137</id>
    <revision>
      <id>6721462</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:20:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721462</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="174" sha1="bq3n12vkkbm5y25jmcrv597cee50hu0" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[C.D. Guadalajara|C.D. Guadalajare]]}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Mehiki|Guadalajara]]
[[Kategorija:C.D. Guadalajara]]</text>
      <sha1>bq3n12vkkbm5y25jmcrv597cee50hu0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:C.D. Guadalajara</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606138</id>
    <revision>
      <id>6721464</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:21:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721464</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="69" sha1="shmzsqob3ws2m8np2t9il8exhcph5kq" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Mehiški nogometni klubi|Guadalajara]]</text>
      <sha1>shmzsqob3ws2m8np2t9il8exhcph5kq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji Clube Atlética Mineiro</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606139</id>
    <revision>
      <id>6721469</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:24:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721469</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="204" sha1="36z6oyqrv8y0zkdy9196ddjhyy8fyqn" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Clube Atlético Mineiro|Clube Atlética Mineiro]]}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Braziliji|Atlético Mineiro]]
[[Kategorija:Clube Atlético Mineiro]]</text>
      <sha1>36z6oyqrv8y0zkdy9196ddjhyy8fyqn</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Clube Atlético Mineiro</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606140</id>
    <revision>
      <id>6721470</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:25:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721470</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="76" sha1="qnk1zkbota4v7csrdkhk5ci5ip34oip" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Brazilski nogometni klubi|Atlético Mineiro]]</text>
      <sha1>qnk1zkbota4v7csrdkhk5ci5ip34oip</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Liverpoola (Montevideo)</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606141</id>
    <revision>
      <id>6721477</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:35:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721477</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="137" sha1="jy4z99y3mmaihwifftf0umrh5zfm1ny" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Liverpool F.C. (Montevideo)|Liverpoola Montevideo]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Urugvaju|Liverpool]]</text>
      <sha1>jy4z99y3mmaihwifftf0umrh5zfm1ny</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Andrei Lenart</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606142</id>
    <revision>
      <id>6721478</id>
      <timestamp>2026-07-29T12:35:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Infopolje Oseba | name        = Andrei Lenart | image       =  | alt         =  | caption     =  | birth_name  = Lenart Černilogar | birth_date  = 20. september 1992 | birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija | death_date  =  | death_place =  | nationality =  | other_names =  | occupation  = igralec | known_for   = Odiseja }}  '''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] 199...«</comment>
      <origin>6721478</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1525" sha1="eth8ymxg75keb06ycp1zi3rob0s0zjy" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = 
| alt         = 
| caption     = 
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = 20. september 1992
| birth_place = [[Ljubljana]], Slovenija
| death_date  = 
| death_place = 
| nationality = 
| other_names = 
| occupation  = igralec
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=2|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|}

==Zunanje povezave==
* {{IMDb name|5106246}}
* {{facebook|andrei.lenart}}
* {{twitter|andreilenart}}
* {{instagram|andreilenart}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>eth8ymxg75keb06ycp1zi3rob0s0zjy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721481</id>
      <parentid>6721478</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:42:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>pp</comment>
      <origin>6721481</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1518" sha1="ixpt5csbxcjm0klw0m51m1w2iwgl9wn" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=2|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>ixpt5csbxcjm0klw0m51m1w2iwgl9wn</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721486</id>
      <parentid>6721481</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T12:47:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2112" sha1="9nif2wuflj45gspvs0b0ng98b6o95if" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=2|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>9nif2wuflj45gspvs0b0ng98b6o95if</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721515</id>
      <parentid>6721486</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:23:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721515</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2855" sha1="bb9pcpbgovl1anknlz8ddhk5jvgsvww" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hovečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>bb9pcpbgovl1anknlz8ddhk5jvgsvww</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721528</id>
      <parentid>6721515</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T13:42:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721528</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3662" sha1="j6upldvq018kzus1efx63eontbbjrs9" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hovečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>j6upldvq018kzus1efx63eontbbjrs9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721546</id>
      <parentid>6721528</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:18:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721546</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4598" sha1="f3t8ph6kcgsvdvfhhpoh4komp3fkan4" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| aemriški britanski film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hovečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''FExplore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat Jeb.
| slovenska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>f3t8ph6kcgsvdvfhhpoh4komp3fkan4</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721559</id>
      <parentid>6721546</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:34:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721559</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5137" sha1="1mtfp4na9xca3dc9o84lki060szkfdh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| aemriški britanski film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>1mtfp4na9xca3dc9o84lki060szkfdh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721563</id>
      <parentid>6721559</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:45:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Filmografija */</comment>
      <origin>6721563</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5356" sha1="g4sp80mysgc8xbf2bvmtqtpfy40bjlz" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| aemriški britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>g4sp80mysgc8xbf2bvmtqtpfy40bjlz</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721565</id>
      <parentid>6721563</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:47:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6721565</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5420" sha1="qbrsk9nh3tm00as1kjlys6ucqkp377a" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| aemriški britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>qbrsk9nh3tm00as1kjlys6ucqkp377a</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721567</id>
      <parentid>6721565</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:56:58Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Film */</comment>
      <origin>6721567</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5420" sha1="cno8wkrab04p2s8o70hzzm27f9b7097" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=3|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>cno8wkrab04p2s8o70hzzm27f9b7097</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721571</id>
      <parentid>6721567</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:00:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Televizija */</comment>
      <origin>6721571</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5490" sha1="5ymvre2h13aj8rgdngjsl2kwj83ioxh" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon 1''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>5ymvre2h13aj8rgdngjsl2kwj83ioxh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721574</id>
      <parentid>6721571</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:03:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Televizija */</comment>
      <origin>6721574</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5503" sha1="mlc1nma3ccn5qy6i0nvakqc05zm785l" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''Dualizem''
| Boštjan
| slovenska serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočečar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko agleška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>mlc1nma3ccn5qy6i0nvakqc05zm785l</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721615</id>
      <parentid>6721574</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T18:45:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Televizija */</comment>
      <origin>6721615</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5531" sha1="psxynfedsaefhugmn9ekcttc08fwzea" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenska kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenska kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>psxynfedsaefhugmn9ekcttc08fwzea</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721622</id>
      <parentid>6721615</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:50:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Film */</comment>
      <origin>6721622</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5531" sha1="lt4imimpafu2yo1k9u76g89doorv2he" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| talijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>lt4imimpafu2yo1k9u76g89doorv2he</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721626</id>
      <parentid>6721622</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T19:57:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Film */</comment>
      <origin>6721626</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5532" sha1="l513s7w01wvmwnt9fjdqq17ir0kmg8h" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]</text>
      <sha1>l513s7w01wvmwnt9fjdqq17ir0kmg8h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721639</id>
      <parentid>6721626</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:07:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <origin>6721639</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5554" sha1="jadtbvtrz2t3dgz3r80z6s33cc04go1" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = Odiseja&lt;br&gt;Star Wars: The Force Awakens&lt;br&gt;Kingsman: The Secret Service
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''A Little Chaos''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''Kingsman: The Secret Service''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''Star Wars: The Force Awakens''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''Preboj''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''The Odyssey''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]

[[en:Andrei Lenart]]</text>
      <sha1>jadtbvtrz2t3dgz3r80z6s33cc04go1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721658</id>
      <parentid>6721639</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T20:32:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>sl, np</comment>
      <origin>6721658</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5723" sha1="c3axniji8fcj3c0pqcy1swco27bdzva" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = [[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]&lt;br&gt;[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]&lt;br&gt;[[Kingsman: Tajna služba]]
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''[[Mali kaos]]''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''[[Kingsman: Tajna služba]]''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''[[Preboj (slovenski film)|Preboj]]''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''[[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]

[[en:Andrei Lenart]]</text>
      <sha1>c3axniji8fcj3c0pqcy1swco27bdzva</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721678</id>
      <parentid>6721658</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T22:04:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Videoigre */</comment>
      <origin>6721678</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5723" sha1="mwjkl90hzf9qunxoqnoufoa60k1y11b" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = [[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]&lt;br&gt;[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]&lt;br&gt;[[Kingsman: Tajna služba]]
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''[[Mali kaos]]''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''[[Kingsman: Tajna služba]]''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''[[Preboj (slovenski film)|Preboj]]''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''[[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 dela)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski televizijski film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| slovenska serija (1 del)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 deli)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| slovenska serija (1 del)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| slovenska humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| slovenska serija (1 del)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| slovenska humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| slovenska romantična serija (1 del)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| slovenski športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 del)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 delov)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| slovenska serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 dela)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]

[[en:Andrei Lenart]]</text>
      <sha1>mwjkl90hzf9qunxoqnoufoa60k1y11b</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721679</id>
      <parentid>6721678</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T22:11:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Televizija */</comment>
      <origin>6721679</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5841" sha1="qjt3veyawgqe2xx5w0zfzwso95504us" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = [[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]&lt;br&gt;[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]&lt;br&gt;[[Kingsman: Tajna služba]]
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| slovenski mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''[[Mali kaos]]''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''[[Kingsman: Tajna služba]]''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film (NEM, BRA, ŠPA, VB)
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| slovenski kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| slovenski film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| slovenski kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| slovenski kratki film 
|-
|''[[Preboj (slovenski film)|Preboj]]''
| Partizan Lovro
| slovenski partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| slovenski kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| slovenski kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| slovenski kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''[[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]''
| Rower
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 epizodi)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| humoristična serija (1 epizoda)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski TV film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| serija (1 epizoda)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 epizode)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| serija (1 epizoda)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 epizoda)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| romantična serija (1 epizoda)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 epizoda)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 epizod)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 epizodi)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center rowspan=2|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|-
|''Outer Banks''
| 
| [[Netflix]] serija (v prihajajoči zadnji sezoni)
|-
| align=center|2027
|''Martin Scorsese Presents: The Saints''
| 
| glavna vloga v 1 od 3 prihajajočih epizod
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]

[[en:Andrei Lenart]]</text>
      <sha1>qjt3veyawgqe2xx5w0zfzwso95504us</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721680</id>
      <parentid>6721679</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T22:13:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sportomanokin</username>
        <id>14776</id>
      </contributor>
      <comment>/* Film */</comment>
      <origin>6721680</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5733" sha1="hddh80n0jwzg3441xs4nyp3xaja4rbd" xml:space="preserve">{{Infopolje Oseba
| name        = Andrei Lenart
| image       = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_name  = Lenart Černilogar
| birth_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| birth_place = &lt;!-- WD --&gt;
| death_date  = &lt;!-- WD --&gt;
| death_place = &lt;!-- WD --&gt;
| nationality = &lt;!-- WD --&gt;
| other_names = 
| occupation  = &lt;!-- WD --&gt;
| known_for   = [[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]&lt;br&gt;[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]&lt;br&gt;[[Kingsman: Tajna služba]]
}}

'''Lenart Černilogar''' (umetniško: '''Andrei Lenart'''), [[Slovenci|slovenski]] [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[20. september]] [[1992]], [[Ljubljana]].

==Filmografija==

=== Film ===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| rowspan=4 align=center|2014
| ''Tim''
| Primož
| mjuzikl
|-
| ''Milk''
| Fotograf
| švedsko-britanski kratki film
|-
| ''[[Mali kaos]]''
| Duras Worker
| britanska zgodovinska drama
|-
| ''[[Kingsman: Tajna služba]]''
| Arctic Guard
| angleška akcijska komedija
|-
| align=center rowspan=3|2015
|''Cyclum''
| Tim
| kratki film 
|-
|''Chivalrous Times''
| Sir Samuel
| kratki film 
|-
|''[[Vojna zvezd: Epizoda VII – Sila se prebuja|Vojna zvezd: Sila se prebuja]]''
| Resistance soldier
| ameriški film 
|-
| align=center|2016
|''Strah''
| Ben 
| kratki film 
|-
| align=center rowspan=3|2017
|''Crossing Over''
| Evgeny Sergeyev 
| avstralska komedija 
|-
|''V imenu resnice''
| Blaž Furjan 
| film po resnični zgodbi 
|-
|''Valladesam''
| Andrei Blok
| indijski film 
|-
| align=center rowspan=3|2019
|''Lovci brez glave''
| Radivoj
| kratki film 
|-
|''Rustland''
| Waterman
| kratki film 
|-
|''[[Preboj (slovenski film)|Preboj]]''
| Partizan Lovro
| partizanski film 
|-
| align=center rowspan=3|2022
|''Predam se''
| Partizan komandant
| kratki film 
|-
|''Lana &amp; Toni''
| Toni
| kratki film
|-
|''2030''
| Predsednik Ahačič
| kratki film
|-
| align=center|2023
|''Beyond a Mask''
| Mask 1
| slovensko-angleški kratki film 
|-
| align=center rowspan=2|2024
|''Kill 'Em All 2''
| Vlad Petrović
| aemriški direct-to-video film 
|-
|''Canary Black''
| Nicklaus
| ameriško britanski film 
|-
| align=center|2025
|''Bunny-Man''
| William
| italijanski superhero film 
|-
| align=center|2026
|''[[Odiseja (film, 2026)|Odiseja]]''
| Veslač
| ameriški film 
|}

===Televizija===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Conspiracy''
| Sovjetski podmorničar, novinar
| angleška dokumentarna serija (2 epizodi)
|-
| align=center rowspan=3|2016
|''[[Usodno vino]]''
| Bizjak
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Da, dragi! Da, draga!]]''
| Trener
| humoristična serija (1 epizoda)
|-
|''2024''
| Officer 1 (kot Lenart Černilogar)
| britanski TV film
|-
| align=center|2017
|''Česnovi''
| Juan Blasich
| serija (1 epizoda)
|-
| align=center|2018
|''[[Dualizem (spletna serija)|Dualizem]]''
| Boštjan
| spletna serija (4 epizode)
|-
| align=center rowspan=4|2019
|''Lajf je tekma''
| Miha Dornik
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Reka ljubezni]]''
| Hočevar
| serija (1 epizoda)
|-
|''Wild Bill''
| Dimitri
| britanska mini TV serija (1 del)
|-
|''Volevo fare la rockstar''
| kot Andrej Lenart
| italijanska serija (1 epizoda)
|-
| align=center rowspan=2|2020
|''[[Jezero (TV-serija)|Jezero]]''
| Pravosodni pol.
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Srečno samski]]''
| Fotomodel
| humoristična serija (1 del)
|-
| align=center rowspan=4|2021
|''Vse punce mojga brata''
| Handsome swimmer
| serija (1 epizoda)
|-
|''[[Têlenovela (slovenska serija)|Têlenovela]]''
| Primož
| humoristična serija (6 delov)
|-
|''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]''
| Arhitekt
| romantična serija (1 epizoda)
|-
|''Exatlon Slovenija 2021''
| Tekmovalec
| športni resničnosti šov
|-
| align=center rowspan=2|2022
|''Half-Half''
| Bivši
| slovenska mini TV serija 
|-
|''Jack Ryan''
| Fearless T.A.O. Volkov
| ameriška serija (1 epizoda)
|-
| align=center|2023
|''FBI: International''
| Vlado Popov
| ameriška serija 
|-
| align=center rowspan=3|2024
|''Explore the Miracle Hunter''
| Archangel Michael
| slovensko-ameriška serija (2 dela)
|-
|''Hotel Portofino''
| Mafioso 1
| britanska serija (6 epizod)
|-
|''Hiša ljubezni''
| Kandidat jeb.
| serija
|-
| align=center rowspan=4|2025
|''SAS: Rogue Heroes''
| Nemški oficir, Luftwaffe radioman
| britanska zgodovinska serija (2 epizodi)
|-
|''Situationship with my Billionaire Friend''
| Eric
| mini TV serija
|-
|''Falling for the Billionare CEO''
| Bruno Lombardi
| mini TV serija
|-
|''Sold to the Mafia''
| Jonathan
| mini TV serija
|-
| align=center rowspan=2|2026
|''Kylmä kausi''
| Športni novinar
| finska serija
|-
|''Outer Banks''
| 
| [[Netflix]] serija (v prihajajoči zadnji sezoni)
|-
| align=center|2027
|''Martin Scorsese Presents: The Saints''
| 
| glavna vloga v 1 od 3 prihajajočih epizod
|}

===Videoigre===
{| class=&quot;wikitable sortable&quot;
! Leto 
! Naslov 
! Vloga 
! Opomba
|-
| align=center|2015
|''Assassin's Creed Chronicles''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2016
|''Assassin's Creed Chronicles: Russia''
| Ruski varnostnik (glas)
| kanadska zgodovinska računalniška igra
|-
| align=center|2025
|''Battlefield 6''
| Karlo Kolar (glas)
| švedska vojaška računalniška igra
|-
| align=center|2026
|''Norse: Oath of Blood''
| Ivarr Sveinsson &quot;Whale Rider&quot;
| računalniška igra
|}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
{{SocialLinks}}
* {{IMDb name|5106246}}

{{normativna kontrola}}

{{actor-stub}}

{{DEFAULTSORT:Lenart, Andrei}}
[[Kategorija:Slovenski filmski igralci]]
[[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]]
[[Kategorija:Živeči ljudje]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1992]]

[[en:Andrei Lenart]]</text>
      <sha1>hddh80n0jwzg3441xs4nyp3xaja4rbd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Furlanski narod</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606143</id>
    <redirect title="Furlani" />
    <revision>
      <id>6721510</id>
      <timestamp>2026-07-29T13:20:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Furlani]]</comment>
      <origin>6721510</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="25" sha1="jb7qutxsv0vno4h3dgb558bpv6rxjuz" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Furlani]]</text>
      <sha1>jb7qutxsv0vno4h3dgb558bpv6rxjuz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1907</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606144</id>
    <revision>
      <id>6721518</id>
      <timestamp>2026-07-29T13:27:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{Kratki opis|Austro-Hungarian election in Austria}} {{v delu}} {{Infopolje Volitve | country = Austrian Empire | flag_year = empire | type = parliamentary | previous_election = Cisleithanian legislative election, 1900-01 | previous_year = 1901 | previous_MPs = | next_election = 1911 Cisleithanian legislative election | next_year = 1911 | seats_for_election = All 516 seats in the Imperial Council | majority_seats = 259 | election_date = 14 &amp; 23 May 1907 | turnout =...«</comment>
      <origin>6721518</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7014" sha1="0riemgzk09ljple5kjsodvr516ltbdf" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Austro-Hungarian election in Austria}}
{{v delu}}
{{Infopolje Volitve
| country = Austrian Empire
| flag_year = empire
| type = parliamentary
| previous_election = Cisleithanian legislative election, 1900-01
| previous_year = 1901
| previous_MPs =
| next_election = 1911 Cisleithanian legislative election
| next_year = 1911
| seats_for_election = All 516 seats in the Imperial Council
| majority_seats = 259
| election_date = 14 &amp; 23 May 1907
| turnout = 4,676,350 (84.60%)
| image_size = 130x130px
| image1 = Ludwig_Grillich7.jpg
| leader1 = [[Karl Lueger]]
| party1 = Christian Social Party (Austria)
| alliance1 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| leaders_seat1 =
| last_election1 = 25 seats, 27.45%
| seats1 = 65
| seat_change1 = {{increase}} 40
| popular_vote1 = 542,505
| percentage1 = 11.73%
| swing1 = {{decrease}} 15.72pp
| colour1 = 000000
| image2 = Victor Adler (ca 1900).jpg
| leader2 = [[Victor Adler]]
| party2 = [[Social Democratic Party of Austria|SDAP]]
| alliance2 = Club of German Social Democrats
| leaders_seat2 =
| last_election2 = {{nowrap|12 seats, 23.39%}}
| seats2 = 50
| seat_change2 = {{increase}} 38
| popular_vote2 = 513,219
| percentage2 = 11.12%
| swing2 = {{decrease}} 12.27pp
| colour2 =
| image3 = 3x4.svg
| leader3 =
| party3 = [[German Conservative Party (Austria)|DKP]]
| alliance3 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| last_election3 = 28 seats, 0.80%
| seats3 = 31
| seat_change3 = {{increase}} 3
| popular_vote3 = 193,753
| percentage3 = 4.20%
| swing3 = {{increase}} 3.40pp
| colour3 = 000080
| image4 = Chiari Karl.png
| leader4 = Karl von Chiari
| party4 = [[German People's Party (Austria)|DVP]]
| alliance4 = [[Deutscher Nationalverband|German National Association]]
| last_election4 = 51 seats, 6.56%
| seats4 = 29
| seat_change4 = {{decrease}} 22
| popular_vote4 = 131,474
| percentage4 = 2.85%
| swing4 = {{decrease}} 3.71pp
| colour4 = FDBB30
| image5 =
| leader5 = Josef Žďárský
| party5 = Republican Party of Farmers and Peasants
| alliance5 = Club of Bohemian Agrarians
| last_election5 = 2 seats, 0.09%
| seats5 = 27
| seat_change5 = {{increase}} 25
| popular_vote5 = 206,784
| percentage5 = 4.48%
| swing5 = {{increase}} 4.39pp
| colour5 =
| image6 = Němec Antonín.png
| leader6 = Antonín Němec
| party6 = Czech Social Democratic Party
| alliance6 = Club of Bohemian Social Democrats
| last_election6 = ''Stood With SDAP''
| seats6 = 23
| seat_change6 = ''New''
| popular_vote6 = 389,960
| percentage6 = 8.45%
| swing6 = {{increase}} 8.45pp
| colour6 =
| map_image =
| map_size =
| map_caption =
| title = [[Minister-President of Cisleithania]]
| before_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| before_party = Independent (politician)
| after_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| after_party = Independent (politician)
}}Legislative elections were held in [[Cisleithania]], the northern and western (&quot;Austrian&quot;) [[crown land]]s of [[Austria-Hungary]], on 14 and 23 May 1907 to elect the members of the 11th [[Imperial Council (Austria)|Imperial Council]].&lt;ref&gt;[[Dieter Nohlen]] &amp; Philip Stöver (2010) ''Elections in Europe: A data handbook'', p196 {{ISBN|978-3-8329-5609-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Howe|first1=Philip J.|last2=Szöcsik|first2=Edina|last3=Zuber|first3=Christina I.|date=2021|title=Nationalism, Class, and Status: How Nationalists Use Policy Offers and Group Appeals to Attract a New Electorate|journal=Comparative Political Studies|volume=55 |issue=5 |pages=832–868 |language=en|doi=10.1177/00104140211036033|issn=0010-4140|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; They were the first elections held under [[Universal suffrage|universal male suffrage]], after an electoral reform abolishing tax paying requirements for voters had been adopted by the council and was endorsed by Emperor [[Franz Joseph I of Austria|Franz Joseph]] earlier in the year.&lt;ref name=NS1&gt;Nohlen &amp; Stöver, p184&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jenks|first=William Alexander|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7312/jenk93108/html|title=The Austrian Electoral Reform of 1907|date=1950|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-89205-6|language=en|doi=10.7312/jenk93108}}&lt;/ref&gt; However, seat allocations were based on tax revenues from the States.&lt;ref name=NS1/&gt;
[[File:Reichsrat 1907.jpg|thumb|right|Opening session of the House of Deputies, 17 June 1907]]

==Volilni sistem==
Under the shadow of the Russian [[Revolution of 1905]] and large-scale demonstrations organized by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democrats]], the emperor to placate the public had a reform of the former five-class [[suffrage]] system, drafted by Minister-President [[Paul Gautsch von Frankenthurn]]. His successor, [[Baron Max Wladimir von Beck]], pushed it through against fierce resistance from the Austrian [[House of Lords (Austria)|House of Lords]] and the heir to the throne, [[Archduke Franz Ferdinand of Austria|Archduke Franz Ferdinand]].

Elections in the constituencies of &quot;the Kingdoms and Lands represented in the Imperial Council&quot; were held according to a [[two-round system]]. If no candidate received the required absolute majority on May 14, only the two candidates receiving the most votes survived to the second round. on May 23. The 516 representatives of the constituent crown lands were thus elected, 130 from [[Kingdom of Bohemia|Bohemia]], 106 from [[Kingdom of Galicia and Lodomeria|Galicia]], 64 from [[Lower Austria]] and 49 from [[Margraviate of Moravia|Moravia]]. The numerous political associations were again split according to ethnicity (&quot;nations&quot;), with a result that no government could ever rely on a stable majority.

==Rezultati==
{{see also|1907 Cisleithanian legislative election in the Margraviate of Istria}}
The right-wing [[Christian Social Party (Austria)|Christian Social Party]] emerged as the largest bloc in Parliament, holding 95 of the 516 seats, followed by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democratic Workers' Party of Austria]] with 50 seats. The former won most rural constituencies in [[Upper Austria|Upper]] and [[Lower Austria]], [[Duchy of Styria|Styria]], [[Duchy of Salzburg|Salzburg]], [[County of Tyrol|Tyrol]], and [[Vorarlberg]]. It also achieved the majority in the capital, [[Vienna]], benefiting from the popularity of the Christian Social mayor,  [[Karl Lueger]]. In the [[Sudeten Germans|German]] constituencies of Bohemia and Moravia and in [[Duchy of Carinthia|Carinthia]], the [[German nationalism in Austria|German national]] parties ([[German People's Party (Austria)|German People's Party]] etc.) did well. The Social Democrats had their strongholds in the cities other than Vienna: [[Graz]], [[Salzburg]], [[Innsbruck]], [[Brno]] and [[Linz]].

Voter turnout was 84.6%.&lt;ref&gt;Nohlen &amp; Stöver, p209&lt;/ref&gt;

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>0riemgzk09ljple5kjsodvr516ltbdf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721568</id>
      <parentid>6721518</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T14:57:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721568</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8032" sha1="th9cetpkswnzzs6770dgyxd6vnk17fc" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Austro-Hungarian election in Austria}}
{{v delu}}
{{Infopolje Volitve
| country = Austrian Empire
| flag_year = empire
| type = parliamentary
| previous_election = Cisleithanian legislative election, 1900-01
| previous_year = 1901
| previous_MPs =
| next_election = 1911 Cisleithanian legislative election
| next_year = 1911
| seats_for_election = All 516 seats in the Imperial Council
| majority_seats = 259
| election_date = 14 &amp; 23 May 1907
| turnout = 4,676,350 (84.60%)
| image_size = 130x130px
| image1 = Ludwig_Grillich7.jpg
| leader1 = [[Karl Lueger]]
| party1 = Christian Social Party (Austria)
| alliance1 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| leaders_seat1 =
| last_election1 = 25 seats, 27.45%
| seats1 = 65
| seat_change1 = {{increase}} 40
| popular_vote1 = 542,505
| percentage1 = 11.73%
| swing1 = {{decrease}} 15.72pp
| colour1 = 000000
| image2 = Victor Adler (ca 1900).jpg
| leader2 = [[Victor Adler]]
| party2 = [[Social Democratic Party of Austria|SDAP]]
| alliance2 = Club of German Social Democrats
| leaders_seat2 =
| last_election2 = {{nowrap|12 seats, 23.39%}}
| seats2 = 50
| seat_change2 = {{increase}} 38
| popular_vote2 = 513,219
| percentage2 = 11.12%
| swing2 = {{decrease}} 12.27pp
| colour2 =
| image3 = 3x4.svg
| leader3 =
| party3 = [[German Conservative Party (Austria)|DKP]]
| alliance3 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| last_election3 = 28 seats, 0.80%
| seats3 = 31
| seat_change3 = {{increase}} 3
| popular_vote3 = 193,753
| percentage3 = 4.20%
| swing3 = {{increase}} 3.40pp
| colour3 = 000080
| image4 = Chiari Karl.png
| leader4 = Karl von Chiari
| party4 = [[German People's Party (Austria)|DVP]]
| alliance4 = [[Deutscher Nationalverband|German National Association]]
| last_election4 = 51 seats, 6.56%
| seats4 = 29
| seat_change4 = {{decrease}} 22
| popular_vote4 = 131,474
| percentage4 = 2.85%
| swing4 = {{decrease}} 3.71pp
| colour4 = FDBB30
| image5 =
| leader5 = Josef Žďárský
| party5 = Republican Party of Farmers and Peasants
| alliance5 = Club of Bohemian Agrarians
| last_election5 = 2 seats, 0.09%
| seats5 = 27
| seat_change5 = {{increase}} 25
| popular_vote5 = 206,784
| percentage5 = 4.48%
| swing5 = {{increase}} 4.39pp
| colour5 =
| image6 = Němec Antonín.png
| leader6 = Antonín Němec
| party6 = Czech Social Democratic Party
| alliance6 = Club of Bohemian Social Democrats
| last_election6 = ''Stood With SDAP''
| seats6 = 23
| seat_change6 = ''New''
| popular_vote6 = 389,960
| percentage6 = 8.45%
| swing6 = {{increase}} 8.45pp
| colour6 =
| map_image =
| map_size =
| map_caption =
| title = [[Minister-President of Cisleithania]]
| before_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| before_party = Independent (politician)
| after_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| after_party = Independent (politician)
}}Legislative elections were held in [[Cisleithania]], the northern and western (&quot;Austrian&quot;) [[crown land]]s of [[Austria-Hungary]], on 14 and 23 May 1907 to elect the members of the 11th [[Imperial Council (Austria)|Imperial Council]].&lt;ref&gt;[[Dieter Nohlen]] &amp; Philip Stöver (2010) ''Elections in Europe: A data handbook'', p196 {{ISBN|978-3-8329-5609-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Howe|first1=Philip J.|last2=Szöcsik|first2=Edina|last3=Zuber|first3=Christina I.|date=2021|title=Nationalism, Class, and Status: How Nationalists Use Policy Offers and Group Appeals to Attract a New Electorate|journal=Comparative Political Studies|volume=55 |issue=5 |pages=832–868 |language=en|doi=10.1177/00104140211036033|issn=0010-4140|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; They were the first elections held under [[Universal suffrage|universal male suffrage]], after an electoral reform abolishing tax paying requirements for voters had been adopted by the council and was endorsed by Emperor [[Franz Joseph I of Austria|Franz Joseph]] earlier in the year.&lt;ref name=NS1&gt;Nohlen &amp; Stöver, p184&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jenks|first=William Alexander|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7312/jenk93108/html|title=The Austrian Electoral Reform of 1907|date=1950|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-89205-6|language=en|doi=10.7312/jenk93108}}&lt;/ref&gt; However, seat allocations were based on tax revenues from the States.&lt;ref name=NS1/&gt;
[[File:Reichsrat 1907.jpg|thumb|right|Opening session of the House of Deputies, 17 June 1907]]

==Volilni sistem==
Under the shadow of the Russian [[Revolution of 1905]] and large-scale demonstrations organized by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democrats]], the emperor to placate the public had a reform of the former five-class [[suffrage]] system, drafted by Minister-President [[Paul Gautsch von Frankenthurn]]. His successor, [[Baron Max Wladimir von Beck]], pushed it through against fierce resistance from the Austrian [[House of Lords (Austria)|House of Lords]] and the heir to the throne, [[Archduke Franz Ferdinand of Austria|Archduke Franz Ferdinand]].

Elections in the constituencies of &quot;the Kingdoms and Lands represented in the Imperial Council&quot; were held according to a [[two-round system]]. If no candidate received the required absolute majority on May 14, only the two candidates receiving the most votes survived to the second round. on May 23. The 516 representatives of the constituent crown lands were thus elected, 130 from [[Kingdom of Bohemia|Bohemia]], 106 from [[Kingdom of Galicia and Lodomeria|Galicia]], 64 from [[Lower Austria]] and 49 from [[Margraviate of Moravia|Moravia]]. The numerous political associations were again split according to ethnicity (&quot;nations&quot;), with a result that no government could ever rely on a stable majority.

==Rezultati==
{{see also|1907 Cisleithanian legislative election in the Margraviate of Istria}}
The right-wing [[Christian Social Party (Austria)|Christian Social Party]] emerged as the largest bloc in Parliament, holding 95 of the 516 seats, followed by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democratic Workers' Party of Austria]] with 50 seats. The former won most rural constituencies in [[Upper Austria|Upper]] and [[Lower Austria]], [[Duchy of Styria|Styria]], [[Duchy of Salzburg|Salzburg]], [[County of Tyrol|Tyrol]], and [[Vorarlberg]]. It also achieved the majority in the capital, [[Vienna]], benefiting from the popularity of the Christian Social mayor,  [[Karl Lueger]]. In the [[Sudeten Germans|German]] constituencies of Bohemia and Moravia and in [[Duchy of Carinthia|Carinthia]], the [[German nationalism in Austria|German national]] parties ([[German People's Party (Austria)|German People's Party]] etc.) did well. The Social Democrats had their strongholds in the cities other than Vienna: [[Graz]], [[Salzburg]], [[Innsbruck]], [[Brno]] and [[Linz]].

Voter turnout was 84.6%.&lt;ref&gt;Nohlen &amp; Stöver, p209&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Stranka
!Št. glasov
!%
!Sedeži
!
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški narod
|-
|Croatian National Party
|23,482
|0.51
|2
|–4
|-
|Party of Rights
|16,013
|0.35
|2
|–1
|-
|People's Party (Anti-Resolutionist)
|15,683
|0.34
|2
|nova
|-
|People's Party (Resolutionist)
|15,283
|0.33
|4
|nova
|-
|Croatian Independents
|6,373
|0.14
|1
|nova
|-
|People's Party (Democratic)
|4,441
|0.10
|0
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški in slovenski narod
|-
|Slavic Social Democratic Party
|10,518
|0.23
|1
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Češki narod
|-
|Social Democratic Party
|389,960
|8.45
|23
|nova
|-
|Czech Agrarian Party
|206,784
|4.48
|27
| +25
|-
|Catholic-National Conservative Parties in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|10
|nova
|-
|Christian Social Party in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|7
| +5
|-
|Young Czech Party
|116,524
|2.52
|21
|–29
|-
|Czech National Social Party
|75,101
|1.63
|6
| +2
|-
|Old Czech Party
|32,224
|0.70
|5
| +5
|-
|Czech Independents
|15,952
|0.35
|2
| +2
|-
|
|
|
|
|
|}

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>th9cetpkswnzzs6770dgyxd6vnk17fc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721577</id>
      <parentid>6721568</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:07:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721577</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8576" sha1="2tewo5652h1kz2zz1w0vq2ks6h9zkkh" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Austro-Hungarian election in Austria}}
{{v delu}}
{{Infopolje Volitve
| country = Austrian Empire
| flag_year = empire
| type = parliamentary
| previous_election = Cisleithanian legislative election, 1900-01
| previous_year = 1901
| previous_MPs =
| next_election = 1911 Cisleithanian legislative election
| next_year = 1911
| seats_for_election = All 516 seats in the Imperial Council
| majority_seats = 259
| election_date = 14 &amp; 23 May 1907
| turnout = 4,676,350 (84.60%)
| image_size = 130x130px
| image1 = Ludwig_Grillich7.jpg
| leader1 = [[Karl Lueger]]
| party1 = Christian Social Party (Austria)
| alliance1 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| leaders_seat1 =
| last_election1 = 25 seats, 27.45%
| seats1 = 65
| seat_change1 = {{increase}} 40
| popular_vote1 = 542,505
| percentage1 = 11.73%
| swing1 = {{decrease}} 15.72pp
| colour1 = 000000
| image2 = Victor Adler (ca 1900).jpg
| leader2 = [[Victor Adler]]
| party2 = [[Social Democratic Party of Austria|SDAP]]
| alliance2 = Club of German Social Democrats
| leaders_seat2 =
| last_election2 = {{nowrap|12 seats, 23.39%}}
| seats2 = 50
| seat_change2 = {{increase}} 38
| popular_vote2 = 513,219
| percentage2 = 11.12%
| swing2 = {{decrease}} 12.27pp
| colour2 =
| image3 = 3x4.svg
| leader3 =
| party3 = [[German Conservative Party (Austria)|DKP]]
| alliance3 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| last_election3 = 28 seats, 0.80%
| seats3 = 31
| seat_change3 = {{increase}} 3
| popular_vote3 = 193,753
| percentage3 = 4.20%
| swing3 = {{increase}} 3.40pp
| colour3 = 000080
| image4 = Chiari Karl.png
| leader4 = Karl von Chiari
| party4 = [[German People's Party (Austria)|DVP]]
| alliance4 = [[Deutscher Nationalverband|German National Association]]
| last_election4 = 51 seats, 6.56%
| seats4 = 29
| seat_change4 = {{decrease}} 22
| popular_vote4 = 131,474
| percentage4 = 2.85%
| swing4 = {{decrease}} 3.71pp
| colour4 = FDBB30
| image5 =
| leader5 = Josef Žďárský
| party5 = Republican Party of Farmers and Peasants
| alliance5 = Club of Bohemian Agrarians
| last_election5 = 2 seats, 0.09%
| seats5 = 27
| seat_change5 = {{increase}} 25
| popular_vote5 = 206,784
| percentage5 = 4.48%
| swing5 = {{increase}} 4.39pp
| colour5 =
| image6 = Němec Antonín.png
| leader6 = Antonín Němec
| party6 = Czech Social Democratic Party
| alliance6 = Club of Bohemian Social Democrats
| last_election6 = ''Stood With SDAP''
| seats6 = 23
| seat_change6 = ''New''
| popular_vote6 = 389,960
| percentage6 = 8.45%
| swing6 = {{increase}} 8.45pp
| colour6 =
| map_image =
| map_size =
| map_caption =
| title = [[Minister-President of Cisleithania]]
| before_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| before_party = Independent (politician)
| after_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| after_party = Independent (politician)
}}Legislative elections were held in [[Cisleithania]], the northern and western (&quot;Austrian&quot;) [[crown land]]s of [[Austria-Hungary]], on 14 and 23 May 1907 to elect the members of the 11th [[Imperial Council (Austria)|Imperial Council]].&lt;ref&gt;[[Dieter Nohlen]] &amp; Philip Stöver (2010) ''Elections in Europe: A data handbook'', p196 {{ISBN|978-3-8329-5609-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Howe|first1=Philip J.|last2=Szöcsik|first2=Edina|last3=Zuber|first3=Christina I.|date=2021|title=Nationalism, Class, and Status: How Nationalists Use Policy Offers and Group Appeals to Attract a New Electorate|journal=Comparative Political Studies|volume=55 |issue=5 |pages=832–868 |language=en|doi=10.1177/00104140211036033|issn=0010-4140|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; They were the first elections held under [[Universal suffrage|universal male suffrage]], after an electoral reform abolishing tax paying requirements for voters had been adopted by the council and was endorsed by Emperor [[Franz Joseph I of Austria|Franz Joseph]] earlier in the year.&lt;ref name=NS1&gt;Nohlen &amp; Stöver, p184&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jenks|first=William Alexander|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7312/jenk93108/html|title=The Austrian Electoral Reform of 1907|date=1950|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-89205-6|language=en|doi=10.7312/jenk93108}}&lt;/ref&gt; However, seat allocations were based on tax revenues from the States.&lt;ref name=NS1/&gt;
[[File:Reichsrat 1907.jpg|thumb|right|Opening session of the House of Deputies, 17 June 1907]]

==Volilni sistem==
Under the shadow of the Russian [[Revolution of 1905]] and large-scale demonstrations organized by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democrats]], the emperor to placate the public had a reform of the former five-class [[suffrage]] system, drafted by Minister-President [[Paul Gautsch von Frankenthurn]]. His successor, [[Baron Max Wladimir von Beck]], pushed it through against fierce resistance from the Austrian [[House of Lords (Austria)|House of Lords]] and the heir to the throne, [[Archduke Franz Ferdinand of Austria|Archduke Franz Ferdinand]].

Elections in the constituencies of &quot;the Kingdoms and Lands represented in the Imperial Council&quot; were held according to a [[two-round system]]. If no candidate received the required absolute majority on May 14, only the two candidates receiving the most votes survived to the second round. on May 23. The 516 representatives of the constituent crown lands were thus elected, 130 from [[Kingdom of Bohemia|Bohemia]], 106 from [[Kingdom of Galicia and Lodomeria|Galicia]], 64 from [[Lower Austria]] and 49 from [[Margraviate of Moravia|Moravia]]. The numerous political associations were again split according to ethnicity (&quot;nations&quot;), with a result that no government could ever rely on a stable majority.

==Rezultati==
{{see also|1907 Cisleithanian legislative election in the Margraviate of Istria}}
The right-wing [[Christian Social Party (Austria)|Christian Social Party]] emerged as the largest bloc in Parliament, holding 95 of the 516 seats, followed by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democratic Workers' Party of Austria]] with 50 seats. The former won most rural constituencies in [[Upper Austria|Upper]] and [[Lower Austria]], [[Duchy of Styria|Styria]], [[Duchy of Salzburg|Salzburg]], [[County of Tyrol|Tyrol]], and [[Vorarlberg]]. It also achieved the majority in the capital, [[Vienna]], benefiting from the popularity of the Christian Social mayor,  [[Karl Lueger]]. In the [[Sudeten Germans|German]] constituencies of Bohemia and Moravia and in [[Duchy of Carinthia|Carinthia]], the [[German nationalism in Austria|German national]] parties ([[German People's Party (Austria)|German People's Party]] etc.) did well. The Social Democrats had their strongholds in the cities other than Vienna: [[Graz]], [[Salzburg]], [[Innsbruck]], [[Brno]] and [[Linz]].

Voter turnout was 84.6%.&lt;ref&gt;Nohlen &amp; Stöver, p209&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Stranka
!Št. glasov
!%
!Sedeži
!
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški narod
|-
|Croatian National Party
|23,482
|0.51
|2
|–4
|-
|Party of Rights
|16,013
|0.35
|2
|–1
|-
|People's Party (Anti-Resolutionist)
|15,683
|0.34
|2
|nova
|-
|People's Party (Resolutionist)
|15,283
|0.33
|4
|nova
|-
|Croatian Independents
|6,373
|0.14
|1
|nova
|-
|People's Party (Democratic)
|4,441
|0.10
|0
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški in slovenski narod
|-
|Slavic Social Democratic Party
|10,518
|0.23
|1
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Češki narod
|-
|Social Democratic Party
|389,960
|8.45
|23
|nova
|-
|Czech Agrarian Party
|206,784
|4.48
|27
| +25
|-
|Catholic-National Conservative Parties in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|10
|nova
|-
|Christian Social Party in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|7
| +5
|-
|Young Czech Party
|116,524
|2.52
|21
|–29
|-
|Czech National Social Party
|75,101
|1.63
|6
| +2
|-
|Old Czech Party
|32,224
|0.70
|5
| +5
|-
|Czech Independents
|15,952
|0.35
|2
| +2
|-
|Czech Realist Party
|14,704
|0.32
|2
|nova
|-
|Czech Paper Candidates
|14,339
|0.31
|0
|nova
|-
|Czech Radical Progressive Party
|9,899
|0.21
|2
| +2
|-
|Czech National Party
|9,828
|0.21
|1
|–1
|-
|Czech Progressive Constitutionalist Party
|7,879
|0.17
|1
| +1
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Nemški narod
|-
|Christian Social Party
|542,505
|11.75
|65
| +40
|-
|Social Democratic Party
|513,219
|11.11
|50
| +38
|-
|German Conservative Party
|193,753
|4.20
|31
| +3
|-
|Agrarian Party
|132,978
|2.88
|19
| +16
|-
|German People's Party
|131,474
|2.85
|29
|–22
|}

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>2tewo5652h1kz2zz1w0vq2ks6h9zkkh</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721601</id>
      <parentid>6721577</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:24:17Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Erardo Galbi</username>
        <id>166658</id>
      </contributor>
      <minor />
      <origin>6721601</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8466" sha1="j8bmt4jgt9ee50y0qol3x7z882ngim1" xml:space="preserve">{{Kratki opis|Austro-Hungarian election in Austria}}
{{v delu}}
{{Infopolje Volitve
| country = Avstrijsko cesarstvo
| flag_year = empire
| type = parliamentary
| previous_election = Cisleithanian legislative election, 1900-01
| previous_year = 1901
| previous_MPs =
| next_election = Državnozborske volitve v Cislajtaniji 1911
| next_year = 1911
| seats_for_election = All 516 seats in the Imperial Council
| majority_seats = 259
| election_date = 14. in 23. maj 1907
| turnout = 4.676.350 (84,60 %)
| image_size = 130x130px
| image1 = [[Slika:Ludwig Grillich7.jpg|130x130px]]
| leader1 = [[Karl Lueger]]
| party1 = Christian Social Party (Austria)
| alliance1 = 
| leaders_seat1 =
| last_election1 = 25 seats, 27.45%
| seats1 = 65
| seat_change1 = {{increase}} 40
| popular_vote1 = 542.505
| percentage1 = 11,73%
| swing1 = {{decrease}} 15.72pp
| colour1 = 000000
| image2 = [[Slika:Victor Adler (ca 1900).jpg|130x130px]]
| leader2 = [[Victor Adler]]
| party2 = [[Social Democratic Party of Austria|SDAP]]
| alliance2 = 
| leaders_seat2 =
| last_election2 = {{nowrap|12 seats, 23.39%}}
| seats2 = 50
| seat_change2 = {{increase}} 38
| popular_vote2 = 513.219
| percentage2 = 11,12%
| swing2 = {{decrease}} 12.27pp
| colour2 =
| image3 = 3x4.svg
| leader3 =
| party3 = [[German Conservative Party (Austria)|DKP]]
| alliance3 = [[Christian Social Union (Austria)|Christian Social Union]]
| last_election3 = 28 seats, 0.80%
| seats3 = 31
| seat_change3 = {{increase}} 3
| popular_vote3 = 193.753
| percentage3 = 4,20%
| swing3 = {{increase}} 3.40pp
| colour3 = 000080
| image4 = [[Slika:Chiari Karl.png|130x130px]]
| leader4 = [[Karl von Chiari]]
| party4 = [[German People's Party (Austria)|DVP]]
| alliance4 = 
| last_election4 = 51 seats, 6.56%
| seats4 = 29
| seat_change4 = {{decrease}} 22
| popular_vote4 = 131,474
| percentage4 = 2.85%
| swing4 = {{decrease}} 3.71pp
| colour4 = FDBB30
| image5 =
| leader5 = [[Josef Žďárský]]
| party5 = Republican Party of Farmers and Peasants
| alliance5 = 
| last_election5 = 2 seats, 0.09%
| seats5 = 27
| seat_change5 = {{increase}} 25
| popular_vote5 = 206,784
| percentage5 = 4.48%
| swing5 = {{increase}} 4.39pp
| colour5 =
| image6 = [[Slika:Němec Antonín.png|130x130px]]
| leader6 = [[Antonín Němec]]
| party6 = Czech Social Democratic Party
| alliance6 = 
| last_election6 = ''Stood With SDAP''
| seats6 = 23
| seat_change6 = ''nova''
| popular_vote6 = 389,960
| percentage6 = 8.45%
| swing6 = {{increase}} 8.45pp
| colour6 =
| map_image =
| map_size =
| map_caption =
| title = [[Minister-President of Cisleithania]]
| before_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| before_party = neodvisen (politik)
| after_election = [[Baron Max Wladimir von Beck|Max Wladimir von Beck]]
| after_party = neodvisen (politik)
}}Legislative elections were held in [[Cisleithania]], the northern and western (&quot;Austrian&quot;) [[crown land]]s of [[Austria-Hungary]], on 14 and 23 May 1907 to elect the members of the 11th [[Imperial Council (Austria)|Imperial Council]].&lt;ref&gt;[[Dieter Nohlen]] &amp; Philip Stöver (2010) ''Elections in Europe: A data handbook'', p196 {{ISBN|978-3-8329-5609-7}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Howe|first1=Philip J.|last2=Szöcsik|first2=Edina|last3=Zuber|first3=Christina I.|date=2021|title=Nationalism, Class, and Status: How Nationalists Use Policy Offers and Group Appeals to Attract a New Electorate|journal=Comparative Political Studies|volume=55 |issue=5 |pages=832–868 |language=en|doi=10.1177/00104140211036033|issn=0010-4140|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; They were the first elections held under [[Universal suffrage|universal male suffrage]], after an electoral reform abolishing tax paying requirements for voters had been adopted by the council and was endorsed by Emperor [[Franz Joseph I of Austria|Franz Joseph]] earlier in the year.&lt;ref name=NS1&gt;Nohlen &amp; Stöver, p184&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite book|last=Jenks|first=William Alexander|url=https://www.degruyter.com/document/doi/10.7312/jenk93108/html|title=The Austrian Electoral Reform of 1907|date=1950|publisher=Columbia University Press|isbn=978-0-231-89205-6|language=en|doi=10.7312/jenk93108}}&lt;/ref&gt; However, seat allocations were based on tax revenues from the States.&lt;ref name=NS1/&gt;
[[File:Reichsrat 1907.jpg|thumb|right|Opening session of the House of Deputies, 17 June 1907]]

==Volilni sistem==
Under the shadow of the Russian [[Revolution of 1905]] and large-scale demonstrations organized by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democrats]], the emperor to placate the public had a reform of the former five-class [[suffrage]] system, drafted by Minister-President [[Paul Gautsch von Frankenthurn]]. His successor, [[Baron Max Wladimir von Beck]], pushed it through against fierce resistance from the Austrian [[House of Lords (Austria)|House of Lords]] and the heir to the throne, [[Archduke Franz Ferdinand of Austria|Archduke Franz Ferdinand]].

Elections in the constituencies of &quot;the Kingdoms and Lands represented in the Imperial Council&quot; were held according to a [[two-round system]]. If no candidate received the required absolute majority on May 14, only the two candidates receiving the most votes survived to the second round. on May 23. The 516 representatives of the constituent crown lands were thus elected, 130 from [[Kingdom of Bohemia|Bohemia]], 106 from [[Kingdom of Galicia and Lodomeria|Galicia]], 64 from [[Lower Austria]] and 49 from [[Margraviate of Moravia|Moravia]]. The numerous political associations were again split according to ethnicity (&quot;nations&quot;), with a result that no government could ever rely on a stable majority.

==Rezultati==
{{see also|1907 Cisleithanian legislative election in the Margraviate of Istria}}
The right-wing [[Christian Social Party (Austria)|Christian Social Party]] emerged as the largest bloc in Parliament, holding 95 of the 516 seats, followed by the [[Social Democratic Party of Austria|Social Democratic Workers' Party of Austria]] with 50 seats. The former won most rural constituencies in [[Upper Austria|Upper]] and [[Lower Austria]], [[Duchy of Styria|Styria]], [[Duchy of Salzburg|Salzburg]], [[County of Tyrol|Tyrol]], and [[Vorarlberg]]. It also achieved the majority in the capital, [[Vienna]], benefiting from the popularity of the Christian Social mayor,  [[Karl Lueger]]. In the [[Sudeten Germans|German]] constituencies of Bohemia and Moravia and in [[Duchy of Carinthia|Carinthia]], the [[German nationalism in Austria|German national]] parties ([[German People's Party (Austria)|German People's Party]] etc.) did well. The Social Democrats had their strongholds in the cities other than Vienna: [[Graz]], [[Salzburg]], [[Innsbruck]], [[Brno]] and [[Linz]].

Voter turnout was 84.6%.&lt;ref&gt;Nohlen &amp; Stöver, p209&lt;/ref&gt;
{| class=&quot;wikitable&quot;
|+
!Stranka
!Št. glasov
!%
!Sedeži
!
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški narod
|-
|Croatian National Party
|23,482
|0.51
|2
|–4
|-
|Party of Rights
|16,013
|0.35
|2
|–1
|-
|People's Party (Anti-Resolutionist)
|15,683
|0.34
|2
|nova
|-
|People's Party (Resolutionist)
|15,283
|0.33
|4
|nova
|-
|Croatian Independents
|6,373
|0.14
|1
|nova
|-
|People's Party (Democratic)
|4,441
|0.10
|0
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Hrvaški in slovenski narod
|-
|Slavic Social Democratic Party
|10,518
|0.23
|1
|nova
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Češki narod
|-
|Social Democratic Party
|389,960
|8.45
|23
|nova
|-
|Czech Agrarian Party
|206,784
|4.48
|27
| +25
|-
|Catholic-National Conservative Parties in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|10
|nova
|-
|Christian Social Party in Bohemia and Moravia
|182,500
|3.95
|7
| +5
|-
|Young Czech Party
|116,524
|2.52
|21
|–29
|-
|Czech National Social Party
|75,101
|1.63
|6
| +2
|-
|Old Czech Party
|32,224
|0.70
|5
| +5
|-
|Czech Independents
|15,952
|0.35
|2
| +2
|-
|Czech Realist Party
|14,704
|0.32
|2
|nova
|-
|Czech Paper Candidates
|14,339
|0.31
|0
|nova
|-
|Czech Radical Progressive Party
|9,899
|0.21
|2
| +2
|-
|Czech National Party
|9,828
|0.21
|1
|–1
|-
|Czech Progressive Constitutionalist Party
|7,879
|0.17
|1
| +1
|-
! colspan=&quot;5&quot; |Nemški narod
|-
|Christian Social Party
|542,505
|11.75
|65
| +40
|-
|Social Democratic Party
|513,219
|11.11
|50
| +38
|-
|German Conservative Party
|193,753
|4.20
|31
| +3
|-
|Agrarian Party
|132,978
|2.88
|19
| +16
|-
|German People's Party
|131,474
|2.85
|29
|–22
|}

== Opombe ==
{{noteslist}}

== Sklici ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==

[[Kategorija:2026 v politiki]]
[[Kategorija:2026 v Sloveniji]]</text>
      <sha1>j8bmt4jgt9ee50y0qol3x7z882ngim1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>SS Lazio</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606145</id>
    <redirect title="S.S. Lazio" />
    <revision>
      <id>6721522</id>
      <timestamp>2026-07-29T13:32:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[S.S. Lazio]]</comment>
      <origin>6721522</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="sgr1979si2u3jr3duwnwfqoi87ognie" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[S.S. Lazio]]</text>
      <sha1>sgr1979si2u3jr3duwnwfqoi87ognie</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji SM Caena</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606147</id>
    <revision>
      <id>6721542</id>
      <timestamp>2026-07-29T14:11:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721542</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="147" sha1="iw2rga00fwja2223y1di319sf8dmyb3" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[SM Caen]]a}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Franciji|Caen]]
[[Kategorija:Stade Malherbe Caen]]</text>
      <sha1>iw2rga00fwja2223y1di319sf8dmyb3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Stade Malherbe Caen</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606148</id>
    <revision>
      <id>6721543</id>
      <timestamp>2026-07-29T14:12:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721543</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="63" sha1="r6shluwina626ymc189mm65f9rsiq50" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Francoski nogometni klubi|Caen]]</text>
      <sha1>r6shluwina626ymc189mm65f9rsiq50</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ribe koralnih grebenov</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606149</id>
    <revision>
      <id>6721580</id>
      <timestamp>2026-07-29T15:13:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>nov iz en wiki</comment>
      <origin>6721580</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19356" sha1="mod8elvmccfvi4gzcherfn8qs4dhtkc" xml:space="preserve">[[File:Underwater World.jpg|thumb|upright=1.35|Ribe, ki naseljujejo koralne grebene, so številne in raznolike]]

'''Ribe koralnih grebenov''' so ribe, ki živijo med [[koralni greben|koralnimi grebeni]] ali v tesni povezavi z njimi. Koralni grebeni tvorijo kompleksne [[ekosistem]]e z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Med številnimi prebivalci ribe izstopajo kot barvite in zanimive za opazovanje. Na majhnem območju zdravega grebena lahko obstaja na stotine vrst, mnoge od njih so skrite ali dobro zakamuflirane. Grebenske ribe so razvile številne domiselne specializacije, prilagojene preživetju na grebenih.

Koralni grebeni zavzemajo manj kot 1 % površine svetovnih [[ocean]]ov, vendar zagotavljajo dom 25 % vseh vrst morskih rib. [[Habitat]]i grebenov so v ostrem nasprotju s habitati odprte vode, ki predstavljajo preostalih 99 % svetovnih oceanov.

Vendar pa izguba in degradacija habitatov koralnih grebenov, naraščajoče onesnaževanje in prekomerni ribolov, vključno z uporabo destruktivnih ribolovnih praks, ogrožajo preživetje koralnih grebenov in z njimi povezanih grebenskih rib.

== Pregled ==
[[File:Orange-lined Triggerfish3.jpg|thumb|300px|right|V ospredju je oranžno [[progasta balestra]] z bodicami. Balestre imajo usta, s katerimi drobijo lupine. Progaste balestre so še posebej agresivne. Belorepke (''Dascyllus aruanus'') so triprogaste, neprogaste ribe pa so zeleno-modra gospica (''Chromis viridis''). Če balestra napade, se skrije v bližnjo cvetačno koralo. Če se želi skriti, se stisne v koralno razpoko in se tam zaklene s svojimi bodicami.]]
Koralni grebeni so rezultat milijonov let soevolucije med algami, nevretenčarji in ribami. Postali so gneča in kompleksna okolja, ribe pa so razvile številne domiselne načine preživetja.&lt;ref name=MoyleCech555&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 555.&lt;/ref&gt; Večina rib, ki jih najdemo na koralnih grebenih, so [[žarkoplavutarice]], znane po značilnih ostrih, koščenih žarkih in bodicah v plavutih. Te bodice zagotavljajo močno obrambo in ko so postavljene, jih je običajno mogoče zakleniti ali pa so strupene. Številne grebenske ribe so razvile tudi kriptično obarvanost, da bi zmedle plenilce.&lt;ref name=MoyleCech561&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 561.&lt;/ref&gt;

Grebenske ribe so prav tako razvile kompleksno prilagoditveno vedenje. Majhne grebenske ribe se pred plenilci zaščitijo tako, da se skrivajo v grebenskih razpokah ali pa se zbirajo v jatah. Številne grebenske ribe se omejijo na majhno sosesko, kjer je vsako skrivališče znano in je do njega mogoče takoj dostopati. Druge križarijo po grebenih v iskanju hrane v jatah, vendar se vrnejo na znano območje, da se skrijejo, ko so neaktivne. Majhne ribe, ki počivajo, so še vedno ranljive za napade plenilcev iz razpok, zato se številne ribe, kot so ribe balestre, stisnejo v majhno skrivališče in se zagozdijo tako, da postavijo bodice.

Kot primer prilagoditev, ki so jih naredile grebenske ribe, so ribe ''kirurgi'', rastlinojede živali, ki se hranijo z bentoškimi algami. Prav tako zagotavljajo čistejše storitve morskim želvam, tako da odstranjujejo alge iz njihovih oklepov. Ne prenašajo drugih rib enake barve ali oblike. Ko so prestrašene, lahko dvignejo bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udarijo po nasprotniku.&lt;ref name=&quot;Winterbottom1971&quot;&gt;{{cite journal | last=Winterbottom | first=Richard | title=Movement of the Caudal Spine of Some Surgeonfishes (Acanthuridae, Perciformes) | journal=Copeia | volume=1971 | issue=3 | date=1971-09-03 | doi=10.2307/1442461 | page=562 | url=https://www.jstor.org/stable/1442461?origin=crossref | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schober1992&quot;&gt;{{cite journal | last1=Schober | first1=U.M. | last2=Ditrich | first2=H. | title=Anatomy and use of the caudal spines in the aggressive behaviour of a surgeonfish (Osteichthyes: Acanthuridae) | journal=Marine Behaviour and Physiology | volume=21 | issue=4 | date=1992 | issn=0091-181X | doi=10.1080/10236249209378831 | pages=277–284 | url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10236249209378831 | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;160&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Amblyglyphidodon indicus.JPG|Večina rib koralnih grebenov ima v plavutih bodice, kot ta ''Amblyglyphidodon indicus''
File:Yellow.tang.arp.jpg|[[Kljunasti kirurg]] (''Zebrasoma flavescens''), običajno mirna riba kirurg, lahko dvigne bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udari nasprotnika
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Raznolikost in razširjenost ==
[[File:Reef building corals.jpg|thumb|300px|right|Razširjenost koralnih grebenov]]

Koralni grebeni vsebujejo najrazličnejše ribje združbe, kar jih je mogoče najti kjer koli na Zemlji, saj v ekosistemih koralnih grebenov svetovnih oceanov živi morda kar 6000–8000 vrst.&lt;ref name=LiskeMyers&gt;Liske and Myers, 2001.&lt;/ref&gt;

Mehanizmi, ki so prvič privedli do takšnih koncentracij ribjih vrst na koralnih grebenih in jih še vedno ohranjajo, so bili v zadnjih 50 letih predmet številnih razprav. Čeprav je bilo predlaganih veliko razlogov, ni splošnega znanstvenega soglasja o tem, kateri od teh je najbolj vpliven, vendar se zdi verjetno, da k temu prispeva več dejavnikov. Mednje spadajo bogata kompleksnost in raznolikost habitatov, ki so neločljivo povezani z ekosistemi koralnih grebenov,&lt;ref&gt;Analysis of the influence of substrate variables on coral reef fish communities.  Luckhurst, B.E. and K. Luckhurst, 1978.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Similarity and Diversity Among Coral Reef Fish Communities: A Comparison between Tropical Western Atlantic (Virgin Islands) and Tropical Central Pacific (Marshall Islands) Patch Reefs. Gladfelter et al. 1980&lt;/ref&gt; široka raznolikost in časovna razpoložljivost prehranskih virov, ki so na voljo ribam na koralnih grebenih,&lt;ref&gt;Food Habits of Reef Fishes of the West Indies, Randall, J.E. 1967&lt;/ref&gt; številni procesi naselitve pred in po ličinkah&lt;ref&gt;[https://www.marinebiology.org/fishecology.htm Coral Reef Fish Ecology], Buchheim, J.&lt;/ref&gt; in še nerešene interakcije med vsemi temi dejavniki. Bogastvo rib na grebenih zapolnjujejo drobne grebenske ribe, ki živijo na dnu.&lt;ref&gt;[https://www.techexplorist.com/tiny-fishes-fuel-life-coral-reefs/23466/ Tiny fishes fuel life on coral reefs typically evoke clear, turquoise waters and a staggering number of colourful fishes. But what supports such an abundance of life?] by Amit Malewar. Published on 24 May 2019&lt;/ref&gt;

Prepoznani sta dve glavni regiji razvoja koralnih grebenov; Indo-Pacifik (ki vključuje [[Tihi ocean|Tihi]] in [[Indijski ocean]] ter [[Rdeče morje]]) in tropski zahodni [[Atlantik]] (znan tudi kot &quot;širši&quot; ali &quot;večji&quot; [[Karibi]]). Vsaka od teh dveh regij ima svojo edinstveno favno koralnih grebenov brez naravnega prekrivanja vrst. Od obeh regij je daleč najbogatejša glede raznolikosti grebenov Indo-Pacifik, kjer je ocenjenih 4000–5000 vrst rib, povezanih s habitati koralnih grebenov. Nadaljnjih 500–700 vrst je mogoče najti v širši karibski regiji.&lt;ref name=LiskeMyers /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=200 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Gobidon okinawae1.jpg|Med vrstami [[glavoč]]ev, majhnimi ribami, ki živijo v koralnih grebenih, je najkrajši vretenčar na svetu, ''Eviota sigillata'', ki živi manj kot 60 dni.&lt;ref&gt;{{citation|doi=10.1016/j.cub.2005.04.016|pmid=15854891|title=Shortest recorded vertebrate lifespan found in a coral reef fish|journal=Current Biology|volume=15|issue=8|pages=R288-9|year=2005|last1=Depczynski|first1=Martial|last2=Bellwood|first2=David R|s2cid=22684907 }}&lt;/ref&gt;
File:Hippocampus.jpg|Najpočasnejše ribe so [[morski konjiček|morski konjički]], ki jih pogosto najdemo v grebenih. Najpočasnejši med njimi, [[pritlikavi morski konjiček]] (''Hippocampus zosterae''), doseže približno pet metrov na uro.&lt;ref name=&quot;Guinness&quot;&gt;Guinness Book of World Records (2009)&lt;/ref&gt;
File:Opsanus beta 1.jpg|''Batrachoididae'' - [[žabovke]] pogosto naseljujejo grebene. Samci žabovke &quot;pojejo&quot; z glasnostjo do 100 decibelov s svojimi plavalnimi mehurji, da privabijo partnerke.&lt;ref name=FB&gt;{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Opsanus |species=beta |year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Moyle and Cech 2003, pp. 4.&lt;/ref&gt; 
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Prilagoditve grebenskih rib ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = horizontal
 | header            = Razlika med ribami koralnih grebenov in ribami odprtih voda
 | header_align      = center
 | header_background = 
 | image1    = Holacanthus ciliaris 1.jpg
 | width1     = 240
 | caption1  = Številne grebenske ribe, kot je ta [[mavrični cesarček]] (''Holacanthus ciliaris''), imajo telo sploščeno kot palačinka, s prsnimi in trebušnimi plavutmi, ki delujejo skupaj s sploščenim telesom za maksimiranje manevrske sposobnosti.
 | image2    = Bluefin-big.jpg
 | width2     = 224
 | caption2  = Nasprotno pa so [[pelaške ribe]], kot je ta atlantski [[navadni tun]] (''Thunnus thynnus''), običajno poenostavljene za hitrost v ravnih vodah, z globoko razcepljenim repom in gladkim telesom v obliki vretena, ki se na obeh koncih zoži. So v kontrastni senci s srebrnimi barvami.
}}
=== Oblika telesa ===
Večina grebenskih rib ima oblike telesa, ki se razlikujejo od [[pelaške ribe|pelaških rib]]. Te ribe so običajno grajene za hitrost na odprtem morju, poenostavljene kot torpedi, da se zmanjša trenje med gibanjem skozi vodo. Grebenske ribe delujejo v relativno omejenih prostorih in kompleksnih podvodnih pokrajinah koralnih grebenov. Za to je manevrska sposobnost pomembnejša od hitrosti v ravnih vodah, zato so koralne grebenske ribe razvile telesa, ki optimizirajo njihovo sposobnost streljanja in spreminjanja smeri. Plenilce prelisičijo tako, da se izmikajo razpokam v grebenu ali se igrajo skrivalnice okoli koralnih glav.&lt;ref name=Alevizon&gt;Alevizon WS (1994) [https://www.amazon.com/dp/1559920777 &quot;Pisces Guide to Caribbean Reef Ecology&quot;]  Gulf Publishing Company {{ISBN|1-55992-077-7}}&lt;/ref&gt;

Številne grebenske ribe, kot so ''Chaetodontidae'' (ščetinozobka) in ''Pomacanthidae'' (morski angel), so razvile telesa, ki so globoka in bočno stisnjena kot palačinka. Njihove trebušne in prsne plavuti so oblikovane drugače, zato delujejo skupaj s sploščenim telesom za optimizacijo manevrske sposobnosti.&lt;ref name=Alevizon /&gt;

== Obarvanost ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width     = 220
 | image1    = Synchiropus splendidus 2 Luc Viatour cropped.png
 | caption1  = Psihedelični ''Synchiropus splendidus'' je ena od le dveh živalskih vrst, za katere je znano, da imajo modro obarvanost zaradi celičnega pigmenta.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Goda, M. |author2=R. Fujii |year=2009 |title=Blue Chromatophores in Two Species of Callionymid Fish |journal=Zoological Science |volume=12 |issue=6 |pages=811–813 |doi=10.2108/zsj.12.811|s2cid=86385679 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 
 | image2    = Antennarius striatus.jpg
 | caption2  = Dobro kamuflirana progasta žaba, vrsta morske spake, je plenilec iz zasede
 | image3    = Balistoides conspicillum 2.jpg
 | caption3  = [[Črna balestra]] (''Balistoides conspicillum''). Obarvanost balestre zbledi v sivo, ko spijo ali so podrejene in se vrne v živahnost, ko niso ogrožene.
}}

Koralne grebenske ribe kažejo ogromno raznolikost bleščečih in včasih bizarnih barv in vzorcev. To je v ostrem nasprotju z odprtovodnimi ribami, ki so običajno v senci s srebrnimi barvami.

Vzorci imajo različne funkcije. Včasih kamuflirajo ribo, ko ta počiva na mestih s pravim ozadjem. Obarvanost se lahko uporablja tudi za lažje prepoznavanje vrst med parjenjem. Nekateri nezamenljivi kontrastni vzorci se uporabljajo za opozarjanje plenilcev, da ima riba strupene bodice ali strupeno meso.

''Chaetodon capistratus'' je dobila ime po veliki temni lisi na zadnjem delu vsake strani telesa. To mesto obdaja bleščeče bel obroč, ki spominja na očesno pego. Črna navpična črta na glavi poteka skozi pravo oko, zaradi česar ga je težko videti.&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Chaetodon |species=capistratus |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega lahko plenilec misli, da je riba večja, kot je v resnici in zamenja zadnji del s sprednjim. Prvi nagon ribe ko je ogrožena, je pobeg, pri čemer lažno očesno pego premakne bližje plenilcu kot glavo. Večina plenilcev cilja na oči in ta lažna očesna pega plenilca zavede, da bo riba pobegnila z repom naprej. Ko pobeg ni mogoč, se riba včasih obrne proti svojemu napadalcu, s spuščeno glavo in popolnoma vzravnanimi bodicami, kot bik, ki se bo lotil napada. To lahko služi za ustrahovanje druge živali ali pa plenilca opomni, da je riba metulj preveč bodičasta, da bi se udobno najedla.

Psihedelično ''Synchiropus splendidus'' (mandarinka - desno) ni lahko opaziti zaradi svoje navade hranjenja na dnu in majhnosti, ki doseže le približno 6 cm. Hrani se predvsem z majhnimi raki in drugimi nevretenčarji ter je priljubljena v akvarijski trgovini.

Tako kot so nekatere vrste plena razvile kriptično obarvanost in vzorce, da bi se izognile plenilcem, so nekateri plenilci iz zasede razvili kamuflažo, ki jim omogoča, da iz zasede najamejo svoj plen. 

''Scorpaenopsis oxycephalus'' - mala škarpena je plenilec iz zasede, ki je videti kot del morskega dna, prekrit s koralami in algami. Na morskem dnu preži, da mimo njega pridejo raki in majhne ribe, kot so glavoči.&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt; 

Drug plenilec iz zasede je progasta žaba (desno). Leži na dnu in maha z opazno vabo, podobno črvu, ki je strateško pritrjena nad njihovimi usti. Običajno so dolgi približno 10 cm, lahko pa se tudi napihnejo kot [[napihovalke]].&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt;

[[Glavoči]] se plenilcem izogibajo tako, da se zataknejo v koralne razpoke ali delno zakopljejo v pesek. Z očmi, ki se neodvisno vrtijo, nenehno iščejo plenilce. Kamuflaža male škarpene lahko glavočem prepreči, da bi jih videli, dokler ni prepozno.&lt;ref name=PBS&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/predators.html Coral Reef Connections: Predators and Prey] US [[Public Broadcasting Service]]. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Črna baletra ima močne čeljusti za drobljenje in uživanje morskih ježkov, rakov in mehkužcev s trdim oklepom. Njegova trebušna (spodnja) površina ima velike bele lise na temnem ozadju, hrbtna (zgornja) površina pa črne lise na rumenem.&lt;ref name=FishbaseCT&gt;{{FishBase|genus=Balistoides|species=conspicillum|year=2010|month=January}}&lt;/ref To je oblika protisenčenja: od spodaj so bele lise videti kot osvetljena površina vode zgoraj; od zgoraj pa se riba bolj zlije s koralnim grebenom spodaj. Svetlo pobarvana rumena usta lahko odvrnejo morebitne plenilce.&lt;ref name=dakin&gt;{{cite book|title=The Macmillan book of the Marine Aquarium|publisher=Macmillan Publishers|Macmillan Publishing Company|location=New York|last=Dakin|first=Nick|year=1992|pages=[https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177 177]|isbn=0-02-897108-6|url=https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=165 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Chaetodon capistratus1.jpg|''Chaetodon capistratus'' ima na zadnjem delu lažne oči, zaradi česar plenilce zmedejo glede sprednjega dela ribe
File:Green Frogfish.jpg|Progasta žaba je plenilec iz zasede, prikrit tako, da je videti kot kamen, prekrit z algami.
File:Tassled scorpionfish.jpg|Drug plenilec iz zasede je mala škarpina, kamuflirana tako, da je videti kot del morskega dna, prekritega s koralami.
File:Lemon Goby.jpg|[[Glavoči]] so zelo previdni, vendar lahko male škarpine ne opazijo, dokler ni prepozno.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Strategije hranjenja ==
Številne vrste grebenskih rib so razvile različne strategije hranjenja, ki jih spremljajo specializirana usta, čeljusti in zobje, še posebej primerni za spopadanje z njihovimi primarnimi viri hrane, ki jih najdemo v ekosistemih koralnih grebenov. Nekatere vrste celo spremenijo svoje prehranjevalne navade in razširjenost, ko odrastejo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Clark|first=Nicholas|author2=Russ, G|title=Ontogenetic shifts in the habitat associations of butterflyfishes (F. Chaetodontidae)|journal=Environmental Biology of Fishes|date=2012|volume=94|issue=4|pages=579–590|doi=10.1007/s10641-011-9964-2|s2cid=18103407 }}&lt;/ref&gt; To ni presenetljivo, glede na ogromno raznolikost vrst plena, ki je na voljo okoli koralnih grebenov.

Na primer, primarni vir hrane za ''Chaetodontidae'' so sami koralni [[polip (zoologija)|polipi]] ali priveski mnogoščetincev in drugih majhnih nevretenčarjev. Njihova usta štrlijo kot klešče in so opremljena z drobnimi zobmi, ki jim omogočajo, da odgriznejo takšne izpostavljene dele telesa svojega plena. [[Papagajevke]] jedo alge, ki rastejo na površinah grebenov in uporabljajo usta, kot so kljuni, dobro prilagojeni za strganje hrane. Druge ribe, kot so [[hlastači]] (''Lutjanidae''), so splošnejše prehranjevalne ribe z bolj standardnimi strukturami čeljusti in ust, ki jim omogočajo, da se hranijo s širokim naborom vrst živalskega plena, vključno z majhnimi ribami in nevretenčarji.

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
*Lieske, E and R. Myers. (2001) [https://www.journals.uchicago.edu/doi/abs/10.1086/374495] Princeton University Press. {{ISBN|0-691-08995-7}}.
* Moyle, PB and Cech, JJ (2003) ''Fishes, An Introduction to Ichthyology.'' 5th Ed, Benjamin Cummings. {{ISBN|978-0-13-100847-2}}
*Randall, J. (1997) [http://search.barnesandnoble.com/Fishes-of-the-Great-Barrier-Reef-and-Coral-Sea/John-E-Randall/e/9780824818951 &quot;Fishes of the Great Barrier Reef and Coral Sea&quot;] University of Hawaii Press.  {{ISBN|0-8248-1895-4}}.
* Sale PF (2006) [https://books.google.com/books?id=LMyCjBlAj5MC&amp;pg=PA377 ''Coral Reef Fishes: Dynamics and Diversity in a Complex Ecosystem by Peter F. Sale ''] Academic Press. {{ISBN|0-12-373609-9}}.
* Sale PF (1982) [https://books.google.com/books?id=lZVmZyIyMc0C&amp;pg=PA240 &quot;The structure and dynamics of coral reef fish communities&quot;] in Daniel Pauly and Murphy GI (eds.) ''Theory and management of tropical fisheries'', [[ICLARM]] Conference Proceedings (9), {{ISBN|971-0400-22-3}}.

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20110130062811/http://ocean.si.edu/ocean-life-ecosystems/coral-reefs/featured-creatures Featured Creatures in Coral Reefs at the Smithsonian Ocean Portal]
* [https://web.archive.org/web/20091010012722/http://www.coral-reef-info.com/coral-reef-fishes.html Coral Reef Fishes: Adaptations, Diversity, and Economic Value]
* [[Australian Research Council|ARC]]: Centre of Excellence  [https://www.coralcoe.org.au/ Coral Reef Studies]
* [http://www.whyville.net/smmk/top/gates?source=reef WhyReef], an online virtual reef for kids
* [http://www.thefishdoctor.co.uk/saltwater-fish-beginners/  List of aquarium saltwater fish]

[[Kategorija:Koralni grebeni]]
[[Kategorija:Morske ribe]]</text>
      <sha1>mod8elvmccfvi4gzcherfn8qs4dhtkc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721582</id>
      <parentid>6721580</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T15:15:06Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Raznolikost in razširjenost */</comment>
      <origin>6721582</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="19365" sha1="mc01o04dyvkibokdh70004uvn5b0w94" xml:space="preserve">[[File:Underwater World.jpg|thumb|upright=1.35|Ribe, ki naseljujejo koralne grebene, so številne in raznolike]]

'''Ribe koralnih grebenov''' so ribe, ki živijo med [[koralni greben|koralnimi grebeni]] ali v tesni povezavi z njimi. Koralni grebeni tvorijo kompleksne [[ekosistem]]e z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Med številnimi prebivalci ribe izstopajo kot barvite in zanimive za opazovanje. Na majhnem območju zdravega grebena lahko obstaja na stotine vrst, mnoge od njih so skrite ali dobro zakamuflirane. Grebenske ribe so razvile številne domiselne specializacije, prilagojene preživetju na grebenih.

Koralni grebeni zavzemajo manj kot 1 % površine svetovnih [[ocean]]ov, vendar zagotavljajo dom 25 % vseh vrst morskih rib. [[Habitat]]i grebenov so v ostrem nasprotju s habitati odprte vode, ki predstavljajo preostalih 99 % svetovnih oceanov.

Vendar pa izguba in degradacija habitatov koralnih grebenov, naraščajoče onesnaževanje in prekomerni ribolov, vključno z uporabo destruktivnih ribolovnih praks, ogrožajo preživetje koralnih grebenov in z njimi povezanih grebenskih rib.

== Pregled ==
[[File:Orange-lined Triggerfish3.jpg|thumb|300px|right|V ospredju je oranžno [[progasta balestra]] z bodicami. Balestre imajo usta, s katerimi drobijo lupine. Progaste balestre so še posebej agresivne. Belorepke (''Dascyllus aruanus'') so triprogaste, neprogaste ribe pa so zeleno-modra gospica (''Chromis viridis''). Če balestra napade, se skrije v bližnjo cvetačno koralo. Če se želi skriti, se stisne v koralno razpoko in se tam zaklene s svojimi bodicami.]]
Koralni grebeni so rezultat milijonov let soevolucije med algami, nevretenčarji in ribami. Postali so gneča in kompleksna okolja, ribe pa so razvile številne domiselne načine preživetja.&lt;ref name=MoyleCech555&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 555.&lt;/ref&gt; Večina rib, ki jih najdemo na koralnih grebenih, so [[žarkoplavutarice]], znane po značilnih ostrih, koščenih žarkih in bodicah v plavutih. Te bodice zagotavljajo močno obrambo in ko so postavljene, jih je običajno mogoče zakleniti ali pa so strupene. Številne grebenske ribe so razvile tudi kriptično obarvanost, da bi zmedle plenilce.&lt;ref name=MoyleCech561&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 561.&lt;/ref&gt;

Grebenske ribe so prav tako razvile kompleksno prilagoditveno vedenje. Majhne grebenske ribe se pred plenilci zaščitijo tako, da se skrivajo v grebenskih razpokah ali pa se zbirajo v jatah. Številne grebenske ribe se omejijo na majhno sosesko, kjer je vsako skrivališče znano in je do njega mogoče takoj dostopati. Druge križarijo po grebenih v iskanju hrane v jatah, vendar se vrnejo na znano območje, da se skrijejo, ko so neaktivne. Majhne ribe, ki počivajo, so še vedno ranljive za napade plenilcev iz razpok, zato se številne ribe, kot so ribe balestre, stisnejo v majhno skrivališče in se zagozdijo tako, da postavijo bodice.

Kot primer prilagoditev, ki so jih naredile grebenske ribe, so ribe ''kirurgi'', rastlinojede živali, ki se hranijo z bentoškimi algami. Prav tako zagotavljajo čistejše storitve morskim želvam, tako da odstranjujejo alge iz njihovih oklepov. Ne prenašajo drugih rib enake barve ali oblike. Ko so prestrašene, lahko dvignejo bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udarijo po nasprotniku.&lt;ref name=&quot;Winterbottom1971&quot;&gt;{{cite journal | last=Winterbottom | first=Richard | title=Movement of the Caudal Spine of Some Surgeonfishes (Acanthuridae, Perciformes) | journal=Copeia | volume=1971 | issue=3 | date=1971-09-03 | doi=10.2307/1442461 | page=562 | url=https://www.jstor.org/stable/1442461?origin=crossref | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schober1992&quot;&gt;{{cite journal | last1=Schober | first1=U.M. | last2=Ditrich | first2=H. | title=Anatomy and use of the caudal spines in the aggressive behaviour of a surgeonfish (Osteichthyes: Acanthuridae) | journal=Marine Behaviour and Physiology | volume=21 | issue=4 | date=1992 | issn=0091-181X | doi=10.1080/10236249209378831 | pages=277–284 | url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10236249209378831 | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;160&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Amblyglyphidodon indicus.JPG|Večina rib koralnih grebenov ima v plavutih bodice, kot ta ''Amblyglyphidodon indicus''
File:Yellow.tang.arp.jpg|[[Kljunasti kirurg]] (''Zebrasoma flavescens''), običajno mirna riba kirurg, lahko dvigne bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udari nasprotnika
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Raznolikost in razširjenost ==
[[File:Reef building corals.jpg|thumb|300px|right|Razširjenost koralnih grebenov]]

Koralni grebeni vsebujejo najrazličnejše ribje združbe, kar jih je mogoče najti kjer koli na Zemlji, saj v ekosistemih koralnih grebenov svetovnih oceanov živi morda kar 6000–8000 vrst.&lt;ref name=LiskeMyers&gt;Liske and Myers, 2001.&lt;/ref&gt;

Mehanizmi, ki so prvič privedli do takšnih koncentracij ribjih vrst na koralnih grebenih in jih še vedno ohranjajo, so bili v zadnjih 50 letih predmet številnih razprav. Čeprav je bilo predlaganih veliko razlogov, ni splošnega znanstvenega soglasja o tem, kateri od teh je najbolj vpliven, vendar se zdi verjetno, da k temu prispeva več dejavnikov. Mednje spadajo bogata kompleksnost in raznolikost habitatov, ki so neločljivo povezani z ekosistemi koralnih grebenov,&lt;ref&gt;Analysis of the influence of substrate variables on coral reef fish communities.  Luckhurst, B.E. and K. Luckhurst, 1978.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Similarity and Diversity Among Coral Reef Fish Communities: A Comparison between Tropical Western Atlantic (Virgin Islands) and Tropical Central Pacific (Marshall Islands) Patch Reefs. Gladfelter et al. 1980&lt;/ref&gt; široka raznolikost in časovna razpoložljivost prehranskih virov, ki so na voljo ribam na koralnih grebenih,&lt;ref&gt;Food Habits of Reef Fishes of the West Indies, Randall, J.E. 1967&lt;/ref&gt; številni procesi naselitve pred in po ličinkah&lt;ref&gt;[https://www.marinebiology.org/fishecology.htm Coral Reef Fish Ecology], Buchheim, J.&lt;/ref&gt; in še nerešene interakcije med vsemi temi dejavniki. Bogastvo rib na grebenih zapolnjujejo drobne grebenske ribe, ki živijo na dnu.&lt;ref&gt;[https://www.techexplorist.com/tiny-fishes-fuel-life-coral-reefs/23466/ Tiny fishes fuel life on coral reefs typically evoke clear, turquoise waters and a staggering number of colourful fishes. But what supports such an abundance of life?] by Amit Malewar. Published on 24 May 2019&lt;/ref&gt;

Prepoznani sta dve glavni regiji razvoja koralnih grebenov; Indo-Pacifik (ki vključuje [[Tihi ocean|Tihi]] in [[Indijski ocean]] ter [[Rdeče morje]]) in tropski zahodni [[Atlantik]] (znan tudi kot &quot;širši&quot; ali &quot;večji&quot; [[Karibi]]). Vsaka od teh dveh regij ima svojo edinstveno favno koralnih grebenov brez naravnega prekrivanja vrst. Od obeh regij je daleč najbogatejša glede raznolikosti grebenov Indo-Pacifik, kjer je ocenjenih 4000–5000 vrst rib, povezanih s habitati koralnih grebenov. Nadaljnjih 500–700 vrst je mogoče najti v širši karibski regiji.&lt;ref name=LiskeMyers /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=200 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Gobidon okinawae1.jpg|Med vrstami [[glavoči|glavočev]], majhnimi ribami, ki živijo v koralnih grebenih, je najkrajši vretenčar na svetu, ''Eviota sigillata'', ki živi manj kot 60 dni.&lt;ref&gt;{{citation|doi=10.1016/j.cub.2005.04.016|pmid=15854891|title=Shortest recorded vertebrate lifespan found in a coral reef fish|journal=Current Biology|volume=15|issue=8|pages=R288-9|year=2005|last1=Depczynski|first1=Martial|last2=Bellwood|first2=David R|s2cid=22684907 }}&lt;/ref&gt;
File:Hippocampus.jpg|Najpočasnejše ribe so [[morski konjiček|morski konjički]], ki jih pogosto najdemo v grebenih. Najpočasnejši med njimi, [[pritlikavi morski konjiček]] (''Hippocampus zosterae''), doseže približno pet metrov na uro.&lt;ref name=&quot;Guinness&quot;&gt;Guinness Book of World Records (2009)&lt;/ref&gt;
File:Opsanus beta 1.jpg|''Batrachoididae'' - [[žabovke]] pogosto naseljujejo grebene. Samci žabovke &quot;pojejo&quot; z glasnostjo do 100 decibelov s svojimi plavalnimi mehurji, da privabijo partnerke.&lt;ref name=FB&gt;{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Opsanus |species=beta |year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Moyle and Cech 2003, pp. 4.&lt;/ref&gt; 
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Prilagoditve grebenskih rib ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = horizontal
 | header            = Razlika med ribami koralnih grebenov in ribami odprtih voda
 | header_align      = center
 | header_background = 
 | image1    = Holacanthus ciliaris 1.jpg
 | width1     = 240
 | caption1  = Številne grebenske ribe, kot je ta [[mavrični cesarček]] (''Holacanthus ciliaris''), imajo telo sploščeno kot palačinka, s prsnimi in trebušnimi plavutmi, ki delujejo skupaj s sploščenim telesom za maksimiranje manevrske sposobnosti.
 | image2    = Bluefin-big.jpg
 | width2     = 224
 | caption2  = Nasprotno pa so [[pelaške ribe]], kot je ta atlantski [[navadni tun]] (''Thunnus thynnus''), običajno poenostavljene za hitrost v ravnih vodah, z globoko razcepljenim repom in gladkim telesom v obliki vretena, ki se na obeh koncih zoži. So v kontrastni senci s srebrnimi barvami.
}}
=== Oblika telesa ===
Večina grebenskih rib ima oblike telesa, ki se razlikujejo od [[pelaške ribe|pelaških rib]]. Te ribe so običajno grajene za hitrost na odprtem morju, poenostavljene kot torpedi, da se zmanjša trenje med gibanjem skozi vodo. Grebenske ribe delujejo v relativno omejenih prostorih in kompleksnih podvodnih pokrajinah koralnih grebenov. Za to je manevrska sposobnost pomembnejša od hitrosti v ravnih vodah, zato so koralne grebenske ribe razvile telesa, ki optimizirajo njihovo sposobnost streljanja in spreminjanja smeri. Plenilce prelisičijo tako, da se izmikajo razpokam v grebenu ali se igrajo skrivalnice okoli koralnih glav.&lt;ref name=Alevizon&gt;Alevizon WS (1994) [https://www.amazon.com/dp/1559920777 &quot;Pisces Guide to Caribbean Reef Ecology&quot;]  Gulf Publishing Company {{ISBN|1-55992-077-7}}&lt;/ref&gt;

Številne grebenske ribe, kot so ''Chaetodontidae'' (ščetinozobka) in ''Pomacanthidae'' (morski angel), so razvile telesa, ki so globoka in bočno stisnjena kot palačinka. Njihove trebušne in prsne plavuti so oblikovane drugače, zato delujejo skupaj s sploščenim telesom za optimizacijo manevrske sposobnosti.&lt;ref name=Alevizon /&gt;

== Obarvanost ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width     = 220
 | image1    = Synchiropus splendidus 2 Luc Viatour cropped.png
 | caption1  = Psihedelični ''Synchiropus splendidus'' je ena od le dveh živalskih vrst, za katere je znano, da imajo modro obarvanost zaradi celičnega pigmenta.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Goda, M. |author2=R. Fujii |year=2009 |title=Blue Chromatophores in Two Species of Callionymid Fish |journal=Zoological Science |volume=12 |issue=6 |pages=811–813 |doi=10.2108/zsj.12.811|s2cid=86385679 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 
 | image2    = Antennarius striatus.jpg
 | caption2  = Dobro kamuflirana progasta žaba, vrsta morske spake, je plenilec iz zasede
 | image3    = Balistoides conspicillum 2.jpg
 | caption3  = [[Črna balestra]] (''Balistoides conspicillum''). Obarvanost balestre zbledi v sivo, ko spijo ali so podrejene in se vrne v živahnost, ko niso ogrožene.
}}

Koralne grebenske ribe kažejo ogromno raznolikost bleščečih in včasih bizarnih barv in vzorcev. To je v ostrem nasprotju z odprtovodnimi ribami, ki so običajno v senci s srebrnimi barvami.

Vzorci imajo različne funkcije. Včasih kamuflirajo ribo, ko ta počiva na mestih s pravim ozadjem. Obarvanost se lahko uporablja tudi za lažje prepoznavanje vrst med parjenjem. Nekateri nezamenljivi kontrastni vzorci se uporabljajo za opozarjanje plenilcev, da ima riba strupene bodice ali strupeno meso.

''Chaetodon capistratus'' je dobila ime po veliki temni lisi na zadnjem delu vsake strani telesa. To mesto obdaja bleščeče bel obroč, ki spominja na očesno pego. Črna navpična črta na glavi poteka skozi pravo oko, zaradi česar ga je težko videti.&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Chaetodon |species=capistratus |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega lahko plenilec misli, da je riba večja, kot je v resnici in zamenja zadnji del s sprednjim. Prvi nagon ribe ko je ogrožena, je pobeg, pri čemer lažno očesno pego premakne bližje plenilcu kot glavo. Večina plenilcev cilja na oči in ta lažna očesna pega plenilca zavede, da bo riba pobegnila z repom naprej. Ko pobeg ni mogoč, se riba včasih obrne proti svojemu napadalcu, s spuščeno glavo in popolnoma vzravnanimi bodicami, kot bik, ki se bo lotil napada. To lahko služi za ustrahovanje druge živali ali pa plenilca opomni, da je riba metulj preveč bodičasta, da bi se udobno najedla.

Psihedelično ''Synchiropus splendidus'' (mandarinka - desno) ni lahko opaziti zaradi svoje navade hranjenja na dnu in majhnosti, ki doseže le približno 6 cm. Hrani se predvsem z majhnimi raki in drugimi nevretenčarji ter je priljubljena v akvarijski trgovini.

Tako kot so nekatere vrste plena razvile kriptično obarvanost in vzorce, da bi se izognile plenilcem, so nekateri plenilci iz zasede razvili kamuflažo, ki jim omogoča, da iz zasede najamejo svoj plen. 

''Scorpaenopsis oxycephalus'' - mala škarpena je plenilec iz zasede, ki je videti kot del morskega dna, prekrit s koralami in algami. Na morskem dnu preži, da mimo njega pridejo raki in majhne ribe, kot so glavoči.&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt; 

Drug plenilec iz zasede je progasta žaba (desno). Leži na dnu in maha z opazno vabo, podobno črvu, ki je strateško pritrjena nad njihovimi usti. Običajno so dolgi približno 10 cm, lahko pa se tudi napihnejo kot [[napihovalke]].&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt;

[[Glavoči]] se plenilcem izogibajo tako, da se zataknejo v koralne razpoke ali delno zakopljejo v pesek. Z očmi, ki se neodvisno vrtijo, nenehno iščejo plenilce. Kamuflaža male škarpene lahko glavočem prepreči, da bi jih videli, dokler ni prepozno.&lt;ref name=PBS&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/predators.html Coral Reef Connections: Predators and Prey] US [[Public Broadcasting Service]]. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Črna baletra ima močne čeljusti za drobljenje in uživanje morskih ježkov, rakov in mehkužcev s trdim oklepom. Njegova trebušna (spodnja) površina ima velike bele lise na temnem ozadju, hrbtna (zgornja) površina pa črne lise na rumenem.&lt;ref name=FishbaseCT&gt;{{FishBase|genus=Balistoides|species=conspicillum|year=2010|month=January}}&lt;/ref To je oblika protisenčenja: od spodaj so bele lise videti kot osvetljena površina vode zgoraj; od zgoraj pa se riba bolj zlije s koralnim grebenom spodaj. Svetlo pobarvana rumena usta lahko odvrnejo morebitne plenilce.&lt;ref name=dakin&gt;{{cite book|title=The Macmillan book of the Marine Aquarium|publisher=Macmillan Publishers|Macmillan Publishing Company|location=New York|last=Dakin|first=Nick|year=1992|pages=[https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177 177]|isbn=0-02-897108-6|url=https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=165 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Chaetodon capistratus1.jpg|''Chaetodon capistratus'' ima na zadnjem delu lažne oči, zaradi česar plenilce zmedejo glede sprednjega dela ribe
File:Green Frogfish.jpg|Progasta žaba je plenilec iz zasede, prikrit tako, da je videti kot kamen, prekrit z algami.
File:Tassled scorpionfish.jpg|Drug plenilec iz zasede je mala škarpina, kamuflirana tako, da je videti kot del morskega dna, prekritega s koralami.
File:Lemon Goby.jpg|[[Glavoči]] so zelo previdni, vendar lahko male škarpine ne opazijo, dokler ni prepozno.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Strategije hranjenja ==
Številne vrste grebenskih rib so razvile različne strategije hranjenja, ki jih spremljajo specializirana usta, čeljusti in zobje, še posebej primerni za spopadanje z njihovimi primarnimi viri hrane, ki jih najdemo v ekosistemih koralnih grebenov. Nekatere vrste celo spremenijo svoje prehranjevalne navade in razširjenost, ko odrastejo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Clark|first=Nicholas|author2=Russ, G|title=Ontogenetic shifts in the habitat associations of butterflyfishes (F. Chaetodontidae)|journal=Environmental Biology of Fishes|date=2012|volume=94|issue=4|pages=579–590|doi=10.1007/s10641-011-9964-2|s2cid=18103407 }}&lt;/ref&gt; To ni presenetljivo, glede na ogromno raznolikost vrst plena, ki je na voljo okoli koralnih grebenov.

Na primer, primarni vir hrane za ''Chaetodontidae'' so sami koralni [[polip (zoologija)|polipi]] ali priveski mnogoščetincev in drugih majhnih nevretenčarjev. Njihova usta štrlijo kot klešče in so opremljena z drobnimi zobmi, ki jim omogočajo, da odgriznejo takšne izpostavljene dele telesa svojega plena. [[Papagajevke]] jedo alge, ki rastejo na površinah grebenov in uporabljajo usta, kot so kljuni, dobro prilagojeni za strganje hrane. Druge ribe, kot so [[hlastači]] (''Lutjanidae''), so splošnejše prehranjevalne ribe z bolj standardnimi strukturami čeljusti in ust, ki jim omogočajo, da se hranijo s širokim naborom vrst živalskega plena, vključno z majhnimi ribami in nevretenčarji.

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
*Lieske, E and R. Myers. (2001) [https://www.journals.uchicago.edu/doi/abs/10.1086/374495] Princeton University Press. {{ISBN|0-691-08995-7}}.
* Moyle, PB and Cech, JJ (2003) ''Fishes, An Introduction to Ichthyology.'' 5th Ed, Benjamin Cummings. {{ISBN|978-0-13-100847-2}}
*Randall, J. (1997) [http://search.barnesandnoble.com/Fishes-of-the-Great-Barrier-Reef-and-Coral-Sea/John-E-Randall/e/9780824818951 &quot;Fishes of the Great Barrier Reef and Coral Sea&quot;] University of Hawaii Press.  {{ISBN|0-8248-1895-4}}.
* Sale PF (2006) [https://books.google.com/books?id=LMyCjBlAj5MC&amp;pg=PA377 ''Coral Reef Fishes: Dynamics and Diversity in a Complex Ecosystem by Peter F. Sale ''] Academic Press. {{ISBN|0-12-373609-9}}.
* Sale PF (1982) [https://books.google.com/books?id=lZVmZyIyMc0C&amp;pg=PA240 &quot;The structure and dynamics of coral reef fish communities&quot;] in Daniel Pauly and Murphy GI (eds.) ''Theory and management of tropical fisheries'', [[ICLARM]] Conference Proceedings (9), {{ISBN|971-0400-22-3}}.

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20110130062811/http://ocean.si.edu/ocean-life-ecosystems/coral-reefs/featured-creatures Featured Creatures in Coral Reefs at the Smithsonian Ocean Portal]
* [https://web.archive.org/web/20091010012722/http://www.coral-reef-info.com/coral-reef-fishes.html Coral Reef Fishes: Adaptations, Diversity, and Economic Value]
* [[Australian Research Council|ARC]]: Centre of Excellence  [https://www.coralcoe.org.au/ Coral Reef Studies]
* [http://www.whyville.net/smmk/top/gates?source=reef WhyReef], an online virtual reef for kids
* [http://www.thefishdoctor.co.uk/saltwater-fish-beginners/  List of aquarium saltwater fish]

[[Kategorija:Koralni grebeni]]
[[Kategorija:Morske ribe]]</text>
      <sha1>mc01o04dyvkibokdh70004uvn5b0w94</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721610</id>
      <parentid>6721582</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T16:56:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>/* Strategije hranjenja */</comment>
      <origin>6721610</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="39044" sha1="r24g3wsn0kepm8ri4l4v0w2bkrhawcf" xml:space="preserve">[[File:Underwater World.jpg|thumb|upright=1.35|Ribe, ki naseljujejo koralne grebene, so številne in raznolike]]

'''Ribe koralnih grebenov''' so ribe, ki živijo med [[koralni greben|koralnimi grebeni]] ali v tesni povezavi z njimi. Koralni grebeni tvorijo kompleksne [[ekosistem]]e z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Med številnimi prebivalci ribe izstopajo kot barvite in zanimive za opazovanje. Na majhnem območju zdravega grebena lahko obstaja na stotine vrst, mnoge od njih so skrite ali dobro zakamuflirane. Grebenske ribe so razvile številne domiselne specializacije, prilagojene preživetju na grebenih.

Koralni grebeni zavzemajo manj kot 1 % površine svetovnih [[ocean]]ov, vendar zagotavljajo dom 25 % vseh vrst morskih rib. [[Habitat]]i grebenov so v ostrem nasprotju s habitati odprte vode, ki predstavljajo preostalih 99 % svetovnih oceanov.

Vendar pa izguba in degradacija habitatov koralnih grebenov, naraščajoče onesnaževanje in prekomerni ribolov, vključno z uporabo destruktivnih ribolovnih praks, ogrožajo preživetje koralnih grebenov in z njimi povezanih grebenskih rib.

== Pregled ==
[[File:Orange-lined Triggerfish3.jpg|thumb|300px|right|V ospredju je oranžno [[progasta balestra]] z bodicami. Balestre imajo usta, s katerimi drobijo lupine. Progaste balestre so še posebej agresivne. Belorepke (''Dascyllus aruanus'') so triprogaste, neprogaste ribe pa so zeleno-modra gospica (''Chromis viridis''). Če balestra napade, se skrije v bližnjo cvetačno koralo. Če se želi skriti, se stisne v koralno razpoko in se tam zaklene s svojimi bodicami.]]
Koralni grebeni so rezultat milijonov let soevolucije med algami, nevretenčarji in ribami. Postali so gneča in kompleksna okolja, ribe pa so razvile številne domiselne načine preživetja.&lt;ref name=MoyleCech555&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 555.&lt;/ref&gt; Večina rib, ki jih najdemo na koralnih grebenih, so [[žarkoplavutarice]], znane po značilnih ostrih, koščenih žarkih in bodicah v plavutih. Te bodice zagotavljajo močno obrambo in ko so postavljene, jih je običajno mogoče zakleniti ali pa so strupene. Številne grebenske ribe so razvile tudi kriptično obarvanost, da bi zmedle plenilce.&lt;ref name=MoyleCech561&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 561.&lt;/ref&gt;

Grebenske ribe so prav tako razvile kompleksno prilagoditveno vedenje. Majhne grebenske ribe se pred plenilci zaščitijo tako, da se skrivajo v grebenskih razpokah ali pa se zbirajo v jatah. Številne grebenske ribe se omejijo na majhno sosesko, kjer je vsako skrivališče znano in je do njega mogoče takoj dostopati. Druge križarijo po grebenih v iskanju hrane v jatah, vendar se vrnejo na znano območje, da se skrijejo, ko so neaktivne. Majhne ribe, ki počivajo, so še vedno ranljive za napade plenilcev iz razpok, zato se številne ribe, kot so ribe balestre, stisnejo v majhno skrivališče in se zagozdijo tako, da postavijo bodice.

Kot primer prilagoditev, ki so jih naredile grebenske ribe, so ribe ''kirurgi'', rastlinojede živali, ki se hranijo z bentoškimi algami. Prav tako zagotavljajo čistejše storitve morskim želvam, tako da odstranjujejo alge iz njihovih oklepov. Ne prenašajo drugih rib enake barve ali oblike. Ko so prestrašene, lahko dvignejo bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udarijo po nasprotniku.&lt;ref name=&quot;Winterbottom1971&quot;&gt;{{cite journal | last=Winterbottom | first=Richard | title=Movement of the Caudal Spine of Some Surgeonfishes (Acanthuridae, Perciformes) | journal=Copeia | volume=1971 | issue=3 | date=1971-09-03 | doi=10.2307/1442461 | page=562 | url=https://www.jstor.org/stable/1442461?origin=crossref | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schober1992&quot;&gt;{{cite journal | last1=Schober | first1=U.M. | last2=Ditrich | first2=H. | title=Anatomy and use of the caudal spines in the aggressive behaviour of a surgeonfish (Osteichthyes: Acanthuridae) | journal=Marine Behaviour and Physiology | volume=21 | issue=4 | date=1992 | issn=0091-181X | doi=10.1080/10236249209378831 | pages=277–284 | url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10236249209378831 | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;160&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Amblyglyphidodon indicus.JPG|Večina rib koralnih grebenov ima v plavutih bodice, kot ta ''Amblyglyphidodon indicus''
File:Yellow.tang.arp.jpg|[[Kljunasti kirurg]] (''Zebrasoma flavescens''), običajno mirna riba kirurg, lahko dvigne bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udari nasprotnika
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Raznolikost in razširjenost ==
[[File:Reef building corals.jpg|thumb|300px|right|Razširjenost koralnih grebenov]]

Koralni grebeni vsebujejo najrazličnejše ribje združbe, kar jih je mogoče najti kjer koli na Zemlji, saj v ekosistemih koralnih grebenov svetovnih oceanov živi morda kar 6000–8000 vrst.&lt;ref name=LiskeMyers&gt;Liske and Myers, 2001.&lt;/ref&gt;

Mehanizmi, ki so prvič privedli do takšnih koncentracij ribjih vrst na koralnih grebenih in jih še vedno ohranjajo, so bili v zadnjih 50 letih predmet številnih razprav. Čeprav je bilo predlaganih veliko razlogov, ni splošnega znanstvenega soglasja o tem, kateri od teh je najbolj vpliven, vendar se zdi verjetno, da k temu prispeva več dejavnikov. Mednje spadajo bogata kompleksnost in raznolikost habitatov, ki so neločljivo povezani z ekosistemi koralnih grebenov,&lt;ref&gt;Analysis of the influence of substrate variables on coral reef fish communities.  Luckhurst, B.E. and K. Luckhurst, 1978.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Similarity and Diversity Among Coral Reef Fish Communities: A Comparison between Tropical Western Atlantic (Virgin Islands) and Tropical Central Pacific (Marshall Islands) Patch Reefs. Gladfelter et al. 1980&lt;/ref&gt; široka raznolikost in časovna razpoložljivost prehranskih virov, ki so na voljo ribam na koralnih grebenih,&lt;ref&gt;Food Habits of Reef Fishes of the West Indies, Randall, J.E. 1967&lt;/ref&gt; številni procesi naselitve pred in po ličinkah&lt;ref&gt;[https://www.marinebiology.org/fishecology.htm Coral Reef Fish Ecology], Buchheim, J.&lt;/ref&gt; in še nerešene interakcije med vsemi temi dejavniki. Bogastvo rib na grebenih zapolnjujejo drobne grebenske ribe, ki živijo na dnu.&lt;ref&gt;[https://www.techexplorist.com/tiny-fishes-fuel-life-coral-reefs/23466/ Tiny fishes fuel life on coral reefs typically evoke clear, turquoise waters and a staggering number of colourful fishes. But what supports such an abundance of life?] by Amit Malewar. Published on 24 May 2019&lt;/ref&gt;

Prepoznani sta dve glavni regiji razvoja koralnih grebenov; Indo-Pacifik (ki vključuje [[Tihi ocean|Tihi]] in [[Indijski ocean]] ter [[Rdeče morje]]) in tropski zahodni [[Atlantik]] (znan tudi kot &quot;širši&quot; ali &quot;večji&quot; [[Karibi]]). Vsaka od teh dveh regij ima svojo edinstveno favno koralnih grebenov brez naravnega prekrivanja vrst. Od obeh regij je daleč najbogatejša glede raznolikosti grebenov Indo-Pacifik, kjer je ocenjenih 4000–5000 vrst rib, povezanih s habitati koralnih grebenov. Nadaljnjih 500–700 vrst je mogoče najti v širši karibski regiji.&lt;ref name=LiskeMyers /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=200 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Gobidon okinawae1.jpg|Med vrstami [[glavoči|glavočev]], majhnimi ribami, ki živijo v koralnih grebenih, je najkrajši vretenčar na svetu, ''Eviota sigillata'', ki živi manj kot 60 dni.&lt;ref&gt;{{citation|doi=10.1016/j.cub.2005.04.016|pmid=15854891|title=Shortest recorded vertebrate lifespan found in a coral reef fish|journal=Current Biology|volume=15|issue=8|pages=R288-9|year=2005|last1=Depczynski|first1=Martial|last2=Bellwood|first2=David R|s2cid=22684907 }}&lt;/ref&gt;
File:Hippocampus.jpg|Najpočasnejše ribe so [[morski konjiček|morski konjički]], ki jih pogosto najdemo v grebenih. Najpočasnejši med njimi, [[pritlikavi morski konjiček]] (''Hippocampus zosterae''), doseže približno pet metrov na uro.&lt;ref name=&quot;Guinness&quot;&gt;Guinness Book of World Records (2009)&lt;/ref&gt;
File:Opsanus beta 1.jpg|''Batrachoididae'' - [[žabovke]] pogosto naseljujejo grebene. Samci žabovke &quot;pojejo&quot; z glasnostjo do 100 decibelov s svojimi plavalnimi mehurji, da privabijo partnerke.&lt;ref name=FB&gt;{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Opsanus |species=beta |year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Moyle and Cech 2003, pp. 4.&lt;/ref&gt; 
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Prilagoditve grebenskih rib ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = horizontal
 | header            = Razlika med ribami koralnih grebenov in ribami odprtih voda
 | header_align      = center
 | header_background = 
 | image1    = Holacanthus ciliaris 1.jpg
 | width1     = 240
 | caption1  = Številne grebenske ribe, kot je ta [[mavrični cesarček]] (''Holacanthus ciliaris''), imajo telo sploščeno kot palačinka, s prsnimi in trebušnimi plavutmi, ki delujejo skupaj s sploščenim telesom za maksimiranje manevrske sposobnosti.
 | image2    = Bluefin-big.jpg
 | width2     = 224
 | caption2  = Nasprotno pa so [[pelaške ribe]], kot je ta atlantski [[navadni tun]] (''Thunnus thynnus''), običajno poenostavljene za hitrost v ravnih vodah, z globoko razcepljenim repom in gladkim telesom v obliki vretena, ki se na obeh koncih zoži. So v kontrastni senci s srebrnimi barvami.
}}
=== Oblika telesa ===
Večina grebenskih rib ima oblike telesa, ki se razlikujejo od [[pelaške ribe|pelaških rib]]. Te ribe so običajno grajene za hitrost na odprtem morju, poenostavljene kot torpedi, da se zmanjša trenje med gibanjem skozi vodo. Grebenske ribe delujejo v relativno omejenih prostorih in kompleksnih podvodnih pokrajinah koralnih grebenov. Za to je manevrska sposobnost pomembnejša od hitrosti v ravnih vodah, zato so koralne grebenske ribe razvile telesa, ki optimizirajo njihovo sposobnost streljanja in spreminjanja smeri. Plenilce prelisičijo tako, da se izmikajo razpokam v grebenu ali se igrajo skrivalnice okoli koralnih glav.&lt;ref name=Alevizon&gt;Alevizon WS (1994) [https://www.amazon.com/dp/1559920777 &quot;Pisces Guide to Caribbean Reef Ecology&quot;]  Gulf Publishing Company {{ISBN|1-55992-077-7}}&lt;/ref&gt;

Številne grebenske ribe, kot so ''Chaetodontidae'' (ščetinozobka) in ''Pomacanthidae'' (morski angel), so razvile telesa, ki so globoka in bočno stisnjena kot palačinka. Njihove trebušne in prsne plavuti so oblikovane drugače, zato delujejo skupaj s sploščenim telesom za optimizacijo manevrske sposobnosti.&lt;ref name=Alevizon /&gt;

== Obarvanost ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width     = 220
 | image1    = Synchiropus splendidus 2 Luc Viatour cropped.png
 | caption1  = Psihedelični ''Synchiropus splendidus'' je ena od le dveh živalskih vrst, za katere je znano, da imajo modro obarvanost zaradi celičnega pigmenta.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Goda, M. |author2=R. Fujii |year=2009 |title=Blue Chromatophores in Two Species of Callionymid Fish |journal=Zoological Science |volume=12 |issue=6 |pages=811–813 |doi=10.2108/zsj.12.811|s2cid=86385679 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 
 | image2    = Antennarius striatus.jpg
 | caption2  = Dobro kamuflirana progasta žaba, vrsta morske spake, je plenilec iz zasede
 | image3    = Balistoides conspicillum 2.jpg
 | caption3  = [[Črna balestra]] (''Balistoides conspicillum''). Obarvanost balestre zbledi v sivo, ko spijo ali so podrejene in se vrne v živahnost, ko niso ogrožene.
}}

Koralne grebenske ribe kažejo ogromno raznolikost bleščečih in včasih bizarnih barv in vzorcev. To je v ostrem nasprotju z odprtovodnimi ribami, ki so običajno v senci s srebrnimi barvami.

Vzorci imajo različne funkcije. Včasih kamuflirajo ribo, ko ta počiva na mestih s pravim ozadjem. Obarvanost se lahko uporablja tudi za lažje prepoznavanje vrst med parjenjem. Nekateri nezamenljivi kontrastni vzorci se uporabljajo za opozarjanje plenilcev, da ima riba strupene bodice ali strupeno meso.

''Chaetodon capistratus'' je dobila ime po veliki temni lisi na zadnjem delu vsake strani telesa. To mesto obdaja bleščeče bel obroč, ki spominja na očesno pego. Črna navpična črta na glavi poteka skozi pravo oko, zaradi česar ga je težko videti.&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Chaetodon |species=capistratus |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega lahko plenilec misli, da je riba večja, kot je v resnici in zamenja zadnji del s sprednjim. Prvi nagon ribe ko je ogrožena, je pobeg, pri čemer lažno očesno pego premakne bližje plenilcu kot glavo. Večina plenilcev cilja na oči in ta lažna očesna pega plenilca zavede, da bo riba pobegnila z repom naprej. Ko pobeg ni mogoč, se riba včasih obrne proti svojemu napadalcu, s spuščeno glavo in popolnoma vzravnanimi bodicami, kot bik, ki se bo lotil napada. To lahko služi za ustrahovanje druge živali ali pa plenilca opomni, da je riba metulj preveč bodičasta, da bi se udobno najedla.

Psihedelično ''Synchiropus splendidus'' (mandarinka - desno) ni lahko opaziti zaradi svoje navade hranjenja na dnu in majhnosti, ki doseže le približno 6 cm. Hrani se predvsem z majhnimi raki in drugimi nevretenčarji ter je priljubljena v akvarijski trgovini.

Tako kot so nekatere vrste plena razvile kriptično obarvanost in vzorce, da bi se izognile plenilcem, so nekateri plenilci iz zasede razvili kamuflažo, ki jim omogoča, da iz zasede najamejo svoj plen. 

''Scorpaenopsis oxycephalus'' - mala škarpena je plenilec iz zasede, ki je videti kot del morskega dna, prekrit s koralami in algami. Na morskem dnu preži, da mimo njega pridejo raki in majhne ribe, kot so glavoči.&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt; 

Drug plenilec iz zasede je progasta žaba (desno). Leži na dnu in maha z opazno vabo, podobno črvu, ki je strateško pritrjena nad njihovimi usti. Običajno so dolgi približno 10 cm, lahko pa se tudi napihnejo kot [[napihovalke]].&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt;

[[Glavoči]] se plenilcem izogibajo tako, da se zataknejo v koralne razpoke ali delno zakopljejo v pesek. Z očmi, ki se neodvisno vrtijo, nenehno iščejo plenilce. Kamuflaža male škarpene lahko glavočem prepreči, da bi jih videli, dokler ni prepozno.&lt;ref name=PBS&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/predators.html Coral Reef Connections: Predators and Prey] US [[Public Broadcasting Service]]. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Črna baletra ima močne čeljusti za drobljenje in uživanje morskih ježkov, rakov in mehkužcev s trdim oklepom. Njegova trebušna (spodnja) površina ima velike bele lise na temnem ozadju, hrbtna (zgornja) površina pa črne lise na rumenem.&lt;ref name=FishbaseCT&gt;{{FishBase|genus=Balistoides|species=conspicillum|year=2010|month=January}}&lt;/ref To je oblika protisenčenja: od spodaj so bele lise videti kot osvetljena površina vode zgoraj; od zgoraj pa se riba bolj zlije s koralnim grebenom spodaj. Svetlo pobarvana rumena usta lahko odvrnejo morebitne plenilce.&lt;ref name=dakin&gt;{{cite book|title=The Macmillan book of the Marine Aquarium|publisher=Macmillan Publishers|Macmillan Publishing Company|location=New York|last=Dakin|first=Nick|year=1992|pages=[https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177 177]|isbn=0-02-897108-6|url=https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=165 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Chaetodon capistratus1.jpg|''Chaetodon capistratus'' ima na zadnjem delu lažne oči, zaradi česar plenilce zmedejo glede sprednjega dela ribe
File:Green Frogfish.jpg|Progasta žaba je plenilec iz zasede, prikrit tako, da je videti kot kamen, prekrit z algami.
File:Tassled scorpionfish.jpg|Drug plenilec iz zasede je mala škarpina, kamuflirana tako, da je videti kot del morskega dna, prekritega s koralami.
File:Lemon Goby.jpg|[[Glavoči]] so zelo previdni, vendar lahko male škarpine ne opazijo, dokler ni prepozno.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Strategije hranjenja ==
Številne vrste grebenskih rib so razvile različne strategije hranjenja, ki jih spremljajo specializirana usta, čeljusti in zobje, še posebej primerni za spopadanje z njihovimi primarnimi viri hrane, ki jih najdemo v ekosistemih koralnih grebenov. Nekatere vrste celo spremenijo svoje prehranjevalne navade in razširjenost, ko odrastejo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Clark|first=Nicholas|author2=Russ, G|title=Ontogenetic shifts in the habitat associations of butterflyfishes (F. Chaetodontidae)|journal=Environmental Biology of Fishes|date=2012|volume=94|issue=4|pages=579–590|doi=10.1007/s10641-011-9964-2|s2cid=18103407 }}&lt;/ref&gt; To ni presenetljivo, glede na ogromno raznolikost vrst plena, ki je na voljo okoli koralnih grebenov.

Na primer, primarni vir hrane za ''Chaetodontidae'' so sami koralni [[polip (zoologija)|polipi]] ali priveski mnogoščetincev in drugih majhnih nevretenčarjev. Njihova usta štrlijo kot klešče in so opremljena z drobnimi zobmi, ki jim omogočajo, da odgriznejo takšne izpostavljene dele telesa svojega plena. [[Papagajevke]] jedo alge, ki rastejo na površinah grebenov in uporabljajo usta, kot so kljuni, dobro prilagojeni za strganje hrane. Druge ribe, kot so [[hlastači]] (''Lutjanidae''), so splošnejše prehranjevalne ribe z bolj standardnimi strukturami čeljusti in ust, ki jim omogočajo, da se hranijo s širokim naborom vrst živalskega plena, vključno z majhnimi ribami in nevretenčarji.

=== Splošni mesojedci ===
[[File:RedSnapper.jpg|thumb|right|Rdeči hlastači (''Lutjanus campechanus'') so grebenske ribe s standardno strukturo čeljusti in ust, ki jim omogoča, da jedo skoraj vse, čeprav imajo raje majhne ribe in rake.]]
Mesojede ribe so najbolj raznolike vrste hranjenja med ribami koralnih grebenov. Na grebenih je veliko več vrst mesojedcev kot rastlinojedcev. Konkurenca med mesojedci je intenzivna, kar ima za posledico zahrbtno okolje za njihov plen. Lačni plenilci prežijo v zasedi ali patruljirajo po vsakem delu grebena, ponoči in podnevi.&lt;ref name=PBS3&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/partners.html Coral Reef Connections: Partners] US [[Public Broadcasting Service]]. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Nekatere ribe, povezane z grebeni, so splošni mesojedci, ki se hranijo z različnimi živalskimi pleni. Te imajo običajno velika usta, ki se lahko hitro razširijo, s čimer potegnejo bližnjo vodo in vse nesrečne živali, ki so v vdihani vodni masi. Voda se nato izloči skozi škrge z zaprtimi usti, s čimer se ujame nemočni plen.] Na primer, navadni hlastač ima raznoliko prehrano, hrani se z ribami, kozicami, raki, stomatopodi, glavonožci in planktonskimi raki, pa tudi z rastlinskim materialom in algami. Prehrana se razlikuje glede na starost, lokacijo in lokalno prevladujoč plen.&lt;ref name = &quot;AllenFAO&quot;&gt;{{cite book | last = Allen | first = G.R. | title = FAO Species Catalogue Vol. 6: Snappers of the World; An Annotated and Illustrated Catalogue of Lutjanid Species Known to Date | publisher = FAO | year = 1985 | location = Rome | page = 207 | url = https://www.fao.org/docrep/009/ac481e/ac481e00.htm | isbn = 92-5-102321-2 }}&lt;/ref&gt;

Bradači ali trije se neutrudno hranijo z bentosom in s parom dolgih kemosenzoričnih brkov, ki štrlijo iz njihovih podbradkov, prebirajo sedimente v iskanju hrane. Tako kot koze iščejo vse užitno: črvi, raki, mehkužci in drugi majhni nevretenčarji so glavna hrana.&lt;ref name=EoF&gt;{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Johnson, G.D.  |author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|page= 186|isbn= 0-12-547665-5}}&lt;/ref&gt; ''Mulloidichthys vanicolensis'' se pogosto združuje z navadnim hlastačem. Bradači spremenijo svojo barvo, da se ujema z barvo hlastača. Verjetno je to za zaščito pred plenilci, saj so bradači bolj priljubljen plen kot hlastač. Ponoči se jate razkropijo in posamezne ribe se odpravijo vsak po svoje, da bi plenile pesek. Druge nočne ribe, ki se hranijo, sledijo aktivnim bradačem in potrpežljivo čakajo na spregledane grižljaje.

[[Murene]] in pegaste koralne škarpine (''Plectropomus pessuliferus'') so znane po tem, da med seboj sodelujejo pri lovu.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Interspecific Communicative and Coordinated Hunting between Groupers and Giant Moray Eels in the Red Sea|journal=PLOS Biology|first1=Redouan|last1=Bshary|first2=Andrea|last2=Hohner|first3=Karim|last3=Ait-el-Djoudi|first4=Hans|last4=Fricke|volume=4|issue=12|article-number=e431|doi=10.1371/journal.pbio.0040431|pmid=17147471|pmc=1750927|year=2006 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Škarpine so protogini [[hermafrodit]]i, ki se zbirajo v haremih, katerih velikost se lahko zelo razlikuje glede na velikost populacije in habitat grebena.&lt;ref&gt;Kline, R.J. (2010) &quot;Hormonal correlates of coloration and sexual change in the hermaphroditic grouper, ''Epinephelus adscensionis''&quot;. Doctoral dissertation, University of Texas at Austin. [https://repositories.lib.utexas.edu/bitstream/handle/2152/ETD-UT-2010-12-2550/KLINE-DISSERTATION.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y PDF].&lt;/ref&gt; Ko ni na voljo samca, v vsaki jati največja samica spremeni spol v samca. Če zadnji samec izgine, se pri največji samici pojavijo spremembe, pri čemer se vedenje samca pojavi v nekaj urah, proizvodnja sperme pa v desetih dneh.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.nytimes.com/1984/12/04/science/sex-change-in-fish-found-common.html SEX CHANGE IN FISH FOUND COMMON].&quot; ''[[The New York Times]]''. 4 December 1984. Retrieved on 26 December 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=packed heights=160 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Plectropomus leopardus.jpg|Odrasle koralne postrvi lovijo različne grebenske ribe, zlasti [[koralnice]], medtem ko se njihovi mladiči večinoma prehranjujejo z raki, kot so kozice. 
File:Lutjanus kasmira school.jpg|Navadni hlastač bo pojedel skoraj vse. 
File:Yellowfin goatfish.jpg|''Mulloidichthys vanicolensis'' spremeni svojo barvo, da se lahko zbira v jati z navadnim hlastačem
File:Merou081.JPG|Koralna škrpina včasih pri lovu sodeluje z velikanskimi murenami.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

=== Specializirani mesojedci ===
Velike jate rib, ki se hranijo z ribami kirurgi in kardinalke (''Apogonidae''), se gibljejo po grebenu in se hranijo z drobnim zooplanktonom. Te ribe nato pojedo večje ribe, kot je zobati šnjur (''Caranx sexfasciatus''). Ribe imajo od jatnega vedenja številne koristi, vključno z obrambo pred plenilci z boljšim zaznavanjem plenilcev, saj je vsaka riba na preži. Jate rib so razvile izjemne prikaze natančne koreografije, ki zmedejo in se izognejo plenilcem. Za to so ob straneh razvile posebne senzorje pritiska, imenovane stranske črte, ki jim omogočajo, da čutijo gibanje drug drugega in ostanejo sinhronizirane.&lt;ref name=PBS /&gt;

Tudi zobati šnjuri tvorijo jate. So hitri plenilci, ki patruljirajo po grebenu v lovskih krdelih. Ko najdejo jato rib, ki se hranijo z ribami, kot so kardinalke, jih obkolijo in jih zberejo blizu grebena. To plen ribe prestraši in njihovo jato postane kaotično, zaradi česar so izpostavljene napadom šnjurov.
&lt;gallery mode=packed heights=145 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Številne majhne grebenske ribe pridobijo prednosti z jatami
File:Banggai cardinal fish.jpg|Kardinalke plavajo v jatah za zaščito pred šnjuri
File:Caranx sexfasciatus taxobox.jpg|Zobati šnjuri lovijo kardinalke v krdelih in jih potiskajo ob greben. Ko se ustrašijo in prekinejo jato, jih šnjuri poberejo.   
File:Pindsvinefisk Diodon holocanthus.jpg|Ježevka se napihne s požiranjem vode ali zraka, kar omejuje potencialne plenilce na tiste z večjimi usti.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}
Balestra lahko med hranjenjem premika razmeroma velike kamne in ji pogosto sledijo manjše ribe, ki se hranijo z ostanki hrane. Prav tako uporabljajo vodni curek, da odkrijejo peščene dolarje, zakopane v pesku.

[[Barakuda|Barakude]] so divji plenilci drugih rib, s kot britev ostrimi stožčastimi zobmi, ki jim olajšajo raztrganje plena na koščke. Barakude patruljirajo na zunanjem grebenu v velikih jatah in so izredno hitri plavalci s poenostavljenimi telesi v obliki torpeda.

Ježevke so srednje velika do velika in jih običajno najdemo med ali blizu koralnih grebenov. Svoje telo napihnejo tako, da pogoltnejo vodo, s čimer zmanjšajo potencialne plenilce na tiste z veliko večjimi usti.
{{External media|float=right|width=260px|image1=[http://www.blackwellpublishing.com/helfman/GiantMoray_CleanerWrasses.asp Giant moray with cleaner wrasses]|image3=[http://www.oceanfootage.com/video_clips/PW04_143 Porcupinefish with cleaner wrasses]}}

Ribe se ne znajo negovati same. Nekatere ribe so specializirane za ribe čistilke in vzpostavijo čistilne postaje, kamor lahko pridejo druge ribe, da jim odgriznejo parazite. »Rezidenčni ribji zdravnik in zobozdravnik na grebenu je čistilec [[čistilna ustnača]]«. Čistilna ustnača je označena z vidno svetlo modro črto in se obnaša stereotipno, kar k čistilni postaji pritegne večje ribe. Ko se okrepča s paraziti, svojo stranko nežno požgečka. Zdi se, da to pripelje večje ribe nazaj na redno servisiranje.

[[Pisana morska kuščarica]] (''Synodus variegatus'') izloča sluz, ki zmanjšuje upor med plavanjem in jo ščiti pred nekaterimi paraziti. Toda drugi paraziti menijo, da je sluz dobra za uživanje. Tako kuščarice obiščejo čistilke, ki čistijo parazite s kože, škrg in ust.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;165&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Pomocanthus imperator.jpg|Navadni cesarček se prehranjuje s koralami in [[spužve|spužvami]]
File:Titan Triggerfish.jpg|Velika balestra, ki ji sledita majhna progasta balestra in rogačica, ki se prehranjujeta z ostanki hrane
File:Mulloidichthys flavolineatus at cleaning station.jpg|Dve [[čistilna ustnača|ustnači]] strežeta večjo ribo na čistilni postaji
File:Synodus variegatus 1.JPG|[[Pisana morska kuščarica]] izloča sluz, ki med plavanjem zmanjša upor. Nekaterim zajedavcem pa je sluz dobra za uživanje.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

=== Rastlinojede živali ===
[[File:Maldives Surgeonfish, Acanthurus leucosternon.jpg|thumb|260px|right|Ribe kirurgi so med najpogostejšimi rastlinojedi na koralnih grebenih in se pogosto hranijo v jatah. To je lahko mehanizem za premagovanje zelo agresivnih obrambnih odzivov majhnih teritorialnih rib, ki odločno varujejo majhne zaplate alg na koralnih grebenih.&lt;ref name=Alevizon1976&gt;Mixed schooling and its possible significance in a tropical western Atlantic parrotfish and surgeonfish. WS Alevizon, Copeia 1976:797–798.&lt;/ref&gt;]]

Rastlinojede živali se hranijo z rastlinami. Štiri največje skupine rib na koralnih grebenih, ki se hranijo z rastlinami, so [[morska papigica]], [[koralnice]], [[kKirurgi]]. Vse se hranijo predvsem z mikroskopskimi in makroskopskimi algami, ki rastejo na koralnih grebenih ali v njihovi bližini.

Alge lahko grebene okrasijo s kalejdoskopi barv in oblik. Alge so primarni proizvajalci, kar pomeni, da so rastline, ki sintetizirajo hrano neposredno iz sončne energije, ogljikovega dioksida in drugih preprostih molekul hranil. Brez alg bi vse na grebenu umrlo. Ena pomembna skupina alg, bentoške alge, rastejo na mrtvih koralah in drugih inertnih površinah ter zagotavljajo pašna polja za rastlinojede živali, kot so papigice.

Papigice so poimenovane po svojih kljunih, podobnih papigam, in svetlih barvah. So velike rastlinojede živali, ki se pasejo na algah, ki rastejo na trdih mrtvih koralah. Opremljene z dvema paroma drobilnih čeljusti in kljuni zdrobijo kose koral, prevlečenih z algami, prebavijo alge in izločijo koralo kot droben pesek.

Manjše papigice so relativno nemočne rastlinojede živali, slabo zaščitene pred plenilci, kot so barakude. Razvile so se tako, da so si zaščito poiskale v jatah, včasih z drugimi vrstami, kot so morska podgana (''Chimaeridae'') v jatah. Morske podgane so dobile ime po svojih obrambnih strupenih bodicah in jih plenilci le redko napadejo. Bodice so zadnja obramba. Bolje se je izogniti odkrivanju plenilca že na začetku in se izogniti tveganim spopadom med bodicami in zobmi. Zato so morske podgane razvile tudi spretne sposobnosti spreminjanja barve.

Koralnice so skupina vrst, ki se hranijo z zooplanktonom in algami ter so pomembna riba za večje plenilce na grebenih. So majhne, ​​običajno dolge pet centimetrov (dva palca). Številne vrste so agresivne do drugih rib, ki se prav tako pasejo z algami, kot so na primer ribe kirurgi. Ribe kirurgi včasih uporabljajo jate kot protiukrep proti obrambnim napadom samotnih rib.&lt;ref name=Alevizon1976 /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=160 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Stoplight-parrotfish.jpg|Relativno nemočne papigice se hranijo z algami
File:Barracuda laban.jpg|Divje barakude plenijo v jatah papigic
File:Siganus_corallinus.jpg|Morke podgane imajo strupene bodice, ki jih dvignejo, če so ogrožene
File:Siganus spinus.jpg|Jatam morskih podgan se pogosto pridružijo nemočne papigice
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}
== Simbioza ==
[[File:Hawkfish.jpg|thumb|right|150px|Kljunačica, varno nameščena na akropori, opazuje svojo okolico]]

Simbioza se nanaša na dve vrsti, ki sta v tesnem medsebojnem odnosu. Odnos je lahko mutualistični, ko obe vrsti koristita od odnosa, komenzalistični, ko ena vrsta koristi, druga pa ostane neprizadeta in parazitistični, ko ena vrsta koristi, druga pa je poškodovana.

Primer komenzalizma se pojavi med kljunačico in [[ognjena korala|ognjeno koralo]]. Zaradi svojih velikih prsnih plavuti brez kože se lahko ribe kljunačice usedejo na ognjene korale brez škode. Ognjene korale niso prave korale, temveč so hidrozoji z žarečimi celicami, imenovanimi [[nematocista]], ki bi običajno preprečile tesen stik. Zaščita, ki jo nudijo ognjene korale, pomeni, da ima riba kljunačica višje ležeče mesto na grebenu in lahko varno opazuje svojo okolico kot jastreb. Kljunačice običajno ostanejo negibne, vendar se izstrelijo in zgrabijo [[raki|rake]] in druge majhne nevretenčarje, ko gredo mimo. Večinoma so samotne, čeprav nekatere vrste tvorijo pare in si delijo glavo korale.

Bolj nenavaden primer komenzalizma se pojavlja med vitko, jeguljo v obliki bucike oblikovano biserno ribo in določeno vrsto [[brzgači|morske kumare]]. Biserna riba vstopi v morsko kumaro skozi anus in dan preživi varno zaščitena v prebavilih morske kumare. Ponoči se pojavi na enak način in se hrani z majhnimi raki.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/448066/pearlfish Pearlfish] (2010). In Encyclopædia Britannica. Retrieved 30 January 2010.&lt;/ref&gt;
{{External media|float=right|width=220px|image1=[http://www.fishbase.de/Summary/speciesSummary.php?id=16829&amp;lang=hindi Pearlfish emerging from a sea cucumber]| image2=http://www.blackwellpublishing.com/helfman/clownfishcoral.asp Klovn, ki plava med koralami]}}

[[Morske vetrnice]] so pogoste na grebenih. Lovke morskih vetrnic so polne drobnih harpun (nematocist), napolnjenih s toksini, in so učinkovito odvračilno sredstvo proti večini plenilcev. Vendar pa so sedlasti metulji, ki so dolgi do 30 cm, razvili odpornost na te toksine. Sedlasti metulji običajno nežno plahuta, namesto da bi plavale. Vendar pa v prisotnosti svoje najljubše hrane, morskih vetrnic, ta nežnost izgine in metulji hitijo noter in ven ter trgajo lovke vetrnic.
&lt;gallery mode=packed heights=150 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Striped colonial anemone.jpg|Lovke morskih vetrnic so polne drobnih strupenih harpun 
File:Chaetodon ephippium PLW edit.jpg|sedlasti metulji so odporni na toksin morskih vetrnic 
File:Amphiprion clarkii.jpg|[[Clark's Anemonefish|Rumenorepa klovnovka z morsko vetrnico
File:Ocellaris clownfish, Flickr.jpg|''Amphiprion ocellaris'' varuje svoj dom morskih vetrnic
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

[[File:Cruz-Lacierda et al Pseudorhabdosynochus AACLBioflux 2012.png|thumb|right|Monogenejski paraziti rodu ''Pseudorhabdosynochus'' (puščice) na škržni nitki kirnje]]
Med morskimi vetrnicami in klovnovskimi ribami obstaja mutualistični odnos. To morskim vetrnicam daje drugo obrambno linijo. Varujejo jih močno teritorialne klovnovke, ki so prav tako imune na toksine vetrnic. Da bi dobile hrano, se morajo metuljčki prebiti mimo teh zaščitniških klovnovk, ki se, čeprav manjše, ne ustrašijo. Vetrnico brez klovnovska ribe bodo metuljčki hitro pojedli. V zameno jim vetrnice nudijo zaščito pred plenilci, ki niso imuni na pike vetrnic. Dodatna korist za vetrnice je, da se odpadni amonijak iz klovnovk hrani s simbiotskimi algami, ki jih najdemo v lovkah vetrnic.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Porat | first1 = D. | last2 = Chadwick-Furman | first2 = N. E. | year = 2004 | title = Effects of anemonefish on giant sea anemones: expansion behavior, growth, and survival | journal = [[Hydrobiologia]] | volume = 530 | issue = 1–3 | pages = 513–520 | doi = 10.1007/s10750-004-2688-y | s2cid = 2251533 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Porat | first1 = D. | last2 = Chadwick-Furman | first2 = N. E. | year = 2005 | title = Effects of anemonefish on giant sea anemones: ammonium uptake, zooxanthella content and tissue regeneration | journal = Mar. Freshw. Behav. Phys. | volume = 38 | pages = 43–51 | doi = 10.1080/10236240500057929 | s2cid = 53051081 }}&lt;/ref&gt;

Kot vse ribe tudi ribe koralnih grebenov skrivajo parazite.&lt;ref name=Justine2010 /&gt; Ker so ribe koralnih grebenov značilne po visoki biotski raznovrstnosti, so paraziti izjemno raznoliki. Paraziti vključujejo ogorčice, platyhelminthes (cestode, digenee in monogenee), pijavke, parazitske rake, kot so izopodi in kopepodi in različne mikroorganizme, kot so miksosporidije in mikrosporidije. Nekateri od teh ribjih parazitov imajo heteroksene življenjske cikle (tj. imajo več gostiteljev), med katerimi so morski psi (določene cestode) ali mehkužci (digenee). Visoka biotska raznovrstnost koralnih grebenov povečuje kompleksnost interakcij med paraziti in njihovimi različnimi in številnimi gostitelji. Numerične ocene biotske raznovrstnosti parazitov so pokazale, da imajo nekatere vrste koralnih rib do 30 vrst parazitov.&lt;ref name=Justine2010&gt;Justine, J.-L. 2010: Parasites of coral reef fish: how much do we know? With a bibliography of fish parasites in New Caledonia. Belgian Journal of Zoology, 140 (Suppl.), 155–190. [http://isyeb.mnhn.fr/IMG/pdf/211_justine_2010_parasites_of_coral_reef_fish_-_how_much_do_we_know_belgjzool.pdf Free PDF ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307173334/http://isyeb.mnhn.fr/IMG/pdf/211_justine_2010_parasites_of_coral_reef_fish_-_how_much_do_we_know_belgjzool.pdf |date=2016-03-07 }} {{open access}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Justineetal2010a&gt;{{Cite journal  | last1 = Justine | first1 = J-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = GA. | last4 = Bray | first4 = RA. | last5 = Moravec | first5 = F. | last6 = Trilles | first6 = JP. | last7 = Whittington | first7 = ID. | title = An annotated list of parasites (Isopoda, Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda and Nematoda) collected in groupers (Serranidae, Epinephelinae) in New Caledonia emphasizes parasite biodiversity in coral reef fish | journal = Folia Parasitol (Praha) | volume = 57 | issue = 4 | pages = 237–62 |date=Nov 2010 | doi = 10.14411/fp.2010.032 | pmid = 21344838 | doi-access = free }} [https://folia.paru.cas.cz/pdfs/fol/2010/04/01.pdf Free PDF ] {{open access}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=Justineetal2010b&gt;{{cite journal | last1 = Justine | first1 = J.-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = G. A. | last4 = Bray | first4 = R. A. | last5 = Moravec | first5 = F. | last6 = Whittington | first6 = I. D. | year = 2010 | title = An annotated list of fish parasites (Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda and Nematoda) collected from Emperors and Emperor Bream (Lethrinidae) in New Caledonia further highlights parasite biodiversity estimates on coral reef fish | url = https://www.mapress.com/zootaxa/2010/f/zt02691p040.pdf | journal = Zootaxa | volume = 2691 | pages = 1–40 | doi = 10.11646/zootaxa.2691.1.1 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Justineatal2012&gt;{{Cite journal  | last1 = Justine | first1 = J-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = GA. | last4 = Bray | first4 = RA. | last5 = Miller | first5 = TL. | last6 = Moravec | first6 = F. | last7 = Trilles | first7 = JP. | last8 = Whittington | first8 = ID. | title = An annotated list of fish parasites (Isopoda, Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda, Nematoda) collected from Snappers and Bream (Lutjanidae, Nemipteridae, Caesionidae) in New Caledonia confirms high parasite biodiversity on coral reef fish | journal = Aquat Biosyst | volume = 8 | issue = 1 | page = 22 | year = 2012 | doi = 10.1186/2046-9063-8-22 | pmid = 22947621 |pmc = 3507714  | doi-access = free }}  {{open access}}&lt;/ref&gt; Povprečno število parazitov na vrsto rib je približno deset. To ima posledico v smislu sočasnega izumrtja. Rezultati, pridobljeni pri ribah koralnih grebenov Nove Kaledonije, kažejo, da bi izumrtje ene vrste koralnih grebenskih rib povprečne velikosti sčasoma povzročilo sočasno izumrtje vsaj desetih vrst parazitov.[38]

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
*Lieske, E and R. Myers. (2001) [https://www.journals.uchicago.edu/doi/abs/10.1086/374495] Princeton University Press. {{ISBN|0-691-08995-7}}.
* Moyle, PB and Cech, JJ (2003) ''Fishes, An Introduction to Ichthyology.'' 5th Ed, Benjamin Cummings. {{ISBN|978-0-13-100847-2}}
*Randall, J. (1997) [http://search.barnesandnoble.com/Fishes-of-the-Great-Barrier-Reef-and-Coral-Sea/John-E-Randall/e/9780824818951 &quot;Fishes of the Great Barrier Reef and Coral Sea&quot;] University of Hawaii Press.  {{ISBN|0-8248-1895-4}}.
* Sale PF (2006) [https://books.google.com/books?id=LMyCjBlAj5MC&amp;pg=PA377 ''Coral Reef Fishes: Dynamics and Diversity in a Complex Ecosystem by Peter F. Sale ''] Academic Press. {{ISBN|0-12-373609-9}}.
* Sale PF (1982) [https://books.google.com/books?id=lZVmZyIyMc0C&amp;pg=PA240 &quot;The structure and dynamics of coral reef fish communities&quot;] in Daniel Pauly and Murphy GI (eds.) ''Theory and management of tropical fisheries'', [[ICLARM]] Conference Proceedings (9), {{ISBN|971-0400-22-3}}.

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20110130062811/http://ocean.si.edu/ocean-life-ecosystems/coral-reefs/featured-creatures Featured Creatures in Coral Reefs at the Smithsonian Ocean Portal]
* [https://web.archive.org/web/20091010012722/http://www.coral-reef-info.com/coral-reef-fishes.html Coral Reef Fishes: Adaptations, Diversity, and Economic Value]
* [[Australian Research Council|ARC]]: Centre of Excellence  [https://www.coralcoe.org.au/ Coral Reef Studies]
* [http://www.whyville.net/smmk/top/gates?source=reef WhyReef], an online virtual reef for kids
* [http://www.thefishdoctor.co.uk/saltwater-fish-beginners/  List of aquarium saltwater fish]

[[Kategorija:Koralni grebeni]]
[[Kategorija:Morske ribe]]</text>
      <sha1>r24g3wsn0kepm8ri4l4v0w2bkrhawcf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>6721616</id>
      <parentid>6721610</parentid>
      <timestamp>2026-07-29T18:56:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Ljuba24b</username>
        <id>92351</id>
      </contributor>
      <comment>dodano iz en wiki</comment>
      <origin>6721616</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46252" sha1="8zdfzziu6ommgggfrl48z57il06kr1q" xml:space="preserve">[[File:Underwater World.jpg|thumb|upright=1.35|Ribe, ki naseljujejo koralne grebene, so številne in raznolike]]

'''Ribe koralnih grebenov''' so ribe, ki živijo med [[koralni greben|koralnimi grebeni]] ali v tesni povezavi z njimi. Koralni grebeni tvorijo kompleksne [[ekosistem]]e z izjemno biotsko raznovrstnostjo. Med številnimi prebivalci ribe izstopajo kot barvite in zanimive za opazovanje. Na majhnem območju zdravega grebena lahko obstaja na stotine vrst, mnoge od njih so skrite ali dobro zakamuflirane. Grebenske ribe so razvile številne domiselne specializacije, prilagojene preživetju na grebenih.

Koralni grebeni zavzemajo manj kot 1 % površine svetovnih [[ocean]]ov, vendar zagotavljajo dom 25 % vseh vrst morskih rib. [[Habitat]]i grebenov so v ostrem nasprotju s habitati odprte vode, ki predstavljajo preostalih 99 % svetovnih oceanov.

Vendar pa izguba in degradacija habitatov koralnih grebenov, naraščajoče onesnaževanje in prekomerni ribolov, vključno z uporabo destruktivnih ribolovnih praks, ogrožajo preživetje koralnih grebenov in z njimi povezanih grebenskih rib.

== Pregled ==
[[File:Orange-lined Triggerfish3.jpg|thumb|300px|right|V ospredju je oranžno [[progasta balestra]] z bodicami. Balestre imajo usta, s katerimi drobijo lupine. Progaste balestre so še posebej agresivne. Belorepke (''Dascyllus aruanus'') so triprogaste, neprogaste ribe pa so zeleno-modra gospica (''Chromis viridis''). Če balestra napade, se skrije v bližnjo cvetačno koralo. Če se želi skriti, se stisne v koralno razpoko in se tam zaklene s svojimi bodicami.]]
Koralni grebeni so rezultat milijonov let soevolucije med algami, nevretenčarji in ribami. Postali so gneča in kompleksna okolja, ribe pa so razvile številne domiselne načine preživetja.&lt;ref name=MoyleCech555&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 555.&lt;/ref&gt; Večina rib, ki jih najdemo na koralnih grebenih, so [[žarkoplavutarice]], znane po značilnih ostrih, koščenih žarkih in bodicah v plavutih. Te bodice zagotavljajo močno obrambo in ko so postavljene, jih je običajno mogoče zakleniti ali pa so strupene. Številne grebenske ribe so razvile tudi kriptično obarvanost, da bi zmedle plenilce.&lt;ref name=MoyleCech561&gt;Moyle and Cech, 2003, p. 561.&lt;/ref&gt;

Grebenske ribe so prav tako razvile kompleksno prilagoditveno vedenje. Majhne grebenske ribe se pred plenilci zaščitijo tako, da se skrivajo v grebenskih razpokah ali pa se zbirajo v jatah. Številne grebenske ribe se omejijo na majhno sosesko, kjer je vsako skrivališče znano in je do njega mogoče takoj dostopati. Druge križarijo po grebenih v iskanju hrane v jatah, vendar se vrnejo na znano območje, da se skrijejo, ko so neaktivne. Majhne ribe, ki počivajo, so še vedno ranljive za napade plenilcev iz razpok, zato se številne ribe, kot so ribe balestre, stisnejo v majhno skrivališče in se zagozdijo tako, da postavijo bodice.

Kot primer prilagoditev, ki so jih naredile grebenske ribe, so ribe ''kirurgi'', rastlinojede živali, ki se hranijo z bentoškimi algami. Prav tako zagotavljajo čistejše storitve morskim želvam, tako da odstranjujejo alge iz njihovih oklepov. Ne prenašajo drugih rib enake barve ali oblike. Ko so prestrašene, lahko dvignejo bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udarijo po nasprotniku.&lt;ref name=&quot;Winterbottom1971&quot;&gt;{{cite journal | last=Winterbottom | first=Richard | title=Movement of the Caudal Spine of Some Surgeonfishes (Acanthuridae, Perciformes) | journal=Copeia | volume=1971 | issue=3 | date=1971-09-03 | doi=10.2307/1442461 | page=562 | url=https://www.jstor.org/stable/1442461?origin=crossref | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;Schober1992&quot;&gt;{{cite journal | last1=Schober | first1=U.M. | last2=Ditrich | first2=H. | title=Anatomy and use of the caudal spines in the aggressive behaviour of a surgeonfish (Osteichthyes: Acanthuridae) | journal=Marine Behaviour and Physiology | volume=21 | issue=4 | date=1992 | issn=0091-181X | doi=10.1080/10236249209378831 | pages=277–284 | url=http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/10236249209378831 | access-date=2026-01-09| url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;160&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Amblyglyphidodon indicus.JPG|Večina rib koralnih grebenov ima v plavutih bodice, kot ta ''Amblyglyphidodon indicus''
File:Yellow.tang.arp.jpg|[[Kljunasti kirurg]] (''Zebrasoma flavescens''), običajno mirna riba kirurg, lahko dvigne bodice v repu in s hitrimi stranskimi gibi udari nasprotnika
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Raznolikost in razširjenost ==
[[File:Reef building corals.jpg|thumb|300px|right|Razširjenost koralnih grebenov]]

Koralni grebeni vsebujejo najrazličnejše ribje združbe, kar jih je mogoče najti kjer koli na Zemlji, saj v ekosistemih koralnih grebenov svetovnih oceanov živi morda kar 6000–8000 vrst.&lt;ref name=LiskeMyers&gt;Liske and Myers, 2001.&lt;/ref&gt;

Mehanizmi, ki so prvič privedli do takšnih koncentracij ribjih vrst na koralnih grebenih in jih še vedno ohranjajo, so bili v zadnjih 50 letih predmet številnih razprav. Čeprav je bilo predlaganih veliko razlogov, ni splošnega znanstvenega soglasja o tem, kateri od teh je najbolj vpliven, vendar se zdi verjetno, da k temu prispeva več dejavnikov. Mednje spadajo bogata kompleksnost in raznolikost habitatov, ki so neločljivo povezani z ekosistemi koralnih grebenov,&lt;ref&gt;Analysis of the influence of substrate variables on coral reef fish communities.  Luckhurst, B.E. and K. Luckhurst, 1978.&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Similarity and Diversity Among Coral Reef Fish Communities: A Comparison between Tropical Western Atlantic (Virgin Islands) and Tropical Central Pacific (Marshall Islands) Patch Reefs. Gladfelter et al. 1980&lt;/ref&gt; široka raznolikost in časovna razpoložljivost prehranskih virov, ki so na voljo ribam na koralnih grebenih,&lt;ref&gt;Food Habits of Reef Fishes of the West Indies, Randall, J.E. 1967&lt;/ref&gt; številni procesi naselitve pred in po ličinkah&lt;ref&gt;[https://www.marinebiology.org/fishecology.htm Coral Reef Fish Ecology], Buchheim, J.&lt;/ref&gt; in še nerešene interakcije med vsemi temi dejavniki. Bogastvo rib na grebenih zapolnjujejo drobne grebenske ribe, ki živijo na dnu.&lt;ref&gt;[https://www.techexplorist.com/tiny-fishes-fuel-life-coral-reefs/23466/ Tiny fishes fuel life on coral reefs typically evoke clear, turquoise waters and a staggering number of colourful fishes. But what supports such an abundance of life?] by Amit Malewar. Published on 24 May 2019&lt;/ref&gt;

Prepoznani sta dve glavni regiji razvoja koralnih grebenov; Indo-Pacifik (ki vključuje [[Tihi ocean|Tihi]] in [[Indijski ocean]] ter [[Rdeče morje]]) in tropski zahodni [[Atlantik]] (znan tudi kot &quot;širši&quot; ali &quot;večji&quot; [[Karibi]]). Vsaka od teh dveh regij ima svojo edinstveno favno koralnih grebenov brez naravnega prekrivanja vrst. Od obeh regij je daleč najbogatejša glede raznolikosti grebenov Indo-Pacifik, kjer je ocenjenih 4000–5000 vrst rib, povezanih s habitati koralnih grebenov. Nadaljnjih 500–700 vrst je mogoče najti v širši karibski regiji.&lt;ref name=LiskeMyers /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=200 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Gobidon okinawae1.jpg|Med vrstami [[glavoči|glavočev]], majhnimi ribami, ki živijo v koralnih grebenih, je najkrajši vretenčar na svetu, ''Eviota sigillata'', ki živi manj kot 60 dni.&lt;ref&gt;{{citation|doi=10.1016/j.cub.2005.04.016|pmid=15854891|title=Shortest recorded vertebrate lifespan found in a coral reef fish|journal=Current Biology|volume=15|issue=8|pages=R288-9|year=2005|last1=Depczynski|first1=Martial|last2=Bellwood|first2=David R|s2cid=22684907 }}&lt;/ref&gt;
File:Hippocampus.jpg|Najpočasnejše ribe so [[morski konjiček|morski konjički]], ki jih pogosto najdemo v grebenih. Najpočasnejši med njimi, [[pritlikavi morski konjiček]] (''Hippocampus zosterae''), doseže približno pet metrov na uro.&lt;ref name=&quot;Guinness&quot;&gt;Guinness Book of World Records (2009)&lt;/ref&gt;
File:Opsanus beta 1.jpg|''Batrachoididae'' - [[žabovke]] pogosto naseljujejo grebene. Samci žabovke &quot;pojejo&quot; z glasnostjo do 100 decibelov s svojimi plavalnimi mehurji, da privabijo partnerke.&lt;ref name=FB&gt;{{FishBase family|family=Batrachoididae|year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Opsanus |species=beta |year=2009 |month=September}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;Moyle and Cech 2003, pp. 4.&lt;/ref&gt; 
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Prilagoditve grebenskih rib ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = horizontal
 | header            = Razlika med ribami koralnih grebenov in ribami odprtih voda
 | header_align      = center
 | header_background = 
 | image1    = Holacanthus ciliaris 1.jpg
 | width1     = 240
 | caption1  = Številne grebenske ribe, kot je ta [[mavrični cesarček]] (''Holacanthus ciliaris''), imajo telo sploščeno kot palačinka, s prsnimi in trebušnimi plavutmi, ki delujejo skupaj s sploščenim telesom za maksimiranje manevrske sposobnosti.
 | image2    = Bluefin-big.jpg
 | width2     = 224
 | caption2  = Nasprotno pa so [[pelaške ribe]], kot je ta atlantski [[navadni tun]] (''Thunnus thynnus''), običajno poenostavljene za hitrost v ravnih vodah, z globoko razcepljenim repom in gladkim telesom v obliki vretena, ki se na obeh koncih zoži. So v kontrastni senci s srebrnimi barvami.
}}
=== Oblika telesa ===
Večina grebenskih rib ima oblike telesa, ki se razlikujejo od [[pelaške ribe|pelaških rib]]. Te ribe so običajno grajene za hitrost na odprtem morju, poenostavljene kot torpedi, da se zmanjša trenje med gibanjem skozi vodo. Grebenske ribe delujejo v relativno omejenih prostorih in kompleksnih podvodnih pokrajinah koralnih grebenov. Za to je manevrska sposobnost pomembnejša od hitrosti v ravnih vodah, zato so koralne grebenske ribe razvile telesa, ki optimizirajo njihovo sposobnost streljanja in spreminjanja smeri. Plenilce prelisičijo tako, da se izmikajo razpokam v grebenu ali se igrajo skrivalnice okoli koralnih glav.&lt;ref name=Alevizon&gt;Alevizon WS (1994) [https://www.amazon.com/dp/1559920777 &quot;Pisces Guide to Caribbean Reef Ecology&quot;]  Gulf Publishing Company {{ISBN|1-55992-077-7}}&lt;/ref&gt;

Številne grebenske ribe, kot so ''Chaetodontidae'' (ščetinozobka) in ''Pomacanthidae'' (morski angel), so razvile telesa, ki so globoka in bočno stisnjena kot palačinka. Njihove trebušne in prsne plavuti so oblikovane drugače, zato delujejo skupaj s sploščenim telesom za optimizacijo manevrske sposobnosti.&lt;ref name=Alevizon /&gt;

== Obarvanost ==
{{multiple image
 | align = right
 | direction = vertical
 | width     = 220
 | image1    = Synchiropus splendidus 2 Luc Viatour cropped.png
 | caption1  = Psihedelični ''Synchiropus splendidus'' je ena od le dveh živalskih vrst, za katere je znano, da imajo modro obarvanost zaradi celičnega pigmenta.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Goda, M. |author2=R. Fujii |year=2009 |title=Blue Chromatophores in Two Species of Callionymid Fish |journal=Zoological Science |volume=12 |issue=6 |pages=811–813 |doi=10.2108/zsj.12.811|s2cid=86385679 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; 
 | image2    = Antennarius striatus.jpg
 | caption2  = Dobro kamuflirana progasta žaba, vrsta morske spake, je plenilec iz zasede
 | image3    = Balistoides conspicillum 2.jpg
 | caption3  = [[Črna balestra]] (''Balistoides conspicillum''). Obarvanost balestre zbledi v sivo, ko spijo ali so podrejene in se vrne v živahnost, ko niso ogrožene.
}}

Koralne grebenske ribe kažejo ogromno raznolikost bleščečih in včasih bizarnih barv in vzorcev. To je v ostrem nasprotju z odprtovodnimi ribami, ki so običajno v senci s srebrnimi barvami.

Vzorci imajo različne funkcije. Včasih kamuflirajo ribo, ko ta počiva na mestih s pravim ozadjem. Obarvanost se lahko uporablja tudi za lažje prepoznavanje vrst med parjenjem. Nekateri nezamenljivi kontrastni vzorci se uporabljajo za opozarjanje plenilcev, da ima riba strupene bodice ali strupeno meso.

''Chaetodon capistratus'' je dobila ime po veliki temni lisi na zadnjem delu vsake strani telesa. To mesto obdaja bleščeče bel obroč, ki spominja na očesno pego. Črna navpična črta na glavi poteka skozi pravo oko, zaradi česar ga je težko videti.&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Chaetodon |species=capistratus |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt; Zaradi tega lahko plenilec misli, da je riba večja, kot je v resnici in zamenja zadnji del s sprednjim. Prvi nagon ribe ko je ogrožena, je pobeg, pri čemer lažno očesno pego premakne bližje plenilcu kot glavo. Večina plenilcev cilja na oči in ta lažna očesna pega plenilca zavede, da bo riba pobegnila z repom naprej. Ko pobeg ni mogoč, se riba včasih obrne proti svojemu napadalcu, s spuščeno glavo in popolnoma vzravnanimi bodicami, kot bik, ki se bo lotil napada. To lahko služi za ustrahovanje druge živali ali pa plenilca opomni, da je riba metulj preveč bodičasta, da bi se udobno najedla.

Psihedelično ''Synchiropus splendidus'' (mandarinka - desno) ni lahko opaziti zaradi svoje navade hranjenja na dnu in majhnosti, ki doseže le približno 6 cm. Hrani se predvsem z majhnimi raki in drugimi nevretenčarji ter je priljubljena v akvarijski trgovini.

Tako kot so nekatere vrste plena razvile kriptično obarvanost in vzorce, da bi se izognile plenilcem, so nekateri plenilci iz zasede razvili kamuflažo, ki jim omogoča, da iz zasede najamejo svoj plen. 

''Scorpaenopsis oxycephalus'' - mala škarpena je plenilec iz zasede, ki je videti kot del morskega dna, prekrit s koralami in algami. Na morskem dnu preži, da mimo njega pridejo raki in majhne ribe, kot so glavoči.&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt; 

Drug plenilec iz zasede je progasta žaba (desno). Leži na dnu in maha z opazno vabo, podobno črvu, ki je strateško pritrjena nad njihovimi usti. Običajno so dolgi približno 10 cm, lahko pa se tudi napihnejo kot [[napihovalke]].&lt;ref&gt;{{FishBase | genus = Antennarius | species = striatus | month = January | year = 2010}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[https://www.frogfish.ch/species-arten/Antennarius-striatus.html ''Antennarius striatus''] www.frogfish.ch.&lt;/ref&gt;

[[Glavoči]] se plenilcem izogibajo tako, da se zataknejo v koralne razpoke ali delno zakopljejo v pesek. Z očmi, ki se neodvisno vrtijo, nenehno iščejo plenilce. Kamuflaža male škarpene lahko glavočem prepreči, da bi jih videli, dokler ni prepozno.&lt;ref name=PBS&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/predators.html Coral Reef Connections: Predators and Prey] US Public Broadcasting Service. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Črna baletra ima močne čeljusti za drobljenje in uživanje morskih ježkov, rakov in mehkužcev s trdim oklepom. Njegova trebušna (spodnja) površina ima velike bele lise na temnem ozadju, hrbtna (zgornja) površina pa črne lise na rumenem.&lt;ref name=FishbaseCT&gt;{{FishBase|genus=Balistoides|species=conspicillum|year=2010|month=January}}&lt;/ref To je oblika protisenčenja: od spodaj so bele lise videti kot osvetljena površina vode zgoraj; od zgoraj pa se riba bolj zlije s koralnim grebenom spodaj. Svetlo pobarvana rumena usta lahko odvrnejo morebitne plenilce.&lt;ref name=dakin&gt;{{cite book|title=The Macmillan book of the Marine Aquarium|publisher=Macmillan Publishers|Macmillan Publishing Company|location=New York|last=Dakin|first=Nick|year=1992|pages=[https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177 177]|isbn=0-02-897108-6|url=https://archive.org/details/macmillanbookofm0000daki/page/177}}&lt;/ref&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=165 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Chaetodon capistratus1.jpg|''Chaetodon capistratus'' ima na zadnjem delu lažne oči, zaradi česar plenilce zmedejo glede sprednjega dela ribe
File:Green Frogfish.jpg|Progasta žaba je plenilec iz zasede, prikrit tako, da je videti kot kamen, prekrit z algami.
File:Tassled scorpionfish.jpg|Drug plenilec iz zasede je mala škarpina, kamuflirana tako, da je videti kot del morskega dna, prekritega s koralami.
File:Lemon Goby.jpg|[[Glavoči]] so zelo previdni, vendar lahko male škarpine ne opazijo, dokler ni prepozno.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

== Strategije hranjenja ==
Številne vrste grebenskih rib so razvile različne strategije hranjenja, ki jih spremljajo specializirana usta, čeljusti in zobje, še posebej primerni za spopadanje z njihovimi primarnimi viri hrane, ki jih najdemo v ekosistemih koralnih grebenov. Nekatere vrste celo spremenijo svoje prehranjevalne navade in razširjenost, ko odrastejo.&lt;ref&gt;{{cite journal|last=Clark|first=Nicholas|author2=Russ, G|title=Ontogenetic shifts in the habitat associations of butterflyfishes (F. Chaetodontidae)|journal=Environmental Biology of Fishes|date=2012|volume=94|issue=4|pages=579–590|doi=10.1007/s10641-011-9964-2|s2cid=18103407 }}&lt;/ref&gt; To ni presenetljivo, glede na ogromno raznolikost vrst plena, ki je na voljo okoli koralnih grebenov.

Na primer, primarni vir hrane za ''Chaetodontidae'' so sami koralni [[polip (zoologija)|polipi]] ali priveski mnogoščetincev in drugih majhnih nevretenčarjev. Njihova usta štrlijo kot klešče in so opremljena z drobnimi zobmi, ki jim omogočajo, da odgriznejo takšne izpostavljene dele telesa svojega plena. [[Papagajevke]] jedo alge, ki rastejo na površinah grebenov in uporabljajo usta, kot so kljuni, dobro prilagojeni za strganje hrane. Druge ribe, kot so [[hlastači]] (''Lutjanidae''), so splošnejše prehranjevalne ribe z bolj standardnimi strukturami čeljusti in ust, ki jim omogočajo, da se hranijo s širokim naborom vrst živalskega plena, vključno z majhnimi ribami in nevretenčarji.

=== Splošni mesojedci ===
[[File:RedSnapper.jpg|thumb|right|Rdeči hlastači (''Lutjanus campechanus'') so grebenske ribe s standardno strukturo čeljusti in ust, ki jim omogoča, da jedo skoraj vse, čeprav imajo raje majhne ribe in rake.]]
Mesojede ribe so najbolj raznolike vrste hranjenja med ribami koralnih grebenov. Na grebenih je veliko več vrst mesojedcev kot rastlinojedcev. Konkurenca med mesojedci je intenzivna, kar ima za posledico zahrbtno okolje za njihov plen. Lačni plenilci prežijo v zasedi ali patruljirajo po vsakem delu grebena, ponoči in podnevi.&lt;ref name=PBS3&gt;[https://www.pbs.org/wgbh/evolution/survival/coral/partners.html Coral Reef Connections: Partners] US [[Public Broadcasting Service]]. Retrieved 16 January 2010.&lt;/ref&gt;

Nekatere ribe, povezane z grebeni, so splošni mesojedci, ki se hranijo z različnimi živalskimi pleni. Te imajo običajno velika usta, ki se lahko hitro razširijo, s čimer potegnejo bližnjo vodo in vse nesrečne živali, ki so v vdihani vodni masi. Voda se nato izloči skozi škrge z zaprtimi usti, s čimer se ujame nemočni plen.] Na primer, navadni hlastač ima raznoliko prehrano, hrani se z ribami, kozicami, raki, stomatopodi, glavonožci in planktonskimi raki, pa tudi z rastlinskim materialom in algami. Prehrana se razlikuje glede na starost, lokacijo in lokalno prevladujoč plen.&lt;ref name = &quot;AllenFAO&quot;&gt;{{cite book | last = Allen | first = G.R. | title = FAO Species Catalogue Vol. 6: Snappers of the World; An Annotated and Illustrated Catalogue of Lutjanid Species Known to Date | publisher = FAO | year = 1985 | location = Rome | page = 207 | url = https://www.fao.org/docrep/009/ac481e/ac481e00.htm | isbn = 92-5-102321-2 }}&lt;/ref&gt;

Bradači ali trije se neutrudno hranijo z bentosom in s parom dolgih kemosenzoričnih brkov, ki štrlijo iz njihovih podbradkov, prebirajo sedimente v iskanju hrane. Tako kot koze iščejo vse užitno: črvi, raki, mehkužci in drugi majhni nevretenčarji so glavna hrana.&lt;ref name=EoF&gt;{{cite book |editor=Paxton, J.R. |editor2=Eschmeyer, W.N.|author1=Johnson, G.D.  |author2=Gill, A.C.|year=1998|title=Encyclopedia of Fishes|publisher= Academic Press|location=San Diego|page= 186|isbn= 0-12-547665-5}}&lt;/ref&gt; ''Mulloidichthys vanicolensis'' se pogosto združuje z navadnim hlastačem. Bradači spremenijo svojo barvo, da se ujema z barvo hlastača. Verjetno je to za zaščito pred plenilci, saj so bradači bolj priljubljen plen kot hlastač. Ponoči se jate razkropijo in posamezne ribe se odpravijo vsak po svoje, da bi plenile pesek. Druge nočne ribe, ki se hranijo, sledijo aktivnim bradačem in potrpežljivo čakajo na spregledane grižljaje.

[[Murene]] in pegaste koralne škarpine (''Plectropomus pessuliferus'') so znane po tem, da med seboj sodelujejo pri lovu.&lt;ref&gt;{{cite journal|title=Interspecific Communicative and Coordinated Hunting between Groupers and Giant Moray Eels in the Red Sea|journal=PLOS Biology|first1=Redouan|last1=Bshary|first2=Andrea|last2=Hohner|first3=Karim|last3=Ait-el-Djoudi|first4=Hans|last4=Fricke|volume=4|issue=12|article-number=e431|doi=10.1371/journal.pbio.0040431|pmid=17147471|pmc=1750927|year=2006 |doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Škarpine so protogini [[hermafrodit]]i, ki se zbirajo v haremih, katerih velikost se lahko zelo razlikuje glede na velikost populacije in habitat grebena.&lt;ref&gt;Kline, R.J. (2010) &quot;Hormonal correlates of coloration and sexual change in the hermaphroditic grouper, ''Epinephelus adscensionis''&quot;. Doctoral dissertation, University of Texas at Austin. [https://repositories.lib.utexas.edu/bitstream/handle/2152/ETD-UT-2010-12-2550/KLINE-DISSERTATION.pdf?sequence=1&amp;isAllowed=y PDF].&lt;/ref&gt; Ko ni na voljo samca, v vsaki jati največja samica spremeni spol v samca. Če zadnji samec izgine, se pri največji samici pojavijo spremembe, pri čemer se vedenje samca pojavi v nekaj urah, proizvodnja sperme pa v desetih dneh.&lt;ref&gt;&quot;[https://www.nytimes.com/1984/12/04/science/sex-change-in-fish-found-common.html SEX CHANGE IN FISH FOUND COMMON].&quot; ''[[The New York Times]]''. 4 December 1984. Retrieved on 26 December 2011.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=packed heights=160 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Plectropomus leopardus.jpg|Odrasle koralne postrvi lovijo različne grebenske ribe, zlasti [[koralnice]], medtem ko se njihovi mladiči večinoma prehranjujejo z raki, kot so kozice. 
File:Lutjanus kasmira school.jpg|Navadni hlastač bo pojedel skoraj vse. 
File:Yellowfin goatfish.jpg|''Mulloidichthys vanicolensis'' spremeni svojo barvo, da se lahko zbira v jati z navadnim hlastačem
File:Merou081.JPG|Koralna škrpina včasih pri lovu sodeluje z velikanskimi murenami.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

=== Specializirani mesojedci ===
Velike jate rib, ki se hranijo z ribami kirurgi in kardinalke (''Apogonidae''), se gibljejo po grebenu in se hranijo z drobnim zooplanktonom. Te ribe nato pojedo večje ribe, kot je zobati šnjur (''Caranx sexfasciatus''). Ribe imajo od jatnega vedenja številne koristi, vključno z obrambo pred plenilci z boljšim zaznavanjem plenilcev, saj je vsaka riba na preži. Jate rib so razvile izjemne prikaze natančne koreografije, ki zmedejo in se izognejo plenilcem. Za to so ob straneh razvile posebne senzorje pritiska, imenovane stranske črte, ki jim omogočajo, da čutijo gibanje drug drugega in ostanejo sinhronizirane.&lt;ref name=PBS /&gt;

Tudi zobati šnjuri tvorijo jate. So hitri plenilci, ki patruljirajo po grebenu v lovskih krdelih. Ko najdejo jato rib, ki se hranijo z ribami, kot so kardinalke, jih obkolijo in jih zberejo blizu grebena. To plen ribe prestraši in njihovo jato postane kaotično, zaradi česar so izpostavljene napadom šnjurov.
&lt;gallery mode=packed heights=145 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Prionurus laticlavius.jpg|Številne majhne grebenske ribe pridobijo prednosti z jatami
File:Banggai cardinal fish.jpg|Kardinalke plavajo v jatah za zaščito pred šnjuri
File:Caranx sexfasciatus taxobox.jpg|Zobati šnjuri lovijo kardinalke v krdelih in jih potiskajo ob greben. Ko se ustrašijo in prekinejo jato, jih šnjuri poberejo.   
File:Pindsvinefisk Diodon holocanthus.jpg|Ježevka se napihne s požiranjem vode ali zraka, kar omejuje potencialne plenilce na tiste z večjimi usti.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}
Balestra lahko med hranjenjem premika razmeroma velike kamne in ji pogosto sledijo manjše ribe, ki se hranijo z ostanki hrane. Prav tako uporabljajo vodni curek, da odkrijejo peščene dolarje, zakopane v pesku.

[[Barakuda|Barakude]] so divji plenilci drugih rib, s kot britev ostrimi stožčastimi zobmi, ki jim olajšajo raztrganje plena na koščke. Barakude patruljirajo na zunanjem grebenu v velikih jatah in so izredno hitri plavalci s poenostavljenimi telesi v obliki torpeda.

Ježevke so srednje velika do velika in jih običajno najdemo med ali blizu koralnih grebenov. Svoje telo napihnejo tako, da pogoltnejo vodo, s čimer zmanjšajo potencialne plenilce na tiste z veliko večjimi usti.
{{External media|float=right|width=260px|image1=[http://www.blackwellpublishing.com/helfman/GiantMoray_CleanerWrasses.asp Giant moray with cleaner wrasses]|image3=[http://www.oceanfootage.com/video_clips/PW04_143 Porcupinefish with cleaner wrasses]}}

Ribe se ne znajo negovati same. Nekatere ribe so specializirane za ribe čistilke in vzpostavijo čistilne postaje, kamor lahko pridejo druge ribe, da jim odgriznejo parazite. »Rezidenčni ribji zdravnik in zobozdravnik na grebenu je čistilec [[čistilna ustnača]]«. Čistilna ustnača je označena z vidno svetlo modro črto in se obnaša stereotipno, kar k čistilni postaji pritegne večje ribe. Ko se okrepča s paraziti, svojo stranko nežno požgečka. Zdi se, da to pripelje večje ribe nazaj na redno servisiranje.

[[Pisana morska kuščarica]] (''Synodus variegatus'') izloča sluz, ki zmanjšuje upor med plavanjem in jo ščiti pred nekaterimi paraziti. Toda drugi paraziti menijo, da je sluz dobra za uživanje. Tako kuščarice obiščejo čistilke, ki čistijo parazite s kože, škrg in ust.
&lt;gallery mode=&quot;packed&quot; heights=&quot;165&quot; style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Pomocanthus imperator.jpg|Navadni cesarček se prehranjuje s koralami in [[spužve|spužvami]]
File:Titan Triggerfish.jpg|Velika balestra, ki ji sledita majhna progasta balestra in rogačica, ki se prehranjujeta z ostanki hrane
File:Mulloidichthys flavolineatus at cleaning station.jpg|Dve [[čistilna ustnača|ustnači]] strežeta večjo ribo na čistilni postaji
File:Synodus variegatus 1.JPG|[[Pisana morska kuščarica]] izloča sluz, ki med plavanjem zmanjša upor. Nekaterim zajedavcem pa je sluz dobra za uživanje.
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

=== Rastlinojede živali ===
[[File:Maldives Surgeonfish, Acanthurus leucosternon.jpg|thumb|260px|right|Ribe kirurgi so med najpogostejšimi rastlinojedi na koralnih grebenih in se pogosto hranijo v jatah. To je lahko mehanizem za premagovanje zelo agresivnih obrambnih odzivov majhnih teritorialnih rib, ki odločno varujejo majhne zaplate alg na koralnih grebenih.&lt;ref name=Alevizon1976&gt;Mixed schooling and its possible significance in a tropical western Atlantic parrotfish and surgeonfish. WS Alevizon, Copeia 1976:797–798.&lt;/ref&gt;]]

Rastlinojede živali se hranijo z rastlinami. Štiri največje skupine rib na koralnih grebenih, ki se hranijo z rastlinami, so [[morska papigica]], [[koralnice]], [[kirurgi]]. Vse se hranijo predvsem z mikroskopskimi in makroskopskimi algami, ki rastejo na koralnih grebenih ali v njihovi bližini.

Alge lahko grebene okrasijo s kalejdoskopi barv in oblik. Alge so primarni proizvajalci, kar pomeni, da so rastline, ki sintetizirajo hrano neposredno iz sončne energije, ogljikovega dioksida in drugih preprostih molekul hranil. Brez alg bi vse na grebenu umrlo. Ena pomembna skupina alg, bentoške alge, rastejo na mrtvih koralah in drugih inertnih površinah ter zagotavljajo pašna polja za rastlinojede živali, kot so papigice.

Papigice so poimenovane po svojih kljunih, podobnih papigam, in svetlih barvah. So velike rastlinojede živali, ki se pasejo na algah, ki rastejo na trdih mrtvih koralah. Opremljene z dvema paroma drobilnih čeljusti in kljuni zdrobijo kose koral, prevlečenih z algami, prebavijo alge in izločijo koralo kot droben pesek.

Manjše papigice so relativno nemočne rastlinojede živali, slabo zaščitene pred plenilci, kot so barakude. Razvile so se tako, da so si zaščito poiskale v jatah, včasih z drugimi vrstami, kot so morska podgana (''Chimaeridae'') v jatah. Morske podgane so dobile ime po svojih obrambnih strupenih bodicah in jih plenilci le redko napadejo. Bodice so zadnja obramba. Bolje se je izogniti odkrivanju plenilca že na začetku in se izogniti tveganim spopadom med bodicami in zobmi. Zato so morske podgane razvile tudi spretne sposobnosti spreminjanja barve.

Koralnice so skupina vrst, ki se hranijo z zooplanktonom in algami ter so pomembna riba za večje plenilce na grebenih. So majhne, ​​običajno dolge pet centimetrov (dva palca). Številne vrste so agresivne do drugih rib, ki se prav tako pasejo z algami, kot so na primer ribe kirurgi. Ribe kirurgi včasih uporabljajo jate kot protiukrep proti obrambnim napadom samotnih rib.&lt;ref name=Alevizon1976 /&gt;

&lt;gallery mode=packed heights=160 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Stoplight-parrotfish.jpg|Relativno nemočne papigice se hranijo z algami
File:Barracuda laban.jpg|Divje barakude plenijo v jatah papigic
File:Siganus_corallinus.jpg|Morke podgane imajo strupene bodice, ki jih dvignejo, če so ogrožene
File:Siganus spinus.jpg|Jatam morskih podgan se pogosto pridružijo nemočne papigice
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}
== Simbioza ==
[[File:Hawkfish.jpg|thumb|right|150px|Kljunačica, varno nameščena na akropori, opazuje svojo okolico]]

Simbioza se nanaša na dve vrsti, ki sta v tesnem medsebojnem odnosu. Odnos je lahko mutualistični, ko obe vrsti koristita od odnosa, komenzalistični, ko ena vrsta koristi, druga pa ostane neprizadeta in parazitistični, ko ena vrsta koristi, druga pa je poškodovana.

Primer komenzalizma se pojavi med kljunačico in [[ognjena korala|ognjeno koralo]]. Zaradi svojih velikih prsnih plavuti brez kože se lahko ribe kljunačice usedejo na ognjene korale brez škode. Ognjene korale niso prave korale, temveč so hidrozoji z žarečimi celicami, imenovanimi [[nematocista]], ki bi običajno preprečile tesen stik. Zaščita, ki jo nudijo ognjene korale, pomeni, da ima riba kljunačica višje ležeče mesto na grebenu in lahko varno opazuje svojo okolico kot jastreb. Kljunačice običajno ostanejo negibne, vendar se izstrelijo in zgrabijo [[raki|rake]] in druge majhne nevretenčarje, ko gredo mimo. Večinoma so samotne, čeprav nekatere vrste tvorijo pare in si delijo glavo korale.

Bolj nenavaden primer komenzalizma se pojavlja med vitko, jeguljo v obliki bucike oblikovano biserno ribo in določeno vrsto [[brizgači|morske kumare]]. Biserna riba vstopi v morsko kumaro skozi anus in dan preživi varno zaščitena v prebavilih morske kumare. Ponoči se pojavi na enak način in se hrani z majhnimi raki.&lt;ref&gt;[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/448066/pearlfish Pearlfish] (2010). In Encyclopædia Britannica. Retrieved 30 January 2010.&lt;/ref&gt;
{{External media|float=right|width=220px|image1=[http://www.fishbase.de/Summary/speciesSummary.php?id=16829&amp;lang=hindi Pearlfish emerging from a sea cucumber]| image2=http://www.blackwellpublishing.com/helfman/clownfishcoral.asp Klovn, ki plava med koralami]}}

[[Morske vetrnice]] so pogoste na grebenih. Lovke morskih vetrnic so polne drobnih harpun (nematocist), napolnjenih s toksini, in so učinkovito odvračilno sredstvo proti večini plenilcev. Vendar pa so sedlasti metulji, ki so dolgi do 30 cm, razvili odpornost na te toksine. Sedlasti metulji običajno nežno plahuta, namesto da bi plavale. Vendar pa v prisotnosti svoje najljubše hrane, morskih vetrnic, ta nežnost izgine in metulji hitijo noter in ven ter trgajo lovke vetrnic.
&lt;gallery mode=packed heights=150 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Striped colonial anemone.jpg|Lovke morskih vetrnic so polne drobnih strupenih harpun 
File:Chaetodon ephippium PLW edit.jpg|sedlasti metulji so odporni na toksin morskih vetrnic 
File:Amphiprion clarkii.jpg|[[Clark's Anemonefish|Rumenorepa klovnovka z morsko vetrnico
File:Ocellaris clownfish, Flickr.jpg|''Amphiprion ocellaris'' varuje svoj dom morskih vetrnic
&lt;/gallery&gt;
{{Clear}}

[[File:Cruz-Lacierda et al Pseudorhabdosynochus AACLBioflux 2012.png|thumb|right|Monogenejski paraziti rodu ''Pseudorhabdosynochus'' (puščice) na škržni nitki kirnje]]
Med morskimi vetrnicami in klovnovskimi ribami obstaja mutualistični odnos. To morskim vetrnicam daje drugo obrambno linijo. Varujejo jih močno teritorialne klovnovke, ki so prav tako imune na toksine vetrnic. Da bi dobile hrano, se morajo metuljčki prebiti mimo teh zaščitniških klovnovk, ki se, čeprav manjše, ne ustrašijo. Vetrnico brez klovnovska ribe bodo metuljčki hitro pojedli. V zameno jim vetrnice nudijo zaščito pred plenilci, ki niso imuni na pike vetrnic. Dodatna korist za vetrnice je, da se odpadni amonijak iz klovnovk hrani s simbiotskimi algami, ki jih najdemo v lovkah vetrnic.&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Porat | first1 = D. | last2 = Chadwick-Furman | first2 = N. E. | year = 2004 | title = Effects of anemonefish on giant sea anemones: expansion behavior, growth, and survival | journal = Hydrobiologia | volume = 530 | issue = 1–3 | pages = 513–520 | doi = 10.1007/s10750-004-2688-y | s2cid = 2251533 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Porat | first1 = D. | last2 = Chadwick-Furman | first2 = N. E. | year = 2005 | title = Effects of anemonefish on giant sea anemones: ammonium uptake, zooxanthella content and tissue regeneration | journal = Mar. Freshw. Behav. Phys. | volume = 38 | pages = 43–51 | doi = 10.1080/10236240500057929 | s2cid = 53051081 }}&lt;/ref&gt;

Kot vse ribe tudi ribe koralnih grebenov skrivajo parazite.&lt;ref name=Justine2010 /&gt; Ker so ribe koralnih grebenov značilne po visoki biotski raznovrstnosti, so paraziti izjemno raznoliki. Paraziti vključujejo ogorčice, platyhelminthes (cestode, digenee in monogenee), pijavke, parazitske rake, kot so izopodi in kopepodi in različne mikroorganizme, kot so miksosporidije in mikrosporidije. Nekateri od teh ribjih parazitov imajo heteroksene življenjske cikle (tj. imajo več gostiteljev), med katerimi so morski psi (določene cestode) ali mehkužci (digenee). Visoka biotska raznovrstnost koralnih grebenov povečuje kompleksnost interakcij med paraziti in njihovimi različnimi in številnimi gostitelji. Numerične ocene biotske raznovrstnosti parazitov so pokazale, da imajo nekatere vrste koralnih rib do 30 vrst parazitov.&lt;ref name=Justine2010&gt;Justine, J.-L. 2010: Parasites of coral reef fish: how much do we know? With a bibliography of fish parasites in New Caledonia. Belgian Journal of Zoology, 140 (Suppl.), 155–190. [http://isyeb.mnhn.fr/IMG/pdf/211_justine_2010_parasites_of_coral_reef_fish_-_how_much_do_we_know_belgjzool.pdf Free PDF ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160307173334/http://isyeb.mnhn.fr/IMG/pdf/211_justine_2010_parasites_of_coral_reef_fish_-_how_much_do_we_know_belgjzool.pdf |date=2016-03-07 }} {{open access}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Justineetal2010a&gt;{{Cite journal  | last1 = Justine | first1 = J-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = GA. | last4 = Bray | first4 = RA. | last5 = Moravec | first5 = F. | last6 = Trilles | first6 = JP. | last7 = Whittington | first7 = ID. | title = An annotated list of parasites (Isopoda, Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda and Nematoda) collected in groupers (Serranidae, Epinephelinae) in New Caledonia emphasizes parasite biodiversity in coral reef fish | journal = Folia Parasitol (Praha) | volume = 57 | issue = 4 | pages = 237–62 |date=Nov 2010 | doi = 10.14411/fp.2010.032 | pmid = 21344838 | doi-access = free }} [https://folia.paru.cas.cz/pdfs/fol/2010/04/01.pdf Free PDF ] {{open access}}&lt;/ref&gt;
&lt;ref name=Justineetal2010b&gt;{{cite journal | last1 = Justine | first1 = J.-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = G. A. | last4 = Bray | first4 = R. A. | last5 = Moravec | first5 = F. | last6 = Whittington | first6 = I. D. | year = 2010 | title = An annotated list of fish parasites (Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda and Nematoda) collected from Emperors and Emperor Bream (Lethrinidae) in New Caledonia further highlights parasite biodiversity estimates on coral reef fish | url = https://www.mapress.com/zootaxa/2010/f/zt02691p040.pdf | journal = Zootaxa | volume = 2691 | pages = 1–40 | doi = 10.11646/zootaxa.2691.1.1 }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Justineatal2012&gt;{{Cite journal  | last1 = Justine | first1 = J-L. | last2 = Beveridge | first2 = I. | last3 = Boxshall | first3 = GA. | last4 = Bray | first4 = RA. | last5 = Miller | first5 = TL. | last6 = Moravec | first6 = F. | last7 = Trilles | first7 = JP. | last8 = Whittington | first8 = ID. | title = An annotated list of fish parasites (Isopoda, Copepoda, Monogenea, Digenea, Cestoda, Nematoda) collected from Snappers and Bream (Lutjanidae, Nemipteridae, Caesionidae) in New Caledonia confirms high parasite biodiversity on coral reef fish | journal = Aquat Biosyst | volume = 8 | issue = 1 | page = 22 | year = 2012 | doi = 10.1186/2046-9063-8-22 | pmid = 22947621 |pmc = 3507714  | doi-access = free }}  {{open access}}&lt;/ref&gt; Povprečno število parazitov na vrsto rib je približno deset. To ima posledico v smislu sočasnega izumrtja. Rezultati, pridobljeni pri ribah koralnih grebenov Nove Kaledonije, kažejo, da bi izumrtje ene vrste koralnih grebenskih rib povprečne velikosti sčasoma povzročilo sočasno izumrtje vsaj desetih vrst parazitov.

== Strupenost ==
[[File:Pterois volitans Manado-e edit.jpg|thumb|260px|right|Pogled na strupeno ribo ''[[Velika plamenka|veliko plamenko]]'' od spredaj&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Pterois |species=volitans |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt;]]

Številne grebenske ribe so strupene. To so ribe, ki v telesu vsebujejo močne [[toksin]]e. Obstaja razlika med strupenimi in strupenimi ribami. Obe vrsti rib vsebujeta močne toksine, vendar je razlika v načinu sproščanja toksina. Strupene ribe sproščajo svoje toksine (imenovane strup) z ugrizom, pikom ali vbodom, kar povzroči zastrupitev. Strupene ribe ne povzročijo nujno zastrupitve, če jih zaužijemo, saj se strup pogosto uniči v prebavnem sistemu. Nasprotno pa strupene ribe vsebujejo močne toksine, ki jih prebavni sistem ne uniči. Zaradi tega so strupene za uživanje.&lt;ref name=&quot;Biosearch&quot;&gt;[http://www.greatbarrierreefs.com.au/biobits/biobits_venomous.htm Poisonous vs. Venomous fish: What's the difference?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091030094110/http://www.greatbarrierreefs.com.au/biobits/biobits_venomous.htm |date=2009-10-30 }} Reef Biosearch. Retrieved 17 July 2009.&lt;/ref&gt;

Strupene ribe nosijo svoj strup v strupenih žlezah in uporabljajo različne sisteme za sproščanje, kot so bodice ali ostre plavuti, bodice ali trni in zobje. Strupene ribe so običajno zelo vidne in uporabljajo kričeče barve za opozarjanje sovražnikov ali pa so spretno kamuflirane in morda zakopane v pesek. Poleg obrambne ali lovske vrednosti ima lahko strup vrednost za ribe, ki živijo na dnu, saj ubija bakterije, ki poskušajo vdreti v njihovo kožo. Le malo teh strupov je bilo preučenih. So še neizkoriščen vir za biološka raziskovanja zdravil za medicinsko uporabo.&lt;ref name=&quot;Grady&quot;&gt;Grady, Denise [https://www.nytimes.com/2006/08/22/science/22fish.html?ei=5094&amp;en=3d2f666379306107&amp;hp=&amp;ex=1156219200&amp;partner=homepage&amp;pagewanted=print Venom Runs Thick in Fish Families, Researchers Learn] ''The New York Times'' 22 August 2006.&lt;/ref&gt;

Najbolj strupena znana riba je [[veščec]] (''Synanceia verrucosa'').&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;/&gt;&lt;ref name=&quot;petplace.com&quot;/&gt; Ima izjemno sposobnost kamuflaže med skalami. Je plenilec iz zasede, ki sedi na dnu in čaka, da se mu plen približa. Ne odplava stran, če jo zmotimo, ampak si vzdolž hrbta postavi 13 strupenih bodic. Za obrambo lahko izstreli strup iz vsake ali vseh teh bodic. Vsaka bodica je kot injekcijska igla, ki dovaja strup iz dveh vrečk, pritrjenih na hrbtenico. Veščec ima nadzor nad tem ali bo izstrelil svoj strup in to stori, ko je izzvan ali prestrašen.&lt;ref name=&quot;Grady&quot;/&gt; Strup povzroča hude bolečine, paralizo in odmiranje tkiva ter je lahko smrtonosen, če se ne zdravi. Kljub svoji mogočni obrambi ima veščec plenilce. Nekateri pridneni skati in morski psi z drobilnimi zobmi se hranijo z njimi, prav tako [[Stokova morska kača]].&lt;ref&gt;[https://australianmuseum.net.au/Reef-Stonefish-Synanceia-verrucosa-Bloch-Schneider-1801 Reef Stonefish, Synanceia verrucosa (Bloch &amp; Schneider, 1801)] Australian Museum. Retrieved 21 July 2009.&lt;/ref&gt;
&lt;gallery mode=packed heights=160 style=&quot;float:left;&quot;&gt;
File:Synanceia verrucosa.jpg|Najbolj strupena znana riba je grebenska [[veščec]].&lt;ref name=&quot;ReferenceC&quot;&gt;{{FishBase |genus=Synanceja |species=verrucosa |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;petplace.com&quot;&gt;[https://www.petplace.com/fish/the-stonefish-the-deadliest-fish-in-the-world/page1.aspx &quot;The Stonefish – The Deadliest Fish in The World&quot;], Virginia Wells, Petplace.com.&lt;/ref&gt;
Image:Lactophrys bicaudalis.jpg|''Lactophrys bicaudalis'' izloča toksin ''ciguatere'' iz žlez na koži.
File:G.Javanicus8.jpg|Kot mnoge druge ribe na vrhu grebena lahko tudi [[orjaška murena]] povzroči zastrupitev s ''ciguatero'', če jo zaužijemo. 
File:Uranoscopus sulphureus.jpg|Zvezdogled se zakoplje v pesek in lahko povzroči električne šoke in strup.&lt;ref&gt;{{FishBase |genus=Uranoscopus |species=sulphureus |year=2009 |month=July}}&lt;/ref&gt;
&lt;/gallery&gt;

Za razliko od bodike (''Synanceia''), ki lahko izstreli strup, lahko [[velika plamenka]] sprosti strup le, ko nekaj udari v njene bodice. Čeprav niso avtohtone na ameriški obali, so se velike plamenke pojavile okoli Floride in se razširile po obali do New Yorka. So privlačne akvarijske ribe, ki se včasih uporabljajo za naseljevanje ribnikov in morda jih je orkan naplavil v morje. Velike plamenke se lahko agresivno poženejo na potapljače in poskušajo s svojimi strupenimi bodicami prebosti obrazno masko.&lt;ref name=&quot;Grady&quot;/&gt;

''Lactophrys bicaudalis'' je grebenska riba, ki ob dotiku iz žlez na koži izloča brezbarven toksin ''ciguatere''. Toksin je nevaren le ob zaužitju, zato potapljačem ni neposredne škode. Vendar pa lahko plenilci, veliki kot so morski psi, umrejo zaradi uživanja te ribe.&lt;ref&gt;{{FishBase|genus=Lactophrys|species=bicaudalis|year=2009|month=July}}&lt;/ref&gt; Zdi se, da se toksini ''ciguatere'' kopičijo v glavnih plenilcih koralnih grebenov. Številne karibske kirnje in barakude na primer lahko vsebujejo dovolj tega toksina, da povzročijo hude simptome pri ljudeh, ki jih jedo. Situacijo še posebej nevarno dela dejstvo, da so takšne vrste lahko strupene le pri določenih velikostih ali lokacijah, zaradi česar je težko vedeti ali in kdaj so varne za uživanje. Na nekaterih lokacijah to vodi do številnih primerov zastrupitve s ''ciguatero'' med tropskimi otočani.&lt;ref&gt;[http://www.rsmas.miami.edu/groups/niehs/science/ciguatera.htm Ciguatera] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100204201329/http://www.rsmas.miami.edu/groups/niehs/science/ciguatera.htm |date=2010-02-04 }}. &quot;Rosenstiel School of Marine and Atmospheric Science, Univ. of Miami&quot;&lt;/ref&gt;

Zvezdogled (''Uranoscopidae'') se zakoplje v pesek in lahko povzroči električne šoke, pa tudi strup. V nekaterih kulturah je specialiteta (strup se uniči, ko ga kuhamo) in ga je mogoče najti na prodaj na nekaterih ribarnicah z odstranjenim električnim organom. Imenujejo ga »najhujše stvari v stvarstvu«.&lt;ref name=&quot;Grady&quot;/&gt;

[[Orjaška murena]] je grebenska riba na vrhu prehranjevalne verige. Kot mnoge druge ribe na vrhu lahko tudi ta povzroči zastrupitev s ''ciguatero'', če jo zaužijemo.&lt;ref&gt;Lieske, E. and Myers, R.F. (2004) ''Coral reef guide; Red Sea'' London, HarperCollins {{ISBN|0-00-715986-2}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{FishBase|genus=Gymnothorax|species=javanicus|year=2009|month=July}}&lt;/ref&gt; Izbruhi zastrupitve s ''ciguatero'' v 11. do 15. stoletju zaradi velikih, mesojedih grebenskih rib, ki jih je povzročilo škodljivo cvetenje alg, bi lahko bili razlog, zakaj so se Polinezijci selili na [[Velikonočni otok]], [[Nova Zelandija|Novo Zelandijo]] in morda na [[Havaji|Havaje]].&lt;ref&gt;{{cite journal | last1 = Rongo | first1 = T | last2 = Bush | first2 = M | last3 = van Woesik | first3 = R | year = 2009 | title = Did ciguatera prompt the late Holocene Polynesian voyages of discovery? | journal = Journal of Biogeography | volume = 36 | issue = 8| pages = 1423–1432 | doi = 10.1111/j.1365-2699.2009.02139.x | doi-access = free }}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;[http://www.physorg.com/news161863010.html Voyages of discovery or necessity? Fish poisoning may be why Polynesians left paradise] ''PhysOrg.com'', 18 May 2009.&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici}}

=== Viri ===
*Lieske, E and R. Myers. (2001) [https://www.journals.uchicago.edu/doi/abs/10.1086/374495] Princeton University Press. {{ISBN|0-691-08995-7}}.
* Moyle, PB and Cech, JJ (2003) ''Fishes, An Introduction to Ichthyology.'' 5th Ed, Benjamin Cummings. {{ISBN|978-0-13-100847-2}}
*Randall, J. (1997) [http://search.barnesandnoble.com/Fishes-of-the-Great-Barrier-Reef-and-Coral-Sea/John-E-Randall/e/9780824818951 &quot;Fishes of the Great Barrier Reef and Coral Sea&quot;] University of Hawaii Press.  {{ISBN|0-8248-1895-4}}.
* Sale PF (2006) [https://books.google.com/books?id=LMyCjBlAj5MC&amp;pg=PA377 ''Coral Reef Fishes: Dynamics and Diversity in a Complex Ecosystem by Peter F. Sale ''] Academic Press. {{ISBN|0-12-373609-9}}.
* Sale PF (1982) [https://books.google.com/books?id=lZVmZyIyMc0C&amp;pg=PA240 &quot;The structure and dynamics of coral reef fish communities&quot;] in Daniel Pauly and Murphy GI (eds.) ''Theory and management of tropical fisheries'', [[ICLARM]] Conference Proceedings (9), {{ISBN|971-0400-22-3}}.

== Zunanje povezave ==
*[https://web.archive.org/web/20110130062811/http://ocean.si.edu/ocean-life-ecosystems/coral-reefs/featured-creatures Featured Creatures in Coral Reefs at the Smithsonian Ocean Portal]
* [https://web.archive.org/web/20091010012722/http://www.coral-reef-info.com/coral-reef-fishes.html Coral Reef Fishes: Adaptations, Diversity, and Economic Value]
* [[Australian Research Council|ARC]]: Centre of Excellence  [https://www.coralcoe.org.au/ Coral Reef Studies]
* [http://www.whyville.net/smmk/top/gates?source=reef WhyReef], an online virtual reef for kids
* [http://www.thefishdoctor.co.uk/saltwater-fish-beginners/  List of aquarium saltwater fish]

[[Kategorija:Koralni grebeni]]
[[Kategorija:Morske ribe]]</text>
      <sha1>8zdfzziu6ommgggfrl48z57il06kr1q</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši St Georgea FC</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606150</id>
    <revision>
      <id>6721592</id>
      <timestamp>2026-07-29T15:52:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721592</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="116" sha1="g95gk5i0u5fjq1lw4szh31k89olx458" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[St George FC|St Georgea FC]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstraliji|St George]]</text>
      <sha1>g95gk5i0u5fjq1lw4szh31k89olx458</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Macarthurja FC</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606151</id>
    <revision>
      <id>6721598</id>
      <timestamp>2026-07-29T16:06:32Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721598</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="117" sha1="6qe8hl9wqubq2tq4qneb88tosda34fv" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Macarthur FC|Macarthurja FC]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Avstraliji|Macarthur]]</text>
      <sha1>6qe8hl9wqubq2tq4qneb88tosda34fv</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stegozaver</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606152</id>
    <revision>
      <id>6721619</id>
      <timestamp>2026-07-29T19:49:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>v delu, po [[:en:Stegosaurus]]</comment>
      <origin>6721619</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="92678" sha1="0sllue1toh14lyku26ljwl3333kry7c" xml:space="preserve">{{v delu}}
{{Automatic taxobox
| fossil_range = pozna [[jura]] ([[kimmeridgij]] do [[tithonij]]), {{Fossil range|155|145|latest=145}}
| image = Journal.pone.0138352.g001A.jpg
| image_caption = Razstavljeno okostje ''S. stenops'' (vzdevek »Sophie«), [[Prirodoslovni muzej, London]]
| taxon = Stegosaurus
| authority = [[Othniel Charles Marsh|Marsh]], 1877
| type_species = {{extinct}}'''''Stegosaurus stenops'''''
| type_species_authority = Marsh, 1887
| subdivision_ranks = Druge vrste
| subdivision = * {{extinct}}'''''S.&amp;nbsp;ungulatus''''' &lt;small&gt;Marsh, 1879&lt;/small&gt;
* {{extinct}}'''''S.&amp;nbsp;sulcatus''''' &lt;small&gt;Marsh, 1887&lt;/small&gt;
| synonyms = * ''Hypsirhophus''? &lt;small&gt;[[Edward Drinker Cope|Cope]], 1878&lt;/small&gt;
* ''Diracodon'' &lt;small&gt;Marsh, 1881&lt;/small&gt;
}}

'''Stegozaver''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Stegosaurus''''') je izumrl [[rod (biologija)|rod]] rastlinojedih štirinožnih oklepljenih [[dinozavri|dinozavrov]] iz pozne [[jura|jure]], za katerega so značilne jadrom podobne kostne plošče vzdolž hrbta živali in bodice na [[rep]]u. Njihovi [[fosil]]i so bili odkriti na zahodu [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] in na [[Portugalska|Portugalskem]], v plasteh, datiranih 155 do 145 [[megaanum]] milijonov let v preteklosti. Prepoznane so tri [[vrsta (biologija)|vrste]], '''''Stegosaurus stenops''''', '''''S. ungulatus''''' in '''''S. sulcatus''''', s skupno več kot 80 odkritimi osebki.

To so bili veliki, čokati štirinožci z usločenimi hrbti, kratkimi sprednjimi in dolgimi zadnjimi nogami ter repi, ki so jih držali visoko dvignjene. S koščenimi ploščami in bodicami na repih so eni najbolj prepoznavnih dinozavrov. Funkcija bodic in plošč je predmet številnih razprav med paleontologi; zdaj velja konsenz, da so imeli bodice za obrambo pred plenilci, plošče pa naj bi služile zlasti za razkazovanje, a tudi za [[Termoregulacija|termoregulacijo]]. Za svojo velikost so imeli razmeroma majhne [[možgani|možgane]]. S kratkim vratom in majhno glavo so se verjetno prehranjevali z nizkim grmičevjem in zelmi. V svojem okolju so domnevno živeli z dinozavri, kot so [[apatozaver]], [[diplodok]] in [[alozaver]], slednji so jih morda plenili.

Ostanke stegozavrov je prvi opisal [[Othniel Charles Marsh]] med t. i. [[vojne kosti|vojnami kosti]] z najdišča [[Dinosaur Ridge]] v ameriškem [[Kolorado|Koloradu]]. Sprva je bil rod znan samo po fragmentih in šele dolga leta po odkritju je z novimi najdbami paleontologom uspelo dobro rekonstruirati pravo podobo, vključno z držo in položajem plošč. Zaradi vpadljive podobe so postali stegozavri priljubljeni v knjigah, filmih in drugih medijih ter so zdaj eni najbolj znanih dinozavrov. Kljub temu tudi v večjih prirodoslovnih muzejih zaradi fragmentiranosti najdb niso mogli pridobiti celih primerkov za zbirke in so ponekod razstavili okostja, sestavljena iz več osebkov.

== Zgodovina raziskav ==
=== Vojne kosti in ''Stegosaurus armatus'' ===
Rod ''Stegosaurus'', eden od mnogih dinozavrov, opisanih med vojnami kosti, sta odkrila [[Arthur Lakes]] in [[H.C. Beckwith]]. Na najdišču severno od kraja [[Morrison, Kolorado|Morrison]] v Koloradu sta našla več repnih vretenc, hrbtno ploščo in nekaj drugih fragmentov.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot;&gt;{{cite journal |author=Galton, P.M. |year=2010 |title=Species of plated dinosaur ''Stegosaurus'' (Morrison Formation, Late Jurassic) of western USA: new type species designation needed |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=187–198 |doi=10.1007/s00015-010-0022-4 |s2cid=140688875|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..187G }}&lt;/ref&gt; Te kosti (YPM 1850) so postale [[holotip]] za vrsto ''Stegosaurus armatus'', ko jih je leta 1877 formalno opisal paleontolog Othniel Charles Marsh.&lt;ref name=&quot;Marsh77&quot;&gt;{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel C. |s2cid=130078453 |year=1877 |title=A new order of extinct Reptilia (''Stegosauria'') from the Jurassic of the Rocky Mountains |journal=American Journal of Science |doi=10.2475/ajs.s3-14.84.513 |bibcode=1877AmJS...14..513M |volume=3 |issue=14 |pages=513–514}}&lt;/ref&gt; Marsh je sprva menil, da so ostanki pripadali želvi podobni vodni živali, zato je kot osnovo za [[Dvočlensko poimenovanje|rodovno ime]] vzel frazo 'kuščar s streho' ([[stara grščina|grško]] ''stegos'' – streha, ''sauros'' – kuščar&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=https://www.ahdictionary.com/word/search.html?q=%20STEGOSAURUS |title=Stegosaurus |work=The American Heritage Dictionary of the English Language |edition=5. |year=2022 |publisher=HarperCollins Publishers |accessdate=2026-07-12}}&lt;/ref&gt;) – verjel je namreč, da so bile plošče razporejene po hrbtu živali vodoravno, kot strešniki.&lt;ref name=&quot;Marsh77&quot; /&gt; Kasneje so vrsti ''Stegosaurus armatus'' pripisali še več drugih, bolj popolnih osebkov, toda dodatne analize so pokazale, da je tipski primerek dvomljiv, kar ni bilo dobro za tipsko vrsto tako znanega rodu kot je ''Stegosaurus''.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Zato je [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]] (ICZN) sprejela odločitev, da ima status tipske vrste tega rodu bolj znani ''Stegosaurus stenops''.&lt;ref name=&quot;icznopinion2320&quot;&gt;{{cite journal |author=International Commission on Zoological Nomenclature |year=2013 |title=Opinion 2320 (Case 3536): ''Stegosaurus'' Marsh, 1877 (Dinosauria, Ornithischia): type species replaced with ''Stegosaurus stenops'' Marsh, 1887 |journal=Bulletin of Zoological Nomenclature |volume=70 |issue=2 |pages=129–130 |doi=10.21805/bzn.v70i2.a4 |s2cid=198149935|url=https://www.biodiversitylibrary.org/part/378140 }}&lt;/ref&gt; Poleg tega je Marsh zmotno pripisal več drugih fosilov vrsti ''S. armatus'', med njimi ostanke, ki so pripadali diplodokom in alozavrom.&lt;ref name=&quot;8spike&quot;&gt;{{cite book |title=The Armored Dinosaurs |author1=Carpenter K |author2=Galton PM |publisher=Indiana University Press |year=2001 |isbn=978-0-253-33964-5 |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |pages=76–102 |chapter=Othniel Charles Marsh and the Myth of the Eight-Spiked ''Stegosaurus''}}&lt;/ref&gt;
[[File:Stego-marsh-1896-US geological survey.png|thumb|right|Marsheva ilustracija ''S.&amp;nbsp;ungulatus'' iz leta 1891. 12 velikih zaokroženih plošč je razporejenih v eno vrsto, po zgledu ''S. stenops'', vidnih pa je tudi osem bodic.]]
Marshev rival [[Edward Drinker Cope]] je kmalu po tistem opisal vrsto ''[[Hypsirhophus discurus]]'' kot še enega predstavnika skupine [[Stegosauria]] po fosilnih fragmentih, odkritih na najdiščih pri [[Garden Park, Kolorado|Garden Parku]].&lt;ref name=&quot;biostrat_morrison&quot;&gt;{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |author-link=Kenneth Carpenter |year=1998 |title=Vertebrate biostratigraphy of the Morrison Formation near Cañon City, Colorado |journal=Modern Geology |volume=23 |pages=407–426}}&lt;/ref&gt; Mnogi kasnejši raziskovalci so obravnavali ''Hypsirhophus'' kot [[Sinonim (taksonomija)|sinonim]] za ''Stegosaurus'',&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot;&gt;{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1914 |title=Osteology of the armored Dinosauria in the United States National Museum, with special reference to the genus ''Stegosaurus'' |journal=Bulletin of the United States National Museum |volume=89 |pages=1–143 |hdl=10088/30429 |url=https://repository.si.edu/handle/10088/30429 }}&lt;/ref&gt; vendar je paleontolog Peter Galton leta 2010 na osnovi razlik v zgradbi vretenc predlagal, da gre za ločen rod.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Delno ohranjen skelet stegozavra je našel Copeov zbiratelj F. F. Hubbell leta 1877 ali 1878 na grebenu [[Como Bluff]] v [[Wyoming]]u, ti ostanki so zdaj del postavitve stegozavra v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]].&lt;ref name=&quot;:1&quot;&gt;{{Cite web |title=Division of Paleontology |url=http://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&amp;specimen_id=48559 |access-date=April 17, 2022 |publisher=Ameriški prirodoslovni muzej |archive-date=June 20, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240620025603/https://research.amnh.org/paleontology/search.php?action=detail&amp;specimen_id=48559 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

Novo odkritje je prispeval Arthur Lakes leta 1879. Na najdišču Como Buff, prav tako datiranim v pozno juro, je odkril več velikih fosilov stegozavra.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Večina je bila v kamnolomu 13, vključno s tipskim primerkom vrste ''Stegosaurus ungulatus'' (YPM 1853), ki sta ga izkopala Lakes in [[William Harlow Reed]], opisal ter poimenoval pa ja je Marsh.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; 

Ta primerek je imel delno ohranjene lobanjo in okončine, več vretenc, [[sednica|sednico]] in hrbtnih plošč ter štiri repne bodice, vendar je opis omenjal osem bodic na osnovi sosednjega primerka.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Tipski primerek je imel ohranjeno tudi stopalo, po katerem je bila vrsta poimenovana (latinsko za »kopitasti kuščar s streho«).&lt;ref name=&quot;:0&quot;&gt;{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1879 |title=Notice of new Jurassic reptiles |url=http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=18 |pages=501–505 |bibcode=1879AmJS...18..501M |doi=10.2475/ajs.s3-18.108.501 |s2cid=131001110 |archive-date=July 2, 2021 |access-date=June 13, 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210702162916/http://marsh.dinodb.com/marsh/Marsh%201877%20-%20Notice%20of%20new%20dinosaurian%20reptiles%20from%20the%20Jurassic%20formation.pdf }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Leta 1881 je poimenoval še tretjo vrsto stegozavra, »affinis«, na osnovi ene [[Kolčnica|kolčnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena, zato je ''Stegosaurus affinis'' zdaj neveljavno ime.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Marsh je leta 1887 opisal še dve vrsti z območja Como Bluff, prva je bila ''Stegosaurus duplex'' na osnovi delno ohranjene hrbtenice, okolčja in leve zadnje okončine (YPM 1858), a ta zdaj velja za sinonim ''Stegosaurus ungulatus''.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt; Druga vrsta, ''Stegosaurus sulcatus'', je bila opisana na osnovi leve sprednje okončine, [[lopatica|lopatice]], leve [[stegnenica|stegnenice]], več vretenc in več plošč ter kosov podkožnega oklepa (USNM V 4937), ki so jih izkopali leta  1883.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Glavna prepoznavna značilnost ''Stegosaurus sulcatus'' je velika bodica, ki je domnevno izraščala iz ramena.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;

Najpomembnejšege odkritje stegozavrov je paleontologom uspelo leta 1885, ko so izkopali skoraj popolno okostje mladostnega osebka s prej nepoznanimi elementi, kot so popolna lobanja, koščice ob grlu in plošče s sklepi.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt; Marshall P. Felch je izkopal to okostje v letih 1885 in 1886 iz plasti Morrisonove formacije v njegovem kamnolomu v mestecu Garden Park blizu kraja [[Cañon City, Kolorado|Cañon City]] v Koloradu.&lt;ref name=&quot;Marsh87&quot;&gt;{{cite journal |last=Marsh |first=O. C. |author-link=Othniel Charles Marsh |year=1887 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part IX. The skull and dermal armour of ''Stegosaurus'' |url=https://zenodo.org/record/2387814 |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=34 |pages=413–17 |bibcode=1887AmJS...34..413M |doi=10.2475/ajs.s3-34.203.413 |s2cid=130058870 |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213238/https://zenodo.org/record/2387814 |url-status=live }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt; Felch se je dela lotil zelo strokovno, okostje je razdelil na označene bloke in jih obdelal ločeno.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt; Leta 1887 ga je poslal Marshu, ki ga je tega leta poimenoval ''Stegosaurus stenops'' (strehasti kuščar z ozkim obrazom). Kljub temu, da ni bil čisto popolnoma prepariran, je skoraj popolni tipski primerek ''S. stenops'' z ohranjenimi sklepi omogočil Marshu poskus popolne rekonstrukcije stegozavrovega okostja.&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Marsh1891&quot; /&gt; Opis rekonstrukcije vrste ''S. ungulatus'' z manjkajočimi deli, dodanimi od ''S. stenops'', je objavil leta 1891. Dve leti kasneje je [[Richard Lydekker]] zmotno poobjavil njegovo risbo z oznako ''Hypsirhophus''.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt;

=== Zgodnje postavitve okostij in interpretacija plošč ===
[[Image:Stegosaurus ungulatus skeleton peabody museum 1910.png|thumb|right|Prvo postavljeno okostje stegozavra (''S. ungulatus'') v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju, 1910]]
Okostje ''S. stenops'' zdaj hrani [[Narodni prirodoslovni muzej]] (NMNH) v [[Washington, D.C.|Washingtonu]], kjer je na ogled od leta 1915.&lt;ref name=&quot;gilmore1919&quot; /&gt; Še ena postavitev je bila narejena za NMNH, za to so sestavili okostje iz več osebkov, določenih kot ''S. stenops'', ki so bili izkoani iz kamnoloma 13 na Como Bluff leta 1887. Od teh je USNM 6531 najbolj popoln.&lt;ref name=&quot;gilmore1919&quot; /&gt;

Frederick Lucas je leta 1901 opisal naslednjo vrsto stegozavra, ''S. marshi''. Kasneje istega leta jo je prestavil v nov rod ''[[Hoplitosaurus]]''. Lucas je ponovno preučil tudi izgled stegozavra in sklenil, da so bile plošče razporejene v parih nad bazami reber v dveh vrstah vzdolž hrbta. [[Charles R. Knight|Charlesu R. Knightu]] je naročil restavracijo primerka vrste ''S. ungulatus'' skladno s to interpretacijo. Vendar je že naslednje leto zapisal, da je zdaj prepričan, da so bile plošče razporejene izmenjaje. Leta 1910 je [[Richard Swann Lull]] zapisal, da je izmenjujoč vzorec kot pri ''S. stenops'' verjetno posledica premikanja okostja po smrti. Lull je vodil izdelavo prve postavitve v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju s ploščami v parih.&lt;ref name=gilmore14/&gt; Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je postavil s ploščami široko narazen, nad bazo reber.&lt;ref name=&quot;revan2011&quot;&gt;Revan, A. (2011). [http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf Reconstructing an Icon: Historical Significance of the Peabody's Mounted Skeleton of ''Stegosaurus'' and the Changes Necessary to Make It Correct Anatomically.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210502213153/http://earth.yale.edu/sites/default/files/files/Academics/11-Revan_thesis%2Bappendix.pdf |date=May 2, 2021 }} Doctoral dissertation, faculty of the Department of Geology and Geophysics, Yale University.&lt;/ref&gt; Leta 1914 je Charles Gilmore objavil kritiko Lullove interpretacije, v kateri je pripomnil, da je imelo več primerkov ''S. stenops'' vključno s takrat popolno prepariranim [[holotip]]om plošče ohranjene v izmenjujočem vzorcu blizu vrha hrbta in da ni dokazov za premikanje med [[fosilizacija|fosilizacijo]].&lt;ref name=gilmore14/&gt; Gilmoreova in Lucasova interpretacija sta bili sčasoma splošno sprejeti in Lullova postavitev v Peabodyjevem muzeju je bila ustrezno popravljena leta 1924.&lt;ref name=revan2011/&gt; Dodatni primerki, vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo (USNM 7414), ki so jih pridobili iz istega kamnoloma uslužbenci [[Nacionalni prirodoslovni muzej|Nacionalnega prirodoslovnega muzeja]], pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;

Kljub temu, da gre za enega najbolj prepoznavnih dinozavrov, so v prvi polovici 20. stoletja le redki muzeji imeli postavitev stegozavra v svojih zbirkah, kar je posledica fragmentiranosti odkritih primerkov. Do leta 1918 je bila Marhseva postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju sploh edina, pa še to so leta 1917 razstavili zaradi rušitve starega muzejskega poslopja.&lt;ref name=gilmore1919&gt;{{cite journal |last=Gilmore |first=Charles W. |author-link=Charles W. Gilmore |year=1919 |title=A newly mounted skeleton of the armored dinosaur, ''Stegosaurus stenops'', in the United States National Museum. |journal=Proceedings of the United States National Museum |doi=10.5479/si.00963801.54-2241.383 |volume=54 |number=2241 |pages=383–390 |url=http://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213331/https://repository.si.edu/bitstream/handle/10088/14684/1/USNMP-54_2241_1918.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ta zgodovinsko pomemben primerek so ponovno postavili pred otvoritvijo nove zgradbe leta 1925.&lt;ref name=revan2011/&gt; Gilmoreova postavitev stegozavra vrste ''S. stenops'' za Nacionalni prirodoslovni muzej leta 1918 je bila druga. Ta je bila sestavljena iz več osebkov, predvsem USNM 6531, in oblikovana tako, da je natančno posnemala tipski primerek, ki je bil vzporedno razstavljen v reliefu.&lt;ref name=gilmore1919/&gt; Zgodovinski primerek so razstavili leta 2003 in ga leta 2004 nadomestili z odlitkom v posodobljeni drži.&lt;ref name=extinct_monsters_marshdino2&gt;{{Cite web|date=September 23, 2012|title=Extinct Monsters: The Marsh Dinosaurs, Part II|url=https://extinctmonsters.net/2012/09/23/extinct-monsters-the-marsh-dinosaurs-part-ii/|access-date=January 10, 2022|website=EXTINCT MONSTERS|language=en}}&lt;/ref&gt; Tretjo postavitev, označeno kot ''S. stenops'', so leta 1932 razstavili v [[Ameriški prirodoslovni muzej|Ameriškem prirodoslovnem muzeju]] v [[New York]]u. Izdelavo te je vodil Charles J. Long, ki je izdelal kompozit iz večjega števila delnih fosilov, dopolnjeni z replikami manjkajočih kosti po drugih primerkih.&lt;ref name=Brown1932&gt;{{cite journal |last=Brown |first=Barnum |author-link=Barnum Brown |date=November–December 1932 |title=A Spine-Armored Saurian of the Past |journal=Natural History |volume=32 |number=6 |pages=493–496}}&lt;/ref&gt; Še ena kompozitna postavitev je bila izdelana iz primerkov, določenih kot ''S. ungulatus'', izkopanih na najdišču [[Dinosaur National Monument]] med leti 1920 in 1922 ter razstavljena v Carnegijevem prirodoslovnem muzeju leta 1940.&lt;ref name=carnegie_dinosaur&gt;{{navedi knjigo |author=McGinnis, H.J. |year=1984 |title=Carnegie's Dinosaurs |location=Pittsburgh |publisher=Carnegie Institute}}&lt;/ref&gt;

==== Razporeditev plošč ====
[[File:Stegosaur.jpg|thumb|right|Rekonstrukcija iz leta 1899 s ploščami, razporejenimi kot strešniki in z bodicami po vsem hrbtu]]
[[File:Stego.jpg|thumb|right|[[Charles R. Knight|Knightova]] rekonstrukcija stegozavra iz leta 1901 s ploščami, razporejenimi v parih vzdolž hrbta in osmimi bodicami na repu]]
Razporeditev plošč je eno glavnih vprašanj v knjigah in člankih o stegozavru.&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Colbert |first=EH |year=1962 |title=Dinosaurs: Their Discovery &amp; Their World |location=London |publisher=Hutchinson Press |pages=82–99}} Reprint: {{ISBN|978-1-111-21503-3}}.&lt;/ref&gt; Gre za eno najvidnejših razprav v zgodovini rekonstrukcije okostjih dinozavrov. Predlagane so bili štiri možne razporeditve:
* Plošče vodoravno na hrbtu tvorijo strehast oklep. Tako je sprva najdbo interpretiral Marsh, iz česar izvira ime 'strehasti kuščar'. Struktura kasneje odkritih plošč je razkrila, da so bile postavljene navpično na robu, ne plosko.
* Leta 1891 je Marsh objavil sodobnejšo interpretacijo stegozavra&lt;ref name=Marsh1891/&gt; z eno samo vrsto plošč. Ta interpretacija je bila dokaj hitro opuščena, kot kaže zato, ker paleontologi niso dobro razumeli kako so bile plošče vstavljene v kožo in je kazalo, da se pri taki razporeditvi preveč prekrivajo. Zamisel je v delno prirejeni obliki oživil Stephen Czerkas v 1980. letih&lt;ref&gt;{{cite book |editor1=Czerkas, S.J. |editor2=Olson, E.C. |author=Czerkas, S.A. |year=1987 |title=Dinosaurs Past &amp; Present |volume=2 |chapter=A Reevaluation of the Plate Arrangement on ''Stegosaurus stenops'' |publisher=University of Washington Press |location=Seattle |pages=82–99}}&lt;/ref&gt; na osnovi razporeditve hrbtnih bodic [[igvana|igvane]].
* Plošče v parih vzdolž hrbta. Ta razporeditev je prikazana v Knightovi rekonstrukciji iz leta 1901, pa tudi v filmu ''[[King Kong (film, 1933)|King Kong]]'' iz leta 1933.
* Dve vrsti izmenjajočih plošč. Ta interpretacija prevladuje od zgodnjih 1960. let, predvsem na račun nekaterih fosilov ''S. stenops'' z ohranjenimi ploščami v sklepih, ki imajo tako razporeditev. Razporeditev je [[kiralnost (fizika)|kiralna]].&lt;ref name=Cameron/&gt;&lt;ref name=arxiv.org/&gt;

=== Druga dinozavrska mrzlica ===
Po koncu vojn kosti so se mnoge pomembne ustanove na vzhodu ZDA po navdihu Marshevih in Copeovih opisov lotile grajenja svojih zbirk dinozavrovih fosilov. Tekmovanje so začeli Ameriški prirodoslovni muzej, Carnegiejev prirodoslovni muzej in Fieldov prirodoslovni muzej, ki so poslali ekspedicije proti vzhodu, da bi nabrale material za njihove razstave dinozavrov.&lt;ref name=&quot;:2&quot;&gt;{{navedi knjigo |author=Brinkman, P.D. |year=2010 |title=The second Jurassic dinosaur rush |University of Chicago Press.&lt;/ref&gt; Ameriški prirodoslovni muzej je leta 1879 prvi poslal odpravo, ki je odkrila več primerkov stegozavrov na Como Bluff, a nepopolnih.&lt;ref name=&quot;:2&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt; Teh primerkov paleontologi niso opisali, leta 1932 so jih uporabili za postavitev stegozavra, sestavljenega zlasti iz kosti primerkov AMNH 650 in 470.&lt;ref name=&quot;:1&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot;&gt;{{cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C.R. |last2=Norman |first2=David B. |last3=Barrett |first3=Paul M. |last4=Upchurch |first4=Paul |year=2008 |title=Systematics and phylogeny of Stegosauria (Dinosauria: Ornithischia) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=6 |issue=4 |page=1 |doi=10.1017/S1477201908002459 |bibcode=2008JSPal...6..367M |s2cid=85673680}}&lt;/ref&gt; Iz te postavitve so izdelali odlitek in ga razstavili v Fieldovem muzeju, ki mu ni uspelo pridobiti nobenega stegozavrovega okostja med drugo dinozavrsko mrzlico.&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt; Po drugi strani je Carnegiejev muzej iz [[Pittsburgh]]a zbral večje število primerkov stegozavrov, začenši z najdiščem Freezout Hills v [[Wyoming]]u v letih 1902 in 1903. Ti primerki so vsebovali le po nekaj ostankih teles brez lobanj, a so nato do 1920. let ekipe muzeja odkrile več deset primerkov stegozavrov na najdišču Dinosaur National Monument, s čimer je le-to postalo eno najpomembnejših najdišč stegozavrov.&lt;ref name=&quot;:3&quot;&gt;McIntosh, J. S. (1981). Annotated catalogue of the dinosaurs (Reptilia, Archosauria) in the collections of Carnegie Museum of Natural History.&lt;/ref&gt; Najbolj popoln primerek, CM 11341, so leta 1940 uporabili kot osnovo za sestavljeno postavitev in jo dopolnili z ostanki več drugih primerkov. Ekipe Carnegiejevega muzeja so odkrile tudi eno redkih znanih lobanj (CM 12000).&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt; Material obeh muzejev je bil pripisan vrsti ''Stegosaurus ungulatus''.&lt;ref name=&quot;:3&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt;

=== Kasnejša odkritja ===
Za novo pomembno odkritje je bil leta 1937 zaslužen srednješolski učitelj Frank Kessler, ki je vodil naravoslovno ekskurzijo v Garden Parku. Obvestil je Muzej narave in znanosti v [[Denver]]ju, ki je poslal paleontologa Roberta Landberga.&lt;ref name=&quot;:5&quot;&gt;{{Cite web |date=August 14, 2015 |title=Denver's Fighting Dinosaurs |url=https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |access-date=April 20, 2022 |website=EXTINCT MONSTERS |language=en |archive-date=December 3, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241203101455/https://extinctmonsters.net/2015/08/14/denvers-fighting-dinosaurs/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Landberg je z ekipami muzeja izkopal 70-% ohranjeno okostje stegozavra, pa tudi ostanke želv, krokodilov in posameznih drugih dinozavrov v kamnolomu, ki so ga kasneje poimenovali Kesslerjevo najdišče.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Primerek je bil naslednje leto postavljen v muzeju, kjer je ostal do leta 1989, ko se je takratni kustos lotil revizije razstave fosilov in poslal odpravo iskat nove fosile stegozavrov.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Član odprave Bryan Small je našel skoraj popolno okostje v bližini Kesslerjevega najdišča, v kamnolomu, ki je bil kasneje poimenovan po njemu.&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Carpenter98&quot; /&gt; Zaradi ohranjenosti je stegozaver iz Smallovega kamnoloma pomagal razjasniti položaj hrbtnih plošč in bodic, pa tudi položaj in velikost koščic v grlu. Te so bile znane že od Felcheve najdbe holotipa ''Stegosaurus stenops'', a je bil tisti fosil sploščen.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;Carpenter98&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt; Na razstavi je bilo okostje stegozavra postavljeno tako, da je ponazarjalo bitko z [[alozaver|alozavrom]], njegovo okostje so našli leta 1979 v [[Kolorado|Koloradu]].&lt;ref name=&quot;:5&quot; /&gt;

Zaradi priljubljenosti je bil stegozaver leta 1982 imenovan za uradni fosil države Kolorado po zaslugi kampanje osnovnošolcev iz [[Thornton, Kolorado|Thorntona]].&lt;ref&gt;{{cite journal |first=Ruth |last=Sawdo |title= ''Stegosaurus'' Named Colorado's State Fossil |year=1987 | journal=Rocks &amp; Minerals |volume=62 |issue=5 |pages= 309–311 |doi=10.1080/00357529.1987.11762678|bibcode= 1987RoMin..62..309S |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00357529.1987.11762678|url-access=subscription }}&lt;/ref&gt; Leta 1987 je Harold Bollan blizu muzeja Dinosaur Journey v Koloradu odkril 40-% ohranjen fosil.&lt;ref name=&quot;:6&quot;&gt;{{Cite web |title=Untitled Document |url=http://www.paleofile.com/Dinosaurs/Armor/Stegosaurus.asp |access-date=April 20, 2022 |website=www.paleofile.com}}&lt;/ref&gt; Okostje, ki so mu dali vzdevek Bollan, je zdaj v muzejski zbirki.&lt;ref name=&quot;:6&quot; /&gt; Prav tako v Koloradu je bil odkrit trup manjšega osebka vključno z več hrbtnimi ploščami, ta fosil so izkopali in ga na kratko opisali leta 2014, vendar ostaja v delu za zbirko [[Univerza Brighama Younga|Univerze Brighama Younga]] v [[Utah]]u.&lt;ref name=&quot;:4&quot; /&gt; Leta 2007 so odkrili oseebek na najdišču Casal Novo na [[Portugalska|Portugalskem]].&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Malafaia|first1=E.|last2=Mocho|first2=P.|last3=Escaso|first3=F.|last4=Narváez|first4=I.|last5=Gasulla|first5=J.M.|last6=Pérez-García|first6=A.|last7=Marcos-Fernândez|first7=F.|last8=Ortega|first8=F.|year=2025|title=The continental vertebrate fossil record from Pombal |url=https://www.lneg.pt/wp-content/uploads/2025/04/15_Malafaia-et-al.pdf|journal=Comunicações Geológicas|volume=112|issue=1|pages=87–90}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal|last1=Fürsich|first1=Franz T.|last2=Schneider|first2=Simon|last3=Werner|first3=Winfried|last4=Lopez-Mir|first4=Berta|last5=Pierce|first5=Colm S.|date=2021-09-13|title=Life at the continental–marine interface: palaeoenvironments and biota of the Alcobaça Formation (Late Jurassic, Central Portugal), with a formal definition of the unit appended|journal=Palaeobiodiversity and Palaeoenvironments|volume=102 |issue=2 |pages=265–329 |doi=10.1007/s12549-021-00496-x|issn=1867-1608|doi-access=free}}&lt;/ref&gt; Opisan je bil kot ''Stegosaurus'' cf. ''ungulatus'' in vsebuje zob, 13 vretenc, del okončin, križno ploščo in še nekaj elementov.&lt;ref name=&quot;escasoetal07&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt;

Najbolje ohranjeni primerek stegozavra je fosil, poimenovan Sophie, ki vsebuje 360 kosti in je 85-odstotno popoln. Sophie je leta 2003 odkril Bob Simon v kamnolomu pri kraju [[Shell, Wyoming|Shell]] v Wyomingu, izkopale pa so ga ekipe švicarskega muzeja Sauriermuseum. Uslužbenci muzeja so ga preparirali in mu dali vzdevek Sarah, po hčeri lastnika zemljišča.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;:8&quot;&gt;Siber, H. J., &amp; Möckli, U. (2009). [https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf The stegosaurs of the Sauriermuseum Aathal.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250312160525/https://doc.rero.ch/record/209444/files/PAL_E4048.pdf |date=March 12, 2025 }}&lt;/ref&gt; Ker je bilo okostje izkopano na zasebnem zemljišču, ga je bilo možno prodati. [[Prirodoslovni muzej, London|Londonski prirodoslovni muzej]] je organiziral kampanjo zbiranja sredstev, pri kateri so pomagali zasebni donatorji, in uredil odkup primerka, ki je dobil novo oznako NHMUK PV R36730 ter novi vzdevek Sophie, po hčeri glavnega donatorja.&lt;ref&gt;{{Cite news |last=Barrett |first=Paul |date=January 19, 2015 |title=How do you buy a dinosaur? |language=en-GB |work=[[The Guardian]] |url=https://www.theguardian.com/science/lost-worlds/2015/jan/19/stegosaurus-sophie-natural-history-museum-dinosaur-exhibition-skeleton |access-date=July 12, 2023 |issn=0261-3077}}&lt;/ref&gt; Postavljeno okostje je bilo predstavljeno javnosti decembra 2014 in znanstveno opisano leta 2015.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt; Gre za mladostni odrasli osebek neznanega spola, 5,8nbsp;m dolg in 2,9&amp;nbsp;m visok.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt; Odprava Sauriermuseuma je tekom 1990. let v istem kamnolomu odkrila še več delnih okostij stegozavridov, le Sophie pa je bila izčrpno opisana. Od bolj ohranjenih je še okostje, odkrito na najdišču »Victoria«, ki vključuje veliko vretenc v pol-naravnem položaju, ob njem pa je še okostje alozavra, ki so mu dali vzdevek »Big Al II«.&lt;ref name=&quot;:8&quot; /&gt;
[[slika:Apex (dinosaur).jpg|thumb|Stegozaver Apex, začasno na ogled v Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku]]
17. julija 2024 je bil na dražbi v newyorški hiši Sotheby's prodan skoraj popoln 8,2-metrski fosil stegozavra, poimenovan Apex. S končno ceno 44,6 milijona [[ameriški dolar|USD]] je podrl rekord za fosil.&lt;ref&gt;{{cite news |last=Lukiv |first=Jaroslav |date=July 18, 2024 |url=https://www.bbc.com/news/articles/c0358njg6z6o |title=Dinosaur skeleton fetches record $44.6m at auction |publisher=BBC News |access-date=July 18, 2024}}&lt;/ref&gt; Tudi ta fosil je po pravilih lahko v zasebni lasti, ker je bil odkrit na zasebnem zemljišču. Lastnik je dovolil dostop za znanstvene raziskave, je pa dražba spodbudila razpravo v stroki glede zasebnega lastništva pomembnih fosilov. Nekateri paleontologi in muzealci zagovarjajo načelo, da bi morali biti fosili trajno pod nadzorom ustanov, kar bi zagotavljalo dostop v znanstvene namene.&lt;ref&gt;{{cite magazine |last1=Faulkner |first1=Katherine |date=September 15, 2024 |title=Who owns the dead? The auction of Apex the ''Stegosaurus'' |url=https://oxsci.org/who-owns-the-dead-the-auction-of-apex-the-stegosaurus/ |magazine=The Oxford Scientist |access-date=February 18, 2025}}&lt;/ref&gt;

== Opis ==
[[File:Stegosaurus size comparison.svg|thumb|left|Velikost ''S.&amp;nbsp;ungulatus'' (oranžno) in ''S. stenops'' (zeleno) v primerjavi s človekom]]
Štirinožni stegozaver je eden najprepoznavnejših rodov dinozavrov na račun dvojne vrste jadrom podobnih plošč, ki se dvigajo navpično vzdolž usločenega hrbta, in dveh parov dolgih bodic, ki izraščajo vodoravno blizu konice repa. ''S. stenops'' je dosegal 6,5 m v dolžino in tehtal 3,5 tone, medtem ko je ''S. ungulatus'' zrastel 7 m v dolžino in tehtal 3,8 tone.&lt;ref name=G.S.Paul2016&gt;{{cite book|last1=Paul|first1=G. S.|title=The Princeton Field Guide to Dinosaurs|publisher=Princeton University Press|year=2016|isbn=978-0-691-16766-4|edition=2nd|location=Princeton, New Jersey|page=248}}&lt;/ref&gt; Posebej veliki primerki so lahko dosegali tudi 7,5–9 m v dolžino in tehtali 5,0–5,3 tone.&lt;ref&gt;{{cite book|last1=Foster|first1=J.|year=2020|title=Jurassic West, Second Edition: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World (Life of the Past)|publisher=Indiana University Press|isbn=978-0-253-05157-8}}&lt;/ref&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal|last1=Farlow|first1=J. O.|last2=Coroian|first2=D.|last3=Currie|first3=P.J.|last4=Foster|first4=J.R.|last5=Mallon|first5=J.C.|last6=Therrien|first6=F.|year=2022|title=&quot;Dragons&quot; on the landscape: Modeling the abundance of large carnivorous dinosaurs of the Upper Jurassic Morrison Formation (USA) and the Upper Cretaceous Dinosaur Park Formation (Canada)|journal=The Anatomical Record|volume=306 |issue=7 |pages=1669–1696 |doi=10.1002/ar.25024|doi-access=free|pmid=35815600}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{Cite journal |last=Redelstorff |first=Ragna |last2=Sander |first2=P. Martin |date=2009-12-12 |title=Long and girdle bone histology of ''Stegosaurus'': implications for growth and life history |url=https://doi.org/10.1671/039.029.0420 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=4 |pages=1087–1099 |doi=10.1671/039.029.0420 |issn=0272-4634}}&lt;/ref&gt;

Večina podatkov o stegozavrih izvira iz najdb odraslih osebkov. Šele bolj nedavno so bili odkriti tudi ostanki mladih stegozavrov. Subadultni primerek, odkrit leta 1994 v Wyomingu, je bil dolg 4,6 m, visok 2 m in je po oceni tehtal 1,5 do dve toni.&lt;ref&gt;{{cite journal | url=http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | doi=10.1098/rsbl.2014.0984 | title=Body mass estimates of an exceptionally complete ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora): Comparing volumetric and linear bivariate mass estimation methods | year=2015 | last1=Brassey | first1=Charlotte A. | last2=Maidment | first2=Susannah C. R. | last3=Barrett | first3=Paul M. | journal=Biology Letters | volume=11 | issue=3 | article-number=20140984 | pmid=25740841 | pmc=4387493 | bibcode=2015BiLet..11.0984B | archive-date=August 15, 2018 | access-date=April 6, 2022 | archive-url=https://web.archive.org/web/20180815164222/http://rsbl.royalsocietypublishing.org/content/11/3/20140984 | url-status=live }}&lt;/ref&gt; Ta primerek je razstavljen v Geološkem muzeju [[Univerza Wyominga|Univerze Wyominga]].&lt;ref&gt;''Stegosaurus''. University of Wyoming Geological Museum. 2006. Retrieved October 6, 2006. [http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp University of Wyoming Geological Museum] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20060827043650/http://www.uwyo.edu/geomuseum/tour/stegosaurus.asp |date=August 27, 2006}}&lt;/ref&gt;

===Lobanja===
[[File:Stegosaurus stenops skull cast - Natural History Museum of Utah - DSC07228.JPG|thumb|Odlitek lobanje ''S.&amp;nbsp;stenops'' v Prirodoslovnem muzeju Utaha]]
Dolga in ozka [[lobanja]] je bila proporcionalna majhna. Imela je majhno antorbitalno okno, luknjo med nosom in očesom, ki je značilnost večine [[arhozaver|arhozavrov]] vključno z modernimi [[ptiči]], danes živeči [[krokodili]] pa je nimajo več. Nameščena je nizko, kar nakazuje, da so stegozavri mulili nizko rastlinje. To interpretacijo podpira odsotnost sprednjih zob, ki jih je verjetno nadomeščal rožen kljun. Spodnja čeljustnica je imela ploske izrastke, ki od strani prekrivajo zobe in so verjetno podpirali kljun. Ker je kljun segal vzdolž večine čeljusti, stegozavri morda niso imeli lic.&lt;ref name=&quot;czerkas1999&quot;&gt;{{cite journal |last1=Czerkas |first1=S |year=1999 |title=The beaked jaws of stegosaurs and their implications for other ornithischians |journal=Miscellaneous Publication of the Utah Geological Survey |volume=99–1 |pages=143–150}}&lt;/ref&gt; Tako obsežen kljun je bil verjetno omejen na stegozavre in nekatere sorodnike med [[ornitishiji]], medtem ko so ostalm ornitishijem kljuni izraščali samo iz konice čeljusti.&lt;ref name=&quot;knoll2008&quot;&gt;{{cite journal |last1=Knoll |first1=F |year=2008 |title=Buccal soft anatomy in ''Lesothosaurus'' (Dinosauria: Ornithischia) |url=https://www.researchgate.net/publication/233720216 |format=PDF |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=248 |issue=3 |pages=355–364 |doi=10.1127/0077-7749/2008/0248-0355|bibcode=2008NJGPA.248..355K }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;barrett2001&quot;&gt;Barrett, P.M. (2001). Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisonii'' Owen and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs. Pp. 25–52 in Carpenter, K. (ed.): ''The Armored Dinosaurs''. Bloomington: Indiana University Press.&lt;/ref&gt; Po drugi strani so izrastki podobni grebenom pri drugih ornitishijih, ki pa so pri slednjih podpirali mesnata lica namesto kljunov.&lt;ref name=&quot;dinosauria04&quot;&gt;{{cite book |title=The Dinosauria |author1=Galton PM |author2=Upchurch P |publisher=University of California Press |year=2004 |isbn=978-0-520-24209-8 |editor1=Weishampel DB |editor2=Dodson P |editor3=Osmólska H |edition=2. |chapter=Stegosauria}}&lt;/ref&gt; Stegozavrovi zobje so bili majhni, trikotne oblike in ploski. Po obrabi sklepajo, da so mleli svojo hrano.&lt;ref name=&quot;FasWeis04&quot;&gt;{{cite book |title=The Evolution and Extinction of the Dinosaurs |edition=2. |year=2005 |chapter=Stegosauria: Hot Plates |editor1=Fastovsky DE |editor2=Weishampel DB |author1=Fastovsky DE |author2=Weishampel DB |pages=107–30 |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-0-521-81172-9}}&lt;/ref&gt;

Kljub velikosti živali je bil prostor za možgane majhen, ne večji od [[domači pes|pasjega]]. To je dokazal že Othniel Charles Marsh v 1880. letih z odlitkom primerka dobro ohranjene lobanjske votline. Ta je pokazal, da so bili možgani zares izjemno majhni, proporcionalno najmanjši med vsemi znanimi dinozavri – po oceni 80 g možgan za 4,5-tonsko žival. Na podlagi tega se je razširilo prepričanje, da so bili dinozavri »neumne« živali, kar so kasnejša odkritja dodobra ovrgla.&lt;ref name=&quot;bakker86b&quot;&gt;{{cite book |title=The Dinosaur Heresies |year=1986 |author=Bakker RT |publisher=William Morrow, New York |pages=365–74}}&lt;/ref&gt; Dejanska anatomija možgan stegozavra je slabo poznana.&lt;ref&gt;{{cite book |last1=Buchholtz |first1=Emily |last2=Holtz |first2=Thomas R. Jr. |last3=Farlow |first3=James O. |last4=Walters |first4=Bob |editor-last=Brett-Surman |editor-first=M.K. |title=The complete dinosaur |publisher=Indiana University Press |location=Bloomington, Ind. |isbn=978-0-253-00849-7 |edition=2nd |url=https://books.google.com/books?id=pX_l24sDARwC&amp;dq=stegosaurus+brain+intelligence&amp;pg=PA191 |access-date=February 27, 2013 |page=201 |quote=Proportions and anatomy of endocasts of ''Stegosaurus'' vary little from those of ancestral archosaurs, with an elongated shape, large olfractory lobes, and extremely narrow cerebral hemispheres. Lack of surface detail suggest that the brain did not fill the braincase. EQ estimates are below 0,6 (Hoppson, 1977), agreeing well with predictions of a slow herbivorous lifestyle. |date=June 27, 2012}}&lt;/ref&gt;

===Okostje===
[[File:Stegosaurus ungulatus.jpg|thumb|right|Sestavljeno okostje iz več osebkov ''S. ungulatus'', [[Carnegiejev prirodoslovni muzej]]]]
Osebki vrste ''Stegosaurus stenops'' so imeli 27 kosti v [[hrbtenica|hrbtenici]] pred križnico, raznoliko število križnih vretenc (največkrat štiri) in okrog 46 repnih vretenc. Predkrižna vretenca delimo na vratna in hrbtna, stegozavri so imeli približno 10 vratnih in 17 hrbtnih. Prvo [[vratno vretence]] je okretač ali aksis, ki je povezan z nosačem ali atlasom, pogosto sta celo zraščena. Dlje od lobanje so vratna vretenca vedno večja, razen velikosti pa se ne razlikujejo. Zadnja hrbtna vretenca so bolj podolgovata od prvih nekaj. Križnica ''S. stenops'' vsebuje štiri križna vretenca, priraščeno pa ji je tudi eno hrbtno. Pri nekaterih primerkih je s križnico zraščeno še eno repno vretence. Repnih vretenc je običajno 46, pri nekaterih osebkih pa tudi do 49. Telesa in zgornji (nevralni) odrastki vretenc se proti konici repa manjšajo. Približno od polovice repa dalje so nevralni odrastki na konici razcepljeni.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot;&gt;{{cite journal |last1=Maidment |first1=S. C. R. |last2=Brassey |first2=Charlotte |last3=Barrett |first3=Paul Michael |year=2015 |title=The postcranial skeleton of an exceptionally complete individual of the plated dinosaur ''Stegosaurus stenops'' (Dinosauria: Thyreophora) from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming, U.S.A. |journal=PLOS ONE |doi=10.1371/journal.pone.0138352 |pmid=26466098 |pmc=4605687 |bibcode=2015PLoSO..1038352M |volume=10 |issue=10 |article-number=e0138352|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

Po zaslugi več dobro ohranjenih fosilov poznamo vse telesne regije vrste ''S. stenops'' vključno z okončinami. [[Lopatica]] je štirikotne oblike z zaobljenimi robovi in robustno strukturo. Ploskev je razmeroma ravna, rahlo zakrivljena proti hrbtu. Na zgornji strani je izbolklina, ki je verjetno služila za pritrditev [[Troglava nadlaktna mišica|troglave nadlaktne mišica]]. Z lopatico se povezuje skoraj okrogla korakoidna kost.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt; Zadnje noge so imele po tri kratke prste, sprednje pa po pet. Le notranji par prstov je imel topo kopito. Zunanji par prstov je imel eno prstno koščico, ostali pa po dve.&lt;ref&gt;{{navedi knjigo |author=Martin, A.J. |year=2006 |title=Introduction to the Study of Dinosaurs |edition=2. |location=Oxford |publisher=Blackwell Publishing |isbn=1-4051-3413-5}}.&lt;/ref&gt; Vse štiri noge so podpirale blazinice za prsti.&lt;ref name=&quot;Lambert93&quot;&gt;{{cite book |last=Lambert |first=David |year=1993 |title=The Ultimate Dinosaur Book |publisher=Dorling Kindersley, New York |isbn=978-1-56458-304-8 |pages=110–29|url=https://archive.org/details/ultimatedinosaur00lamb/page/110 |url-access=registration}}&lt;/ref&gt; Sprednje noge so bile mnogo krajše od močnih zadnjih, zaradi česar je imela žival nenavadno držo. Rep so kot kaže nosile visoko nad tlemi, medtem ko je bila glava razmeroma nizko, največ meter nad tlemi.&lt;ref name=&quot;Carpenter98&quot;&gt;{{cite journal |last=Carpenter |first=Kenneth |year=1998 |journal=Modern Geology |title=Armor of ''Stegosaurus stenops'', and the taphonomic history of a new specimen from Garden Park, Colorado |volume=23 |pages=127–144}}&lt;/ref&gt;

===Plošče===
[[File:Stegosaurus stenops Life Reconstruction.png|thumb|left|alt=Illustration|Upodobitev stegozavra Sophie, ki prikazuje sodobno intepretacijo izgleda vrste ''S. stenops'']]
Najprepoznavnejša značilnost stegozavra so njegove hrbtne plošče, do zdaj odkriti primerki so imeli 17 do 22 plošč in ploščate trne.&lt;ref name=&quot;revan2011&quot; /&gt; Stegozavrove plošče so močno specializirani [[osteoderm]]i – koščene strukture v [[koža|koži]], ki jih imajo danes krokodili in številni [[kuščarji]]. To pomeni, da niso bili pritrjeni na okostje, temveč so moleli iz kože. Največje plošče na bočnem predelu hrbta so merile preko 60 cm v širino in višino.&lt;ref name=&quot;revan2011&quot; /&gt;

Paleontolog Peter Galton je razvil hipotezo, da se je oblika in razporeditev plošč razlikovala med vrstami, zaradi česar bi lahko bile pomembne za prepoznavo vrst. ''S. stenops'' je imel plošče v dveh medsebojno zamaknjenih vrstah, ne v parih, medtem ko pri vrsti ''S. ungulatus'' sicer ni nobenega dovolj ohranjenega primerka, da bi bilo možno zanesljivo soditi o razporeditvi, tipski primerek pa ima ohranjenih par majhnih plošč na repu, ki sta zrcalni sliki druga druge, tako da bi lahko bile vsaj repne plošče pri tej vrsti v parih.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Številne plošče so očitno [[Kiralnost (fizika)|kiralne]]&lt;ref name=&quot;Cameron&quot;&gt;{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=Robert P. |last2=Cameron |first2=John A. |last3=Barnett |first3=Stephen M. |date=August 15, 2015 |title=Were there two forms of Stegosaurus? |eprint=1508.03729 |class=q-bio.PE}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;arxiv.org&quot;&gt;{{cite arXiv |last1=Cameron |first1=R. P. |last2=Cameron |first2=J. A. |last3=Barnett |first3=S. M. |date=November 26, 2016 |title=Stegosaurus chirality |eprint=1611.08760 |class=q-bio.PE}}&lt;/ref&gt; in še nobena najdba ni vsebovala dveh plošč iste velikosti in oblike, po drugi strani pa so našli enake plošče pri različnih osebkih. Pri sorodnih [[hesperozaver|hesperozavrih]] so odkrili dobro ohranjene odtise plošč v koži z gladko površino z dolgimi, plitvimi in vzporednimi brazdami. To nakazuje, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a.&lt;ref name=&quot;Christiansen2010&quot;&gt;{{cite journal |last1=Christiansen |first1=N. A. |last2=Tschopp |first2=E. |year=2010 |title=Exceptional stegosaur integument impressions from the Upper Jurassic Morrison Formation of Wyoming |journal=Journal of Geosciences  |doi=10.1007/s00015-010-0026-0 |s2cid=129246092 |volume=103 |issue=2 |pages=163–171|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..163C }}&lt;/ref&gt;

==Taksonomija==
[[File:Stegosaurus ungulatus.png|thumb|right|alt=Illustration|Upodobitev vrste ''S. ungulatus'']]
Sodeč po anatomiji so se tako plošče in bodice stegozavrov kot bodice in oklep [[ankilozaver|ankilozavrov]] razvile iz osteodermov z nizkimi gredlji, ki so bili značilni za bazalne predstavnike oklepljenih dinozavrov iz skupine [[Thyreophora]].&lt;ref name=&quot;Norman&quot;&gt;{{navedi knjigo |last=Norman |first=David |year=2001 |chapter=''Scelidosaurus'', the earliest complete dinosaur |title=The Armored Dinosaurs |pages=3-24 |location=Bloomington |publisher=Indiana University Press |isbn=0-253-33964-2}}&lt;/ref&gt; Paleontolog Peter Galton je interpretiral plošče oklepljenega dinozavra iz [[spodnja jura|spodnje jure]], odkrite v formaciji Kota v [[Indija|Indije]] kot ostanke predstavnika ankilozavrov. Iz tega po njegovem sledi, da so se tako ankilozavri kot stegozavri razvili v začetku jure.&lt;ref&gt;{{Cite journal|author=Peter M. Galton |year=2019 |title=Earliest record of an ankylosaurian dinosaur (Ornithischia: Thyreophora): Dermal armor from Lower Kota Formation (Lower Jurassic) of India |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=291 |issue=2 |pages=205–219 |doi=10.1127/njgpa/2019/0800 |bibcode=2019NJGPA.291..205G |s2cid=134302379 }}&lt;/ref&gt;

Skoraj vsi do zdaj odkriti fosili, ki so jih pripisali skupini [[Stegosauria]], pripadajo družini [[Stegosauridae]], ki je živela v drugi polovici jure in v začetku [[kreda|krede]]. Paleontolog Paul Sereno je družino opredelil kot vse pripadnike skupine Stegosauria, ki so bolj sorodni rodu ''Stegosaurus'' kot rodu ''Huayangosaurus''.&lt;ref&gt;{{cite journal| last=Sereno |first=Paul C. |year=1998 |title=A rationale for phylogenetic definitions, with application to the higher-level taxonomy of Dinosauria |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=210 |pages=41–83}}&lt;/ref&gt; Skupina je imela široko območje razširjenosti, predstavnike so našli po vsej severni polobli, v [[Afrika|Afriki]] in morda tudi v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]].&lt;ref name=&quot;Pereda-Suberbiola2013&quot;&gt;{{cite journal|last=Pereda-Suberbiola|first=Xabier|author2=Galton, Peter M. |author3=Mallison, Heinrich |author4= Novas, Fernando |title=A plated dinosaur (Ornithischia, Stegosauria) from the Early Cretaceous of Argentina, South America: an evaluation|journal=Alcheringa: An Australasian Journal of Palaeontology|year=2013|volume=37|issue=1|pages=65–78|doi=10.1080/03115518.2012.702531|bibcode=2013Alch...37...65P |s2cid=128632458|hdl=11336/67876|hdl-access=free}}&lt;/ref&gt; Rod ''Stegosaurus'' običajno združujejo v poddružino Stegosaurinae z rodovoma ''[[Wuerhosaurus]]'' in ''[[Hesperosaurus]]''.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Mateus |first1=Octávio |last2=Maidment |first2=Susannah C.R. |last3=Christiansen |first3=Nicolai A. |date=May 22, 2009 |title=A new long-necked 'sauropod-mimic' stegosaur and the evolution of the plated dinosaurs |journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences |volume=276 |issue=1663 |pages=1815–1821 |doi=10.1098/rspb.2008.1909 |pmc=2674496 |pmid=19324778}}&lt;/ref&gt; Spodnji [[kladogram]] prikazuje rezultate novejše [[filogenija|filogenetske]] analize s položajem poddružine Stegosaurinae znotraj skupin Stegosauria in [[Eurypoda]].&lt;ref name=Raven2023&gt;{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Barrett |first2=P. M. |last3=Joyce |first3=C. B. |last4=Maidment |first4=S. C. R. |year=2023 |title=The phylogenetic relationships and evolutionary history of the armoured dinosaurs (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Systematic Palaeontology |volume=21 |issue=1 |at=2205433 |doi=10.1080/14772019.2023.2205433 |bibcode=2023JSPal..2105433R |s2cid=258802937 |url=https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |archive-date=December 2, 2024 |access-date=August 22, 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241202164400/https://cris.brighton.ac.uk/ws/files/40730447/Raven_et_al_Manuscript_PostReview_Final.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

{{clade
|{{clade
|1=[[Ankylosauria]]
|label2=[[Stegosauria]]
|2={{clade
     |1={{clade
      |1=''[[Tuojiangosaurus]]'' 
      |2=''[[Paranthodon]]''}}
      |3={{clade
     |1=''[[Chungkingosaurus]]''
     |2={{clade
      |1=''[[Gigantspinosaurus]]''
      |2={{clade
      |1={{clade
       |1=''[[Isaberrysaura]]''
       |2=''[[Huayangosaurus]]''}}
       |label3=[[Stegosauridae]]
       |3={{clade
       |1={{clade
      |1=''[[Jiangjunosaurus]]''
      |2=''[[Dacentrurus]]''}}
      |3={{clade
      |label1=[[Stegosaurinae]]
      |1={{clade
     |1='''''Stegosaurus stenops'''''
     |2={{clade
      |1=''[[Hesperosaurus]]''
      |2=''[[Wuerhosaurus]]''}} }}
      |3={{clade
      |1={{clade
    |1=''[[Loricatosaurus]]''
    |2=''[[Alcovasaurus]]''}}
    |3={{clade
   |1=''[[Kentrosaurus]]''
   |2={{clade
    |1=''[[Adratiklit]]''
    |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''
}} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Eurypoda]]}}

Leta 2017 je izšla filogenetska analiza, ki je vključila skoraj vse znane rodove skupine Stegosauria.&lt;ref name=&quot;maidment17&quot;&gt;{{cite journal|last1=Raven|first1=T.j.|last2=Maidment|first2=S.C.R.|year=2017|title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia)|journal=Palaeontology|volume=2017|issue=3|pages=401–408|doi=10.1111/pala.12291|bibcode=2017Palgy..60..401R|url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|hdl=10044/1/45349|s2cid=55613546|hdl-access=free|archive-date=August 19, 2018|access-date=August 6, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf|url-status=live}}&lt;/ref&gt; Kasneje so nabor dopolnili novi [[takson]]i. Ob opisu fosilov stegozavrov iz kitajske grupacije Hekou so paleontologi opravili novo filogenetsko analizo::&lt;ref name=HekouStegosaur&gt;{{Cite journal |last1=Li |first1=Ning |last2=Li |first2=Daqing |last3=Peng |first3=Guangzhao |last4=You |first4=Hailu |date=2024 |title=The first stegosaurian dinosaur from Gansu Province, China |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0195667124000259 |journal=Cretaceous Research |volume=158 |language=en |article-number=105852 |doi=10.1016/j.cretres.2024.105852 |issue=in press|bibcode=2024CrRes.15805852L |s2cid=267286799 |url-access=subscription }}&lt;/ref&gt;

{{clade
|{{clade
|1={{clade
 |1=''[[Bashanosaurus]]''
 |2=''[[Chungkingosaurus]]''}}
 |3={{clade
|1=''[[Huayangosaurus]]''
|2={{clade
|1={{clade
 |1=''[[Isaberrysaura]]''
 |2=''[[Gigantspinosaurus]]''}}
 |3={{clade
  |1=''[[Alcovasaurus]]''
  |2={{clade
   |1=''[[Jiangjunosaurus]]''
   |2={{clade
   |1={{clade
    |1=''[[Tuojiangosaurus]]''
    |2=''[[Paranthodon]]''}}
    |3={{clade
   |1=''[[Kentrosaurus]]''
   |2={{clade
   |1={{clade
    |1=''[[Adratiklit]]''
    |2=''[[Dacentrurus]]''}}
    |3={{clade
    |1={{clade
   |1=''[[Hesperosaurus]]''
   |2=''[[Miragaia longicollum|Miragaia]]''}}
   |3={{clade
  |1=''[[Loricatosaurus]]''
  |2={{clade
   |1=''Stegosaurus homheni'' (=''[[Wuerhosaurus]]'')
   |2={{clade
    |1=[[Hekou Group]] ''Stegosaurus'' sp. {{small|(GSAU 201201)}}
    |2='''''Stegosaurus stenops'''''
}} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} }}|label1=[[Stegosauria]]}}

=== Vrste ===
V preteklosti so bile opisane številne vrste stegozavrov, ki pa so jih ob kasnejših revizijah bodisi razveljavili, bodisi označili za [[sinonim (taksonomija)|sinonime]] zgodnejših,&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; tako da zdaj rod vsebuje dve dobro in eno slabo poznano vrsto. Vsi potrjeni ostanki stegozavrov so bili odkriti v Morrisonovi formaciji, natančneje v stratigrafskih conah 2–6, z nekaj potencialnimi v coni 1.&lt;ref name=&quot;foster-appendix&quot;&gt;{{cite book |last=Foster |first=J. |title=Jurassic West: The Dinosaurs of the Morrison Formation and Their World |publisher=Indiana University Press |year=2007 |isbn=978-0-253-34870-8 |pages=327–329}}&lt;/ref&gt;
* ''Stegosaurus stenops'', dobesedno »strehasti kuščar z ozkim obrazom« – vrsto je leta 1887 poimenoval Marsh,&lt;ref name=&quot;Marsh87&quot; /&gt; po holotipu, ki ga je leto prej izkopal Marshall Felch pri Garden Parku severno od [[Cañon City, Colorado|Cañon Cityja]] v Koloradu. Je najbolje poznana vrsta stegozavra, predvsem zato, ker je med znanimi ostanki vsaj eno popolno okostje v naravnem položaju. Imel je proporcionalno velike, široke plošče na hrbtu in zaokrožene plošče na repu. Plošče so bile razporejene izmenjaje v dveh vzporednih vrstah vzdolž hrbta. Poznanih je vsaj 50 delnih okostij odraslih osebkov in mladičev, ena popolna lobanja in štiri delno ohranjene lobanje. S približno 6,5 m dolžine je bil krajši od ostalih vrst.&lt;ref name=G.S.Paul2016/&gt; Ostanki so bili odkriti v Morrisonovi formaciji v Koloradu, Wyomingu in Utahu v Združenih državah Amerike..&lt;ref name=&quot;dinosauria04&quot; /&gt;
* ''Stegosaurus ungulatus'', dobesedno »strehasti kuščar s kopiti« – vrsto je Marsh poimenoval leta 1879&lt;ref name=&quot;:0&quot; /&gt; po ostankih, odkritih v kamnolomu 12 na najdišču Como Bluff v Wyomingu.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Po mnenju nekaterih paleontologov gre za sinonim ''S.&amp;nbsp;stenops''.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt; S 7&amp;nbsp;m dolžine&lt;ref name=G.S.Paul2016/&gt; je bil najdaljši. Provizorično je bil vrsti dodeljen tudi primerek stegozavra, čigar fragmente so odkrili na Portugalskem.&lt;ref name=&quot;escasoetal07&quot;&gt;{{cite journal |vauthors=Escaso F, Ortega F, Dantas P, Malafaia E, Pimentel NL, Pereda-Suberbiola X, Sanz JL, Kullberg JC, Kullberg MC, Barriga F |year=2007 |title=New Evidence of Shared Dinosaur Across Upper Jurassic Proto-North Atlantic: ''Stegosaurus'' From Portugal |journal=Naturwissenschaften |volume=94 |issue=5 |pages=367–74 |bibcode=2007NW.....94..367E |doi=10.1007/s00114-006-0209-8 |pmid=17187254 |s2cid=10930309 |url=http://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |archive-date=February 23, 2023 |access-date=June 16, 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230223173317/https://doc.rero.ch/record/15495/files/PAL_E2890.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; ''Stegosaurus ungulatus'' se od ''S. stenops'' razlikuje po daljših zadnjih nogah, proporcionalno manjših in bolj koničastih ploščah s širokimi bazami in ozkimi konicami ter po več majhnih, ploščatih, trnom podobnih ploščah tik pred repnimi bodicami. Kot kaže so bile trnom podobne plošče parne, saj so odkrili vsaj en zrcalen par. ''S. ungulatus'' je zgleda imel tudi daljše stegnenice in kolčnice od drugih vrst. Nekoliko stran od tipskega primerka ''S. ungulatus'' so odkrili osem repnih bodic, zato je po mnenju mnogih paleontologov imel štiri pare bodic. Toda vse odtlej niso našli nobenega drugega stegozavra z osmimi bodicami, zato morda en komplet izvira od drugega osebka.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Ostanki iz drugih kamnolomov, med njimi rep iz kamnoloma 13, ki zdaj tvori sestavljeno okostje AMNH 650 v Ameriškem prirodoslovnem muzeju in jih vrsti ''S. ungulatus'' pripisujejo na osnovi repnih vretenc z zarezami, vsebujejo samo po štiri bodice.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Tipski primerek ''S. ungulatus'' (YPM 1853) je [[Richard Swann Lull]] leta 1910 vgradil v prvo postavljeno okostje stegozavra v Peabodyjevem prirodoslovnem muzeju. Po takratni interpretaciji je imela postavitev parne plošče s široko razmaknjenimi ploščami, leta 1924 pa so jo popravili po novejših ugotovitvah.&lt;ref name=&quot;revan2011&quot; /&gt; Dodatni ostanki iz istega kamnoloma vključno z repnimi vretenci in še eno veliko ploščo, ki so jih izkopali uslužbenci Nacionalnega prirodoslovnega muzeja (vodeno pod oznako USNM 7414), pripadajo istemu osebku kot YPM 1853.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;

{{multiple image
|align = right
| direction =vertical
|total_width = 250

|image1 = Stegosaurus (10436555006).jpg
| alt1 =
|image2 = Stenops.jpg
| alt2 =

|footer = Tipski primerek ''S. stenops'', razstavljen v Nacionalnem prirodoslovnem muzeju
}}

* ''Stegosaurus sulcatus'', dobesedno »razbrazdani strehasti kuščar« – vrsto je Marsh opisal leta 1887 na osnovi delno ohranjenega okostja.&lt;ref name=&quot;Marsh87&quot; /&gt; Dolgo časa so ime nato obravnavali kot sinonim ''S.&amp;nbsp;armatus'',&lt;ref name=&quot;dinosauria04&quot; /&gt; sodobnejše raziskave pa nakazujejo, da je vendarle samostojna vrsta.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt; Prepoznaven je po nenavadno velikih bodicah z brazdami in velikimi bazami. Ob tipskem primerku je bila ohranjena bodica, ki so jo sprva interpretirali kot repno bodico, a je bila morda nameščena na rami ali boku živali, saj ima bazo mnogo večjo od ustreznega repnega vretenca. Po drugi razlagi gre za še neopisano vrsto, morda celo ne stegozavra, temveč pripadnika drugega rodu.&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;senter2010&quot;&gt;{{cite journal |last=Senter |first=Phil |year=2010 |title=Evidence for a Sauropod-Like Metacarpal Configuration in Stegosaurian Dinosaurs |url=http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |journal=Acta Palaeontologica Polonica |volume=55 |issue=3 |pages=427–432 |doi=10.4202/app.2009.1105 |bibcode=2010AcPaP..55..427S |doi-access=free |s2cid=53328847 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=April 20, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045412/http://doc.rero.ch/record/32124/files/PAL_E2887.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Peter Galton zagovarja stališče, da gre za samostojno vrsto zaradi nenavadnih bodic.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;

Leta 2008 je ekipa Susannah Maidment predlagala obsežne spremembe taksonomije stegozavra. Zagovarjali so sinonimizacijo ''S.&amp;nbsp;stenops'' in ''S.&amp;nbsp;ungulatus'' z ''S.&amp;nbsp;armatus'' in pridružitev rodov ''[[Hesperosaurus]]'' ter ''[[Wuerhosaurus]]'' v rod ''Stegosaurus'', s čimer bi bili tipski vrsti slednjih preimenovani v ''Stegosaurus mjosi'' oz. ''Stegosaurus homheni''. Vrsto ''S.&amp;nbsp;longispinus'' so obravnavali kot [[nomen dubium|dvomljivo]]. Tak koncept rodu ''Stegosaurus'' bi torej vključeval tri veljavne vrste (''S.&amp;nbsp;armatus'', ''S.&amp;nbsp;homheni'' in ''S.&amp;nbsp;mjosi''), ki so bile razširjene v Severni Ameriki in Evropi v pozni juri ter v Aziji v zgodnji kredi.&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt; Vendar shema ni pritegnila konsenza paleontologov,&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;&lt;ref name=&quot;SF&amp;C25&quot;&gt;{{cite journal|last1=Sánchez-Fenollosa |first1=Sergio |last2=Cobos |first2=Alberto |year=2025 |title=New insights into the phylogeny and skull evolution of stegosaurian dinosaurs: An extraordinary cranium from the European Late Jurassic (Dinosauria: Stegosauria) |journal=Vertebrate Zoology |volume=75 |pages=147–171 |doi=10.3897/vz.75.e146618 |doi-access=free}}&lt;/ref&gt; in kasnejša kladistična analiza, ki jo je Maidment opravila s Thomasom Ravenom, zavrača sinonimizacijo taksona ''Hesperosaurus'' s ''Stegosaurus''.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Raven |first1=T. J. |last2=Maidment |first2=S. C. R. |year=2017 |title=A new phylogeny of Stegosauria (Dinosauria, Ornithischia) |url=http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |journal=Palaeontology |volume=60 |issue=3 |pages=401–408 |doi=10.1111/pala.12291 |bibcode=2017Palgy..60..401R |hdl-access=free |hdl=10044/1/45349 |s2cid=55613546 |archive-date=August 19, 2018 |access-date=August 6, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180819045321/http://eprints.brighton.ac.uk/16844/1/Raven%26Maidment_AcceptedPreprint.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Že prej je ekipa pod njenim vodstvom revidirala svoj predlog, ko je Galton ime ''S. armatus'' prepoznal kot dvomljivo in namesto tega dodelil status tipske vrste ''S. stenops''.&lt;ref name=&quot;maidmentetal15&quot; /&gt;

===Dvomljive vrste in mlajši sinonimi===
* ''Stegosaurus armatus'', dobesedno »oklopljeni strehasti kuščar« – prva odkrita vrsta, ki jo je poimenoval Othniel Marsh leta 1877.&lt;ref name=&quot;Marsh77&quot; /&gt; Opisana je po delnem okostju in pripisujejo ji več kot 30 fragmentov.&lt;ref name=&quot;dinosauria04&quot; /&gt; Vendar pa je bil tipski primerek zelo razdrobljen, od njega so ostali le še del repa, kolčnic in noge, nekaterih hrbtnih vretenc in ene plošče (po slednji je dobil ime). Našli niso nobene druge plošče ali bodic, pa tudi ne ostankov sprednje polovice živali.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Zaradi razdrobljenosti tega fosila je vrsto izjemno težko primerjati z drugimi, ki so osnovane na boljših primerkih, zato takson večinoma obravnavajo kot ''nomen dubium''. Posledično so status tipske vrste rodu ''Stegosaurus'' namesto tega dodelili ''S. stenops'', kar je leta 2013 potrdila [[Mednarodna komisija za zoološko nomenklaturo]].&lt;ref name=&quot;icznopinion2320&quot; /&gt;
* ''Stegosaurus'' »affinis« – vrsto je poimenoval Marsh leta 1881 po najdbi ene [[Sramnica|sramnice]], ki pa je bila kasneje izgubljena. Ker ni podal zadovoljivega opisa kosti, na osnovi katerega bi bilo možno razlikovati vrsto, je ime obravnavano kot ''[[nomen nudum]]''.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt;
* ''Diracodon laticeps'' – tudi to vrsto je opisal Marsh leta 1881, po nekaj fragmentih spodnje čeljustnice.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Marsh OC |year=1881 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part V |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=21 |pages=417–23 |bibcode=1881AmJS...21..417M |doi=10.2475/ajs.s3-21.125.417 |s2cid=219234316}}&lt;/ref&gt; [[Robert Bakker]] je leta 1986 obudil ime kot starejši sinonim ''S. stenops'',&lt;ref name=&quot;bakker86&quot;&gt;{{cite book |author=Bakker RT |title=The Dinosaur Heresies |publisher=William Morrow |location=New York |year=1986 |isbn=978-0-8217-2859-8}}&lt;/ref&gt; drugi paleontologi pa so mnenja, da po tem materialu ni mogoče prepoznati vrste in ga je možno kvečjemu pripisati rodu ''Stegosaurus'', zaradi česar gre za ''nomen dubium''.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt;
* ''Stegosaurus duplex'', dobesedno »strehasti kuščar z dvema pleksusoma« – vrsto je opisal Marsh leta 1887, vključno s holotipom. Ime se nanaša na močno povečan živčni kanal v križnici in Marsh je špekuliral, da so se tu nahajali dodatni možgani. Nepovezane kosti je izkopal Edward Ashley na najdišču Como Bluff leta 1879. Marsh je trdil, da je imelo vsako križno vretence svoje rebro, kar da je drugačno od ''S. ungulatus'', vendar pa križnica ni bila nikoli odkrita. Domneval je tudi, da bi bil lahko ''S. duplex'' brez oklepa, saj ob okostju takrat niso odkrili nobene plošče ali bodice. Ponovni pregled zemljevidov najdišča je razkril, da je bil fosil močno raztreščen.&lt;ref name=&quot;8spike&quot; /&gt; Po današnjem konsenzu gre za sinonim ''S. ungulatus'' in več delov tega fosila je bilo leta 1910 dejansko vgrajenih v postavitev ''S. ungulatus'' v Peabodyjevem muzeju.&lt;ref name=&quot;galton2010&quot; /&gt;

===Prestavljene vrste===
* ''Stegosaurus marshi'' (Lucas, 1901) je bila leta 1902 prestavljena v rod ''[[Hoplitosaurus]]''.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Lucas, F.A. |year=1902 |title=A new generic name for Stegosaurus marshi |journal=Science |volume=16 |issue=402 |pages=435 |doi=10.1126/science.16.402.435}}&lt;/ref&gt;
* ''Stegosaurus priscus'' (Nopcsa, 1911) je bila kasneje prestavljena v rod ''[[Lexovisaurus]]'',&lt;ref name=&quot;dinosauria04&quot; /&gt; zdaj pa je tipska vrsta rodu ''[[Loricatosaurus]]''.&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt;
* ''Stegosaurus longispinus'' ([[Charles W. Gilmore|Gilmore]], 1914) – opisana po fragmentih okostja trupa, kasneje večinoma izgubljenega.&lt;ref name=&quot;gilmore14&quot; /&gt; Zdaj je tipska vrsta rodu ''Alcovasaurus'', ki ga uvrščajo v poddružino Dacentrurinae.&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Galton |first1=Peter M. |last2=Carpenter |first2=Kenneth |year=2016 |title=The plated dinosaur ''Stegosaurus longispinus'' Gilmore, 1914 (Dinosauria: Ornithischia; Upper Jurassic, western USA), type species of Alcovasaurus n. gen. |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie - Abhandlungen |volume=279 |issue=2 |pages=185–208 |doi=10.1127/njgpa/2016/0551|bibcode=2016NJGPA.279..185G }}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;:7&quot;&gt;{{Cite journal |last1=Costa |first1=Francisco |last2=Mateus |first2=Octávio |date=November 13, 2019 |title=Dacentrurine stegosaurs (Dinosauria): A new specimen of ''Miragaia longicollum'' from the Late Jurassic of Portugal resolves taxonomical validity and shows the occurrence of the clade in North America |journal=PLOS ONE |language=en |volume=14 |issue=11 |article-number=e0224263 |doi=10.1371/journal.pone.0224263 |issn=1932-6203 |pmc=6853308 |pmid=31721771|bibcode=2019PLoSO..1424263C |doi-access=free }}&lt;/ref&gt;
* ''Stegosaurus madagascariensis'' (Piveteau, 1926) – opisana po najdbah zob na [[Madagaskar]]ju, ki so jih različni avtorji pripisovali stegozavru, teropodu [[majungasaurus|majungazavru]],&lt;ref&gt;{{cite journal |last1=Galton |first1=PM |year=1981 |title=''Craterosaurus pottonensis'' Seeley, a stegosaurian dinosaur from the Lower Cretaceous of England, and a review of Cretaceous stegosaurs |journal=Neues Jahrbuch für Geologie und Paläontologie, Abhandlungen |volume=161 |issue=1 |pages=28–46|doi=10.1127/njgpa/161/1981/28 |bibcode=1981NJGPA.161...28G }}&lt;/ref&gt; [[hadrozaver|hadrozavru]] in celo krokodilu, zdaj pa prevladuje mnenje, da verjetno pripadajo ankilozavru.&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt;
* ''Stegosaurus homheni'' – alternativna klasifikacija vrste ''[[Wuerhosaurus|Wuerhosaurus homheni]]'' s Kitajske, ki jo je leta 1973 po okostju trupa opisal [[Dong Zhiming]].&lt;ref&gt;{{cite journal| author=Dong, Z. M. |year=1973 |title=Dinosaurs from Wuerho |journal=Institute of Paleontology and Paleoanthropology Memoir |volume=11 |pages=45–52}}&lt;/ref&gt; Maidment in sod. so jo leta 2008 prestavili v rod ''Stegosaurus'',&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt; vendar po današnjem konsenzu spada v svoj rod.&lt;ref name=&quot;z900&quot;&gt;{{cite journal |author1=Hao, B. |author2=Peng, G. |author3=Qin, G. |author4=Ye, Y. |author5=Jiang. S. |title=中国剑龙类的发展史和演化 |trans-title=Zgodovina in evolucija stegozavrov Kitajske |journal=Geological Bulletin of China |volume=37 |issue=10 |date=2018-10-01 |issn=1671-2552 |doi=10.12097/gbc.dztb-37-10-1777 |pages=1777–1782 |language=zh}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;k676&quot;&gt;{{cite journal |last1=Xing |first1=Lida |last2=Lockley |first2=Martin G. |last3=Persons |first3=W. Scott |last4=Klein |first4=Hendrik |last5=Romilio |first5=Anthony |last6=Wang |first6=Donghao |last7=Wang |first7=Miaoyan |title=Stegosaur track assemblage from Xinjiang, China, featuring the smallest known stegosaur record |journal=Palaios |volume=36 |issue=2 |date=2021-02-28 |issn=0883-1351 |doi=10.2110/palo.2020.036 |pages=68–76}}&lt;/ref&gt;
* ''Stegosaurus mjosi'' (Carpenter et al., 2001) – alternativna klasifikacija vrste ''[[Hesperosaurus|Hesperosaurus mjosi]]'', opisane po delno ohranjenem okostju trupa iz Morrisonove formacije v Wyomingu. Maidment s sod. jo je v reviziji leta 2010 prestavila v rod ''Stegosaurus'',&lt;ref name=&quot;SMetal08&quot; /&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Maidment |first=Susannah C. R. |title=Stegosauria: a historical review of the body fossil record and phylogenetic relationships |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |date=2010 |issn=1661-8726 |doi=10.1007/s00015-010-0023-3 |pages=199–210}}&lt;/ref&gt; v kasnejših virih pa je ''Hesperosaurus mjosi'' vseeno bolj uveljavljeno ime zanjo.&lt;ref&gt;{{Cite journal |last1=Maidment |first1=Susannah C. R. |last2=Woodruff |first2=D. Cary |last3=Horner |first3=John R. |date=January 2, 2018 |title=A new specimen of the ornithischian dinosaur Hesperosaurus mjosi from the Upper Jurassic Morrison Formation of Montana, U.S.A., and implications for growth and size in Morrison stegosaurs |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=38 |issue=1 |article-number=e1406366 |doi=10.1080/02724634.2017.1406366 |bibcode=2018JVPal..38E6366M |hdl=10141/622747 |s2cid=90752660 |issn=0272-4634|hdl-access=free }}&lt;/ref&gt;

==Paleobiologija==

[[File:HMNS Stegosaurus.jpg|thumb|right|Postavljeno okostje v dvonožni drži, houstonski prirodoslovni muzej]] 

===Drža in premikanje===
Kmalu po odkritju je Othniel Marsh objavil razlago, da so stegozavri zaradi kratkih sprednjih okončin hodili po dveh nogah.&lt;ref name=Marsh80&gt;{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=130249498 |year=1880 |title=Principal characters of American Jurassic dinosaurs, part III |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=19 |pages=253–59 |doi=10.2475/ajs.s3-19.111.253 |url=https://zenodo.org/record/2042250 |bibcode=1880AmJS...19..253M |archive-date=May 2, 2021 |access-date=July 13, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213247/https://zenodo.org/record/2042250 |url-status=live }}&lt;/ref&gt; Do leta 1891 si je premislil, ko je upošteval masivnost živali.&lt;ref name=Marsh1891&gt;{{cite journal |last=Marsh |first=Othniel Charles |s2cid=129981252 |year=1891 |title=Restoration of ''Stegosaurus'' |journal=American Journal of Science |volume=3 |issue=42 |pages=179–81 |doi=10.2475/ajs.s3-42.248.179 |bibcode=1891AmJS...42..179M}}&lt;/ref&gt; Zdaj nedvomno velja za štirinožnega, so pa paleontologi razpravljali o tem, da se je morda bil sposoben dvigniti na zadnje noge z oporo repa, kar bi mu omogočilo doseči višje poganjke rastlin.&lt;ref name=dinosauria04/&gt; To je predlagal [[Robert Bakker|Bakker]]&lt;ref name=bakker86/&gt;&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Bakker RT |s2cid=4162574 |year=1978 |title=Dinosaur feeding behavior and the origin of flowering plants |journal=Nature |issue=5672 |pages=661–63 |volume=274 |doi=10.1038/274661a0 |bibcode=1978Natur.274..661B}}&lt;/ref&gt; [[Kenneth Carpenter|Carpenter]] pa je nasprotoval.&lt;ref name=Carpenter98/&gt; Kasnejša študija je podprla možnost vzpenjanja na zadnje noge pri sorodnem rodu ''Kentrosaurus'', ne pa možnosti opiranja na rep.&lt;ref name=MallROM&gt;{{cite journal |last=Mallison |first=H. |s2cid=132746786 |year=2010 |title=CAD assessment of the posture and range of motion of ''Kentrosaurus aethiopicus'' HENNIG 1915 |journal=Swiss Journal of Geosciences |volume=103 |issue=2 |pages=211–233 |doi=10.1007/s00015-010-0024-2|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..211M }}&lt;/ref&gt;

[[File:Stegosaurus dinosaur footprints in sandstone (Morrison Formation, Upper Jurassic; Quarry 5, Dinosaur Ridge, west of Denver, north-central Colorado, USA) (15354473407).jpg|thumb|left|Stopinje odraslega in mladiča iz Morrisonove formacije]]
Stegozavri so imeli kratke sprednje noge v primerjavi z zadnjimi. Poleg tega so imele njihove zadnje noge kratek spodnji del (iz [[golenica|golenice]] in [[mečnica|mečnice]]) v primerjavi s [[stegnenica|stegnenico]]. To nakazuje, da niso mogli hoditi zelo hitro, saj bi korak zadnjih nog pri večjih hitrostih prehitel sprednje noge. Po izračunih bi njihova največja hitrost znašala 15,3–17,9&amp;nbsp;km/h.&lt;ref&gt;Calculating the speed of Quadrupedal graviportal animals by Ruben Molina-Perez, Asier Larramendi&lt;/ref&gt;&lt;ref name=FasWeis04/&gt; Tracks discovered by Matthew Mossbrucker (Morrison Natural History Museum, Colorado) suggest that ''Stegosaurus'' lived and traveled in multiple-age herds. One group of tracks is interpreted as showing four or five baby stegosaurs moving in the same direction, while another has a juvenile stegosaur track with an adult track overprinting it.&lt;ref name=smithsonian08&gt;{{cite journal |last=Rajewski |first=Genevieve |date=May 2008 |title=Where Dinosaurs Roamed |journal=Smithsonian |pages=20–24 |url=http://www.smithsonianmag.com/history-archaeology/phenom-dino-200805.html |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20091015085900/http%3A//www.smithsonianmag.com/history%2Darchaeology/phenom%2Ddino%2D200805.html |archive-date=October 15, 2009 |access-date=April 30, 2008}}&lt;/ref&gt;

Plošče bi motile običajno držo dinozavrov med parjenjem, zato domnevajo, da bi se samica lahko ulegla na bok, samec pa bi prišel od zgoraj in zadaj. Po drugi razlagi je počepnila s sprednjimi nogami in dvignila rep, samec pa se je oprl na njene boke. Vendar ostaja pri parjenju še neznanka, saj zaenkrat ni dokazov o narastiščih mišic za premičen [[penis]], niti o [[bakulum]]u pri samcih stegozavrov.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Isles, T. |s2cid=85417112 |year=2009 |title=The socio-sexual behaviour of extant archosaurs: Implications for understanding dinosaur behaviour |journal=Historical Biology |volume=21 |issue=3–4 |pages=139–214 |doi=10.1080/08912960903450505 |bibcode=2009HBio...21..139I |url=http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |archive-date=May 2, 2021 |access-date=October 29, 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502213306/http://doc.rero.ch/record/232923/files/PAL_E4545.pdf |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

===Vloga plošč===
[[File:Allosaurus attacks Stegosaurus.jpg|upright|thumb|Odrasel ''S. stenops'' z mladičem, postavljena kot bi ju napadal ''[[Allosaurus fragilis]]'']]
Veliko razprav je bilo o vlogi stegozavrovih plošč. Marsh je predlagal, da so služile kot nekakšen oklep,&lt;ref name=Marsh80/&gt; že kmalu pa so nasprotniki temu oporekali, saj naj bi bile preveč krhke in nerodno postavljene za obrambo, nezaščiteni bi bili boki.&lt;ref name=Davitashvili61&gt;{{cite book |title=The Theory of sexual selection |year=1961 |author=Davitashvili, L. |page=538 |publisher=Izdatel'stvo Akademia nauk SSSR}}&lt;/ref&gt; Drugi so še dalje zagovarjali obrambno vlogo. Bakker je razvil hipotezo, da so bile pokrite z [[roževina|roževino]], saj so ga fosili plošč spomnili na koščene sredice rogov pri rogatih živalih.&lt;ref name=bakker86c&gt;{{cite book |author=Bakker, R. |year=1986 |title=The Dinosaur Heresies |pages=229–234 |publisher=Penguin Books |isbn=978-0-14-015792-5}}&lt;/ref&gt; Študija dobro ohranjenega primerka herperozavra je nakazala, da so bile plošče prekrite s plastjo [[keratin]]a, kar bi jih ojačalo in jim dalo ostre, rezalne robove.&lt;ref name=Christiansen2010/&gt; Bakker je predlagal, da je lahko stegozaver prevesil osteoderme z ene strani na drugo in tako obrnil proti plenilcu ves nabor bodic in rezil, s čimer bi mu preprečil, da se dovolj približa za napad. Menil je, da bi za vlogo razkazovanja morale stati pokonci, pri čemer so tako ozke, da bi to za žival pomenilo stalen mišični napor.&lt;ref name=bakker86c/&gt; Drugi paleontologi so oporekali premičnosti plošč.&lt;ref name=Buff86/&gt;

Druga možna vloga plošč je uravnavanje telesne temperature,&lt;ref name=Buff86&gt;{{cite journal |author=Buffrénil |year=1986 |title=Growth and Function of ''Stegosaurus'' Plates |journal=Paleobiology |volume=12 |issue=4 |pages=459–73 |doi=10.1017/S0094837300003171|s2cid=89139852 }}&lt;/ref&gt; podobno kot jadra [[pelikozaver|pelikozavrov]] [[dimetrodon]]a in [[edafozaver|edafozavra]] (pa tudi ušesa danes živečih [[sloni|slonov]] ter zajcev). Po brazdah naj bi bile speljane žile in zrak, ki bi tekel ob ploščah, bi hladil kri.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Farlow, J.O. |author2=Thompson, C.V. |author3=Rosner, D.E. |s2cid=44506996 |year=1976 |title=Plates of the dinosaur ''Stegosaurus'':Forced convection heat loss fins? |journal=[[Science]] |issue=4244 |pages=1123–1125 |volume=192 |doi=10.1126/science.192.4244.1123 |pmid=17748675 |bibcode=1976Sci...192.1123F}}&lt;/ref&gt; Ena od študij je nakazala na »izjemno ožiljenost zunanje plasti kosti«,&lt;ref name=Brusatte&gt;{{cite book |title=Dinosaur Paleobiology |date=February 2012 |author=Stephen Brusatte |pages=63–64 |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |location=Hoboken, NJ}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=Buff86/&gt; kar je bilo interpretirano kot dokaz, da so plošče služile za termoregulacijo.&lt;ref name=Brusatte/&gt; Tudi primerjava zgradbe z osteodermi [[aligator]]jev podpira to razlago.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Farlow, James O. |author2=Hayashi, Shoji |author3=Tattersall, Glenn J. |s2cid=129933940 |title=Internal vascularity of the dermal plates of ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Thyreophora) |year=2010 |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0021-5 |volume=103 |issue=2 |pages=173–85 |bibcode=2010SwJG..103..173F |url=http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf |access-date=June 13, 2012 |archive-date=October 5, 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005022905/http://www.brocku.ca/researchers/glenn_tattersall/PDFs/farlow%20et%20al%20stegosaurus.pdf }}&lt;/ref&gt;

[[File:Stegosaurus plates.jpg|thumb|left|Plošče stegozavra Sophie]]
Hipoteza o termoregulaciji je vprašljiva, saj so imeli sorodniki stegozavrov, kot so predstavniki rodu ''Kentrosaurus'', bodice z manjšo površino. To nakazuje, da hlajenje ni bilo tako pomembno, da bi zahtevalo specializirane strukture kot so plošče. Po drugi strani bi lahko plošče pomagale pri absorpciji Sončevega sevanja. Proti koncu jure je prišlo do ohlajevanja podnebja, tako da bi velikemu [[ektoterm]]nemu plazilcu morda koristila povečana površina za segrevanje krvi.&lt;ref name=comparativehistology&gt;{{cite journal |author1=Main, R.P. |author2=Padian, K. |author3=Horner, J. |year=2000 |title=Comparative histology, growth and evolution of archosaurian osteoderms: why did ''Stegosaurus'' have such large dorsal plates? |volume=20 |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |page=56A}}&lt;/ref&gt; Plast gladkega keratina na vrhu bi izolirala in ovirala termoregulacijo, vendar tudi krave in race oddajajo odvečno toploto skozi roge in kljune kljub plasti keratina na vrhu, tako da to ne ovrže možnosti.&lt;ref name=Christiansen2010/&gt; [[Histologija|Histološke]] preiskave mikrostrukture plošč so ožiljenost pripisale potrebi po transportu hranil za hitro rast le-teh&lt;ref name=Brusatte/&gt;&lt;ref name=platesforID&gt;{{cite journal |author1=Main, R. |author2=de Ricqlès, A. |author3=Horner, J.R. |author4=Padian, K. |year=2005 |title=The evolution and function of thyreophoran dinosaur scutes: implications for plate function in stegosaurs |journal=Paleobiology |volume=31 |issue=2 |pages=291–314 |doi=10.1666/0094-8373(2005)031[0291:teafot]2.0.co;2|s2cid=1548133 }}&lt;/ref&gt;

[[File:Stegosaurus dorsal plate - Museum of the Rockies - 2013-07-08.jpg|thumb|upright|right|Odlitek hrbtne plošče, Museum of the Rockies, [[Bozeman, Montana|Bozeman]], [[Montana]]]]
Po še eni teoriji je imelo žilje plošč svarilno vlogo – po tej teoriji bi stegozaver ob vsiljivcu črpal kri vanje, zaradi česar bi »zardele«, rdeča barva pa bi pomenila svarilo.&lt;ref name=blood&gt;{{cite book |title=The Upper Jurassic Morrison Formation: an interdisciplinary study Part 2 |first1=Kenneth |last1=Carpenter |first2=Dan |last2=Chure |first3=James I. |last3=Kirkland |author4=Denver Museum of Natural History |isbn=978-90-5699-183-8 |page=137 |year=1998 |publisher=Taylor &amp; Francis}}&lt;/ref&gt; Vendar pa so bile plošče prekrite z roževino, ne s kožo.&lt;ref name=Christiansen2010/&gt; Njihova velikost nakazuje, da so služile za povečanje navidezne višine živali, bodisi za ustrahovanje sovražnikov,&lt;ref name=gilmore14/&gt; bodisi za postavljanje pred vrstniki med dvorjenjem.&lt;ref name=Davitashvili61/&gt; Ena od študij na hesperozavrih je nakazala, da so plošče izražale [[Spolna dvoličnost|spolno dvoličnost]], samci so imeli širše, samice pa višje.&lt;ref name=&quot;:4&quot;&gt;{{cite journal |author=Saitta, E.T. |year=2015 |title=Evidence for Sexual Dimorphism in the Plated Dinosaur ''Stegosaurus mjosi'' (Ornithischia, Stegosauria) from the Morrison Formation (Upper Jurassic) of Western USA |journal=PLOS ONE |volume=10 |issue=4 |article-number=e0123503 |doi=10.1371/journal.pone.0123503 |pmid=25901727 |pmc=4406738 |bibcode=2015PLoSO..1023503S|doi-access=free }}&lt;/ref&gt; Vlogo pri razkazovanju je morda dopolnjevala roževinasta prevleka, ki bi povečala površino in bila lahko živo obarvana.&lt;ref name=Christiansen2010/&gt; Plošče bi lahko služile tudi za individualno prepoznavo.&lt;ref name=platesforID/&gt; Vendar danes živeči plazilci ne uporabljajo tovrstnih struktur za razločevanje vrst, tako da je ta vloga tudi pri stegozavrih vprašljiva.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Hone, D.W.E. |author2=Naish, D. |year=2013 |title=The 'species recognition hypothesis' does not explain the presence and evolution of exaggerated structures in non-avialan dinosaurs |journal=Journal of Zoology |volume=290 |issue=3 |pages=172–180 |doi=10.1111/jzo.12035|doi-access=free }}&lt;/ref&gt;

===Repne bodice===
[[File:Thagomizer 01.jpg|thumb|left|Postavljene bodice]]
V stroki je za komplet repnih bodic stegozavrov in sorodnikov uveljavljeno poimenovanje »thagomizer«; gre izvorno za šalo striparja [[Gary Larson|Garyja Larsona]], ki je v eni od epizod svojega stripa ''[[The Far Side]]'' prikazal razred [[pračlovek|praljudi]], ki jim učitelj razlaga anatomijo stegozavra in ob bodicah pove, da se tisti del imenuje »thagomizer« po pokojnem Thagu Simmonsu (torej ga je stegozaver z bodicami ubil). Kasneje so ga paleontologi začeli zares uporabljati kot anatomski termin.&lt;ref&gt;{{Cite web |last=Black |first=Riley |date=March 30, 2011 |title=Watch Out For That Thagomizer! |url=https://www.smithsonianmag.com/science-nature/watch-out-for-that-thagomizer-98891562/ |access-date=May 28, 2019 |website=Smithsonian.com}}&lt;/ref&gt;&lt;ref name=&quot;TRHJ07&quot;&gt;{{cite book |last=Holtz |first=Thomas R. Jr. |author-link=Thomas R. Holtz Jr. |url=https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 |title=Dinosaurs: the Most Complete, Up-To-Date Encyclopedia for Dinosaur Lovers of All Ages |publisher=Random House |year=2007 |isbn=978-0-375-82419-7 |location=New York |page=[https://archive.org/details/dinosaursmostcom00holt/page/230 230] |url-access=registration}}&lt;/ref&gt;

Gilmore je leta 1914 predpostavil, da so bile repne bodice za razkazovanje,&lt;ref name=gilmore14/&gt; kasnejše razprave pa so šle v smer, da bi lahko bile orožje. Rep je bil verjetno mnogo bolj gibčen kot pri drugih dinozavrih, saj ni imel okostenelih vezi, vendar pa so gibanje omejevale repne plošče na številnih vretencih.&lt;ref name=Carpenter98/&gt; Stegozaver je imel verjetno ves zadnji del precej gibčen, saj bi se lahko odrival z močnimi sprednjimi nogami in imel zadnje pri miru, s čimer bi lahko rep spretno obračal proti napadalcu.&lt;ref name=bakker86/&gt; 

[[File:Thagomizer (spike).jpg|right|thumb|upright|Repno vretence alozavra, ki ga je prebodla stegozavrove repna bodica]]
Kasnejša študija je razkrila, da je bila skoraj desetina znanih repnih bodic poškodovanih, kar podpira teorijo o orožju.&lt;ref&gt;{{cite book |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |vauthors=McWhinney LA, Rothschild BM, Carpenter K |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |chapter=Posttraumatic chronic osteomyelitis in ''Stegosaurus'' dermal spikes |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=141–56}}&lt;/ref&gt; Dodatno podpira teorijo tudi najdba repnega vretenca alozavra z luknjo, ki povsem ustreza bodici. Sodeč po poškodbi je bila bodica vanj zarita od spodaj, pri čemer je premaknila del stranskega izrastka navzgor, zaraščena kost pod izrastkom pa kaže sledi okužbe.&lt;ref&gt;{{cite book |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |author1=Carpenter, K. |author2=Sanders, F. |author3=McWhinney, L. |author4=Wood, L. |year=2005 |title=The Carnivorous Dinosaurs |chapter=Evidence for predator-prey relationships: Examples for ''Allosaurus'' and ''Stegosaurus''. |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-34539-4 |pages=325–50}}&lt;/ref&gt;

''S.&amp;nbsp;stenops'' je imel štiri kožne bodice, dolge 60–90 cm. Najdbe z bodicami v naravnem položaju kažejo, da so vsaj pri nekaterih vrstah izraščale vodoravno, ne navpično kot je pogosto prikazano.&lt;ref name=Carpenter98/&gt; Othniel Marsh je opisal vrsto ''S.&amp;nbsp;ungulatus'' z osmimi repnimi bodicami, za razliko od ''S.&amp;nbsp;stenops''. Vendar pa sodobnejše raziskave kažejo, da je imela tudi ta vrsta štiri.&lt;ref name=8spike/&gt;

===Rast in presnova===
[[File:Stegosaurus_juvenile.jpg |thumb|left|Delno okostje mladiča z odlitki kosti, razstavljeno v [[Dinosaur National Monument]] v Utahu]]
Znani so ostanki mladičev stegozavrov, ki nakazujejo vzorce rasti. Oba znana mladiča sta razmeroma majhna, manjši je bil dolg 1,5&amp;nbsp;m, večji pa 2,6&amp;nbsp;m. Da gre za mladiče dokazuje dejstvo, da [[lopatica]] še ni zraščena s korakoidno kostjo ter da so zadnje noge še krajše. Tudi okolčje je podobno tistemu pri fosilih mladičev kentrozavrov.&lt;ref name=galton1982&gt;{{cite journal |last=Galton |first=P.M. |year=1982 |title=Juveniles of the stegosaurian dinosaur ''Stegosaurus'' from the Upper Jurassic of North America |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=2 |issue=1 |pages=47–62 |doi=10.1080/02724634.1982.10011917|bibcode=1982JVPal...2...47G }}&lt;/ref&gt; Študija primerkov različnih velikosti je pokazala, da plošče in bodice rasle počasneje kot okostje vsaj dokler žival ni dosegla končne velikosti.&lt;ref&gt;{{cite journal |author=Hayashi, S. |author2=Carpenter, K. |author3=Suzuki, D. |s2cid=86613451 |year=2009 |title=Different Growth Patterns between the Skeleton and Osteoderms of ''Stegosaurus'' (Ornithischia: Thyreophora) |journal=Journal of Vertebrate Paleontology |volume=29 |issue=1 |pages=123–131 |doi=10.1080/02724634.2009.10010366|bibcode=2009JVPal..29..123H }}&lt;/ref&gt;

Sodeč po histoloških značilnostih razvijajočih se kosti so kentrozavri rasli hitreje od stegozavrov, kar odstopa od pravila, da so večji dinozavri rasli hitreje od manjših.&lt;ref&gt;{{cite journal |author1=Redelstorff, R. |author2=Hübner, T.R. |author3=Chinsamy, A. |author4=Sander, P. M. |year=2013 |title=Bone histology of the stegosaur ''Kentrosaurus aethiopicus'' (Ornithischia: Thyreophora) from the Upper Jurassic of Tanzania |journal=The Anatomical Record |volume=296 |issue=6 |pages=933–952 |doi=10.1002/ar.22701 |pmid=23613282 |s2cid=23433029|doi-access= }}&lt;/ref&gt;  

Stegozavri naj bi sodeč po molekularnih sledeh imeli [[ektotermija|ektotermno]] (»hladnokrvno«) ali [[gigantotermija|gigantotermno]] presnovo, podobno kot drugi rodovi dinozavrov in danes živeči plazilci. To naj bi bilo pogosto pri ornitišijih nasploh, skupina naj bi se po tej razlagi razvijala v smeri ektotermije iz skupnega prednika, ki je bil [[endotermija|endotermen]] (»toplokrven«).&lt;ref name=&quot;wiemann2022&quot;&gt;{{cite journal |last1=Wiemann |first1=J. |last2=Menéndez |first2=I. |last3=Crawford |first3=J.M. |first4=M. |last4=Fabbri |first5=J.A. |last5=Gauthier |first6=P.M. |last6=Hull |first7=M.A. |last7=Norell |first8=D.E.G. |last8=Briggs |title=Fossil biomolecules reveal an avian metabolism in the ancestral dinosaur |journal=Nature |year=2022 |volume=606 |issue=7914 |pages=522–526 |doi=10.1038/s41586-022-04770-6|pmid=35614213 |bibcode=2022Natur.606..522W |s2cid=249064466 |url=https://authors.library.caltech.edu/records/h6ddx-6t044/files/41586_2022_4770_MOESM1_ESM.pdf?download=1 }}&lt;/ref&gt;

===Prehrana===
[[File:Stegotooth.svg|thumb|left|Ilustracija zobne krone]]
Stegozavri in sorodni rodovi so bili [[rastlinojedec|rastlinojedi]]. Vendar se njihovi zobje in čeljusti močno razlikujejo od tistih pri drugih ornitišijih, kar nakazuje na drugačno prehranjevalno strategijo. Drugi ornitišiji so imeli zobe za mletje rastlinskega materiala in zgradbo čeljusti, ki je dopuščala premikanje v drugih smereh, medtem ko naj bi bilo gibanje pri stegozavrih omejeno na navpično ravnino. Stegozavri so imeli majhne zobe, podobne čepom, obrabo pa na vodoravnih ploskvah.&lt;ref name=dinosauria04/&gt;&lt;ref&gt;{{cite book |editor-last=Carpenter |editor-first=Kenneth |last=Barrett |first=PM |year=2001 |title=The Armored Dinosaurs |chapter=Tooth wear and possible jaw action of ''Scelidosaurus harrisoni'', and a review of feeding mechanisms in other thyreophoran dinosaurs |publisher=Indiana University Press |isbn=978-0-253-33964-5 |pages=25–52}}&lt;/ref&gt; Zobje niso bili stisnjeni tesno skupaj v blok, ki bi omogočal učinkovito mletje.&lt;ref name=conciseHistory&gt;{{cite book |last1=Fastovsky |first1=David E. |last2=Weishampel |first2=David B. |name-list-style=amp |year=2009 |title=Dinosaurs: A Concise Natural History |publisher=Cambridge University Press |location=Cambridge, GBR |isbn=978-0-511-47789-8 |pages=89–90}}&lt;/ref&gt; Prav tako ni fosilnih dokazov o [[gastrolit]]ih — kamnih, ki so jih nekateri dinozavri požirali za pomoč pri mletju, podobno kot današnji ptiči. Zato ostaja odprto vprašanje, kako so stegozavri sploh lahko mehansko predelali toliko rastlinskega materiala kot bi ga potrebovali za svojo velikost.&lt;ref name=conciseHistory/&gt;

Družina stegozavrov je bila v pozni juri zelo razširjena.&lt;ref name=dinosauria04/&gt; Predstavniki naj bi jedli rastline, kot so starodavni mahovi, praproti, preslice, sagove palme in iglavce.&lt;ref&gt;{{navedi splet |url=http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |title=Stegosaurus ungulatus |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070312204144/http://www.carnegiemnh.org/exhibits/jurassic/fctsteg.htm |archivedate=2007-03-12 |publisher=Carnegie Museum of Natural History|accessdate=2006-10-26}}&lt;/ref&gt; Po eni od hipotez naj bi mulili razne golosemenke nizko pri tleh, največ meter visoko.&lt;ref name=Weishampel84&gt;{{cite journal |last=Weishampel |first=DB |date=January 1984 |title=Interactions between Mesozoic Plants and Vertebrates:Fructifications and seed predation |journal=N. Jb. Geol. Paläontol. Abhandl. |issn=0077-7749 |volume=167 |issue=2 |pages=224–50|doi=10.1127/njgpa/167/1984/224 |bibcode=1984NJGPA.167..224W |s2cid=268195570 }}&lt;/ref&gt; Če bi se žival lahko dvignila na zadnje noge, kot je predlagal Bakker, pa bi lahko dosegla listje tudi do 6&amp;nbsp;nad tlemi.&lt;ref name=FasWeis04/&gt;

[[File:Herbivorous dinosaurs phylogeny.png|thumb|right|3D-modeli rastlinojedih dinozavrov, na desni ''S. stenops'']] 
V študiji biomehanike stegozavrovega prehranjevanja so raziskovalci izračunali moč ugriza 140,1 [[Newton]]a (N) za sprednje zobe, 183,7&amp;nbsp;N za srednje in 275&amp;nbsp;N za zadnje, kar je manj kot polovica moči [[labradorec|labradorca]]. Po tem izračunu bi lahko stegozaver pregriznil manjše zelnate veje, težave pa bi imel z vejami premera nad 12&amp;nbsp;mm. Zato sklepajo, da so se stegozavri v glavnem prehranjevali z manjšimi vejicami in listjem, razen če so imeli mnogo učinkovitejši ugriz&lt;ref&gt;{{cite journal |last=Reichel |first=Miriam |year=2010 |title=A model for the bite mechanics in the herbivorous dinosaur ''Stegosaurus'' (Ornithischia, Stegosauridae) |journal=Swiss Journal of Geosciences |doi=10.1007/s00015-010-0025-1 |s2cid=84869720 |volume=103 |issue=2 |pages=235–240|doi-access=free |bibcode=2010SwJG..103..235R }}&lt;/ref&gt; Do višje vrednosti je prišla kasnejša študija, ki je primerjala stegozavra Sophie s fosili erlikozavrov in plateozavrov. Ta študija je nakazala, da je imel mladostni primerek stegozavra moč ugriza, primerljiv z današnjimi kravami in ovcami, kar bi pomenilo, da so te živali lahko jedle tudi bolj olesenele rastline, kot so sagove palme ter morda tudi razširjale njihova semena.&lt;ref name=lautenschlagger2016&gt;{{cite journal |last1=Lautenschlager |first1=Stephen |last2=Brassey |first2=Charlotte A. |last3=Button |first3=David J. |last4=Barret |first4=Paul Mm. |year=2016 |title=Decoupled form and function in disparate herbivorous dinosaur clades |journal=Scientific Reports |doi=10.1038/srep26495 |pmid=27199098 |pmc=4873811 |bibcode=2016NatSR...626495L |volume=6 |article-number=26495}}&lt;/ref&gt;

===»Drugi možgani«===

{{multiple image
|align = right
| direction =horizontal
|total_width = 250

|image1 = NIE 1905 Dinosauria - Spinal cord segments for Stegosaurus ungulatus.jpg
| alt1 =
|image2 = Stegosaurus brain.jpg
| alt2 =

|footer = Ilustraciji odlitkov sakro-lumbarne in možganske odprtine vrste ''S.&amp;nbsp;ungulatus'' (levo), možganska odprtina označena z rdečo (desno)
}}

Nekoč so za stegozavre menili, da imajo dodatne možgane v okolčju. Kmalu po opisu rodu je Marsh opazil velik kanal v kolčni regiji hrbtenjače z dvajsetkrat več prostora kot ga zasedajo stegozavrovi majhni možgani. Zamisel, da je šlo za druge možgane, ki bi nadzorovali [[refleks]]e zadnjega dela telesa in s tem pomagali živali pri boju s plenilci, je bila svoj čas zelo vplivna.&lt;ref name=FasWeis04/&gt;

Vendar pa je omenjeni prostor verjetno imel drugačno vlogo. Sakro-lumbarno razširitev imajo tudi ostali ornitišiji in celo ptiči. Pri ptičih se v njem nahaja t. i. [[glikogensko telo]], struktura, ki naj bi zagotavljala dovod [[glikogen]]a v [[živčevje]].&lt;ref name=Giffin90&gt;{{cite journal |author=Buchholz, E.B. |year=1990 |title=Gross Spinal Anatomy and Limb Use in Living and Fossil Reptiles |journal=Paleobiology |doi=10.1017/S0094837300010186 |volume=16 |issue=4 |pages=448–58|bibcode=1990Pbio...16..448G |s2cid=87272836 }}&lt;/ref&gt; Po drugih razlagah je to ravnotežni organ ali shramba založnih snovi za živčevje.&lt;ref&gt;{{cite web |last=Wedel |first=Matt |date=2009-12-15 |title=Lies, damned lies, and Clash of the Dinosaurs |website=Sauropod Vertebra Picture of the Week |url=https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |access-date=2018-05-31 |archive-date=2021-05-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210517195856/https://svpow.com/2009/12/15/lies-damned-lies-and-clash-of-the-dinosaurs/ |url-status=live }}&lt;/ref&gt;

== Sklici ==
{{sklici|2}}

== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Stegosaurus}}
* »[[:s:en:The American Journal of Science/Series 3, Volume 14/A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains|A New Order of Extinct Reptilia (Stegosauria) from the Jurassic of the Rocky Mountains]]«. Članek Othniela Marsha, v katerem je prvič opisan rod ''Stegosaurus''

[[Kategorija:Rodovi dinozavrov]]</text>
      <sha1>0sllue1toh14lyku26ljwl3333kry7c</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Stegosaurus</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606153</id>
    <redirect title="Stegozaver" />
    <revision>
      <id>6721621</id>
      <timestamp>2026-07-29T19:50:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Stegozaver]]</comment>
      <origin>6721621</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="28" sha1="rw4t51v0i9tew4igzyohqodl43bh1ws" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Stegozaver]]</text>
      <sha1>rw4t51v0i9tew4igzyohqodl43bh1ws</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:Stegozaver</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606154</id>
    <revision>
      <id>6721631</id>
      <timestamp>2026-07-29T19:59:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>{{prevedena stran}}</comment>
      <origin>6721631</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="53" sha1="glw2y4e3s40tsd1iwkfjbuskzzugkle" xml:space="preserve">{{prevedena stran|en|Stegosaurus|version=1366348250}}</text>
      <sha1>glw2y4e3s40tsd1iwkfjbuskzzugkle</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Stegosaurus</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606155</id>
    <revision>
      <id>6721697</id>
      <timestamp>2026-07-30T04:59:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721697</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" sha1="jxazkumkadligxum2229t9n96gddm5g" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=genus
|link=Stegozaver|Stegosaurus
|parent=Stegosaurinae
|extinct=true
}}</text>
      <sha1>jxazkumkadligxum2229t9n96gddm5g</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Stegosaurinae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606156</id>
    <revision>
      <id>6721698</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:00:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721698</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="183" sha1="gdbq9oorufch34y2ooa3wwejeecbees" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=subfamilia
|link=Stegosaurinae
|parent=Neostegosauria
|extinct=true
|refs=&lt;!--Shown on this page only; don't include &lt;ref&gt; tags --&gt;
}}</text>
      <sha1>gdbq9oorufch34y2ooa3wwejeecbees</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Neostegosauria</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606157</id>
    <revision>
      <id>6721699</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:01:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721699</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="114" sha1="nut4fnjr8qiux7a3mx8y70skepst2to" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=clade
|link=Neostegosauria
|parent=Stegosauridae
|extinct=true
}}</text>
      <sha1>nut4fnjr8qiux7a3mx8y70skepst2to</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Stegosauridae</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606158</id>
    <revision>
      <id>6721700</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:01:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721700</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" sha1="1uomm9u182pyk5qcgq06w225k566d3p" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=familia
|link=Stegosauridae
|parent=Stegosauria
|extinct=true
}}</text>
      <sha1>1uomm9u182pyk5qcgq06w225k566d3p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Stegosauria</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606159</id>
    <revision>
      <id>6721701</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:03:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721701</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127" sha1="i1hmuihrm750d0j0fjilqwlqmbs9zt1" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=clade
|link=Stegosauria
|parent=Eurypoda
|extinct=true
|always_display=true
}}</text>
      <sha1>i1hmuihrm750d0j0fjilqwlqmbs9zt1</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Eurypoda</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606160</id>
    <revision>
      <id>6721702</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:04:07Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721702</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="110" sha1="55kn9y7rv6pqy7x42p3t85jy9pamp9m" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=clade
|link=Eurypoda
|parent=Thyreophoroidea
|extinct=true
}}</text>
      <sha1>55kn9y7rv6pqy7x42p3t85jy9pamp9m</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Thyreophoroidea</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606161</id>
    <revision>
      <id>6721703</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:04:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721703</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="113" sha1="mrfmmxsv3hmh12d4q0f4nfzkuao0ohq" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=clade
|link=Thyreophoroidea
|parent=Thyreophora
|extinct=true
}}</text>
      <sha1>mrfmmxsv3hmh12d4q0f4nfzkuao0ohq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Predloga:Taksonomija/Thyreophora</title>
    <ns>10</ns>
    <id>606162</id>
    <revision>
      <id>6721704</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:05:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Yerpo</username>
        <id>8417</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721704</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128" sha1="fxsq55y98c4mvsjmszodyc20clzjmlf" xml:space="preserve">{{Don't edit this line {{{machine code|}}}
|rank=clade
|link=Thyreophora
|parent=Genasauria
|extinct=true
|always_display=yes
}}</text>
      <sha1>fxsq55y98c4mvsjmszodyc20clzjmlf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kolsa Bju</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606163</id>
    <revision>
      <id>6721706</id>
      <timestamp>2026-07-30T05:16:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6721706</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="931" sha1="an7kzlwnswc5crkzyv5teuzhs2jyop6" xml:space="preserve">{{Infobox Chinese
| t = 乞四比羽
| p = Qǐsì Bǐyǔ
| hangul = 걸사비우
| hanja = 乞四比羽
| rr = Geolsa Biu
| mr = Kolsa Bju
}}

'''Kolsa Bju''' ([[Korejščina|korejsko]]: 乞四比羽, Kolsa Bju) je bil vojskovodja iz 7. stoletja, po rodu [[Moheji|Bajšanski Mohej]]. Aktivno je sodeloval v prizadevanjih [[Bohaj]]¸a za neodvisnost od dinastije [[Dinastija Tang|Tang]].&lt;ref&gt;{{Cite book |last=Byington |first=Mark E. |url=https://books.google.com/books?id=L3vnDwAAQBAJ |title=The Ancient State of Puyŏ in Northeast Asia: Archaeology and Historical Memory |date=2020-05-11 |publisher=BRILL |isbn=978-1-68417-567-3 |pages=257 |language=en}}&lt;/ref&gt; Kolsa Bju je bil ubit v [[Bitka pri Tjanmenlingu|bitki pri Tianmenlingu]], v kateri je Bohaj zmagal in razglasil svojo neodvisnost.

== Sklic ==
{{sklici|20em}}

[[Kategorija:Vojskovodje]]
[[Kategorija:Rojeni v 7. stoletju]]
[[Kategorija:Umrli leta 698]]

{{hist-stub}}</text>
      <sha1>an7kzlwnswc5crkzyv5teuzhs2jyop6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Li Kajgu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606164</id>
    <revision>
      <id>6721733</id>
      <timestamp>2026-07-30T06:53:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Octopus</username>
        <id>13285</id>
      </contributor>
      <comment>uvod</comment>
      <origin>6721733</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2624" sha1="76870mhnpcckspqdfqv8g7mynaf71w4" xml:space="preserve">'''Li Kajgu''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李楷固, Li Kaigu), od leta 700 do 705 znan tudi kot '''Vu Kajgu''' (kitajsko: 武楷固, Vu Kajgu), je bil vojvoda Jana in med vladavino cesarice [[Vu Dzetjan]] general dinastije [[Dinastija Tang|Tang]]. Po poreklu je bil [[Kitani|Kitan]].

==Kariera==
Leta 696 so se Kitani pod vodstvom Li Džingdžonga in njegovega svaka Sun Vanronga dvignili proti kitajski hegemoniji. Li Kajgu je bil takrat Li Džingdžongov general. Sun Vanrong je bil v uporu poražen in ubit. Do leta 697 je umrl tudi Li Džingdžong. Li Kajgu in kitanski general Luo Vudženg sta se predala Vu Dzetjanini dinastiji [[Dinastija Džov|Džov]]. Generala so sprva nameravali usmrtiti kot maščevanje za njuno zmago nad silami Džova, po posredovanju kanclerja Di Rendžija pri cesarici Vu Dzetjan pa so ju postavili za svoja generala.

Li Kajgu je nato uspel zatreti preostale kitanske upornike in bil leta 700  imenovan za vojvodo Jana. Kot tak je prevzel priimek Vu. Ko se je leta 705 po državnem udaru na prestol vrnil Vu Dzetjanin sin, cesar Džongdzong iz dinastije Tang, je priimek domnevno spremenil nazaj v Li.

Li Kajgu v bitki pri Tjanmenlingu ni uspel premagati Te Čojonga, ki je sčasoma ustanovil kraljestvo [[Bohaj]]. Datum Li Kajgujeve smrti ni znan. Li Guangbi, slavni general dinastije Tang, je bil njegov vnuk.

== Bitka pri Tjanmenlingu==
[[Bitka pri Tjanmenlingu]] je bila bitka med dinastijo Tang in [[Te Čojong]]om in [[Kolsa Bju]]jem leta 698.

Po padcu korejskega kraljestva [[Kogurjeo]] v vojni s kraljestvoma [[Silla]] in Tang, sta bila Te Čojong in njegov oče [[Te Čungsang]] prisiljena umakniti se v Jingdžov. V zmedi, ki je nastala med uporom Kitanov proti Džovu maja 696 sta Te Čungsang in voditelj [[Moheji |Mohejev Bajšanov]] Kolsa Bju zahtevala neodvisnost od Džova in kljub pomirljivi politiki cesarice Vu Dzetjan pobegnila na vzhod v nekdanji Kogurjo.

Vu Dzetjan je za njima poslala generala Li Kajguja. Kolsa Bju in Te Čungsang sta bila na begu ubita, Te Čojong pa je zbral vojski obeh ubitih voditeljev in se uprl zasledovalcem. V bitki pri Tjanmenlingu je premagal vojsko Džova, kar mu je omogočilo ustanovitev lastnega kraljestva Čongan. Te Čojong se je leta 699 razglasil za kralja dinastije Džin in svojo prestolnico postavil na goro Dongmo na jugu današnje province Čilim.

==Viri==
{{refbegin|2}}
*''[[Stara knjiga Tanga]]'', Biografija severnih barbarov
*''[[Nova knjiga Tanga]]'', Biografija severnih barbarov
* ''[[Dzidži tongdžjan]]'', Letopisi Tanga 
{{refend}}

{{Normativna kontrola}}


[[Kategorija:Kitani]]
[[Kategorija:Generali]]</text>
      <sha1>76870mhnpcckspqdfqv8g7mynaf71w4</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Raketa zrak-zemlja</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606165</id>
    <revision>
      <id>6721766</id>
      <timestamp>2026-07-30T09:00:27Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Rastofan</username>
        <id>255314</id>
      </contributor>
      <comment>ustvarjeno s prevodom strani »[[:en:Special:Redirect/revision/1342397815|Air-to-surface missile]]«</comment>
      <origin>6721766</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12484" sha1="s0maktr9zd4hbdfvwo7f6s0n4ncub18" xml:space="preserve">
[[Slika:AGM-65_Maverick2.jpg|sličica| Pilot pregleduje raketo AGM-65 Maverick na svojem letalu [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]] .]]
[[Slika:Missile_MBDA_Brimstone.jpg|desno|sličica| [[Brimstone (raketa)|Raketa Brimstone,]] ki jo uporablja [[Kraljevo vojno letalstvo]], je [[Protitankovska raketa|protitankovska raketa tipa]] [[Izstreli-in-pozabi|&quot;izstreli in pozabi&quot;]].]]
[[Slika:Taurus_ILA2006.JPG|desno|sličica| Taurus KEPD 350 nemške Luftwaffe]]
'''Raketa zrak-površina''' ('''ASM''') ali '''raketa zrak-zemlja''' ('''AGM''') je [[Samopogonski izstrelek|raketa,]] zasnovana za izstrelitev z [[Vojaško letalo|vojaških letal]] na cilje na kopnem ali na morju. Obstajajo tudi brezpogonske vodene jadralne bombe, ki se ne štejejo pod rakete. Dva najpogostejša pogonska sistema za rakete zrak-zemlja sta [[raketni motor]], običajno s krajšim dosegom, in počasnejši [[reaktivni motor]] z daljšim dosegom. Nekatere [[Sovjetska zveza|sovjetske]] rakete zrak-zemlja poganjajo [[Potisna cev|ramjet motorji]], kar jim daje tako dolg doseg kot veliko hitrost.

Vodenje raket zrak-zemlja se običajno izvaja ali z laserskim vodenjem, [[Infrardeče vodenje|infrardečim vodenjem]], optičnim vodenjem ali prek satelitskih vodilnih signalov. Vrsta vodenja je odvisna od vrste cilja. Ladje se lahko na primer zaznajo s pasivnim radarjem ali [[Aktivno radarsko vodenje|aktivnim radarskim vodenjem]], kar je manj učinkovito proti več majhnim, hitro premikajočim se kopenskim ciljem.

Obstaja nekaj križanja med raketami zrak-zemlja in [[Raketa zemlja-zemlja|raketami zemlja-zemlja]]. Obstajala je na primer zračno izstreljena različica [[BGM-109 Tomahawk|rakete Tomahawk]], ki jo je nadomestila raketa AGM-86 ALCM. Druge rakete, ki se uporabljajo v obeh vlogah, vključujejo [[Protiladijska raketa|protiladijske rakete]] Penguin in AGM-84 Harpoon. Številne rakete zrak-zemlja se lahko uporabijo tako proti ladjam kot proti kopenskim ciljem, čeprav je nekatere treba predelati, da opravljajo drugačno vlogo; na primer raketa AGM-84E Standoff Land Attack Missile je različica rakete Harpoon za napad na kopenske cilje.

Glavna prednost raket zrak-zemlja pri letalskem napadu je njihova oddaljenost: rakete je mogoče izstreliti z razdalje, ne da bi prišle v doseg zračne obrambe cilja. Večina raket zrak-zemlja je tipa [[Izstreli-in-pozabi|&quot;izstreli in pozabi&quot;]], kar napadalcu omogoča umik, ne da bi se po izstrelitvi cilju dodatno približal. Nekatere rakete (običajno [[Manevrirni izstrelek|manevrirni izstrelki]] ali protiladijske rakete) imajo dovolj dolg doseg, da jih je mogoče izstreliti čez obzorje in nato avtonomno najdejo cilj.

Podkategorije raket zrak-zemlja vključujejo:

* [[Protitankovska raketa|protitankovske vodene rakete,]] izstreljene iz zraka (običajno izstreljene iz [[Helikopter|helikopterjev]])
* [[Manevrirni izstrelek|križarske rakete,]] izstreljene iz zraka
* [[Protiladijska raketa|protiladijske rakete,]] izstreljene iz zraka
* [[Protiradarska raketa|protiradiacijske rakete]]

Običajno velja, da višje in hitreje kot leti izstreljevalno letalo, daljši je doseg določene rakete. Pri raketah dolgega dosega je ta razlika lahko relativno majhna, vendar imajo rakete kratkega dosega (kot je AGM-65 Maverick) veliko daljši doseg, ko so izstreljene na visoki višini.

Obstajajo primeri [[Zračno izstreljena balistična raketa|balističnih raket, izstreljenih iz zraka]] (medcelindrična balistična raketa, GAM-87 Skybolt), vendar so redki. Včasih so rakete zrak-zemlja razdeljene na ''taktične'' in ''strateške''. Običajno se rakete s kemičnim eksplozivom ali majhnimi jedrskimi bojnimi glavami uvrščajo med taktične, velike jedrske bojne glave pa med strateške.

== Seznam raket zrak-zemlja ==

=== Argentina ===

* MP-1000 Martín Pescador
* AS-25K

=== Brazilija ===

* Protiradiacijska raketa MAR-1
* Večnamenska vodena raketa z optičnimi vlakni FOG-MPM .
* Manevrirni izstrelek AVTM-300 .
* MARSUP ASM

=== Kitajska ===

* C-101
* C-601
* C-602
* C-611
* C-701
* C-704
* C-705
* C-801
* C-802
* C-805
* Changfeng (Chang Feng 1)
* Changfeng (Chang Feng 2)
* DH-10
* Serija FL
* FL-8
* FL-9
* FL-10
* FL-7
* HJ-8
* HJ-9
* HJ-10
* [[Maljutka|HJ-73]]
* HN-1
* HN-3
* HN-2
* Serija HY
* [[KD1 (missile)|KD1]]
* [[KD2 (missile)|KD2]]
* KD-63
* KD-88
* [[LMD-002 (missile)|LMD-002]]
* [[LMD-003 (missile)|LMD-003]]
* [[Sky Arrow (missile)|Sky Arrow]]
* [[Sky Arrow 90|Sky Arrow]] [[Sky Arrow 90|90]]
* Serija SY
* [[TBI (missile)|TBI]]
* TL-6
* TL-10
* YJ-12
* YJ-22
* YJ-62
* YJ-63
* YJ-82
* YJ-83
* YJ-91
* [[ZD1 (missile)|ZD1]]

=== Francija ===

* AS.11
* AS.12
* AS.15TT
* AS.20
* AS.30
* AS.30 TCA
* AS.30 Laser
* AS.37 Martel
* ARMAT
* HOT
* [[Exocet]]
* Mistral
* LASJE EG
* TRIGAT LR
* Apache
* ASMP
* ASMP-A
* AASM
* MMP
* ANL

=== Nemčija ===

* Taurus KEPD 350
* ARMIGER
* PARS 3 LR
* HOT
* AS.34 Kormoran
* RBS-15 (v sodelovanju s Švedsko)

=== Grčija ===

* [[HSC-1 Makedon]]

=== Indija ===
[[Slika:Rudram-1.jpg|desno|sličica| Rudram-1 indijskih zračnih sil je [[Protiradarska raketa|protiradiacijska raketa.]]]]

* BrahMos (v uporabi)
* HeliNa/Dhruvastra (uporabniški preskusi)
* SANT (v razvoju)
* Rudram-1 (v uporabi)
* NASM-SR (v razvoju)
* NASM-MR (v razvoju)
* CATS Hunter (v razvoju)
* ULPGM (v uporabi)

=== Izrael ===

* Popeye
* Nimrod (raketa)
* Rampage (raketa)
* SkySniper
* Delila
* Sea Breaker
* Air lora
* Luz (raketa)

=== Iran ===

* Gased 3
* Zoobin
* Bina
* Sadid-1
* Fadžr-4
* [[Sattar 1]]
* [[Sattar 2]]
* [[Sattar 3]]
* [[Sattar 4]]
* [[Ghaem]]

=== Japonska ===

* ASM-1
* ASM-2
* ASM-3
* Raketa zrak-ladja tipa 93

=== Norveška ===

* Penguin
* Pomorska udarna raketa

=== Pakistan ===

* Baktar-Shikan zračno izstreljena različica
* Ra'ad (iz zraka izstreljena križarska raketa)
* Barq

=== Južna Afrika ===

* Lasersko vodena protitankovska raketa Denel ZT3 Ingwe
* Raketa zrak-zemlja Denel Mokopa
* Podzvočna križarska raketa Kentron [[TORGOS]], izstreljena iz zraka (razvoj preklican)
* [[Small Guided Missile|Majhna vodena raketa]] Denel (v razvoju)

=== Južna Koreja ===
[[Slika:KALCM_demonstrative_prototype.png|sličica| Križarska raketa Cheonryong, izstreljena iz zraka]]

* KALCM Cheonryong
* TAipers

=== Švedska ===

* Rb 05
* RBS 15

=== Tajvan ===

* Hsiung Feng II (Njegova različica iz zraka je bila uspešno preizkušena, vendar ni nikoli začela obratovati.)
* Hsiung Feng III
* Protiradiacijska raketa Sky Sword IIA
* Wan Chien

=== Turčija ===

* Cirit
* UMTAS
* MAM (pametno mikro strelivo)
** MAM-C
** MAM-L
** MAM-T
* SOM (iz zraka izstreljena križarska raketa)
* [[Protiradarska raketa|Protiradiacijska raketa]] Akbaba (trenutno v razvoju)
* TUBITAK-SAGE KUZGUN (Sodobno modularno vzajemno stroškovno učinkovito strelivo) &lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2021-08-17 |title=Kuzgun Modular Joint Ammunition Developed by TÜBİTAK SAGE Displayed |url=https://www.raillynews.com/2020/09/The-raven-modular-ammunition-developed-by-the-tubitak-sage-displayed/ |access-date=2021-08-17 |website=RayHaber {{!}} RaillyNews |language=en}}&lt;/ref&gt; &lt;ref&gt;{{Navedi splet |date=2021-08-17 |title=KUZGUN Modular Munition Family at IDEF 2021. |url=https://www.savunmatr.com/savunma-sanayii/kuzgun-gudumlu-moduler-muhimmat-ailesi-idefte-sergileniyor-h13769.html |access-date=2021-08-17 |language=tr}}&lt;/ref&gt;
** KUZGUN-TJ: Različica s turboreaktivnim motorjem.
** KUZGUN-SS: Jadralna različica.
** KUZGUN-KY: Različica z raketnim pogonom na trdo gorivo.
** BOZOK: Mini različica KUZGUN-a, posebej zasnovana za brezpilotne letalnike.

=== Združeno kraljestvo ===

* Raketa Blue Steel
* [[Brimstone (raketa)|Raketa Brimstone]]
* Raketa Green Cheese (odpovedana leta 1956)
* ALARM
* Storm Shadow
* BAe Sea Eagle
* GAM-87 Skybolt ([[Zračno izstreljena balistična raketa|balistična raketa, izstreljena iz zraka]]; odpovedana)
* [[:en:Lightweight_Multirole_Missile|Lightweight Multirole Missile]]
* KOPJE 3

=== Združene države Amerike ===

* AGM-12 Bullpup (ni več v uporabi) 
* AGM-22  
* AGM-28 Hund Dog 
* AGM-45 Shrike 
* AGM-53 Condor  
* AGM-62 Walleye 
* AGM-63  
* AGM-64 Hornet 
* AGM-65 Maverick  
* AGM-69 SRAM 
* AGM-76 Falcon 
* AGM-78 Standard ARM  
* AGM-79 Blue Eye  
* AGM-80 Viper  
* AGM-83 Bulldog 
* AGM-84 Harpoon 
* AGM-86 ALCM  
* AGM-87 Focus  
* AGM-88 HARM 
* AGM-112  
* AGM-114 Hellfire 
* AGM-119 Penguin  
* AGM-122 Sidearm 
* AGM-123 Skipper 
* AGM-124 Wasp 
* AGM-129 ACM 
* AGM-130 
* AGM-131 SRAM II  
* AGM-136 Tacit Rainbow 
* AGM-137 TSSAM  
* AGM-142  
* AGM-153  
* AGM-154 JSOW  
* AGM-158 JASSM 
* AGM-159 JASSM  
* AGM-169 Joint Common Missile 
* AGM-176 Griffin 
* Mladi raketi z naprednimi zmogljivostmi (SACM) (v razvoju) 
* Bold Orion (prototip) 
* GAM-87 Skybolt ([[Zračno izstreljena balistična raketa|balistična raketa izstreljena iz zraka]]; projekt je bil odpovedan) 
* High Virgo  
* Hypersonic Air-breathing Weapon Concept (v razvoju) 
* AGM-179 JAGM (v razvoju) 
* AGM-183A ARRW 
* LRSO (v razvoju) 

=== ZSSR/Ruska federacija ===

* Hermes-A
* Kh-15 ([[NATO oznaka|NATO]]: AS-16 Kickback; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-15}})
* Kh-20 (NATO: AS-3 Kangaroo)
* Kh-22 (NATO: AS-4 Kitchen; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-22}})
* Kh-23/Kh-66 Grom (AS-7 Kerry; [[Ruščina|Russian]]: [[Х]]-23 Гром, &quot;Grom&quot;)
* Kh_25ML (NATO: AS-10 Karen; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-25}})
* Kh_25MP (NATO: AS-12 Kegler; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-25}})
* Kh-28 (NATO: AS-9 Kyle; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-28}})
* Kh-29 (NATO: AS-14 Kedge; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-29}})
* Kh-31&lt;ref&gt;{{Navedi splet |title=Next Gen Kh-32 ant-ship cruise missile tests drawing to a close in Russia |url=https://www.armyrecognition.com/archives/archives-naval-defense/naval-defense-2016/next-gen-kh-32-ant-ship-cruise-missile-tests-drawing-to-a-close-in-russia}}&lt;/ref&gt; (NATO: AS-17 Krypton; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-31}})
* Kh-32 ({{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-32}})
* Kh-35 (NATO: AS-20 Kayak; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-35}})
* Kh-38 ({{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-38}})
* Kh-45
* [[H-47M2 Kinžal|Kh-47M2 Kinzhal]] (AS-24 Killjoy; [[Ruščina|Russian]]: [[Х]]-47M2 Кинжал, &quot;Bodalo&quot;)
* Kh-55 (NATO: AS-15 Kent; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-55}})
* Kh-58 (NATO: AS-11 Kilter; {{Langx|ru|[[Kha (Cyrillic)|Х]]-58}})
* Kh-59 Ovod (NATO: AS-13 Kingbolt;  [[Ruščina|Russian]]: [[Х]]-59 Овод, &quot;Obad&quot;)
* Kh-59M Ovod-M (NATO: AS-18 Kazoo)
* Kh-80 (NATO: AS-19 Koala)
* Kh-90 (NATO: AS-X-19 Koala)
* KS-1 Komet (NATO: AS-1 Kennel)
* KSR-2 (NATO: AS-5 Kelt)
* KSR-5 (NATO: AS-6 Kingfish)
* K-10S (AS-2 Kipper)
* R-82
* S-5
* S-8
* S-13
* S-24
* S-25
* 9K114 Šturm (NATO: AT-6 Spiral)

=== Jemen (Huti) ===

* AKHGAR

== Glej tudi ==

* [[Izstrelek zemlja-zrak|Raketa zemlja-zrak]]
* [[Lasersko vodena bomba]]
* [[Protitankovska raketa|Protitankovska vodena raketa]]
* [[Protiladijska raketa]]
* [[Manevrirni izstrelek|Križarna raketa]]
* [[Protiradarska raketa|Protiradiacijska raketa]]

== Sklici ==
&lt;references /&gt;

== Zunanje povezave ==

* [https://web.archive.org/web/20130612042159/http://www.cassidian.com/en_US/web/guest/products EADS - Cassidian divizija - Izdelki]
* [https://web.archive.org/web/20130615032734/http://www.diehl.com/en/diehl-defence/products/guided-missiles.html DIEHL Defence: Vodeni izstrelki]
* [http://www.imi-israel.com/home/doc.aspx?mCatID=66596 Israel Military Industries Ltd. - Streljivo zrak-zemlja] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130523042538/http://www.imi-israel.com/home/doc.aspx?mCatID=66596|date=2013-05-23}}  
* [http://www.kongsberg.com/ Kongsberg Gruppen]
* [http://www.lockheedmartin.com/us/products/jassm.html Lockheed Martin - JASSM]
* [https://web.archive.org/web/20130426072127/http://www.mbda-systems.com/solutions.php Raketni sistemi MBDA - rešitve]
* [http://www.nti.org/facilities/55/ NTI.org - HiWING Korporacija za mehansko in električno tehnologijo]
* [https://web.archive.org/web/20101206133128/http://www.raf.mod.uk/equipment/brimstone.cfm Kraljeve zračne sile - orožje zrak-zemlja dolgega dosega - Brimstone]
* [http://www.raytheon.com/capabilities/products/agm65/ Raytheon Company - raketa AGM-65 Maverick]
* [https://web.archive.org/web/20130603065248/http://www.saabgroup.com/en/Air/Weapon_Systems/?tab=84 Skupina SAAB - Orožni sistemi]
* [https://web.archive.org/web/20130823063538/http://www.taurus-systems.de/tsg/index.php TAURUS Systems GmbH]
{{Normativna kontrola}}</text>
      <sha1>s0maktr9zd4hbdfvwo7f6s0n4ncub18</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Zobni plak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606166</id>
    <redirect title="Zobna obloga" />
    <revision>
      <id>6721772</id>
      <timestamp>2026-07-30T09:06:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Zobna obloga]]</comment>
      <origin>6721772</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" sha1="3zu63e4ewf8tj2u1vdlfjc2eprrp0dc" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zobna obloga]]</text>
      <sha1>3zu63e4ewf8tj2u1vdlfjc2eprrp0dc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Dentalni plak</title>
    <ns>0</ns>
    <id>606167</id>
    <redirect title="Zobna obloga" />
    <revision>
      <id>6721773</id>
      <timestamp>2026-07-30T09:07:44Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Marko3</username>
        <id>1829</id>
      </contributor>
      <comment>preusmeritev na [[Zobna obloga]]</comment>
      <origin>6721773</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="30" sha1="3zu63e4ewf8tj2u1vdlfjc2eprrp0dc" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Zobna obloga]]</text>
      <sha1>3zu63e4ewf8tj2u1vdlfjc2eprrp0dc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji C.D. San Antonio Bulo Bule</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606168</id>
    <revision>
      <id>6721812</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:04:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721812</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="172" sha1="bnpdh42d9vkq40fkn757sxx4a0onqge" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[.D. San Antonio Bulo Bulo|.D. San Antonio Bulo Bule]]}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Boliviji|San Antonio Bulo Bulo]]</text>
      <sha1>bnpdh42d9vkq40fkn757sxx4a0onqge</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Boliviji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606169</id>
    <revision>
      <id>6721813</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:04:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721813</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="205" sha1="3j5w32p9d0dzvjtiy73ba8mc17iuswz" xml:space="preserve">{{Ktgr|[[nogomet]]nih [[trener]]jih po [[klub]]u v [[Bolivija|Boliviji]]}}

[[Kategorija:Nogomet v Boliviji]]
[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu|Bolivija]]
[[Kategorija:Trenerji po klubu v Boliviji]]</text>
      <sha1>3j5w32p9d0dzvjtiy73ba8mc17iuswz</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji Cluba Always Ready</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606170</id>
    <revision>
      <id>6721814</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:05:57Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721814</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="181" sha1="mck8bl9nlgq6aseb0ncf1sphhiyggzm" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometni trener|trenerjih]] [[Club Always Ready|Cluba Always Ready]]}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu v Boliviji|Always Ready]]
[[Kategorija:Club Always Ready]]</text>
      <sha1>mck8bl9nlgq6aseb0ncf1sphhiyggzm</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Bolivijski nogometni trenerji</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606171</id>
    <revision>
      <id>6721816</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:07:43Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721816</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="226" sha1="66a948j4jatd4g19gfyi479xuzqi1i9" xml:space="preserve">{{ktgr|[[Bolivijci|bolivijskih]] [[Nogometni trener|nogometnih trenerjih]]}}

[[Kategorija:Bolivijski nogometaši|Trenerji]]
[[Kategorija:Bolivijski športni trenerji|Nogometni]]
[[Kategorija:Nogometni trenerji po narodnosti]]</text>
      <sha1>66a948j4jatd4g19gfyi479xuzqi1i9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:30. julij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606172</id>
    <revision>
      <id>6721818</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:08:31Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721818</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:29. julij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606173</id>
    <revision>
      <id>6721822</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:12:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721822</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:28. julij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606174</id>
    <revision>
      <id>6721830</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:18:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721830</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:NK Imotski</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606175</id>
    <revision>
      <id>6721832</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:20:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721832</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="65" sha1="1o2rlh1lsljahusn6drefbd08jiv6nf" xml:space="preserve">{{članek ktgr}}

[[Kategorija:Hrvaški nogometni klubi|Imotski]]</text>
      <sha1>1o2rlh1lsljahusn6drefbd08jiv6nf</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Trenerji NK Imotskega</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606176</id>
    <revision>
      <id>6721834</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:22:03Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721834</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141" sha1="87h8nf82a93g5h4eumpq1tmlylpw7ik" xml:space="preserve">{{ktgr|[[trener]]jih [[NK Imotski|NK Imotskega]]}}

[[Kategorija:Nogometni trenerji po klubu na Hrvaškem|Imotski]]
[[Kategorija:NK Imotski]]</text>
      <sha1>87h8nf82a93g5h4eumpq1tmlylpw7ik</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:27. julij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606177</id>
    <revision>
      <id>6721837</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:26:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721837</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:26. julij</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606178</id>
    <revision>
      <id>6721847</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:39:01Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721847</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Szeged-Csanád Grosics Akadémie</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606179</id>
    <revision>
      <id>6721849</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:41:40Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721849</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="180" sha1="ij0csp8j2hl4hg181sveaoiofpv4fzi" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Szeged-Csanád Grosics Akadémia|Szeged-Csanád Grosics Akadémie]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu na Madžarskem|Szeged-Csanád Grosics Akadémia]]</text>
      <sha1>ij0csp8j2hl4hg181sveaoiofpv4fzi</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši FC Tobola</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606180</id>
    <revision>
      <id>6721850</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:42:47Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721850</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="95" sha1="f67qi0uzuzcn5kv5jtz03gdwt6msyz0" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[FC Tobol]]a}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Kazahstanu|Tobol]]</text>
      <sha1>f67qi0uzuzcn5kv5jtz03gdwt6msyz0</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kategorija:Nogometaši Punjaba FC</title>
    <ns>14</ns>
    <id>606181</id>
    <revision>
      <id>6721851</id>
      <timestamp>2026-07-30T10:43:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Sporti</username>
        <id>5955</id>
      </contributor>
      <comment>n</comment>
      <origin>6721851</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="103" sha1="o2uu0sdslaoiyz860sr6hvnaunjyovr" xml:space="preserve">{{ktgr|[[nogometaš]]ih [[Punjab FC|Punjaba FC]]}}

[[Kategorija:Nogometaši po klubu v Indiji|Punjab]]</text>
      <sha1>o2uu0sdslaoiyz860sr6hvnaunjyovr</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:811</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606182</id>
    <revision>
      <id>6721864</id>
      <timestamp>2026-07-30T11:12:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721864</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:812</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606183</id>
    <revision>
      <id>6721865</id>
      <timestamp>2026-07-30T11:12:23Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721865</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:813</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606184</id>
    <revision>
      <id>6721866</id>
      <timestamp>2026-07-30T11:12:25Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721866</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Pogovor:814</title>
    <ns>1</ns>
    <id>606185</id>
    <revision>
      <id>6721867</id>
      <timestamp>2026-07-30T11:12:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>TadejM</username>
        <id>738</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}«</comment>
      <origin>6721867</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="36" sha1="ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j" xml:space="preserve">{{WPKRON|class=list|importance=low}}</text>
      <sha1>ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>